3. štev.
V Ljubljani, v četrtek 8. januarja 1&80.
Letnik VIII.
Inseratl «e sprejemajo in veljf> tristones vrsta:
8 !<r., ie se tiska Ikrat, t n	o
I) II M II	II
II II II II ^ l,
Pri večkratnem tiskanji sv primerno zmanjša.
R ok o pl si
se ne vračajo, neiranhovan» pisma se no sprejemajo.
N »roonino prejema opravniStvi (ad1 nistraeija) in eksfedicija n» Dunajski cesti St. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti prejemir velja
— kr.
SO
Političen list za slovenski naroil.
Za ceio leto . 10 gi. za poileta	6 ,,
za ('etrt ieta . . •>
V administraciji velia:
Za ceio leto . . 8 gi. «a pol leta	4 .,
¿a četrt ieta	U ,,
V Ljubijaui iih dom pošiljaš vtlia 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Medijatovi hiži, Štev. 15.
l/haja po trikrat na teuen in sicer v torek, četrtek in soooto.
Velečastiti volilci radeškega, trebanjskega in kočevskega
okraja!
Ko je podpisani odbor po volitvah lanskega leta 1. dne julija od Vas slovó jemal, ponosen Vaše slavne zmage, z zahvalo svojo za izvrstno lepo slogo, s ktero ste izvršili volitev, dodal je prošnjo, da, ako se zopet drugi pot obrnemo do Vas, zaupljivo sprejmite nasvét naš, ki nikoli nima druzega pred očmi, nego blagor mile naše domovine.
In ta naša prošnja je po vse odmev našla v srcih Vaših: izid volitve 3. dne t. m., pri kteri ste po našem nasvetu vsi trije okraji slovenskih občin, pa tudi nemških v Kočevji, enoglasno volili princa E mesta Win-dischgratza, je tako sijajin, da takošnega dosihmal nimamo še zabilježenega v listinah volitev na Kranjskem.
Bodite uverjeni, da, kakor so sedanje naše politiške razmere, si niste mogli boljega zastopnika v državnem zboru izbrati, kakor je svetli gospod princ Eme s t Windischgratz, ves naš po programu svojem.
Sprejmite tedaj prisrčno zahvalo za neomahljivo zaupanje, ki ste ga zopet dejansko razodeli podpisanemu volilnemu odboru. Slava Vam !
Ob enem pa sprejmite zahvalo odličnega svojega poslanca, ki jo po meni V a m, velečastiti volilci, z Dunaja pošilja tako-le se glasečo:
„Takó častno mi od okraja radeškega, trebanjskega in kočevskega izročeno državno poslanstvo radostno sprejmem. Prostim Vas, gospod doktor ! blagovolite mojim volilcem sporočiti prisrčno mojo zahvalo in dodati jim zagotovilo, da me ta volitev temveč veseli, ker me je za svojega zastopnika izbral narod, čegar geslo je: „vse za vero, dom in cesarja.
Princ Ernest Windischgratz."
V	svesti smo si, da bode srcu Vašemu dobro délo to odkritosrčno zagotovilo Vašega sedanjega zastopnika, ki hoče po vse tisto pot hoditi, kakor jo je hodil preblagi naš pokojnik grof Josip Barbo.
V	Ljubljani 7. januarja lfc>80.
Za narodni volilni odbor: Dr. Jan. Illciweit*.
Kako sem se jaz likal.
Črtice za poduk in kratek (as.
XLVIV.
Ko pridem z Bleda domu najdem že oba, očeta in mater, boljše volje. Vdala sta se biia oba v osodo, ki je mene zadela, k čemer sta izdatno pripomogla go-pod fajmošter in šmar-nogorski gospod, ker sta oba obljubila podpore po moči tudi „cvajtarjuS kratka: par dni prd sv. Mihelom sva šla z očetom v Ljub ljano in prenesla mojo Skrinjo na drugo stanovanje (ker so oče rekli, da je moje dvojke bilo staro največ krivo). Mene — petošolca — je bilo sram nesti kakor težak Skrinjo z očetom po mestu, zato sem jih ¡-predej držeč peljal na okoli po bolj zapuščenih ulicah, in prišla sva na ft.an trg še za sv. Flonjanam zadej pod grič po zelo oglajenih in nestano vitnih stopnicah v stanovanje dveh o?kih sobic. Gospodinja se je odlikovala po tem, da ni nič slovenski znala, toraj je morala njena že od-raščena hči biti tolmač med njo in očetom. Mene je sprejela jako prijazuo z obljubo , da se bova lahko sporazumela, ker nemški znam Povedala je tudi, da bom sam pri njih, le opoldne bota hodila dva brivca na hrano, kar pa meni ne bo na poti, ker bom tako zunaj jedel.
Da, zunaj jedel I alike? Ko sva z očetom preselila me, se popraskajo za ušesi in reko:
„Zdaj pa pojdi v hiše, kjer si imel prej hrano, in prašaj, če ti bodo še dajali kosilo. Jaz te počakam na kapucinskem vrtu pred šterno
Jaz grem, ali kako britka je bila ta poti Plašen se priplazim v šlacuno k prvemu, bilo je več ljudi in ko me koraij zagleda, me pokaže gospodu. Jaz se ves stresem, a ta reče uaglo:
, Da , da, je že dobro. Le zopet hodite kakor lani."
Skoro ravno tako je pri drugem in tako sem imil že pet dni v tednu. V tretji in če-tert.: hiš', kjer sera imel le po en dan, 80 mi pa rekli, da so že druzega dobili, naj grem toraj drugam iskat. To me pa ni preveč vstra-šdo, da imam le pet dni kosilo, druga dva j bom že prebil. Zato se rodam dobre volje, k očetu, ki so v „zvezdi" sedeli na klopi, in ko me zagledajo, prav jo:
„Kako je? N si nič dobil, kajne? Boš pa stradal, ker mati le ne bodo mogli zakiadati, če prav jaz in gospodje za stanovanje in knjige skup zložimo."
„Nič ne skrbite, oče" — rečem jaz ponosno — „je že dobro, kosilo imam kakor lani".
„Vse dni?"
„Vse!" — se lažem jaz, ker nisem maral povedati, da mi za dva dni še manjka.
„So pač dobri ljudje v Ljubljani" —- opomnijo oče z nekakim humorjem — .Boga zahvali, da imaš take dobrotnike."
Tako sem prišel nazaj v peto šolo. Oba gospoda duhovna sta me prpd odhodom zdoma opominjala, naj se to leto poprimem z vso močjo matematike in naravoslovja, da bom prinesel tako lepo spričevalo, kakor ga imam v drug h predmetih. To sem tudi za trdno obljubil in oče so šli k slovesu mi še rekši:
„Zdaj si že goden tč, da si lahko sam piče iščeš, ni treba, da bi ti jo mi dva stara nosila. Tvoj brat je dve leti mlajši od tebe, pa si že sam kruh služi, čeravno naju ni toliko stal. ko ti. Le glej, da si bnš sam naprej pomagal I"
Peta šola I Zdaj nisi več vrhunec hriba, na kterega dospeš iz nižave štirih šol, od koder se ozres vesel in ponosen, zdaj si ti peta šola mlaka, v ktero si šel kopat se, pa si prišel tako umazan ven , da moraš nazaj v njo vnovič prat se. Ah se boš opral, da boš mogel naprej? Tvoja tolažba je, da nisi sam obtičal v ti mlaki, na vse grlo zakrožiš „solamen mi-seris , socios habuisse malorum", in ko za-gledaš nove kopalce, se rugaš jim na glas ali
Evropski položaj.
Motil bi se, kdor bi mislil, da bomo v Evropi prišli do stalnega miru, dokler ne bo ena sama železna roka vpognila celi del sveta pod svojo voljo. Rivaliteta močnejših držav med sabo nikoli ue preneha , in komaj je ena nekoliko ponižana, obrne se občna mržnja in ne-vošljivost že zoper drugo, ki je prvo ponižula. Šovinizem narodov, ki stoje na vrhuncu moči in slave, žali le prerad slabejše sosede, ter vstvarja vedno nove pravde in „vprašanja1. Vsled tega so vse države primorane, v orožji stati in velike svote za vojaške potrebe potrositi. Podobna je v tem sedajna Evropa uc-kdajnim grškim državam kratko pred Filipom macedonskim, ki so tudi v vednih medsobojuih vojskah potratile vso narodno moč, da jih je potem macedonski kralj brez težave podjarmil in svojim uamenom služne storil. Kako lahko bi izobražeua Evropa v miru živela, kako lahko bi svoje miljone oboroženih vojakov prepustila mirnemu, produktivnemu delu, kako lahko bi potem svojo pozornost obrnila na druge dele sveta, na Azijo, Afriko in tje nosila kulturo, civilizacijo in krščanstvo! Pa zapadla je vojni bolezni, ter se sama v vednih bojih slabi in svoje premoženje v neplodnih vojskah zapravlja!
Razmere med evropskimi državami so malo prijazne. Francozi in Nemci se gledajo, kakor bi se hoteli vsak čas zgrabiti; Lahi nemajo druzega pogovora, ko kedaj bodo Avstrijo napadli ; Angleži iu Rusi si stoje v Aziji kot smrtni sovražniki nasproti; razmere med Avstrijo in Rusijo so le malo prijazne; Nizozemci se boje Nemcev, Srbi pa Avstrije ; med Nemčijo in Rusijo pa se je prejšnje prijatelj stvo popoluoma ohladilo, in nemški listi se že menijo, kako bi se dala Rusom Poljska vzeti in pr.kiopiti Nemčiji. Rusi so že zapaz.li nevarnost, ki jim preti od nemške strani, zato se skušajo sprijazniti s Poljaki, da bi jim ti ne stali kot sovražniki nasproti, kedar pride do velike vojske med Nemčijo in Rusijo. Ne ve se sicer. ali se vname ta vojska že letos, ali drugo leto, ali še ie čez deset let, pa enkrat bo gotovo. Ravno tako ne izostane vojska med Francozi in Nemci, med Italijani in Av-strijanci. Vse kaže na to, da se bo ta veliki tepež godil ob enem , in po vseh zuaraeujih soditi, stale bodo na eni strani Nemčija. Av strija in Anglija, na drugi strani pa Franc<ja, Italija in Rusija; poslednjim se znajo pridru
žiti še male državice Srbija, Črnagora, Bolgarija in Danska, prvim pa Grecija, Rumunija in Turčija. Politično nebo je oblačno, v takem vremenu smo stopili v novo leto, in težko je upati, da bi se v teku tega leta kaj spremenilo in poboljšalo. Države napenjajo vedno bolj svoje vojne sile, in nemajo časa, ne denarja, skrbeti za blagostanje narodov, za kulturno delo, za znanosti in umetnosti, za zdravi napredek in civilizacijo.
To stanje pač ni zdravo, to je bolno stanje, to ni napredek, ampak začetek od konca. Evropa bo svoje prvenstvo izgubila; razburjena po političnih strankah, razmesarjena po med-sobojnih bojih, vpehana, demoralizirana, padla bo v oblast krepkejšim, zdravejšim in uravnej-šim narodom, kakor je velikansko rimsko cesarstvo razpadlo pod vdarcih barbarskih, pa nepokvarjenih mladih narodov, ki so prihruli od severa, in to zato, ker so se stare rimske čednosti, kakor značajnost, domoljubje, požrto-valnost, treznost, pravičnost, zmernost in vernost pozgubile, na njih mesto pa stopile raz-košnost, razuzdanost, lakomnost, samopridnost, kruhoborstvo, klečeplaztvo, zvijačnost iu kri-vičnost.
Poglejmo v zgodovino vseh Časov in našli bomo, da so bile dobt, ko je kak rod propadati začel, zelo podobne našim sedajuim prikaznim. če se pa dandanes nahajajo ljudje, ki veliko vpijejo o „liberalnem napredku1' sedaj-nega veka, smatrali jih bomo za slepce, ki ne vidijo in ne poznajo znamenj časa. Zdravo oko bo z žalostjo spoznalo, da starodavna Evropa prepada, iu da ta propad dostikrat tisti najbolj pospešujejo, ki mislijo o sebi, da so svc-tilnice na potu do napredka.
Kratek pogled v prošlo desetletje.
S prošlim letom smo dokončali osmo desetletje tega stoletja. Pri tej priliki se še enkrat ozremo nazaj v prošlo desetletje in pogledamo, kaj je veselega in kaj žalostnaga za nas Slovane prineslo.
Začetek tega desetletja je za nas Slovane, zlasti avstrijske, bil žalosten. Nemčija je v vojni s Francijo slavno zmagala, in po vsej Evropi je potegni) nek nemški veter. Zlasti avstrijske Nemce in nemškutarje je osrčila zmaga svojih rodnih bratov, in so s svojim prizadevanjem in vplivom nemške diplomacije in madiarskih slovanožrcev vrgli Slovanom prijazno minister-
stvo Hohenwartovo. Začelo se je pritiskanje Slovanov pod novim Averspergovim minister-stvom , kakoršnega še prej ni bilo. Uradi in šole postali so oiodje germanizacije. Parlamentarne volitve so se vršile pod vladnim pritiskom in nadzorstvom uradnikov in beričev. Kaj smo Slovenci trpeli, ni treba ponavljati, zadosti je, če opomnimo na volitve v kupčijsko zbornico in deželui zbor, ki so dale Nemcem večino nad Slovenci čeravno je poslednjih 95% ua Kranjskem.
V svetni evropski politiki se je povsod šopirila Nemčija, ko se je prej gospodujoča Fraucija odtegnila z javnega odra k mirnemu, a vspešuemu domačemu delovanju. A pred vsem je pa vendar Nemčija morala priznati, da jej je Rusija pripomogla k tem zmagam. Nekaj to priznanje, nekaj pa strah pred Francijo Bta Nemčijo prisilila, se zavezati na »hodu treh cesarjev v Frankobrodu z Avstrijo in Rusijo.
Tako je nastala znana tricarska zveza, ki je velicega pomena v zgodovini tega desetletja. Franc ja se je pa urno razvijala in krep-čala v notranjem posebno se je množilo bogastvo na Francoskem , med tem, ko so veliki stroški za vzdržavanje vojske v Nemčiji vse miljarde, iz Francije prinešene požrli. Bismarka je že začel skrbeti razvoj trancoske sile, in 1875 1. je že mislil zopet Francoze napasti, a mu je to mogočna ruska beseda zabranila. Zavoljo tega so si pa Rusi jezo Bismarkovo uakopali. Nemški kancelar se z ozirom na vnanji položaj in na prijatelstvo nemške m ruske carske rodovine ni upal naenkrat razdreti tricarske zveze, a vender je na tihem kuhal jezo nad Rusijo in iskal priložnosti, kdaj bi se nad Rusi maševal.
Tako je protekla prva polovica prošlega desetletja. Nemški vpliv je trdo tlačil Evropo, zlasti Avstrijo. Pa vendar, kakor pravi pregovor, ni nesreče brez sreče, tako je tudi ta vpliv imel za nas nekterc dobre nasledke. V Slovanih je zbudil bolj idejo narodnosti, ker so se morali boriti za svoj narodni obstanek; zraven je pa vsako Rusiji sovražno postopanje zapaduih dižav, Francije in Anglije, zadrževal. Jeseni 1875. 1. se je pa vnel punt v Hercegovini, ki se je kmalo razvil v veliko vojno za osvobodenje Jugoslovanstva od turškega jarma Te vojne so se vdeležili vsi slovanski rodovi Iz duševno in matrjalno podporo, Rusi, Srbi,
vsaj v pesti: „le čakajte, hote že videli, koliko vas bo ostalo v tej mlaki."
Pri „konštituiranji" našega razreda smo se vsi „repetenti" po klopeh spravili na en kup, čegar središče sem bil jaz ; to je bil „ausschuss" — odbor, jaz sem dobil naslov „lord major" in priimek „lord" mi je ostal dolgo dolgo časa. Jezo mojo nad tistimi, ki so bili mojega propada kolikor toliko krivi, smo zapili v Gradišči, jaz sem odpustil vsem in tako smo si dali ime „stara garda", ki je pozneje premenilo se v priimek „gauner". Ta priimek je bil časten, okoli nas so se naselili posebno škrici, kteri imajo povsod tak nos, da se zbirajo radi okoli mogočnih ; predno pa je bil kteri sprejet med „gaunerje", je moral plačati pošteno pristopnino v vinu ali pivu. Tako smo bili mi repetenti „élite" — cvet šole, a jaz sem bil „lord major", načelnik „gaunerjev", ki smo strahovali vse ¡škrice in devali jih v kontribucijo. In škrici so pošteno obljubili in tudi odrajtovali svoj davek v denarji ali pa v blagu, to je, v žemljah, mesnini, smodkah in tobaku.
Skonca smo bili repetenti in naši planeti škrici ie bolj za - se ; mi repeteuti smo tiste mladiče s četrte šole. ki so za nami prilezli, pisano gledali, a menili se ž njimi nismo. Kaj ii bo ta-le drobiž, ki je za nami bil! Saj nima nobenega poguma, mi — mi pa smo državno-pravna opozicija, vsi za enega m edeu za vse; škrici morajo biti z nami, če ne, bo pela pest ali pa se zapre subvencijski zaklad z nalogami; kaj bodo počeli „kmetje", ki ne morejo ali ne marajo pridobiti si naše naklonjenosti! Saj jih je premalo, mi bomo strahovali ministerstvo, to je, profesorje, po naši volji se bo poduče-valo, pri novincih profesor ne bo imel dosti podpore in če bi kteri vendar imel pogum, upirati se nam, saj se bo dal pridobiti, če ne z lepo, pa z grdo. Vladali bomo toraj mi repetenti s pomočjo škricev, tisto vladi, to je, proiesorjem vdano večino bomo že popolnoma vgnali v kozji rog , saj imamo moč pesti in denarja, pa tudi še inteligence, ker smo bolj vajeni že raznih sleparij, ko oni reveži, ki mislijo, da povsod velja le to, kar kdo zna.
To je bil naš politični program, kterega
smo v teku leta po vsem izvršili, ker smo vso šolo pripravili do opozicije zoper profesorje, tu z lepo, tam z grdo, tu z obetanjem, tam z žugaujem, tu z obdarovanjem ubogljivih z nalogami in drugo pomočjo, tam z odrekom vsake pomoči in izključenjem dotičnega iz družbe itd. Konec leta je bila naša šola izgled ze-dinjene države, vsi smo bih le en klub enako-misleČih.
Kar se mene tiče, Bera se zopet lotil izdelovanja nalog za druge — sedanje in prejšnje sošolce, a zdaj že v veliko veči meri. Za domače in šolske naloge latinske je bila takrat neka knjiga Supflejeva ; to sem jaz vso v latinsko prevel za — 5 gld. I Drugi so jo prepisali in potem celo litografirat dali. Tako je šla stara kupčija z ualogami in prevodi kapi-teljnov naprej, samo da smo bili vsi previdneji; meni je nesla vsak dan par krajcarjev pa še kako žemljo ali kaj druzega za zobe, kar je bilo tem potrebneje in koristueje, ker dva dni v tednu nisem imel hrane, večerje pa nobeden večer ne.
Družba moja so bili skoro sami meščan-
Črnogorci in Bolgari so se pa dejansko vde-ležili. Angleži prejšnji zavezniki, niso mogli Turčiji pomagati, ker so se bali tricarske zveze, ki je bila na strsni Rusije, Francija se pa tudi ni mešala v orjentalne zadeve, in tudi se je republikanska Francija manj sovražno Rusiji kazala nego prej mocarhična. Tako je bil konec orjentalne velike vojske ugoden Slo-vanstvu, ker je dovršil osvobodenje Srbov in Bolgarov. Rusija je to vojno končala s sveto-štefanskim mirom, kterega bi bila morala še Evropa potrditi. Te prilike se je Bismark po-služil, da se je maščeval nad Rusijo, ki mu ni pustila napasti Francozov. V Berolinu na kongresu je Rusom mnogo pridobitev s pomočjo druzib Slovanom sovražnih držav pristrigel. Veudar je ta vojna vredna, da ostane z zlatimi črkami zapisana v zgodovini Siovanstva. Saj je tako oslabila Turčijo, da njeni pogin ni več daleč,
Pa tudi nemško pritiskanje v Avstriji ni moglo biti večno. Vsled berolinskega kongresa je Avstrija prisvojila Bi Bosno in Hercegovino in tako pomnožila slovanski element v državi. Nasledek tega so bili notranji prepiri ustavo-vercev, ki so jih popolnoma nezmožne za daljno vladanje storili. Tako je njih prvenstvo pro-palo iu o poslednih volitvah bo prišli v manjšino. Tako je nastopila za Slovane prijaznejša vlada, ki je tudi čehe privabila v državni zbor. Tako zdaj avstrijski Slovani z boljšo nado nastopamo predzadnje desetletje tega stoletja, ki bo nam, kakor upamo, tudi dalo naše narodne pravice.
Nemška ošabnost v „rajhu" je pa tudi začela pojemati in vpliv Nemčije na Evropo se manjšati. Razvoj socijalizma in propad svo-. bode iu parlamentarizma v Nemčiji je Nemce ponižal pred vso Evropo. Koncem lanskega leta je pa še na Francoskem prišlo na krmilo ministerstvo Freycinet-ovo, ki gotovo ne bo prijazno Nemcem, ker je njegov predsednik se že v posledni vojski pokazai odločnega sovraž nika Nemčije. Tako bodo Nemci vedno morali biti pripravljeni na nevarnost, ki jim grozi na zapadu, in ne bodo mogli zavirati napredka Siovanstva, kar je za nas dobro. Tako upamo, da sedanje desetletje bo desetletje slovanskega napredka in slovanske slave. Bog daj, da se ne motimo!
Politični pregied.
Avstrijske dežele
V Ljubljani 7. januarja.
Kakor je slišati, misli ministerstvo vendar vresničiti česke terjatve po ravnopravnost!,
ski sinovi ali škrici in to je bilo dobro, ker sem včasih šel s kteriui domu na kosilo ali pa na južno ali celo ua večerjo; sin me je vpeljal češ, da mu pomagam v šoli, starši so me radi sprejeli, sestre pa, kjer jih je kaj bilo, so me radovedne ogledovale in čudile se, „da ta več zna , kakor naš, čeravno je tako nevkreteu, da se šo pravilno prikloniti ne zna." Večkrat sem dobil po takih gosposkih hišah tudi kako obleko, „da bom bolj gosposkim podoben, če hodim ž njimi." Gospoda se sramuje kmeta. Po tem je bila moja obleka pisana, kakor z vseh vetrov skup znešena, še cilinder sem dobil, pa ga nisem hotel nositi, ker je bilo brž vse v smehu, ko sem ga na glavo poveznil. Za „pinjo" že [moja glava ui, zato sem to še skoro novo pokrivalo nesel brž k „Johanu" in ga prodal za 15 kr,
in sicer ne vseh na enkrat, ampak zaporedoma, nektere na kratki poti ministerskih ukazov, nektere pa po vladnih predlogih v državnem zboru.
Govor pa je vedno le o Čehih, kakor bi nas Slovencev niti na svetu ne bilo. Da nam res nič ne mislijo dati, to vidimo iz pisave nemških listov, ki češke terjatve s tem pobijajo, da jim pravijo: „če vam to dovolimo, potem bodo prišli Slovenci in Rusini z enakimi zahtevami." Kakor bi se to samo po sebi ne razumelo! Pa veudar je tako, da le tisti kaj doseže, ki neprestano vpije in zahteva. Mi zaupamo v naše poslance in nemarno vzroka, da bi ne, zato smo preverjeni, da bodo zdaj ua ves glas zavpili v državnem zboru in razložili poslancem krivice, ki jih mi trpimo v narodnem oziru; da mi nikakor ne smemo prezreti biti ! Čehi hočejo ravnopravnost do zadnje pčice, nam pa se še najmanjša stvar ni dovolila, in mi bi bili srečni , ako bi se nam to dalo, kar Čehi že davno imajo. Mi nemarno nijedne slovenske srednje šole, celo ljudske šole so nam začeli ponemčevati, in to v oči-gled Taaffejeve vlade. Deželni odbor kranjski in šolski svet se ravno pripravljata, posekati zadnji pogoj naše narodne eksistence, ter hočeta pomemčiti nič manj ko 40 ljudskih šol na Kranjskem. Vlada pa se dela, kakor bi tega ne videla. O ravnopravnosti pri sodnijah, pri političnih in komercijalnih uradih ravno tako ni nobenega sluha. Naša nezaupnost raste v tej meri, kakor se nadaljuje odlašanje in omahovanje vlade. Ako si Taaife niti kranjskega deželnega zbora razpustiti ne upa, koliko smemo od njega upati? Slovenska spomenica, ki bi naštevala vse naše terjatve, bila bi morda ravno tako na svojem mestu, kakor češka.
Poljaki se ne bodo od naše stranke odcepili, kakor bi ustavoverci želeli, in kakor jih toliko priliznjeno vabijo. Tako piše .,Ga-zeta narodova" na bliža tako-le: „Mi imamo z nemškoliberalci že dosti bridkih skušenj. Kedar so nas za kako reč potrebovali, so nam obetali vedno zlate gradove, kedar je pa zanje nevarnost minula in kedar so se čutili v polni oblasti, so pa z nami nevsmiljeno postopali. Opomnimo le na resolucijo deželnega zbora Tri leta so nas k sebi vabili; ko so pa Prusi Francoze otepli, ter so se avstrijski centralisti dovolj močne čutili, so zasmehovanjem zavrgli našo spomenico, zahtevajočo posebno položenje Galicije. Kakor hitro mi razderemo zvezo s Čehi, bodo centralisti z nami drugače govorili. Čehi bi potem zapustili državni zbor, centralisti bi imeli zopet večino, ter nas več ne po trebovali. Z našimi težnjami bi tako postopali, kakor so z resolucijo. Od prejšnjih obljub b vse važnejše odpilili, in naposled tudi najmanjše koncesije zavrgli. Nam bi pa nobena stranka več ne zaupala, nobena ne bi več iskala naše sveže. Boljše je za Poljake, pošteno postopati, in se s centralisti v nobeno pogajanje spuščati. Mogoče je, da v zvezi z avtonomisti menj dosežemo, nego nam centralisti obetajo. Poštena, če tudi mala pridobitev je boljši, nego veči dobiček po nepošteni poti Končem imajo Poljaki tudi v slovanskem svetu svojo nalog'o dopolniti. Tej misiji in svoji narodni bodočnosti se ne smejo izneveriti."
V nanje dr/,«v«*.
V Iloliviji, republiki južno-amerikanski so odstavili prezidenta Dazo, in jim je všel iz dežele.
Novo francosko ministerstvo je proglasilo svoj program: preustroja uredništva in
sodnij, tiskovna Bvoboda, svoboda zadrug, ia prenaredbe v narodnem gospodarstvu.
V Carraroe na Irskem so se vneli nemiri, obrnjeni zoper angleško vlado.
Turčija se je angleškim zahtevam vdala In izpustila tistega turškega duhovna, kije sveto pismo prestavljal na turški jezik. Tako je prepir med Turčijo in Anglijo poravnan.
fai'Ñki minister zunajnih poslov, Deli-janis, je odstopil.
General Roberts je, kakor se poroča iz Kalkute, vzel Uahul in ustaše razun četo-vodij pomilostil. (?)
Črnogorci so silno razdraženi, ker Turki še vedno niso izpraznili Guzinja in Plave, ter se Črnigori nasproti ne zmenijo za berlinsko pogodbo.
Albanci se nečejo podvreči črnogorski vladi in jej žugajo z orožjem. Turkom je pa to ravno prav, morda Albance ceio podpihujejo k uporu. Črnogorski knez pa bi bil že davno omenjene kraje z orožjem v roci vzel, pa druge države so mu prigovarjale, naj še počaka. Ravno zdaj se razglaša pismo našega ministra zunajnih zadev, barona IIaymerle-ta, na uašega poročnika v Carigradu, kjer minister pravi, da je Črnogorce že dosti dolgo zasa zavračal v prijaznih svetih, da niso šiloma vzeli Guzinja, da pa zdaj ne more več tega storiti, naj tedaj turška vlada nemudoma izprazni omenjene kraje. Turška vlada pa se izgovarja in toži Črnogoro, ter ničesa ne obljubi. Tako bo bržkone prišlo do vojske med Črnogorci in Albanci, in če bo Turčija podpirala Albance, kakor je pričakovati, zna se pouoviti s lova nsko-turška vojska, ker tudi Bolgari v Rumeliji že komaj čakajo, kdaj bi se mogli odtrgati od Turčije in združiti s svobodno Bolgarijo.
Iz SSiiMijc trosijo slovanski sovražniki vedno nove laži, tako da je komaj vsaka deseta novica resnična, ki se iz Rusije poroča, lako so mnogo pisali o razporu med čarom in carevičem, pa ni bilo nič res. Zdaj so prinesli vest, da bo car prepustil notrajno vlado svojemu sinu in le zunajno za se obdržal. Tudi ta novica se je v tistem hipu dementirala. Najnovejše poročilo pa je, da se bo ustanovilo posebno ministerstvo za vničenje in krotenje nihilizma. Počakati hočemo, ali se ta vest potrdi, ali ne. Sicer pa število nihilistov ni tako veliko, ko se v zapadui Evropi misli; ogromna večina naroda je caru zvesto vdano , in pre-Klmja nihilistički zarod.
Domače novice.
V Ljubljani, 8. januarja.
(Predpustne veselice v ljubljanski Čitalnici.) Kakor vsaki predpust, napravi naša čitalnica tudi letos več veselic, namreč 10., 18. ia 14. januarja male plese le za svoje ude, 1. februarja pa na spomin Vodniku slovesno besedo s plesom. Razen tega bo tudi pustni večer navadna maškarada „Sokola."
(Banka „Slovenija.') Kakor zvemo, bo likvidacijski odbor te nesrečne banke sklical za 12. dan februarja občni zbor s predlogom za vplačanje še po 5°/0 — t. j. po 10 gld. na delnice.
(Deželne dobrodelne naprave v letu 1879). V oskrbi iu ozdravljanji je bilo bolnikov iu bolnic v bolnišnici 3536, v blaznici, 263 v porodnišnici (169 mater in 153 otrok) 322, skupaj 4121. Odpadlo jih je po izstopu ali smrti v boluici 3209, v blaznici 138, v porodnišnici (159 mater in 150 otrok) 309 , skupaj 3656.
Koncem leta 1879. jih je tedaj ostalo 465, iu
sicer v boloici 227, v blaznici 125, v porodiš-nici (10 mater in 3 otrok) 13. Število bolnikov leta 1879 je znašalo 4121, tedaj proti lanskemu številu (3783) več za 336.
(¡Slovensko gledališče ) Prihodnjo nedeljo 11. dan t. m. ob 7 uri zvečer napravi dramatično društvo v čitalnični dvorani javno gledališko predstavo, pri kteri se bode igrala dobro znana vesela igra v treh dejanjih „Ogenj ni igrača". Več bodemo poročali prihodnjič, za danes le radostno pozdravljamo to znamenje, da se je dramatično društvo po dolgem nesrečnem spanji zopet vzbudilo k novemu življenju.
(Živinska kuga) je na Kranjskem zdaj popolnoma zatrta. Pobrala je ta pošast vsega skup 734 goved. 43 ovac in 14 koz. Te živine je nekaj počepalo, nekaj pa bilo pobite. Koliko pa je ta nesrečna kuga storila še druge škode, ki jo trpi dežela in prebivalci 1
(P. in R. Seemannova livarna voščenih sveč v Ljubljani.) Te dni smo prilično bili v tej še novi svečarnici na Glincah ob Ljubljani in mikalo nas je pregledati vse stroje in priprave, po kterih postanejo iz pravega domačega voska najlepše in najčistejše sveče in to prav brez vsake primesi po čisto naravnem potu. Sveče, kakoršue smo videli, so res lepo blago in se odlikujejo med drugim tudi po tem, da veliko počasneje gord ko druge. Cena jim je manjša že zato, ker je svečarnica zunaj mesta, toraj prihrani že po 4 gld. mestnega davka pri centu. Akoravno je še čisto mlada, si je, kakor se nam piše posebno s Koroškega in Š'ajarskega, kjer je veliko slabega in spride-nega tacega blaga, — pridobila že veliko naročnikov , ki so bili s temi svečami posebno zadovoljni. Po vsi pravici se smejo toraj te voščene sveče priporočati častiti duhovščini povsod, posebno pa tam, kjer dobivajo do zdaj slabo, nepošteno blago doma ali s tujih dežel, n. pr. ob laški meji z Laškega, kjer je 1. jan. t. 1. vel ka colnina postavljena na vosek, toraj bode blago od zunaj draže in slabše. To ome niti se nam je prilično zdelo posebno zdaj o bližajoči se Svečoici, ko si častita farna oskrb-ništva priskrbujejo sveče za cerkve. Cenik lahko dobe v založnici v Gradišči št. 8., kjer se sprejemalo tudi naročila, kakor je naznanjeno bilo že večkrat v dotičnem inseratu našega lista.
Razne reči.
—	Za Krškega škofa (Veglia) je imenovan ondotni kanonik g. Franjo dr. Feret.č. „Obzor'1 pravi, da se Istranski rodoljubi veselijo tega imenovanja. — V Zagrebu je za predsednika jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti spet imenovan od presvetlega cesarja g dr. kanonik Fr. Rački, kteri jo jedo slej vladal zmerno in prav razumno. Slava !
—	Dunajsko društvo za varstvo živali je v posle dojej seji sklenilo se sporazu meti z društvi za varstvo živali v Parizu iu Londonu, da s skupn m postupanjem dosežejo od španske vlade odpravo bojev z biki, ki so sramota sedanje) evropskej civilizaciji.
—	Avstrijski potni listi za v tuje države dobe drugo podobo. Mesto do e-danjih pol bodo bukvice v o-m nki. Potnikom bo ta vnanja poioba gotovo ugodnejša.
—	Ker so v Švici zagnali krik o ponarejenih ogersk h vinih , je ogerski minister notranjega že pustil vino v večih ogerskih go stilnicah in prodajalnicah preiskati in konfh-cirati, in dal «odnijnm v provincijah ukaz, paziti na ponarejevanje vin in prestopnike ojstro kaznovati.
—	Da kavarnarji goste privabijo, so v novejšem času začeli lepe gospodične sprejemati v službo za blagajničarce. Kavarnar Muxl na Duuaji je pa sprejel v službo neko gospodično s porašeno brado, gotovo redko prikazen v Evropi, in eno zamurko, da bi tako privabil novih gostov iz radovednosti.
—	Na Saksonskem so začeli ženske za nadzornice pri ječah nastavljati. Prvi poskusi so se baje dobro obnesli. Ker pri telegrafskih in poštnih vradih so se ženske za nerabljive pokazale, jih pa hočejo pri vjetn štvu porabiti. Najbrže tudi ta uovotarija ue bo dolgo ostala.
—	V R i m u je umrl general Avezzana, načelnik neodrešene Italije. Pokojni je bil pri-atelj Garibaldijev.
—	Na Dunaju, v Parizu in Londonu io začela izhajati dela pokojnega diplomata kneza Meterniha v uemškem , francoskem ni angleškem jeziku. Objava teh del je jako važna za evropsko zgodovino tega Btoletja.
—	Anglija fabricira v 2644 pivovarnah 47 milj. hektolitrov piva; Nemčija 41 milj. Avstrijsko cesarstvo v 2500 pivovarnah 12,200,000 hektolitrov; Belgija v 2500pivovarnah 8 mlj. Francija v 3000 pivovarnah 8 milj Rusija v 460 pivovarnah, 2,300 000 in Holan-dija v 360 pivovarnah 1,550 000 hehktolitrov piva. V vseh teh državah se ua leto v 14.064 pivovarnah 126,050.000 hektolitrov piva fabricira. Sama Bavarska ima 6600 pivovaren, med tem, ko združene države v severnej Ameriki imajo le 3300 pivovaren in fabricirajo okolo 15 milj. hoktolitrov piva. Na enega človeka pride na leto na Bavarskem 289, v Belgiji 149, Anglija 143, Nemčija sploh 94, na Danskem 59, Avstro - Ogersko 34 in Francija 21 litrov piva.	i
—	Na Grškem je po štetvi preteklega i leta 1,679.775 prebivalcev. Od leta 1870 se je j prebivalstvo Grecije za 221.890 to je za 1.69 odstotkov pomnožilo.
—	Rusiji je 1877 1. v 38 gubernijah 212.708 goved poginilo; za sibirsko kugo je }>a v 40 gubernijah zbolelo 28.022 konj in od teh 23.630 poginilo. Goveja živina pa od te bolezni ni mnogo trpela.
—	V evropskej R u s i j i je 97,976.900 domačih živali in sicer 25,918.600 goved 45,123,800 ovac, 9,844.400 svinj in 1,195.800 koz.
—	D i f t e r i t i s iz Besarabije zanešeca v Rusijo hudo razsaja med mladino v 13 ruskih gubernijah; samo v Kavkaziji je umrlo nad 40.000 otrok. Zdravnik Bysbrov je naredil načrt, kako zdravit to bolezen. Ruska vlada je samo v Pulskavo zato že poslala 30 zdravnikov in 300 usmiljenih sester.
—	Na P o z n a n s k e m so leta 1848 imeli polski posestniki 3.717.837 oralov in uem-ški 2,496 935 oralov zemlje, toraj prvi 220.902 orala več; leta 1878 pa polski posestniki 2 738 876 in nemški 3,491.125 oralov zemlje, toraj prvi 3,491.125 manj nego poslednji. Te številke dovolj jasno kažejo, kako se manjša in boža polski živelj pod prusko vlado.
—	H o 1 a n d s k i pisatelj von Kam-pen v Amsterdamu je spisal v holandskem narečji tri kratke povesti, ki so zavoljo tega znamenite , da je v vsaki v vseh besedah le en sam samoglasnik rabil in sicer v prvi samo
v drugi e in tretji o.
Dobre, pravične, nepokažene
voščene sveče,
za katere dajejo poroštvo , iz najboljšega čistega cebeluega voska, katere izvrstno lepo in prav počasi gort5, prodajata po najnižjej Ceni
P. & 11. S<H>iuaiin
(5)	v Ljubljani.
Teleirrnflčne df>n*rt?r eene 7. janur>.ja Papirna rent» 70.20 — Sreberua mil« 71.25 -Mata renta 82 25 — 186()letno drz«vno posojilo 132 -ankin« akcije 844 — Kraditne akcije 291.76 — Londoi 116 75 — — Ce». kr, cekini 5.53. — 20-frankov 9.31.
JK^* WiIlielmov *s265fl
limsl.i, skušeiii in pravi
flašter
zoper
rane, opeklino
in
ozeblino.
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokiii in ra/.pctili rmiali pri l>ti I ali in brzgavknli, pri zustaranih in odprtih linl,ili mi nognli, pri skelečlh iz-pustkih. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih prsih, pri opeklimih . otiskah in ozebli-ii®li. pri kurjih očesih, če iz iiok teče itd. ' Kna škatljica velja 40 kr. PoSilj.nn zmirom po dve škatlji za 1 gl. z zavitkom vre l.
Ta flajšter izdelujem le jaz	(6)
Fi-hiic M illirlin.
lekar v Neunkirehen pri Dunaju.
Na prodaj pa ga ima tudi
Peter l.asnik v Ljubljani.
Prsne in pljučne bolezni
naj bodo kakoršne koli, ozdravi najgotovejše po zdravniškem ukazu pripravljeni
v Avstro - Ogerski, v Nemčiji, Franciii, Angliji, Španiji, Rumumji, Holand «i m Portugaiiji varbvtini
Wilhelmov
snežniški alop iz zelišč
Ta sok je posebno dober pri bolečinah na
vratu In prsih, hripi, hripavosti, kašlju
in nahodu. Mnogi se imajo le temu soku za mirno spanje zahvaliti.
Ta sok je tudi za zdrave dober pri meglenem in slabem vremenu , da se ne prehladd.
Zavoljo svojega prijetnega okusa je dober za otroke, potreben pa vsem, ki so na pljučih bolni. Potreben je tudi pevcem in govornikom zoper hripavost.
¡¿PJSjjT" Oni p. n. kupci, ki želi pravi snežniški alop iz zelišč, kterega izdelujem že od leta 1855, naj zahtevajo izrekoma
Wi!helraov snežniški a!op iz zelišč.
Pri vsaki dušici je tiskan navod, kako naj se rnbi. Ena zapečatena izvirna flaŠa vc'ja 1 gl. 25 kr., ter jih ima na prodaj zmirom frišne
l<Vs»m* WhCi> I m,
lekar v Neunkirehen pri Dunaju.
Za zavitek se računi 20 kr.	(5)
Pravi Wilheltnov snežniški aloP iz zelišč imnjo na prodaj na Kranjskem snmo: V Ljubljani: Peter Lassnik. V Postojni: Anton Leban, lekar; v Kranji: Karel Savnik, lekar; v Metliki: Fr. Wucha, lekar ; v Novem mestu : Dom Rizzoli lekar.
1'. ii. občinstvo nuj zahteva Izrekoma Wilhfliitov snežniški »lup iz zelišč, ker tega le ju/, ¡/.delujem ; ne». I .lulius Itittncr i/,deluje tudi nekak snežniški alop iz zelišč. pa tistega ni treba vzeti, ker je lepo mojem ponarejen, pa ni tako dober.
mmm
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap.
,1. lllil/.nik()Vi nasledniki v Ljubljani.