= Velja po pošti: s Za/oeIo leto naprej . K 26-— zA pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ B'50 za en meseo „ . „ 2*20 za llemčljo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 6-— za en meseo „ . „ 2 — V oprav) prejeman mesečno K 1*S0 Štev. Zl. V Llubllanl, v petek. 26. jannaria 1912. LetO XL. Inserati: Emstolpna pelitvrsta (72 mm): za enkrat . , . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat ......10 „ za večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ;Izliaja:; vsak dan, lzvzemš) nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. BST OrednlStvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/Ш. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne 3535 sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račun št' 4.797. Ogrske poštno bran. račun št. 26.511. — Upravntškega telefona št. 1U8. Današnja žtevilka obsega 6 strani. Liberalne logika. Dejstvo izključitve ljubljanskih poslancev Reisnerja in Ribnikarja iz kranjskega deželnega zbora, oziroma neverificiranje njunih mandatov, daje liberalnim listom povod za različna več ali manj duhovita premišljevanja. Sicer ni ta stvar toliko zanimiva za našo deželo, da bi se z njo preveč pečali, hočemo pa nekaj točk zato poudariti, da ovržemo že vnaprej različne fraze, s katerimi bodo liberalci te dni skušali obdelovati gotove plasti ljubljanskega prebivalstva. Včerajšnja razprava v deželnem Zboru je jasno pokazala, da je bila pravna podlaga za neverificiranje Reisner-jevega in Ribnikarjevega mandata v popolni meri podana. Prazna je domneva, da so bili merodajni kakršnikoli osebni in politični momenti, čeprav osebi bivših dveh ljubljanskih poslancev nista bogve kako simpatični in si Ljubljana gotovo ni srečno izbrala mož, ki naj bi jo v deželnem zboru zastopali. Toda deželni zbor se je le vprašal, sta li bivša poslanca Reisner in Ribnikar bila izvoljena na postavni podlagi. Dejstvo pa je, da sta bila izvoljena na podlagi zmotne interpretacije zakona, ki odreka zunaj Ljubljane bi-vajočim osebam, ki v mestni občini plačujejo davek, v Ljubljani volivno pravico. Deželni zbor jc zakon tam, kjer je v njem nekaj navideznega nasprotstva, i\TzIag^zrhiselno V duhu celotnega zakona, kako pa deželna vlada ali liberalci to stvar umevajo, to ne more biti merodajno za deželni zastop, ki ima pravico v zadevi, ki spada izključno v njegovo kompetenco, odločevati, kakor se njemu prav vidi. Ako bi bila večina deželnega zbora včeraj proti svojemu pravnemu prepričanju sklenila verifikacijo zato, ker je vlada ali kdorkoli drugačnega mnenja, bi se bila odpovedala svoji prvi in najvažnejši-pravici, odločati avtonomno v stvari, ki se le deželnega zbora tiče in nobenega drugega. Da pa večina S. L. S. ne bo v nobenem slučaju in pod nobenim pogojem dala iz rok avtonomije deželnega zastopa, to je popolnoma jasno. Liberalci naj vpijejo kolikor hočejo, tukaj je za S. L. S. dano stališče, od katerega nikoli ne bo odstopila. Nekaj drugega jc, kar hočemo tu pribiti. Liberalna stranka, ta najžalost-nejši stvor pod božjim solncem, jc zlegla v graško »Tagespošto« novico, LISTEK. Josip Lovrcnčič: jure. Črtica iz naših gor. (Konec.) Prišel je domov, ponujal fantom po vasi peresa, a niso jih marali. Vžalostil se jc Juro in sama britkost se je. oglašala v njegovem srcu. Ker vsi lepi upi o denarju so izginili. Da bi vrgel peresa proč, ki so bila tako lepo pisana in so spreminjala v solncu barvo, se mu je zdelo škoda in zato jih je začel ponujati otrokom. In pri otrocih je imel več sreče. Dečki enajstih, dvanajstih let bi se tudi radi postavili z lepimi peresi za klobuki kakor fantje. Radi so dali Juretu svoj krajcar, ki so ga že kje dobili. Jure je poprodal svoje blago in bil za par grošev bogatejši. Ko jc zvečer ležal na skednju, jc štel pri luninem svitu svoje novce in skesal se je, ker je obljubil Tončki, da ne pojde več v Belo čelo. Uro bi kupil drugič rad, a zanjo bi trebal več ko krono. In sklenil je, da ne bo držal obljube. Nič se ne oglasi pri ogljjarju. Tončka ga ne bo videla, pa bo dobro. In Jure jc hodil vsakih U dni v Belo čelo, nosil peresa domov in jih da jc kranjsko ljudstvo skrajno nezadovoljno z deželnim gospodarstvom S. L. S. in da hoče stranka zato izzvati razpust deželnega zbora. Ta logika je res občudovanja vredna. »Le še z največjim strahovanjem vzdržujejo klerikalci nadvlado na deželi« — tako pišejo — zato pa hočemo mi nove volitve! Tu je vsa pameUpostavljena na glavo. Če bi ljudstvo bilo z gospodarstvom S. L. S. res nezadovoljno, bi pri novih volitvah naša stranka trpela in zato jc izključeno, da bi mogla S. L. S. v takem slučaju hoteti izzvati razpust deželnega zbora. Za tako neumne nas liberalci in nemški nacionalci pač ne smejo imeti. Stvar je čisto drugačna in to je razkril včeraj v deželnem zboru sam dr. Triller. Apeliral je na vlado, naj deželnega zbora ne razpusti, češ, narod-nonapredna stranka hoče delati, »ker postavlja splošni blagor nad interes svoje stranke!« Mož je s tem dokazal, kako se liberalna stranka, silno boji razpusta, ker ve, kako bi bila pri novih volitvah tepena in kako decimirana bi prišla, nazaj v deželno zbornico! Ljudstvo ni s S. L. S. prav nič nezadovoljno, občinske volitve so pokazale, da S. L. S. vživa zaupanje ogromne večine naše dežele in nobena stvar ne stoji danes tako, kakor to, da je naše ljudstvo kar najtesneje zvezano z nami in našo večino v deželnem zboru. Liberalna stranka »postavlja splošni blagor nad interes svoje stranke!« To je tista stranica, ki je obstruirala občinski volivni red, lovski zakon, se upirala demokratični volivni reformi v Ljubljani ild. itd. Škoda je o tem izgubljati še kakšno besedo. Glede razpusta naj bodo liberalci le pomirjeni. Nobeden ga noče, še sanjalo se ni nikomur o tem. Deželni zbor bo delal dalje s listo vnemo kakor dozdaj. Pripravljajo se novi veliki načrti v blagor dežele in njenega prebivalstva in še v tem zasedanju se bo marsikaj dalekosežnega v tem oziru sklenilo. Čisto vseeno je, kako se liberalci pri tem obnašajo. Vse, kar se je v zadnjih letih dobrega in pametnega za ljudstvo sklenilo, se je proti njim in preko njih naredilo. In tako bo tudi sedaj. Mar je komu za liberalce! In kadar bo postavna doba tega deželnega zbora pretekla, bo ljudstvo sodilo in liberalci se bodo prepričali, da so svojo vlogo v javnosti odigrali. Le zdrave ljudske stranke bodo imele prostora v javnih zastopih, povsod, in tako tudi v deželnem zboru kranjskem. jr.....it" "тг; t r«i_ ■ v .«■■■ ■ ...«.i- «... .v..... ponujal po vseh sosednih vaseh. Poprodal je navadno vse in zato je šel vsakikrat z večjim veseljem novih iskat. Neke nedelje proti večeru je plezal zopet po steni. Med plezanjem je prišel do gnezda divjih golobov in našel v njem dva godna mladiča. Pobral ju jc, dal v njedra in ni mu bilo več za peresa. Spomnil se jc Tončke in misel se je vzbudila v njem, ki jc je bil srčno vesel in ji je dal izraza z zadovoljnim pogledom na ogljarjevo kočo. »Tomčki jih ponesem«. je sklenil. »Vesela bo in imela me bo še bolj rada in ne zameri mi, ker nisem držal obljube.« Splezal je s Čela in stopal po drči veselo proti ogljarjevi koči, iznad katere se je dvigal dim in se razgubljal kakor meglica nad zelenim bukovjem, kjer je prepeval kos svojo večerno pesem. Tončka je zaslišala že od daleč korake, prišla pred hišo in se vsedla na klo)>. Začudila se je, ko je zapazila Jureta, ki se je bližal z izvanredno veselim obrazom. »Ka j pa je Jure ?« ga je popra Šala. Nič ni odgovoril. V zadregi je seg-nil z desno roko v njedri in z levo potiskal goloba, ki sta mu zašla med potjo za hrbet. Izvlekel jc enega in potem še drugega in ju držal z obema lokama. črnem repiia. K o t o r , 25. januarja 1912. V Kotor se je pripeljal neki črnogorski podanik z avtomobilom, ki jc pripovedoval presenetljivo novico, da je črnogorska državna policija zasledila močno zaroto, ki namerava Črno-goro izpremeniti v republiko. Dotični črnogorski podanik je zelo zanesljiva oseba, ki jc v zvezi s črnogorsko vlado in s črnogorskim dvorom. Črnogorska policija je o tem, da je odkrila močno republikansko stranko, takoj obvestila črnogorsko notranje ministrstvo. Ministrski predsednik dr. Tomanovič je o tem uradno poročal kralju Nikolaju. Uvedli so strogo preiskavo, ki jc dognala, da so novo revo-lucijsko stranko ustanovili v Belgradu tisti Črnogorci, ki bivajo v Parizu. Jedro republikanske zarote pa tvorijo črnogorski izseljenci v Ameriki, ki so že poslali črnogorskim republikancem v Belgradu 1 milijon frankov za to. da se strmoglavi črnogorska vladarska rodbina in proglasi črnogorska Ijudo-vlada. Črnogorska policija je dognala, da dela republičanska zarota z vsemi sredstvi na to. da strmoglavi vladarsko rodbino Njeguš Petrovič, ki vlada zdaj v Črnigori, io iz Črnegore izžene in nato proglasi črnogorsko republiko. Belgrajski tajni revolucijski odbor je v la namen izdelal že več načrtov. Črnogorska državna policija je dobila nekaj teli načrtov v svoje roke. Republikanski odbor tlela predvsem na to. da vznevolji črnogorske vojake proti dinastiji, ker z njimi slabo postopajo, in da pridobi za svojo namene na ta način tudi armado. Policija jc nadalje tudi dognala, da je belgrajski republikanski odbor pridobil za črnogorsko republiko Srbe, ki žive v Novem bazaru. Ko izbruhne v Črnigori vstaja, naj bi novobazarski Srbi črnogorsko mejo prekoračili in se pridružili pobunjeni črnogorski armadi. Črnogorski vojni in notranji minister sta nato ukazala, da se mora črnogorska meja strogo zastražiti. m otelFici ym& v dalslliMem №Жт шт, Zadcr, 25. januarja 1911. Včerajšnji govor novega dalmatinskega namestnika, grofa Attemsa, je na poslance vseh strank ugodno učin- »Kje si jih dobil?« »V Čelu«, je boječe zajecljal Jure in nadaljeval, »tebi Tončka jih dam, ker si dobra z mano in me imaš rada in ker te imam jaz rad.« V tla jc pogledal, kakor bi ga bilo sram, da. ji .jc povedal, kar je večkrat občutil, ko je ležal na skednju in poslušal zaljubljene pesmi, ki so jih peli fantje na vasi. »Jej, jej, Jure, golobce si mi prinesel, in zato si mi jih prinesel, ker me imaš rad! O kako si ti ljubezniv fant! Prav zares, rada te imam«, mu je prijazno smeje se govorila Tončka. Vzela golobca in ju odnesla v hišo, odkoder se je takoj vrnila. Jure jo hotel oditi, pa Tončka ga jc vstavila. »Čakaj no, Jure, ker si tak fant, pa ti odtrgam rdeč nagelj in rožmarin in roženkravt ti dcncin zraven, da se postaviš!« Šla je k oknu, kjer so cveteli na-gelji, rastel rožmarin in se šopiril roženkravt in ko je delala šopek, je govorila: »A veš. Jure, če me imaš rad, bi. mi moral prinesti kaj drugega. Fantje no nosijo dekletom golobcev. Prstan bi mi prinesel, ki bi bil zlat in imel na sredi kamenček, ki je tako svetel, da lesketa ponoči in sveti ko luč!« Jure se je vzžalostil in oči so se mu zasolzile. Z Bogom«, je rekel in odšel koval. Deželni poslanci, pristaši ln*va-ške stranke prava, so zadovoljni s tistim delom namestnikovega govora, v katerem obeta, da hoče vlada objektivno presojati zadeve dežele. Danes 25. jan. jc glavar dr. Ivče-vič otvoril sejo dalmatinskega deželnega zbora ob 11. uri dopoldne. Seji sta prisostvovala tudi namestnik grof Attems in njegov namestnik. Poslanci stranko prava, ki niso bili navzoči pri prvi seji zato, da omogočijo novemu namestniku, da se deželnemu zboru predstavi in poroča o svojem programu, so se danes vsi udeležili seje. Pra-vaši so takoj vložili dva obstrukcijska nujna predloga. Stranka prava obstru-ira, ker nočeta večina in vlada ničesar čuti o izpremembi volilnega reda za dalmatinski deželni zbor in ker hoče stranka prava strmoglaviti dr. Ivčevi-ca., ki je obledel, ko so pričeli pravaši obstruirati. Dr. Ivčcvič je s tresočim glasom zaključil sejo, kar so pravaši pozdravili z burnim ploskanjem. Plavanje o socijaini dsraeMii. V šentpelerskem prosvetnem društvu je predaval včeraj g. dr. J. Krek o socialni demokraciji. Razložil je, da se je socialna demokracija razvila na podlagi materializ-ma, ki jc pa danes premagano stališče. Ona trdi. da bo srednji stan popolnoma izginil in da se bodo stanovi delili le v nekaj kapitalistov in pa veliko maso prolcta-rijata. Predavatelj je pa pokazal, ca srednji stan ne propada, ampak sc razvija in gre vedno bolj kvišku. Ravno tako se povzdiguje delavski stan, pravega proletari-jata je pa vedno manj. Socialna demokracija goji pri delavstvu sovraštvo proti meščanom. Veliko je pa meščanov, ki stoje gmotno slabše, kakor marsikak delavec, a ta se mora bojevati proti njim, zato ker sc meščani. To so glavne misli, Id se jih drži vsak socialni demokrat. Da bi dosegli svoj cilj, da bi zravnali veliko razliko med delavcem in kapitalistom, se poslužujejo na eni strani politike, na drugi strokovne organizacije. Obema so pa postavljene meje, ki se jih ne da prekoračiti. S pomočjo politike ni mogoče vsega doseči, ker v državnem zboru odločujejo še drugi faktorji. Če bi pa prišli do popolne vlade, potem bi morali glasovati za vojaštvo in pobirati davke, da si ohranijo vlado; to so pa ravno točke, proti katerim se sedaj bore. Ravno tako imajo zahteve strokovnih organizacij svoje meje. Ako bi. bile previsoke, bi bi! kapitalist primoran zapreti svoje tovarne in delavec bi prišel ob svoj z^slu- z mislijo o zlatem prstanu in čudnem kamenčku v njem. Tončki se jc smilil in kesala se je, da se je tako pošalila z njim. Rada bi ga potlažila in zaklicala je za njim: »Jure, kar nič ne bodi žalosten! Saj si fant. Denar zaslužiš, če hočeš, pa mi kupiš prstan. In tudi, če ga ne kupiš, vseeno te bom imela rada. Samo priden moraš biti!« Jure jc izginil za ovinkom in Tončka je odšla v hišo. Pologarjevi so ravno večerjali, ko se je Jure vrnil ves žalosten in zamišljen. Dali so mu večerjo. Po večerji je pomolil z njimi in se odpravil na skedenj. Nič ni mogel zaspati. Prešteval je denar in mislil na prstan. Dobiti ga je hotel na vsak najin, ker brez njega bi si ne upal niti pogledati Tončke. Da bi ga kupil? Premalo ima denarja. Eno krono in clva groša! Premalo za prstan, kakoršnega bi rada Tončka, ki je tako dobra. Čakati bi moral morebiti še leto in dan, tla bi prihranil toliko denarja, kolikor velja prstan in mogoče še bi ne bilo dosti. Nemirno se je valjal po ležišču in sc grizel v ustnice, ker si ni vedel kako pomagati. Oči so ga ščemole, a zaspati le ni mogel. Iz zvonika sc jo oglasila ura. Zamolklo so sekali njeni udarci nočni mir. Jure jih je štel in naštel enajst. Ob enajstem so mu zažarcle oči in skočil jc pokoueu, žek. Predavatelj nam je pokazal, da je so-cialrodemokraška politika nejasna, kakor so njih cilji nedosegljivi in da se je proti taki stranki lahko in brez strahu bojevati. Deželni zbor kranjski. Seja 2 6. januarja 19 12. Deželni glavar otvori sejo. Baron Schvvegel, Schollmayer in Terhavc so se opravičili zaradi bolezni, Lenarčič zaradi nujnih opravkov. Naznani različne predloge, med katerimi so nekateri zelo važni. RAZLIČNI PREDLOGI. Gospodarska šola za višjo izobrazbo kmečkih mladeniuev. Dr. Krek in tovariši so vložili predlog: Poučni tečaji po deželi izpričujejo, kako ukaželjno je kmečko ljudstvo, zlasti njegova mladina. Ne gre pa pri tej izobrazbi samo za strokovno plat, nego tudi za splošno izobrazbo. Poiz-kušnja kaže, da se le tam strokovna izobrazba širi, kjer se vslecl višje kulturne stopinje umeva njena potreba- Po zgledu takozvanih danskih visokih šol za kmečke mladeniče, ki so se udomačile že tudi na Nemškem in v Švici, predlagamo: Deželni zbor skleni: 1. Deželnemu odboru se naroča, da ustanovi jeseni letošnjega leta v zvezi s Slovensko trgovsko šolo v Ljubljani Gospodarsko šolo po priloženem načrtu. 2. V ta namen se dovoli deželnemu odboru kredita 3000 K. Centralna deželna klavnica in mes* niča. Dr. Lampe in tov. predlaga: Da se doseže vslcd velike draginje potrebna, regulacija mesnih cen, po kateri bi živinorejec imel stalnega odjemalca, konsument pa možnost po vsik-rlar rcelnih cenah dobivati meso, predlagamo: Ustanovi se centralna deželna klavnica in mesnica. Ta bodi kot posredovalec med produ-. tentom in konsumentom v tesni zvezi e organizacijami domačih živinorejcev. Meso naj oddaja v mestu Ljubljani in raznih, zlasti industriclnih krajih dežele in v letoviščih, po potrebi tudi izven dežele. Dežela pristopi kot odjemalec s svojimi zavodi. V formalnem oziru predlagamo, ila se predlog odkaže fin. odseku. Nove postaje. Posl. Jaklič in tov. predlaga, naj deželni odbor stopi v dogovor z mero-flajnimi faktorji, da se na Dolenjski železnici napravi nova postaja v Žlebi-ču in postajališče v Lipovcu in se postajališče v Stari Cerkvi razširi. Občinska meja. Posl. Jaklič in tov. predlaga, naj se farna in občinska meja v O s i 1 -tiici (ob Kolpi) uredi. Izprememba dež. zakona 1883. Posl. V e h o v e c in tov. predlaga, tiaj se deželni zakon z dne 28. avgusta 1883 izpremeni v toliko, da. se smejo tudi globe nad 40 K, ki pridejo v ubož-ni zaklad, porabiti za občinske reveže ter jih ni treba naložiti na obresti. RAZLIČNA POROČILA DEŽELNEGA ODBORA. Poročilo deželnega odbora o povračilu oskrbnih stroškov za kranjske »O prstan — čakaj Tončka, še jutri (i ga prinesem!« Ura ga je spomnila na pokopališče in na grob ranjke Potokarice. Takrat, ko je šel kropit, je zapazil, da je imela na roki prstan. Zlat je bil in zato jc sklepal Jure dalje, da jc moral imeti tudi čuden kamenček. »Dobim ga. Potokarica ga ne rabi v jami. Mrtva je in nič ne bo jezna, če ji ga vzamem. Prstana ie škoda. Zlat je in kamenček ne moit; svetiti v zemlji. Tončka ga bo pa vesela in rada me bo imela.« Tako jc mislil in govoril sam s sabo v presledkih. Poiskal je kramp in lopato, šel oprezno s skednja in se napotil proti pokopališču, ki je ležalo vse tiho in mirno koncu »asi. Vesel je bil Jure, da je bila tema in nič ga ni bilo strah. Dospel je do cerkve in postal. Videl je, da so cerkvena okna razsvctljc-nn in pomislil je, kdo bi bil v ccrkvi. Nič se ni ganilo in spomnil se je, da gori večna luč. Šel je mimo cerkve in dospel na pokopališče. Tesno mu je postalo, ko je pogledal po njem in videl črne križe, ki so stali drug poleg drugega tako resno po grobeh. Posebno pogled na onega velikega sredi pokopališča ga je zmrazil. Pravili so mu, domačine vobčinski bolnici na Krškem, se odkaže finančnemu odseku, poročilo deželnega odbora o dovolitvi pobiranja p o k o p a 1 i š č n ih pristojbin v Vipavi se odkaže finančnemu odseku, poročilo deželnega odbora o ustanovitvi mesta deželnega zemlje m erca se odkaže upravnemu odseku, poročilo deželnega odbora o upeljavi in oddaji del pri razširjevalnih zgradbah deželne bolnice sc odkaže takisto finančnemu odseku. Poročilo ustav, in občin, odseka. Poročevalec Jaklič poroča o prošnji srenjskega pododbora v Notranjih Goricah in Plešivcih za razdelitev občine Brezovica v občino Brezovica in občino Notranje Gorice. Odsek predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu odboru ter naroči, da izvrši vse poizvedbe in o tem poroča deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. Sprejeto. POROČILA FINANČNEGA ODSEKA. Poročevalec Pogačnik poroča o prošnji županstva D. M. v Polju za podporo k zgradbi novega pokopališča. Na pokopališču 1). M. v Polju se pokopu jejo umrli umobolni iz deželnega zavoda na Studencu, zaraditega predlaga odsek: Prošnja se odstopi deželnemu odboru, da izplača primeren prispevek iz zdravstvenega zaklada. Sprejeto. Poročevalec dr. Krek poroča o prošnji zavoda Sv. Nikolaja v Trstu za podporo. Odsek predlaga: Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev. Sprejeto. Poročevalec dr. Krek poroča o prošnji c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo na Dunaju. Imenovani zavod prosi, naj bi dežela revnim meteorološkim opazovalcem na Kranjskem dovolila majhne podpore v skupnem znesku 100 do 200 kron. Dežela pa že plačuje po 200 K na leto v ta namen. Odsek predlaga: Prošnja c. kr. centralnega zavoda za meteorologijo se odkloni. Sprejeto. Nujni predlog glede centralne klavnice. Deželni glavar da besedo dr. Lam-pćtu, da utemelji svoj predlog glede ustanovitve centralne deželne klavnice. Dr. Lampe: Gospodarske razmere zadnjega časa silijo nujno na to, da se osnuje deželna centralna, klavnica in mesnica. Draginjsko gibanje je povzročilo od gotove strani veliko agitacijo, vsled katere so široki sloji prebivalstva izgubili pravo smer mišljenja, so se nahujskali konsumenti zoper producente in se je pozabilo, da je treba med vsemi stanovi gotove harmonije, ako hočemo gospodarsko izhajati in se razvijati. Naša stranka je slednje vedno povdarjala in jc prepričana, da potrebujemo močnega kmeta, ki bo veliko in dobro produciral, a ravnotako solidnega konsumenta, da bosta drug drugega podpirala. In ravno s centralno klavnico upamo storiti velik korak v tem oziru. To vprašanje smo že precej dolgo proučevali. Mi stojimo namreč pred da stoji za vse one, kateri nimajo svojega. križa in mislil si jc, da bo tudi njegov. Da ni bilo misli na prstan v njegovem srcu, bi vrgel kramp in lopato in odhitel s pokopališča. A prstan, ki bi ga ne mogel kupiti niti čez leto, mogoče čez dve, tri leta ne, mu je dajal pogum in preganjal strah, ki se je začel buditi. Poiskal je grob, v katerega so pokopali Potokarico. Križ, ki je stal na grobu, je prijel oberoČki, ga zamajal semintje, da, je zaječal, kot bi prosil, naj ga pusti in odide. Л Jure je začel in dokončati je hotel svoje delo. Izrul je križ, ga postavil na stran, vzel kramp, razrahljal zemljo in jo z lopato izmetaval. Počasi je šlo in ni prišel do srede jame, ko je zdrknil^ v zvoniku ura in začela biti dvanajst. Ustavil se je in poslušal. Po zadnjem udarcu je nadaljeval s krampom in potem spet z lopato. Zemlja je rastla na obeh straneh jame in Jure jc bil le za glavo iz zemlje, ko se je zravnal. »Še eno plast izmečetn,« si je mislil, »potem sem pri trugi in prstan bo moj!« , ' Z novo vnemo je zamahnil kramp in zabobnelo je pod njim. Zdaj bo! O, Tončka, jutri ti že prinesem nratan dejstvom, da bomo morali deželne dobrodelne zavode, ki jih zdaj oskrbuje red usmiljenih sester, prevzeti popolnoma v lastno režijo. In zato smo začeli misliti najprvo na deželno klavnico in mesnico. Toda, zakaj bi se ta stvar ne razširila na širši krog, zakaj bi se zlasti ne razširila tako, da bi imelo od tega korist zlasti prebivalstvo Ljubljane? (Odobravanje.) Mi smo zadnje čase videli, da cene živini zelo padajo, cene mesu pa ne. (Res je!) Kmetje so živino pod ceno prodajali, konsumenti pa niso imeli nič od tega, ker morajo meso kupovati ravnotako drago, kakor preje. Ob zadnji suši se je narodno premoženje Kranjske na milijone zmanjšalo, ker je kmet slepo prodajal stran svojo živino, konsument pa je ječal pod draginjo. Zato pa ustvarimo regulatorja za cene, da producent ne bo prišel ob ves sad svojega truda in bo konsument vendar dobival meso po cenah, ki jih lahko zmaguje. Zato naj bi centralna klavnica bila tako urejena, da bi imela direkten stik z živinorejskimi zadrugami, ki so dobro organizirane in že zdaj prospevajo. Če dobe s klavnioo.li-govskega posla, se bo vnovčenje živine uspešno izpeljalo. (Odobravanje.) Gospodje! tudi po deželi je draginja. (Pritrjevanje.) V mestih se časih marsikatera stvar lažje in ceneje dobi. Tudi na kmetih se težko živi. (Tako je!) Vzrok je ta, da manjka direktnega stika s konsumentom, primerne organizacije. Centralna klavnica naj bi v prvi vrsti preskrbovala z mesom Ljubljano. Ljubljansko prebivalstvo bo to misel gotovo z veseljem pozdravljalo. Deželna centrala mu bo preskrbovala meso po primernih cenah. Potem mislim na industrijske delavske kraje, potem na letovišča, kjer vlada v sezoni taka draginja, da tujce naravnost odganja. Mi pa mislimo še tlel j. Zakaj bi ne segli izven deželnih mej, v Trst, Reko, Opatijo itd.? V Trstu so na primer tržne razmere dezolatne. Trst je ves odvisen od enega špekulanta. Pa tudi mesarji nam bodo hvaležni, zakaj deželna centralna klavnica bo malim mesarjem pod solidnimi pogoji lahko meso toddajala, dočim zdaj, veliki mesarji 'male le izkoriščajo. (Pritrjevanje.) Seveda pogoj bi bil, da dobi dežela v svoje roke veterinarsko oskrbo in nadzorstvo sama, zakaj tu so mogoče šikane, ki povzročajo škodo. Finančnemu odseku priporočam, naj to vzame v poštev, ko bo to vprašanje proučeval. (Ploskanje in odobravanje pri večini.) Deželni glavar da predlog na glasovanje glede nujnosti. Nujnost se z vsemi glasovi sprejme. Deželni glavar izroči predlog fin. odseku. Nato odredi deželni glavar tajno sejo. V tajni seji se rešijo osebne zadeve; to so: prošnja učitelja Kaucke-ga, vpokojenega učitelja Krennerja, nadučiteljske vdove Kermauner, vpokojenega paznika Keržiča, vpokojenega paznika Osredkarja, vpokojenega učitelja Iluterja, vpokojenega naduči-telja Lockerja. Prihodnja seja prihodnji teden četrtek ob pol deseti uri dopoldne. Takšen bo kot si rekla, da ga nosijo fantje dekletom.« Ni izgovoril tega, samo mislil je in veselo mu je bilo pri srcu kot mogoče nikdar. Res je prišel do truge. Izmetal je z lopato zadnjo plast, potem vzel kramp, pokleknil, da ga bolj priročno zažene in odbije deske ter sname Po-tokarici prstan. A takrat, ko je zagnal in je zabobnelo v jami, se je vtrgala zemlja in zgrmela nanj. Obupen klic je presekal noč in mir je zavladal nad pokopališčem---- Drugo jutro je prišel cerkovnik zvonit jutranjico. Odzvonil je in ko je hotel oditi, je pogledal po pokopališču in vštrašil se je. Videl je, da je razkopali Potokaričin grob. Šel jc gledat in spoznal podsutega Jureta. »Bog se usmili za dušo!« je rekel polglasno in stopil k Potokarjevim, da pove, kar je videl. Uro pozneje je ležal Jure na mrtva šk em odru v mrtvašnici in zvonovi so mu poli zadnji pozdrav. Milo in ubrano so sc glasili, kakor bi klicali Juretu v onstran: »O, Jure, da nisi poznal denarja, bi ne poznal hrepenenja in ne prišel do ljubezni; delal bi in trpel — a bil bi srečen!« MARKI BACQUEHEM AEORENTHA-LOV NASLEDNIK. Gradec, 26. januarja. Dopisnik »Grazer Volksblatta« poroča, da zunanji minister grof Aehrenthal v najkrajšem času odstopi. Zunanji minister postane OJi-vier marki Bacquehem, prvi predsednik upravnega sodišča in član gosposke zbornice. V koalicijskem ministrstvu Windisch-gratza je bil Bacquehem od leta 1893 do 1895 minister notranjih zadev, od 1. 1895 do 1. decembra leta 1898 pa cesarski namestnik na Štajerskem. 3acquehem je več let poročal v delegacijah o zunanjih zadevah. Dunaj, 26. januarja. (Zas.) »Frem-denblatt« poroča, da so zdravniki Aehren-thalu naročili, da mora glede na svoje slabo zdravje zelo paziti nase. Politični krogi tolmačijo poročilo »Freradenblatta« tako, da Aehrenthal v doglednem času odstopi, KDO POSTANE NUNCIJ NA DUNAJU. Rim, 26. januarja. (Zas.) Dosedanja poročila o nasledniku rajnega nuncija Ba-vone niso resnična. Naslednik Bavone bo homo novus, a kdo bo, se ne ve, ker še niso niti pričeli pogajanj z dunajskim dvorom o imenovanju novega nuncija na Dunaju. DRŽAVNOZBORSKE VOLITVE NA NEMŠKEM. Z včerajšnim dnem so volitve v nemški državni zbor končane. Razmerje števila odločilnih strank je sedaj sledeče: Centrum 93, 1.1907. 103 Konservativci 43, „ „ 59 Državna stranka 14, „ „ 25 Socialni demokratje 110, „ „ 53 Liberalna ljudska stranka 43, „ „ 49 Nacionalni liberalci 47, „ „ 51 Poljaki 17, „ „ 20 Drugi poslanci se razdele na manjše stranke. V industrijskih okrajih Essen, Diisseldorf, Dortmund so zmagali proti centrumovim kandidatom Giesbertu, dr, Schmitzu in Bickfohu socialni demokratje. Kakor kaže ta izid, so šli nacionalni liberalci pri včerajšnih volitvah skupaj s socialnimi demokrati. Leve stranke bi imele na ta način 201 poslanca, poprejšna večina pa je za par glasov v manjšini. Centrum sam je izgubil 10 poslancev; njegovi listi so že pred volitvami pisali, da se bo to zgodilo. Vpričo dejstva, da so se vse stranke levice zagnale v najsrditejši boj proti centrumu, hoteč ga poraziti, in da je ta skoraj izključno z lastno močjo zdržal ta napad, je rezultat teh volitev za centrum popolnoma zadovoljiv. VLADARSKI SESTANEK V BENETKAH. Benetke, 26. januarja. »Gazetta di Venezia« poroča, da poročila z Dunaja o sestanku kralja Viktorja Ema-nuela s cesarjem Viljemom in s prestolonaslednikom Franc Ferdinandom v Benetkah niso neutemeljena. Sestanek da bo največje politične važnosti. VOHUNSTVA. V a r S a v a, 26. jan. (Zas.) Vojno sodišče je stotnika nemškega generalnega štaba Werner von Sturzner obsodilo radi vohunstva v triletno, Prusa Steinertha pa v dveletno prisilno delo. Krakov, 26. jan. (Zas.) Zaprli so nevarnega ruskega vohuna, ki je napačno napovedoval, da se zove Pavel Polka in da je star 21 let. Dognali so, da je aretiranec član mednarodnega ogleduškega urada v Bruselju in da je Že sedel štiri leta radi vohunstva v ječi. Aretirani vohun govori 13 jezikov, med njimi tudi japonsko. Pred leti je pod napačnim imenom služil v avstrijski armadi in vohunil. Pri vohunu so našli fotografije in načrte galiških trdnjav in mobilizačne načrte vojaške posadke v Krakovu. VELIKI NEMIRI V ALBANIJI. Carigrad, 26. januarja. (Zas.) Iz Kosovega se poroča: V Gusinju in v Plavi so izbruhnili nemiri. V pobunjene okraje so odposlali vojake. V Prištini so neršli v liiši nekega Srba 40 bomb in veliko smodnika. V neki vasi pri Peči je petnajst mož močna bulgarska vsta-ška četa vrgla trt bombe. Ubite so bile tri, ranjenih veliko oseb. Neki orožnik jc bil umorjen, v neki drugi vasi tudi v peški okolici so Bulgari vrgli 6 bomb, ki so usmrtile nad 20 oseb, med njimi tri vojake. LAŠKO - TURŠKA VOJSKA. Boji pri Bengaslju. B e n g a s i, 26. januar. (Kor. urad.) Oficielno se poroča: Turki in Arabci so laške prednje straže 24. t. m. ponovno napadli. Naša (laška) artiljerija je na sovražnika streljala. Sovfažnik je izgubil 150 mož in ranjencev. Utrdbe pri Gargarešu. Tri poli s, 26. januarja. (Kor. ur.) Utrdbo pri Gargarešu so dograjene in so lahko odbije vsak napad. LJUBLJANSKO BARJE IN POPLAVI V NOTRANJSKIH KRAŠKIH POLJIH ALI DOLINAH. O tem predmetu je predaval na včerajšnjem sestanku »Društva inženirjev v Ljubljani« v restavraciji »Pri roži« svetnik inž. g. Sbrizaj, s posebnim ozirom na dolgoletna stremljenja, osušiti naša notranjska kraška polja, to so planinsko, cerkniško, loško in pivško ali postojnsko polje in ker se ravno sedaj izvršujejo znana obširna dela za osušitcv Ljubljanskega barja. Kultura v teh krajih je odvisna od dobrega ali slabega vremena, kakor tudi v nekaterih dolinah na Dolenjskem, kjer tudi nastajajo z ozirom na •vsakoletne vremenske razmere povodnji. Sti'eme za tem, da bi se določilo približno ono vodo, ki ostane v dolinah in ki se torej ne more odteči, kakor tudi določiti, koliko vode se odteče v podzemeljske votline, je g. predavatelj povdarjal, da o popolni odpravi poplav v notranjskih kraških dolinah — ne more biti govora, ker bi spravili barje po izvršitvi sedanjih osuševalnih del v tiste nesrečne vodne kalamite, v katerih se je nahajalo dosedaj. Ako bi to hoteli, imeli bi v Ljubljani vode, izračunjeno po povodnjih leta 1905 565 s/m3 ali okroglo 100 m3 več kakor znaša kapaciteta obeh recipijentov po poglobitvi. Morali bi torej vzeti v roke nove milijone in ker bi se nadaljna poglobitev vsled tehničnih težkoč menda komaj priporočala, bi morali vodo na primernem mestu odpeljati skozi Golovec v spodnji tok Ljubljanice, tam nekam proti Spod. Kašlju. Drugače pa stoji zadeva glede omejitve teh poplav. Izračunalo se je za precej obširne poplave leta 1905., da se je voda nabirala po omenjenih dolinah s povprečno 725 s/m3. Če bi se ta voda odvedla, bi bilo to za dobo vegetacije neprecenljive vrednosti. Velike jesenske in pomladne povodnji bi se zelo skrčile, ne le v intenzitete, temveč tudi v času. Strahu, da bi sc barje po izvršeni poglobitvi posedlo, se je pa tem manj bati, ker se glede nizkih voda na barju vsled naprave zatvornic ne le nič ne poslabša, ampak precej zboljša, ker se bo nizka voda z zatvor-nicami lahko za 150 m višje dvignila, kakor jc bila dosedaj. O kaki spremembi v tem pogledu ne more biti torej govora. Gosp. predavatelj je povdarjal še važnost dobre hidrografične službe, na kar se je razvil med navzočimi živahen razgovor o predavanem predmetu. Predsednik »Društva inženirjev« nad-" svetnik g. Klinar se je g. predavatelju iskreno zahvalil za zanimivo predavanje, nakar se je zaključil oficiclni del sestanka. Šlajerske novice. š 801etni rojstni dan je obhajal mi-noli ponodeljek pri vseh Rušanili priljubljeni in po ccli dravski dolini znani župnik in knezoškofijski svetovalec č. gospod Božidar Burcar. Želimo mu še na mnoga leta! š Liberalna stranka v Geijn priredi prihodnjo nedeljo zopet tri shode, in sicer v Hrastniku, Št. Pavlu pri Preboldu in v Volčji jami pri Sv. Štefanu poleg Šmarja. Ne vemo, če v nedeljo razni »liberalni govorniki in politiki« ne bodo imeli zopet smole, kakor zadnjo nedeljo Spindler, da bi se kak shod lie mogel vršiti zaradi »zamujenega vlaka«. š Skioptično predavanje se vrši v nedeljo, 28. t. m., v Celju v vrtni dvorani hotela »Pri Belem volu«. Predaval bo č. gospod profesor Kardinar o svojem potovanju v Lurd. Zanimivo predavanje bo pojasnjevalo veliko število krasnih skioptičnih slik. Vsi prijatelji zabave in pouka so dobrodošli. Vstopnina 20 vin. Med odmori igra celjski tamburaški zbor. š Slovensko gledališče v Celju. Opozarjamo slavno občinstvo, da si pravočasno nabavi vstopnice za »Mo-žička«. Predprodajo je iz prijaznosti prevzela Zvezna trgovina (Goričar & Leskovec) v Celju. Vstopnina: sedeži v parterju po 3 K, 2 K, 1 K 60 vin., na balkonu po 1 K 60 vin. Stojišča v parterju po 1 K 20 vin., na balkonu po 60 - vin., dijaške in vojaške vstopnice po 40 vin. Za »Možiička« vlada splošno zani-taianje. š Šmarje pri Jelšah. Enodnevni socialni tečaj se je posrečil nenavadno. Čez 200 izobrazbe in nauka željnih mož in mladeničev je poslušalo nad vse zanimiva in poučna predavanja o krščanskem socializmu in o živinoreji. Govorila sta zelo poljudno in praktično g. dr. Hohnjec in gosp. Krištof iz Ljubljane. š Utonil jc dne 24. januarja v Dreti pri Gornjem gradu notarski uradnik A. Kronabctvogcl. š Večstranski zločinec. Iz Maribora se nam piše: Mariborska stražnica je prejela od policijskega ravnateljstva v Dunajskem* Novem mestu brzojavno obvestilo, da naj avetuje od solnogra- škega sodišča s tiralico zasledovanega pobeglega kaznjenca Janeza Jiričeka,( ki bo vzdignil pri mariborskem pošt-[ nem uraclu, nek paket na ime Bauer., Včeraj so res na mariborski pošti aretirali nekega moža, ki se je legitimiral s tem imenom. Ko je bil aretiran, je navedel, da se piše Anton Ledinslcy in da je krojaški pomočnik iz Kavarov na Češ. Pri njem so našli svinjski mehur, napolnjen s peskom in papriko in več drugih r&5i. Jiriček, kakor se s pravim imenom imenuje, je leta 1910 pobegnil iz prisilne delavnice v Pragi ter izvršil ined tem časom več nepostav-nih dejanj. š Surov sin. Te dni je prišel slikarski pomočnik Karel Kopriva nekoliko vinjen domov na Polule v celjski okolici. Zahteval je surovo od starišev večerjo, ki mu jo pa zaradi surovega tona niso hoteli dati. To ga je tako razjezilo, da se je vrgel na očeta, ga podrl na tla in ga tolkel s pestmi tako dolgo po glavi, da je ta zadobil krvave rane. Da bi ga sin še dalje ne tepel, je starček zbežal. Nato je sin grozil materi in sestram z ubojem in je proti njim metal različne stvari ter se hotel vreči na nje. Cela družina je morala zbežali k sosedu, kjer je ostala tako dolgo, da so suroveža aretirali. Prepeljali so ga i okrožnemu sodišču v Celju. š Gosiilničarska zadruga v celjski okolici je imela v torek, clne 23. t. m., pri Bobnarju v Spodnji Hudinji svoj občni zbor. Bil jc precej dobro obiskan, dasiravno nekateri slovenski člani niti vabila niso prejeli. Občni zbor je bil precej buren, ker so nekateri, kakor Pristoschegg, Petschuch, Haker itd. hoteli uganjati na njem nemško politiko. V odbor sta na novo izvoljena Slovenca gospoda Franc Plevčak in Franc Konfidenti. Slovenci imajo večino. Prihodnjič pa upamo, da borno pomedli še z nekaterimi drugimi nemškutar-skimi hujskači. š Od Sv. Jakoba v Slovenskih goricah. Vsled prizadevanja občin Sv. Jakob, Ploderšnica in Virkovski dol se je dovolil občini Sv. Jakob v Slov. gor. vsak mesec po en sodnijski uradni dan, prvi se je vršil dne 18. t. ni., pod vodstvom naclsvetnika Liebisclia iz Maribora. Od 37 pozvanih strank jih jc prišlo 27. Prihodnji uradni dan se vrši dne 15. februarja. Ta naredba je za imenovane občine velikega pomena, kajti ljudstvu se je s tem prihranilo mnogo časa, dolgih potov in tudi precej denarja. š Vlom v vinsko klet. Pred kratkim je bilo vlomljeno v vinsko klet, Janeza Mohorko v Rogaški Slatini in iz nje ukradenega 70 litrov vina. Tudi njegovemu sosedu Matiji Lubeju je bil ukraden sodček vina in vol slivovke. Sodček so tatovi spraznili in ga nato napolnili z vodo. Kot tatova so izsledili 241etncga težaka Franca Lorberja iz Stoperc in dninarja Jožefa Zcmljaka. Izročili so ju sodišču. š Pri prvem porotnem nasedanju v Celin, ki se začne dne 12. februarja t. 1. se bodo obravnavali sledeči slučaji: Gjuro Jovanovič, mesar v Glini na Hrvaškem. Mirko Jan, klepar v Zagrebu, Sretan Golič, sedlar iz Šabaca v Srbiji in Ivan Milan Milanovič, konjski trgovec v Zagrebu, vsi zaradi ropov in tatvin. To so družabniki roparja Sveia-noviča, o katerem smo poročali, da je bil na Viclmu ujet in je zopet ušel. Janez Grošl iz Klanca, prestopek proti nravnosti. Anton Završnik, postopač iz Zagreba, tatvina in goljufija. Štefan Knez, delavec v Celju, težka telesna poškodba. Florijan Prah, živinski trgovec v Zagorju, zaradi uboja in Janez Plementaš iz Radincev zaradi ropa. š Drobne novice. Kmetijska podružnica v Ivanjkovci h ima dne 11. februarja popoldne občni zbor v Kraljevi gostilni. — Redek slučaj. V št. Jurju ob južni železnici so v eni hiši pri pos. Samcu v Pod-gradu obhajali v enem mesecu dve gostiji in je tretja na vrsti. Najprvo se je poročila hči Antonija z g. Al. Ratejem, dne 18. t. m. brat Franc Samec z gdč. Franico Zakošek, hčerko veleposestnika g. Vitla Zakošek na Planini in sedaj je na vrsti še tretji g. Samec, ki se poroči z gdč. Rožico Leskovšek. Vsem mnogo sreče! — Občni zbor zadruge »Rinke« v Celju se vrši dne 4. februarja t. L ob 10. uri dopoldne v posvetovalni dvorani Posojilnice v Celju z običajnim dnevnim redom. — Čitalnica v B r e ž i c a h priredi dne 4. februarja predavanje o naši vojni mornarici in o znamenitih pomorskih bitkah najnovejšega časa. Predavanje bo združeno z 200 skioptič-nimi slikami. — Bralno društvo 11 a Ljubno ni ima dne 28. t. m. svoj občni zbor. Želeli je obilne udeležbe. — B r a 111 o <1 r u š t v o za Ljutomer in okolico priredi v nedeljo, dne 28. t. m. v dvorani g. Kukovca dve gledališki uredstavi in sicer: >A*cstul- ka« v petih dejanjih in »Poštna skrivnost« ali »Začarano pismo«, enode-janka. Začetek ob 5, uri popoldne. Udeležite se v obilnem številu! š Tatvina. Iz Laškega trga se nam piše: Posestniku Mihaelu Hrastniku v Laški okolici je bilo med časom, ko je delal v gozdu, ukradenih 35 kron v denarju ter povojenega mesa, klobas, obleke in perila v vrednosti 150 kron. Kot tata so izsledili postopača Janeza Repinc, ko je hotel ravno prodati del ukradenih reči. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Laškem trgu. š V štajers' em deželnem zboru so bile včeraj prečitane samo dve vloge in so izvolili odseke. Nato je bila opoldne seja zaključena. Prihodnja seja bo v torek. Volitve za obrtno sodle za LMjano in okolico. V nedeljo, dne 28. januarja t. 1. se vrše za delavske vol. razrede volitve v c. kr. obrtno sodišče v Ljubljani. Volilni odbor je za to volitev postavil izmed delavskih in pomočniških vrst sledeče kandidate, ki naj jih somišljeniki na svoje glasovnice razločno napišejo. I. RAZRED. Skurina delavcev iz vcicobrti. P r i s e d n i k i : Žnfdaršič Anton, ključavničar v Ljubljani. Čemažar Franc, popirne tovarne delavec v Vevčah. Premk Valentin, strojnik v Ljubljani. Kos Franc, delavec ljubljanske predilnice v Ljubljani. Namestniki: Pečan Josin, usnjar v Ljubljani. Krušič Karel, livar v Ljubljani. Kotprisednik vz k lic nega sodišč a: Jeriha Anton, tovarniški delavec v Vevčah. II, RAZRED. Skupina delavcev malih otor'L Prisedniki: Jareb Valentin, kamnosek, Veliki sira- don 7, Ljubljana, štrns Ivan, krojač, Komenskega ulica št. 12. Ljubljana. Šuslersič Franc, tesar pri g. Pustu v Ljubljani. Ravnikar Ivan, pečar, Selo 19. Kremšar Ivan, klepar, Št. Vid nad Ljubljano. N a m e s t ni k i: Kavčič Andrej, pasar pri g. Kregarju v Ljubljani. Himme^reich Franc, krojač v Ljubljani. Mozetič Ja* ob, zidar pri g. Ogrinu v Ljubljani. Kot p r i s e d n i k vzklicnega sodišča: Loirič Andrej, ključavničar v Ljubljani. LJUBLJANSKIM DE7-AVCEM VOLIL-CEM V OBRTNO SODIŠČE. V nedeljo dne 28. t. 111. se bodo vršile volitve v Ljubljani za veliko obr v Mesinem domu v dveh odrle'kih in sicer bodo volili delavci, ki so ri firmah z začetnimi črkami od A- O v mali dvorani, od P Ž pa v veliki dvoran'. Mali obrati volijo v telovadnici II. mestne šole na C.ojzovi ccs i po firmah od črke A N in od črke O - Z na prvi mep.tni .šoli na T ?dir>i. Volitev se vrši od 8. do 12. ure dopoldne XXX OBRTNIKI VOLILCI! Volite vsi soglasno dne 30. t. m. sledeče kandidate, ki so jih postavili za upniki-obrtniki in ki Vam jih priporoča S. L. S. V II. skupini iz voMnera razreda porT je ni ov, Prisedniki: Ivan Fe*»gov, portobar v Ljubljani. E-go Eberl, pleskar v Ljubljani. Fe fks Tomr.n, kamnosek v Ljubljani. Franc Blz ai, posestnik in mizarski mojster v Vižmarjih št. 22. An on Rojina, mizar v Ljubljani. Namestniki: Ivan štrumbelj, gostilničar na I u Ivan Srebot, čevljar v Ljubljani. Ivan Kočar mesa • v Ljubljani. V vzklicno sod š3e II. skup ne volj- nega razreda podjetnikov: Ivan Ogrin, stavbeni podjetnk v Ljubljani. Pridite vsi na vo'Iščel Agifirnj e! — Prijatelje našega lista prosimo, da agitirajo za nove naročnike. Mnogo je še slovenskih hiš, gostiln in trgovin, kamor zahajajo naši storalšMe^4i, a niso naročene na „Slovenca". Ад»и*..,*е za nove naročnike ! Dnevne novice. + Zmaga na Črnučah. Na Črnučah je 25. t. m. zmagala S. L. S. v vseh treh razredih in v podobčini po hudem načelnem boju. + Juridicna duhovitost dr. Triller« jeva. V deželnem zboru je dr. Triller začel svoj govor pri debati zaradi raz-veljavljenja dveh ljubljanskih mandatov s tem, da bo juridično obdelal ne-vzdržljivosl dr. Pegandvega predloga. Začel je s tem, da je kot prvo naštel netočnost, ker je bil v predlogu deželnega odbora citiran § 14. odst. 5. na-mesio isti paragraf odstavek 4. Pri tej svoji juridični duhovitosti, kjer je pokazal dr. Triller, da zna do pet šteti, se je tako razvnel nad poročevalcem, da je pozabil na vse drugo juridično razpravljanje o predlogu poročevalca. No, za to svojo duhovitost, da je pri takih stvareh nezmotljivi dr. Triller našel pomoto, za to svojo duhovitost gre lahko še enkrat na vseučilišče in si lahko da napraviti drugo diplomo. + Liberalna juridlčna ignoranca. Ko je dr. Pegan odgovarjal v včerajšnji debati zaradi razveljavljenja Rib-nikarjevega in Reisnerjevega mandata liberalnima govornikoma dr. Tavčarju in dr. Trillerju ter povedal, da je Ljubljančan, ki v ljubljanski okolici, n. pr. v Ježici ali kje drugod plačuje davek, tamkaj tudi občinski družnik, torej tudi občan, so vsi liberalni advokatje vpili, da to ni res. Se bolj so začeli kri-ča i, ko jim jc dr. Pegan citiral § 6. občinskega reda za deželo, ki govori tudi za nejurista jasno, pravi namreč: »Občani so:.....b) občinski družniki, t. j. tisti, ki sicer v občini nimajo domovinske pravice, toda imajo v občini kako hišo ali zemljišče, ali ki plačujejo direktni davek od kake obrti ali prido-bitka, ki ga imajo v občini, ali ki v občini stanujejo in tam od kakega dohodka plačujejo davek.« Ko je potem dr. Pegan izvajal, da je lahko kdo občan in občinski družnik v več občinah, so zopet vsi liberalni juristi kričali, da to ni res, da to ni mogoče, eden je celo vprašal: »Ali potemtakem večkrat izvršuje deželnozborsko volilno pravico tak, ki je v več občinah občan?« Tedaj jih jc moral dr. Pegan poučiti, naj bero g 14. deželnozborskega volilnega reda, ki ga je tako temeljito preštudiral dr. Triller in tam bodo našli, da tisti, ki je v več občinah občan, izvršuje volilno pravico za deželni zbor v tisti občini, kjer stanuje. In ti ljudje si upajo komu klicati: »Diplomo dajte nazaj.« Gospodje le začnite z odlaganjem diplom -f- Trgovec Perdan v Ljubljani razpošilja okolu irgovcev pisma, v katerih agitira za liberalno stranko pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico. Ta gospod je liberalen kandidat in kot. tak porablja svoje kunčijske zveze, da bi pridobil liberalni lisi i nekaj glasov. Opozari*-imo "a ta Perdanova pisma! -1- Svečnica ne bo več zapovedan praznik. »Primorski List« poroča, da je glede Svečnica na Goriškem takole urejeno: V cerkvi se bo sicer ta dan vršilo vse, kakor druga leta, a ljudstvo ne bo več dolžno po cerkveni zaoovedi praznovat tega dneva. Tako je odločila sv. Stolica. Ta odlok je dobil preč. knezoradškofijski ordinarijat dne 23. t. m. Ker ie letos Sveč-n;ca na petek, zgubi olaišanje glede vzdrž-ka svojo veljavo, ker ni več zapovedan prr.srik.« — V ljubljanski škofiji bomo letos Svečnico praznovali po starem. To-zrr.-evro ostane clo objave pastirskega lista v ljubljanski škofiji vse kakor je bilo, -[- Novi občinski volilni red za gotike občine pride baje še v lem zasedanju deželnega zbora na dnevni red. j- Nov volilni red za goriško ine-: 'o Mestni svet v Gorici je sprejel v seji dne 20. t. m. nov volilni red. Volilci ^e bodo delili v štiri razrede: v prvem •azredu bodo volili rastni občani in <>ui, ki plačujejo 200 K direktnih davkov 34! leto; v drugem razredu oni, ki p'ačujojo 50 K direktnih davkov (s te-li'i bodo volili tudi odvetniki, notarji, akodemiki, goometri, farmacisli, duhovniki, uradniki, učitelj« itd.); v tret-jem oni, ki plačujejo najmanj 20 K direktnih davicov; v četrtem razredu vsi polnoleini ne glede na glasove, katere ;mnjo v drugih razredih. Vseh svetovalcev bo 32, ki se bodo volili na štiri eia. Izmed ieh bo volil četrti razred le peč svetovalcev, prvi trije pa po devet. Ta načrt bo osi al seveda samo i >a papirju. Tak volilni red, ki ne dopušča Slovencem vstopa v občinski svet kljub temu. da tvorijo skoraj polovico mestnega prebivalstva je na Goriškem nemogoč. -f- Tomašičevci zapuščajo novega bana? Župnik Grandavec. ki je bil pri zadnjih volitvah kot vladni kandidat izvoljen v Karlovcu proti pravaškemu in koalicijonaškemu kandidatu, jc sedaj odložil svoj mandat, in v »Nar. Glasu« prioh il izjavo, da je kandidiral 1Zvezi slovenskih zadrug« in pri Mestni hranilnici je 85.000 K dolga, dasi bi se smel dolg najeti le do višine deležev. Višina deležev znaša 20.000 kron, vplačanih je pa zgolj 14.000 kron. Govornik sodi, da je bilo nezakonito, ker so v seji načelstva sklenili, da se odpišejo deleži in se sklicuje na odločbe najvišjega sodišča. Predsednik opetovano prekine govornika, češ, da jc govornikovo pravno mnenje pravno pomotno. Gospod Hladnik predlaga: Izvanredni občni zbor I. ljubljanskega uradniškega gospodarskega društva dne 25. januarja 1912 protestira proti sklepu seje zadružnega prestojništva z dne 16. januarja 1912, da se odpišejo deleži v pokritje izgube za leto 1910 in vplačajo uo-vi; ker je to proti interesom članov, ker se s tem poviša jamstvo za 40 kron, to jc, od 80 na 120 K, kar je vsled odločb najvišjega sodišča nedopustno. Predsednik polemizira s predgovornikom, češ, da sklep načelstva ni protizakonit, ker je sklenjen popolnoma v smislu zadružnih pravil. Na predlog g. profesorja Kobala se razprava zaključi in glasuje poimensko o likvidaciji zadruge, ki sc soglasno sprejme. V likvidacijski odbor se izvolijo na predlog g. profesorja Kobala vzklikoma gg.: Wolf, Lc-vart, Šcmrov, Višnikar, Sproč, za namestnika pa Ivan Mlakar. G, Šemrov izjavi, da brez kake kompenzacije ne more prevzeti likvidatorskega mesta. Na predlog g. profesorja Kobala sc izrazi odboru zahvala. Predsednik WoJf izjavi, da je delo naporno in da brez nagrade izgubiti po tri ure na dan, je preveč zahtevano. Govoril je z gospodom nadsvetrtlkom Višnikarjem, ki mu je rekel: »Wenn Sie unter 100 Kronen ver-iangen, sind Sie ein Tolp«, jaz pa vzamem 60 kron mesečno. Likvidacija ne sme čez osem mesecev trpeti. Prevzamem mesto likvidatorja, ampak le za 60 kron na mesec. Soglasno se nato sklene likvidatorjem mesečna nagrada 60 kron. Končno se odobri še po tajniku Šemrovu predlagani po nadsvetniku Višnikarju nasvetovani predlog, da podpisujeta pravno veljavno za zadrugo dva likvidatorja, pravno veljani so sklepi likvidacijskega odbora, če so bili pri posvetovanju navzoči 3 likvidatorji, nakar predsednik zaključi občni zbor, ki je trajal od pol 9. do 10. ure zvečer. Po občnem zboru je izjavil g. Wolf, da se osnuje kmalu novo uradniško konsumno društvo. lj Prememba posesti. Gostilničar v Florijanski ulici g. C o t i č je kupil od gospoda Sitarja hišo na Martinovi cesti. lj Umrii so v Ljubljani: Frančiška Valjavec, posestnikova hči, 2 leti. — Ivan Kos, čevljar, 24 let. — Marija Mi-klavčič, zasebnica, 79 let. — Alojzij Pungertar, prosjak, 24 let. — Ivana Smole, posestnikova žena, 45 let. — Ivan Slamnjak, sin mizarskega pomočnika, 5 tednov. — Viljem Černe, čevljarjev sin, 2 dni. — Jernej Lavrič, gozdar, 58 let. — Fran Plazar, tesar, 70 let. — Janez Osredkar, dninar, 52 let. — Marija Rici, delavčeva žena, 50 let. — Ivan Dolinar, delavec, 30 let. lj Zviti »Amerikanci«. Včeraj je na južnem kolodvoru službujoči stražnik Nikolaj Večerin aretoval štiri mladeniče, ki so se hoteli pod tujimi imeni izseliti v Ameriko,' ne da bi bili še po-kusili vojaški kruh. Prvi je Peter Ce-mas, rojen 1893 v Žilah pri Vinici. Ta si je preskrbel tuj potni list za 14 K. Drugi je Jožef Balkovec, rojen 1892 ravnotam. Le-ta je dobil tuj potni list za 2 K. Tretji je Ivan Cadonic, rojen 1. 1892 tudi v Žilah. Ta je dal za potni list 30 K. Četrti je pa Jožef Balkovic iz Bal-dovcev pri Vinici, rojen leta 1892, ki jo tudi kupil potni list za 4 K. Vse štiri so izročili deželnemu sodišču. Vsi skupaj so imeli 420 K 96 v denarja. lj Aretovan je bil včeraj leta 1883 v Ljubljani rojeni in na Homec pristojni slaboglasni Henrik Jerman, kateri ima za mesto prepovedan povratek, a se še vedno povrača. nazaj. Izročili so ga sodišču, po prestani kazni pa bo moral nazaj v svojo domovno občino. lj Izgubljeno. Učiteljska kandida-tinja. Valeska Lilleg, je izgubila rdeče korale, vredne 20 K. — Knjigovodkinja Viljemina Žargoj, je izgubila zeleno usnjato denarnico, v kateri je imela 2 zlata obeska, 58 znamk in malo vsoto denarja. — Zasebnica Ana Kožar, je izgubila zlate očale. — Služkinja Ana Urbane, je izgubila bankovec za deset kron. lj Umrli so v Ljubljani: Anton Ve-nedig, bivši Žagar, 69 let. — Agata Je-kun, strežnica, 50 let. — Jožefa Burgar, žena mizarskega mojstra, 29 let. Rožne stvori. Operacija nadvojvode Jožefa. Včeraj je v Budimpešti izvršil dvorni svetnik profesor dr. Herzl na nadvojvodi Jožefu operacijo na slepiču. Predvčerajšnjem je bil nadvojvoda na lovu in šele včeraj dopoldne dobil tako močne knče, da so zdravniki sklenili, takoj ga operirati. Operacija se je popolnoma posrečila. Vslei eksplozije smodnika sto hiš razrušenih. Iz Peterburga poročajo, da jc v Starem Sujdumu eksplodiral smodnik, shranjen v neki kleti. Kakih sto hiš sc je razrušilo, mnogo oseb pa jc bilo ubitih in ranjenih. Zaradi zlata. Iz New Yorka poročajo: V neki naselbini črncev in zlato-kopov ob zgornjem delu Yukona je neki črnec, po imenu Samuel Bonapar-te iz Alabame, pripovedoval v krčmi, da je zasledil zlato žilo. Od tega časa črnca ni bilo nikjeiTveč videti in se jo mislilo, da je kje na prostem zmrznil. Vsled govorice nekaterih pijanih iskalcev zlata, so pa bile opozorjene oplasti na to, tla imajo nekateri zlatokopi črtica zaprtega, da bi izsilili iz njega skrivnost, kje je ona zlata žila, ki jo je' odkril. Po večdnevnem iskanju so na šle oblasti črnca v neki ledeni jami v groznem stanju. Nesrečnik ju shujšal do Itfosti ter so mu lasje popolnoma osiveli. Veliko je pretrpel zaradi mraza in lakote. Šele po daljši oskrbi se je nekoliko pokrepčal. Zlatokope, ki so imeli črnca zaprtega, so aretirali. Nesreča pri drsanju. Iz Monakove-ga poročajo, da se je na nekem ribniku pri Waldkirchnu drsalo več odraslih in otrok, pri čemur sc je nenadoma udri led. Od ponesrečencev so razen nekega moškega in dveh otrok vse rešili. Pot okoli sveta. 23. 1. m. jc prispel v Zagreb bolgarski novinar Konstantin Veli« MIROVNA KONFERENCA V ŠANGAJU. Šangaj, 26. januarja. Mirovna konferenca kaže v zadnjem momentu nekaj uspeha. Dr. Sunjatsen je JuanŠikaju brzo-javil, da je spor med njima slonel na nespo-razumljenju. Pričakuje se, da objavi Juan-šikaj edikt o odpovedi mandžurske dinastije 29. t. m. NOREC OBLEGAN. Monakovo, 26. januarja. Tu je šla rešilna družba po znorelega 40 letnega zasebnika Stirnerja, da ga odpelje na psihiatrično kliniko. Ko je rešilna družba prišla k njemu, je norec ustrelil na spremljajočega policaja in ga težko ranil. Potem se je zabarikadiral in neprestano streljal dalje. Oblegali so ga do 3. ure zjutraj, norec pa se je končno vrgel iz 3. nadstropja na dvorišče, toda je obvisel težko ranjen na predstrešici. Šele od tukaj so ga odpeljali v bolnico. SRBSKA ČRNA ROKA OBSODILA NA SMRT STAROEADIKALNE VODITELJE. Belgrad, 26. januarja. (Kor. ur.) »Tribuna« poroča, da jc društvo »Črna roka« staroradikalne voditelje Pasiča, Protiča in Stanojeviča obsodila na smrt. Belgrad, 26. januarja. (Zas.) Spor med prestolonaslednikom in vojnim ministrom se je začasno tako rešil, da je vojni minister začasno umaknil svoj odlok o premestitvi častnikov. KITAJSKA REVOLUCIJA. Pekin, 26. januarja. (Kor. ur.) Cesarske čete so bombardirale Hsiangi-angsu. ITALIJANI ZAJELI TURŠKE VOJAKE NA AVSTRIJSKIH LADJAH. Massana, 26. januarja. (Oficielno.) Simkaj je dospela vojna ladja »Voltur-no« s 26 turškimi vojaki, kateri so se nahajali na ladjah Avstrijskega Lloy-cla »Africa« in »Bregenz«. Trst, 26. januarja. Ravnateljstvo »Lloyda« izjavlja, da ima ladja »Bregenz« danes priti v Suez in da je odšlo na kapitana povelje, naj takoj poroča, ladja »Africa« ne more biti Lloydova ladja »Africa«, ker je v popravi v ar-zenalu. TURKI USTAVILI AVSTRIJSKO LADJO. Trst, 26. januarja. Kapitan parni-ka Austro-Ainericane »Ludovica« poroča, tla so Turki parnik pri Kuluku na maloazijskem obrežju ustavili, ker so mislili, da je parnik italijanski. Ko so se prepričali, da so se zmotili, so parnik zopet pustili pluti dalje. Meteorolegično poročilo. Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm Cae opazovanja Stanje barometra » mm Temperatura po Celziju Vetrovi 25 2Ci 9. zveč. i 727-5 7. zjutr. 2. pop. 7284 729 7 6 1 si. svzh. 1-5 101 sL jzah. sr. jzah Nebo dež megla del. obl. »P CU > 31*8 Srednja včerajšnja temp. 6CP. norm. 21°. TKZ5JE5 СБ]>К Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 26. januarja. Pšenica za april 1912.....11 80 Pšenica za oktober 1912 .... 1009 Rž za april 1912.......10-38 Oves za april 1912......9'79 Koruza za maj 1912......8 94 v sredini mesta, okrožje „Stari trg", z dobrimi odjemalci, se radi rodbinskih razmer pod jako ugodnimi pogoji odda Pismene ponudbe pod šifro Bodočnost 19 Podpisana vljudno naznanjava slavnemu občinstvu, da prirediva Skov, ki je 8. januarja 1903 za stavo nastopil pešpot okoli sveta in se sedaj nahaja na potu v svojo domovino. Prepotoval je vseh pet delov sveta in napravil skupno krog 70.000 km poti. Iz vsakega večjega mesta je poslal dopise bolgarskim listom. Ko je odpotoval, je imel v žepu 5 vinarjev; živel se je s prodajanjem razglednic in honorarjem za dopise. Sedaj do dobil stavljeno vsoto t. j. 250.000 K. Zanimivo je, da se Veličkovu na vsem dolgem potu ni pripetila nobena nezgoda, le Italijani so mu napravili dva neprijetna doživljaja: enega v Avstraliji, kjer so italijanski delavci nanj streljali in ga ranili, drugega pa v Reki, kjer ga je italijanska policija zaprla, ker je na prsih nosil —> kakor na vsem svojem potu — bolgarsko trobojnico. Kmet kot učenjak. Iz Lipskega so nedavno poročali, da je v kraju Rauda umrl daleč preko meje altenburške dežele in tudi preko meje nemške države znani mož, po imenu Friderik Theil, ki bo ga imenovali tudi »filozofa iz Rau-de«. Theil se je kot samouk priučil sledečih jezikov: grško, klinasto pisavo (asirsko in babilonsko), arabsko, hieroglife in staroegiptovski jezik. Bil je rojen 1. 1834. kot sin priprostega kmeta, I. 1870. pa je opustil poljedelstvo ter se izključno posvetil študijam, pri katerih je dosegel še tako lepe uspehe. Sa-ško-meininski vojvoda mu je bil zelo naklonjen, podpirala sta ga pa tudi naš cesar in veliki vojvoda toskanski. Najdaljši železniški most na svetu. Dne 23. t. m. so izročili prometu najdaljši most na svetu, ki veže Key-West e Florido in je dolg 120 kilometrov. — Zanimiva vohunska zadeva. Dne 22. t. m. se je pečalo dunajsko kasacijsko sodišče z nekim zelo zanimivim slučajem. Obtožen je bil občinski tajnik Fortu-nato dal Pezzo iz Roca, malega mesta, ki leži blizu avstro-ogrske meje. Nebi brigadir karabinierov ga je naprosil, da naj izve ime nekega dalla Vecchia, k ije laški podanik in daje podatke avstrijskemu generalnemu štabu. Pezzo je v Folgariji govoril z dalla Vecchiom, ki mu je povedal svoje ime. Medtem je pa že karabinierski brigadir sam poizvedel ime dalla Vecchia in izjavil, da ga je že ovadil. Vecchio so kmalu nato aretirali na laškem ozemlju in S »a v Vicenci obsodili radi vohunstva v tri-etni zapor. Avstrijske oblasti so pa aretirale Pezza na avstrijskem ozemlju. Okr. sodišče v Roveretu je oprostilo Pezza obtožbe, da je osumljen vohunstva. Državno pravdništvo je proti oprostilni razsodbi vložilo ničnostno pritožbo, nakar je kasacijsko sodišče oprostilno razsodbo okrožnega sodišča v Roveretu razveljavilo in obsodilo Pezza v triletno ječo, ker je Pezzo vohunil, ko je identificiral konfidenta avstrijskega generalnega štaba. Nesreča na morju. Iz Honolulu poročajo: Na parniku »Cleveland« družbe Hamburg — Amerika — Linie se je zgrudil nenadoma med vožnjo pilot mrtev na tla. Takoj nato je parnik zavozil v ameriško križarko »Colorado«, na kateri se je poškodoval nek top, stolp in bržkone tudi vijak . Parnik »Cleveland« je skoro nepoškodovan priplul v Honolulu. Nevaren vlomilec aretovan. V Hamburgu so aretirali in izročili kazenskemu sodišču v Pragi vlomilca Vincenca Ma-tiuška, ki je lani v raznih praških aristokratskih hišah izvršil drzne vlome. Urednik toži urednika. Urednik srbske »Otadžbine« Petar Kočič je radi raz-žaljenja časti potom tiska tožil odgovornega urednika mohamedanskega »Zemana« v Sarajevu. Turško dekliško gimnazijo grade v Kandili. Učiteljske moči se deloma dobe iz Francije, deloma pa se namestijo domačinke, katere bo vlada na državne stroške poslala v inozemstvo, da se usposobijo za učiteljsko službo na tem zavodu. Dobivanje zlata iz Veltave. »Narodni Politika« javlja, da ustanovi v bližini Prage neka francoska družba posebne tovarne, v katerih se bo s pomočjo elektrike iz veltavske vode izločevalo zlato. — Kakor je znano, vsebuje voda reke Veltave precejšno množino zlata. KoroSke novice. k Gospodarsko-poučne shode napravi predsednik škocijanskc kmetijske podružnice, župnik P o 1 j a n e c In sicer: 28. prosinca v K a z a z a h (v župnišču); 2. svečana na L a n c o v i pri Doberlivasi (pri Pirovcu); 4. svečana v Šmihelu nad P 1 i h e r-kom (pri Šercerju). — Vsi se vrše po popoldanski službi botžji in k vsem so vsi sosednji kmetje in za kmetijstvo ko zanimajoče osebe prisrčno vabljeni. Krajevne voditelje se prosi, da prireditev' zadostno razglasijo. Telefonsko in brzojavno poročilo. NADVOJVODA JOŽEF. Budimpešta? 26.- januarja. Nadvojvoda •ToŽef, ki so ga operirali na slepem črevesu, se relativno ugodno počuti. Ponoči ni spal, GROF AEHRENTHAL SE NE VRNE. Dunaj, 26. januarja. Zdravstveno stanje grofa Aehrentliala se ni nič izboljšalo in je tedaj gotovo, da se bo minister podal na daljši dopust. Posle bosta namesto njega vodila marki Bae-quehem ali pa markgrof Pallavicini. Grof Aehrenthal se, kakor se splošno sodi, s svojega dopusta sploh ne bo več na svoje mesto vrnil. ODSTOP PREDSEDNIKA ALPINSKE MONTANSKE DRUŽBE. Dunaj, 26. januarja. Guverner »Landerbanke« Maks grof Montecuc-coli je svoje mesto kot predsednik upi'avnega sveta Alpinske montanske družbe odložil. Grof Montecuccoli je bil 20 let predsednik te družbe. POSLANCU PRAŠKU NE ZMANJKA HUMORJA. Praoa, 26. januarja. Društvo agrarnih akademikov je odreklo bivšemu ministru, poslancu Prašku, ki je bil izključen iz češke agrarne stranke, častno članstvo v svojem društvu in mu tudi vrnilo prispevek, ki ga je poslal za akademiški agrarski ples. Posl. Prašek se je maščeval na imeniten način: podaril je večjo vsoto zavodu za EBENHOCH BOLAN. Dunaj, 26. januarja. Zdravstveno stanje bivšega ministra dr. Ebenhocha je še vedno neugodno. DEŽEVNO VREME. Dunaj, 26. januarja. Tukaj dežuje. SMRTNA KOSA. Vrba na Vrbskem jezeru, 26. januarja. Tu je umrl župan Ulbing. KOVARKA IN KOVAR ZAPRTA. Dunaj, 26 .januarja. Policija je zasledila, da 301etna Terezija Lichtmaier v družbi z ločenim 491etnim mehanikom Ludovikom Iiolderlinorn vzdržuje takozvan salon, lcoder je posredovala med dekleti in lahkoživci ter od tega sama sijajno živela, ker je dobivala po 300 K honorarja, dočim je dajala svojim žrtvam po 10 do 20 K. Policija je kovarko in kovarja, ki je goste sprejemal in vzdrževal korespondenco, zaprla. VELIKA DELAVNICA ZA PONAREJE-VANJE DENARJA. Trst, 26. jaunarja. Tržaška policija je v delavnici kamnoseka Lutmanna blizu pokopališča Sv. Ane zasledila obsežno delavnico za ponarejevanje denarja in tudi pet-kronskega denarja, ki je zelo dobro ponarejen. Policija je zaprla tudi kamnoseka Ivan Skabarja, ki je s tem v zvezi. Policija je prišla stvari na sled vsled tega, ker je sumila, da so nedavno vlomili v rakev rodbine Tonello neznanci zato, da bi ondi našli kako skrivališče. Preiskovala je dalje in izvedela, da so v bližini rakve videli večkrat omenjenega Skabarja. Tako je šla stvar naprej in dovedla До omenjenega rezultata. PEKLENSKI STROJ ODPOSLAN KMETU. Trst, 26. januarja. Kmet Andrej Kočevar, 30 let star, ki se ima v kratkem poročiti z neko Marijo Sfiligoj iz Prebeneka, doma v Kastelcu pri Dolini, je dobil te dni zaboj s peklenskim strojem. Ko ga je odprl, se je stroj raz-letel in kmeta zelo ranil, vrhtega pa poškodoval strop in stene hiše. Zaboj je nek neznanec, ki je bil lepo opravljen in je govoril slovensko, oddal 21. t. m. na pošto v Borštu; dejal je, da so v zaboju semena in se označil kot »Janez Grahonja iz Pulja«. Odtod je zaboj šel v bližnjo Dolino in od tam na Ka-stelec. Afera vzbuja veliko senzacijo, ker se ni kaj takega ondi gotovo nikoli zgodilo, kar stoji svet. REZULTAT OŽJIH VOLITEV NA NEMŠKEM. Berolin, 26. januarja. Končni uspeh volitev, ki so zdaj končane, je: konservativci 42, državna stranka 14, Gospodarska zveza 10, reformna stranka 3, Poljaki 18, cen-trum 93, Velfi 5, bavarska kmečka zveza 3, nacionalni liberalci 45, kmečka zveza 2, bavarski liberalec 1, svobodomiselna ljudska stranka 41, socialni demokratje 101, Alzačani 5, Lotarinžca 2, Danec 1, divjaka 2. Stranke desnice in levice so si skoro popolnoma enake 195 s 193. Večine torej ni pravzaprav nobene, pomisliti je nadalje treba, da je mnogo strank tako na desnici kakor na levici, ki morejo le od slučaja do slučaja iti ali z desnico ali z levico skupaj. EKSCESI PRI VOLITVAH V NEMČIJI. Berolin, 26. januarja. V Spandan-u so se volilci v volilnem okraju začeli tepsti. Socialni demokrati so hoteli naskočiti volilno posodo. Nek socialni demokrat je posodo prevrnil, a obenem se je prevrnila svetilka na mizi, nakar je nastala splošna zmeda. Predsednik komisije je poklical orožnike, ki so začeli s sabljami tolči po glavah in so enoora socialista težko ranili MARIAVITSKA BLAZNOST. Lodz, 26. januarja. Več pristašev poljske sekte Mariavitov, na čelu jim 30 žensk, je oblegalo hišo nekega Ivo-vvalskega, tudi pristaša te sekte in od njega zahtevalo, naj se da križati, da bo zopet od smrti vstal in tako izpričal resničnost mariavitske. vere. Kovvalski je odlašal, nakar mu je množica jela groziti. Naposled je prišla policija, Ko-walskega rešila smrti, in več oseb aretirala. (Mariavite sicer podpira ruska vlada proti poljskim katoličanom.) 8 Ako še niste, I S pošljite naročnino! J v soboto, dne 27. fanuarja 1.1. domačo veselico na katero si dovoljujeva prijazno vabiti vse cenjene goste, kot najine prijatelje. — Postregla bova s pristnimi vini, svežim pivom in ceno ter okusno kuhinjo. Vstopnina prosta. Proseč obilnega poseta, beleživa z odličnim spoštovanjem 252 Francka In Ifnton Hovak gostilničarja Rimska cesta St. 19. (Preje pri MarCann). Št. 452/V. u. __2бб Razglas. Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem rojenim 1889., 1890., 1891. in 1893., ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta: 1. da se bo dne: 5. februarja ob 9. uri dopoldne vršilo žrebanje v smislu §. 32. vojnih predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1891) in torej letos pridejo prvič k naboru; 2. da so od 28. januarja do 5. februarja imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu; 3. da so od 28. januarja do 5. februarja v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1893. rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu. v fflesfni magistrat ljubljanski, dne 20. januarja 1912. » . Županr Dr. Ivan Tavčar 1. r. Slovencem v pragi! t Naznanjamo, da se jo v 'Slovenskem kat. akad. društvu »Dan« ustanovilo poverjeništvo Družbe sv. Mohorja za Prago in predmestja in otvarjamo zapisovanje udov za leto 1912. Udje se lahko prigla.se ustmeno v naših društvenih prostorih vsak četrtek in nedeljo od 12. do 1. ure opoldne, lahko pa nakažejo udnino tudi na društveni naslov s poštno nakaznico in dostavijo na odrezku potrebna pojasnila. ,V tem slučaju je treba recepis dobro shraniti, ker bo veljal kot potrdilo. Opozarjamo na bogat knjižni dar za leto 1912: 1. Koledar za leto 1913, ki prinese imenik, največji slovenski naslovnik, posebno še ob- in zamejnih Slovencev. V inseratnem delu največji adresav slov. tvrdk. 2. Zgodbe sv. pisma. 3. Balade in romance. Knjiga, ki je sama vredna udnine. Vezana 80 v več. i. Podobe iz misijonskih dežel. O Balkanu in Ruskem. 5. Slov. večernice. 6. Zgodovina slovenskega naroda, 2. zvezek. Kdor želi tudi 1. zvezek, naj doplača. 60 vin. Samo za doplačilo: 7. Razne povesti, 60 vin., vez. 1 K. 8. Cerkv. molitvenik, le vezan, 80 vin., г zlato obrezo 1 K. Dalje še opozarjamo: Letnina znaša 2 K, če je več kot 15 udov, če ne, 2 K 40 vin. Ker ni gotovo, da bo v Pragi več kot 15 udov, se bo pobirala začasno ud-nina 2 K 40 vin. Če bi se jih priglasilo več, se znesek 40 vin. vrne pri razdelitvi knjig. Prosimo številnega odziva! Slovensko kat. akad. društvo »Dan« Praga, II., Voršilska ulica št. 1. telj* za moške vloge, krasna. ljudska igra za ženske v loge : Junaške Blejke«, » Skri- KNJIGOTRŽTVO. Knjiga o lepem vedenju. Spisal Ur-fcanus. V Ljubljani 1910. Založila Katoliška Bukvarna. Cena fino vezani, na krasnem papirju tiskani knjigi je 4 K, broširani na navadnem papirju pa 2 K 50 h. — »Duh, pastir« piše: Knjiga, da je je človek res lahko odkritosrčno vesel! Ne le zaradi izredno lične zunanje opreme, jasnega tiska, pregledne razdelitve, zanesljivega stvarnega kazala; še bolj, ker jo preveva vseskozi trezna eleganca, ki človekovega dostojanstva nikjer ne pači do gigrlskega frazerstva, lakajskega lizunstva in omled-nega obožavanja. In povrhu še to, da je knjiga ob vseh primerih družabnega življenja strogo pravična katoliškemu mišljenju in čuvstvovanju. S tega vidika smemo reči, da je ta knjiga v naši književnosti res prvina, dasi tudi ta greda v naši literaturi že izdavna ni več roda. Ampak kar je doslej zrastlo na njej, je bilo izvečine presa-•eno nanjo; iz te knjige pa gleda naš človek, mehak in demokratičen, pa tudi samozavesten in mozgovit: kakršen bodi pravi katoliški Slovenec. In skoro čudno se zdi za hip, da nismo po taki knjigi že Jolgo klicali — v tej dobi, ko smo dodobra razplamenili v naši mlajši generaciji zmi-sel za resnično vedo in lepo umetelnost. i\at čas za to, da raznetimo v naših mladeničih in mladenkah zdaj tudi čut za dostojno družabno vedenje in imponujoč nastop. Kako hvaležno delo s to knjigo v ro-!u pri sestankih naših izobraževalnih društev in telovadnih odsekov; lepo polagoma poglavje za poglavjem obrazložili, pokazati, ob prestopkih na »pravilo dostojnosti« ljubeznivo opozorili. Klice te setve bodo nedvomno hitro vznikle in dale trajen sad. Zato knjiga ne potrebuje panegi-rika: bodisi dvornik ali dvoriščnik, preberi in neutrpen vademekum ti ostane. Jos.Volc, * Pouk zaročencem in zakonskim, spisal župnik Janez Zabukovec. Cena 1 K 40 h. Katoliška Bukvarna. Čast. župni uradi bodo z veseljem priporočali novoporo-čencem to knjigo, iz katere se bodo o medsebojnih dolžnostih najbolje poučiii, Župnim uradom priporočamo za uradno poslovanje prepotrebni knjigi: Du-hovski poslovnik, sestavil Martin Poč. Cena 4 K, vezano 5 K 20 h, in Praktisches Geschaftsbnch fiir den Kurat - Klerus Osterreichs. Bearbeitel von P, Wolfgang Dannerbauer. III. Auflage 1909. Vezano 30 K. Katoliška Bukvarna v Ljubljani. * Žun, Osebna dohodnina. 1 K 20 h. — To knjižico priporočamo vsakomur, da se ve ravnati pri sestavi osebnodohedninske napovedi, katero je do konec januarja predložiti tozadevni davčni oblasti. Bog med nami. Krasen molitvenik za tiha premišljevanja pred najsvetejšim zakramentom. Globoko zasnovana premišljevanja o naši najsvetejši verski »skrivnosti. Cena: platno rdeča obreza 1 K 80 h, usnje, zlata obreza 2 K 50 h. Katoliška Bukvarna. * Zbirka ljudskih iger. 18. in 19. snopič z igrami protialkoholne vsebine: »Dekla božja« za ženske, »Pijavka«. »Reši« j ven zaklad«, »Kmet iri avtomat« za moške vloge. Na ovitku je seznam prejšnjih zvezkov te zbirke, ki obsega bogati zaklad lahko uprizorljivih ljudskih iger. Katoliška Bukvarna v Ljublajni. Glasno. Opereta »Revizor«, znana, po svoji satirični vsebini na koruptne razmere v ruski upravi se je vprizorila včeraj v prav slabo zasedeni hiši, kljub temu, da jo je in da jo ravnateljstvo še priporoča kot delo, v katerem ni banalnosti in pikanterije, za nameček pa. je dobiti celo slovanske motive. V svoji gorečnosti za operete brez banalnosti in pikanterije se je ravnateljstvo prehitelo in reduciralo priprave pod minimum, tako, da predstava, napovedana prvotno za pretečeno nedeljo, niti včeraj še ni bila zaokrožena, dasi ji je novi kapelnik g. N. Štritof vsiljeval prav nebrzdan tempo, katerega je gospoda na odru precej nehvaležno kvitirala, kolikor smo imeli priliko opaziti. Opereto diči kot vsako drugo njenih so-dobnic tista kričava vsiljivost posameznih prizorov, katera dela poleg plitke četudi na to ali ono stran več ali manj nacijonalne glasbe opereto sodobnega kalibra izobražencu antipa-lično. Razlike bistveno med modernimi operetami ni nobene. Pač so nekatere tako plitke in prazne, da človek nehote sklepa na kvaliteto ljudi, katerim so take reči všeč ali celo v zabavo. Zato vsi resni, kulturelno znameniti krogi povsod afrontirajo proti temu zločestemu in pogubnemu, merkan-tilnemu izrodku naše dobe. Od igralcev in pevcev sta bila najbolj simpatična gg. Bukšek in Iličič, zatem gca. Thaler jeva in Povhe. Vodil je predstavo novi kapelnik g. N. Štritof, ki je bil doslej znan kot dober goslač. Hvalevredno je omeniti temperament, s katerim jc nastopil v slabo pripravljeni predstavi in jo sigurno vodil, upamo, do konca. Če je ponekod manjkalo preciznosti, gre to na rovaš nezadostne priprave in nervoznosti, katera eo ipso pri začetniku ne iznenadi. Čez čas pa bo g. Štritof prav dobra moč in pred vsem domača moč. Poseben aplavz, katerega je novi g. kapelnik uvodoma dobil, dasi pri nas cenen, jo. bil na mestu. Pričakovati je, da bo g. štritof uspel tudi v serjoznih skladbah. Mi mu to odkritosrčno želimo. A. S. Po svelo. Lepe razmere v ogrski bolnišnici. V Budimpešti jo umrl po kratki bolezni v Štefanijski bolnišnici živino-zdravniški dijak Kivonv. Njegovi sta-riši so bili o smrti prepozno obveščeni in ko so prišli k pogrebu, so bolnišnični strežaji truplo že prodali anatomiji. Posrečilo so jc najti samo še njegovo glavo. To so pustili na neko žensko truplo in isto pokopali. Pozneje jc prišla cela zadeva na dan. Žrtev poklica. V otroški bolnišnici v Hanovru se jo zdravnica gdč. Brinck pri zdravljenju na škrlatici obolelih otrok zastrupila in umrla. Štiri osebe umrle vsled svetilnega plina. Iz Vratislava poročajo, da so v Hermsdorfu našli 24. t. m. celo družino kleparja Pampsta nezavestno v njenem stanovanju vsled zastrupljenja s svetilni mplinom. Žena kleparja, kakor 'udi obe hčeri in njegov sin so bili že mrtvi, medtem ko so Pampsta prepeljali v bolnišnico. Konštatirali so, da je počila mimo Pampstove hiše napeljana plinova cev, pri čemur je plin izpuhteval skozi klet v parterno Pamp-stovo stanovanje. Aretovan ravnatelj vari.eteja, V Kamenicah so aretovali ravnatelja va-rieteja Haberfelderja, ki je došel iz Draždan 23. t. m. ponoči. Aretacija je v zvezi 7. velikimi sleparijami. Ponesrečen železniški ropar. V bolnišnico v Trierju so prinesli nekega neznanega moža, ki so ga našli nezavestnega in težko ranjenega na železniškem tiru v Karthausu. V roki je ranjenec držal 7ioIno denarnico. Pozneje se jc javil nek monter pri policiji, da mu je bila v nekem luksem-burškem vlaku ukradena denarnica. Ker je bržkone ranjenec železniški ropar, so ga izročili v policijsko varstvo. Doslej se ranjenec še ni zavedal. Roparski umor 82 letne starke, iz Trierja poročajo, da so našli v Stras-sonu 82 letno vdovo Schafer, zvezano na rokah in nogah mrtvo v postelji. Brezdvomno je bil izvršen roparski umor. Avstrijski uradnik aretovan v Bel-ftradu zaradi vohunstva. V IJelgradu je policija aretovala avstrijskega finan- čnega uradnika Matijo Vučetića iz Slavonije, ker je na sumu, da je vohun. Baje so našli pri njem dokaze, ki potrjujejo to sumnjo. 2200 metrov visoko se je dvignil 22. t. m. na letališču v Bethenyju pri Reimsu avialik Prevrst in sicer s potnikom na krovu letalnega stroja. Dosegel je nov višinjski rekord. Mažaronska deputacija pri kaloš-kem nadškofu. Osješki »Nar. Obrani« se poroča iz Subotice, kako je neka mažaronska deputacija naletela pri novem kaloškem nadškofu. — Lemeški župnik Paja Vidakovič je rodoljubno deloval med svojimi farani Bunjevci ter si zato nakopal nezaslišana preganjanja od strani Mažarov in mažaronov. Ko mu je bilo že vsega preveč, se je zahvalil in šel na drugo mesto. Za župnika v lemeški župniji je bil pa zopet izvoljen rodoljuben Buinjevac — somborski kaplan Bolto Agatić. Mažarstvo je pihalo joze in ker se Agatič ni dal uplašiti, so poslali deputacijo k nadškofu Czerno-chu v Ivaloč, da se pritoži čez župnika v Lemeših in prosi, da se namesto njega pošlje Mažara. Toda naslednik dr. Va-saryja je deputa.ciji od brusil: »Tudi jaz sem po rodu Slovan, Slovak, pa so se višje, duhovne oblasti vendar smele name zanesti in mi dati nekoliko večjo župnijo (t. j. nadškof i jo), nego je ona v Lemeših. Zato tudi jaz zaupam Agati-ću.« In nato je nadškof vzdignil roko iu doputaciji pokazal vrata. Dopisnik končuje: To jc zlat nadškof, ki jc s tem činom presekal uit nesramnih klevet in onih dogodkov, ki so tako zelo poni ža.vali ugled katoliške cerkve na Ogrskem. Islandija »Brezalkoholna«. Iz Ko-danja poročajo: Dne 1. januarja je v Islandiji stopil v veljavo zakon o prepovedi uvoza vsake vrste alkoholnih pijač — vina, piva in špirita. Ta zakon je le ta 1910 sklenil islandski deželni zbor po prejšnjem ljudskem glasovanju. Ker je pa prodaja alkoholnih pijač dovoljena še do 1. januarja 1915, hočejo Islandci to kratko dobo dobro izkoristiti, kajti v zadnjem času so uvozili cele ladje omenjenih pijač. Tako jc nedavno ladja, ki oskrbuje promet z Islandijo, prepeljala nič manj nego 800 centov likerjev. Ža nekoliko let pač ne bo treba Islandcem v tem oziru trpeti žeje. Vsokako bo od 1. januarja 1915 naprej Islandija prva dežela v Evropi, kjer bo uživanje alk<\holičnih pijač prepovedano po zakonu, kar jo cilj raznih abstinentnih društev. Finski deželni zbor je že pred štirimi leti sklenil tudi tak zakon o prepovedi alkoholičnih pijač, ali ruski car ni zakona potrdil še do danes. Tudi v Švedski in na Norveškem si na vse načine prizadevajo abstinenti, da bi prišlo do enakega zakona. — Lov za zločinci. V Parizu so dne 18. t. m. ud ril trije neznani individui v prodajalno trgovke s starinami Worms ■ter ukradli številne srebrne in zlate predmete. Ko jo trgovka, ki je bila ta čas v zadnjem delu trgovine, čula šum, je prihitela na lice mesta, a jo jo eden izmed vlomilcev pobil s srebrnim svečnikom na tla. Vsled vpitja trgovke so vlomilci pobegnili, a zasledovala jih je velika množica ljudstva in policisti. Ko so vlomilci videli, da ne morejo več uiti, so oddali na množico več strelov iz revolverjev. Dve osebi ste bili težko ranjeni. Po hudem boju se je posrečilo vlomilce premagati in aretovati. se da odstraniti brez |oda s sredstvom, ki je jo izumil ozdravi'onec, četudi so bila brez vspeha vsa druga sredstva. Zahtevajte takoj proti vpo-slatvi 20 vin. v ziumkah naš prospekt збз' Reifni laMorii Paracelsus SMars, Morava. Veletrgovina s špecenjo in deželnimi pridelki AntonKoienc, Celje Glavna tmoTlna: GrašUa cesta U. Faiiružia v narodnem domu Prazen je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vcilno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gg. trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur sc lahko vsakdo sam prepriča, četudi z najmanjšim poizkusom. — Volečastitim gosp. duhovnikom ponudim voščene sveče, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve. — Kupujem tudi vsakovrstne deželne ln drage pridelke, kakor oves, rš, pSeulco, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, ma-lisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, šv3že In suho, vinski kamen, itd., sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstno vrečo ter petro-lejfike in oljnato sode. — Imam tudi v zalogi r.žovo moko in otrobe za krm lo živine v ccni od K '.)•— flo K 15-—, 100 kg pri odjemu celcgn vagona tur »Lukuius« za pitanje svinj, 'Ј97У Elegantne in trpežne so prave 250 РНШШ pete iz kavčuka za čevlje. » železnato JCina-Tmo Hjgienična razstava na Dunaju 19C6: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Sferni okus. Večkrat odlikovano. Nad 7800 zdravniških spričeval. c. in kr. dvorni dobavitelj TRST-Barkovlje. - Sv. Petra nasip 3? ima vsak dan damskega in moškega zbora „Javor" iz Zagreba. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Za obilen poset vabi Štefan ftftihollč. p < -l 3 o5 P 4-> s- u,. O. Ф •O 0 S ф 3 o o< Ženini in neveste! Poročne prstane kakor tudi drugo zlatnino priporoča po nizki ceni Fr. P. Zajec, Ljubljana, Stari trg 9. Pošiljam cenike brezplačno. -ЛАЛ- 2)obro vino je naprodaj kmetskih kleteh; posredu je Posojilnica v Ka-štelu pošta Buje v Istri 3638 • E 4902; 11 2 235 Prodalo se bode dne 31. januarja in 1. februarja 1912 dopoldne ob 9. uri v Ljubljani, Pod Turnom 5 (Hotel Tivoli) 11a javni dražbi: razna sobna in kuhinjska oprava, 1 orkestrijon, steklenice, porce-Sanma, namizno perilo, vino v sodih in v steklen., prazni sodi itd. Reči se smejo ogledati dne 31. januarja in l.febr. 1912 v času med 9. do pol 10. uro dopoldne na mestu prodaje. C. kr. okr. sodišče v Ljubljani, odd. V dne 27. decembra 1911. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha Moškerc.