290. številka.
Ljubljana, četrtek 20. decembra.
X. leto, 1877.
Uhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po pras ničih, ter velja po polti prejeman sa a v * tr o - o go r o k o dolel •a četrt let* 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom na eelo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en dom ae računa 10 kr. z:» mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za taj o d o iole toliko več, kolikor poštnina iznaaa. — Za goi
tis ta eelo loto IS gld., za pol leta 8 ,■ U\l en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na . poštnina iznaaa. — Cn goBpodo učitelje na ljudskih šolah in za dijake volja znižana m noer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr   po po S U prejoman za četrt let« 3 gld. — Za oznanila se plačuje od
četinstopne petit-vrate 6 kr., čo ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se -,voie iraukiratL — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolinanovej hiši f>. 3 „gledališka stolba«. Opravnistvo, na katero taj M blagovolijo pošiljati nawćnbm, reklamacijo, osnauila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolinanovej hiši.
Telegrami »Slovenskemu Narodu".
Belgrad 19. decembra. Oficijalno. Včeraj jutro je srbska vojska zasela monm pozicijo Mramor. Knez je ogledal pozicijo.
London 19. decembra. Angleški parlament ima 17. januarja skupaj stopiti. „Standard" pa poroča, da je vlada sklenila, parlament prej sklicati, da predloži svoje naredbe vsled orijentalne vojne in da terja ekstra-kredit za povečanje angleške vojne moči.
London 18. decembra. Poročila Keuterjevega agentstva iz Carigrada poročajo: Turški vladni krogi razlagajo turško posredovanjsko noto tako, da se Turčija še nema za zmagano, te-muč da hoče iz popustljivosti vojni konec narediti, in se postavljajo na stališče konferenčnih terjatev pred vojsko.
Poradim 18. decembra. Poročilo, daje Osman paša umrl, nij resnično. Njegove zdravstveno stanje nij nevarno.
Delgrad 18. Horvatović je vzel Adlie. Polkovnik Benicki obstreljava Mramor. Profesor Kujundžič snuje prostovoljno študentov-sko legijo.
Carigrad 17. dec. Rusi so začeli streljati na Erzerum.
Vojska.
Srbi 80 vzeli Mramor, to je pozicija, s katere bodo skušali vzeti važno mesto N i s. in tako protrgati Turkom pot v Sofijo.
O razpoloženjih in napredovanjih ruske vojske denes nij važnejših poročil. Valjda tudi sneg in mraz razširjenje operacij zadržuje.
0 vednostnem časopisu „slovenske Matice".
(Konec)
Kei ostane tedaj po vsakakem našemu časopisu prva naloga, podučevati, bo moral tudi tam one razumljive pisave so držati, kjer bo zares kaj izvirnega, novega prinesel. Od druge strani pa bo moral ravno zaradi podučevanja le dognane resnice razpravljati in vse bolj ali menj oddaljene dozdev-nosti opuščati, jih k večjemu površno omenjati. Ali še po takih omejenostih ostane za časopis premnogo vednostuih oddelkov.
Veda kakor taka je v vseh vejah enako veljavna in gojenja vredna, (jlede te vrednosti bi časopis ne smel nobenega oddelka pred drugim in na škodo drugega obdelovati. Ali
Ruski glasovi o plevenskej zmagi.
„Novojo Vremja" piše: Oceniti vso važnost udaje Plevne v sedanjem trenotku nij mogoče. Sedaj govori ta dogodek najjasneje srcu, temu čuvstvu, katero se je tako mučilo, tako trepetalo, tako bojazljivo prisluševalo vsem mogočim poročilom, ki je tako boječe govorilo o svojdi nadejali, ali v narodno moč vendar nij prenehalo verovati. Uspehi na Kavkazu so bili radostni za to čuvstvo, oni so vtrjevali naše nadeje, ali kaj tacega — nij bilo. Plevna je pala končno, pala je na sto in triinštirideseti dan, odkar je zadel Šilder-Suldner s svojimi ne bas velicimi silami na Osmanovo armado in od kar se je ime Plevne in ime tega polkovodca prvikrat razneslo po Evropi. Plevna je pala in veselje nema meje, ker ta zmaga uničuje vse to, kar je poprej srce težilo, vrača mu bodočnost in zdravje. Ta zmaga obuduje nekako k življenji bolniku, Bpečega v leturgičnem spanji. Mi nijsmo ue čuli in ne spali; mi smo kazali znake živ ljenja, včasi je bilo življenje tudi zaprto, ali čutili smo, da nas nekaj veže in nam ne da raztegniti členov, pokaztti vse svoje moči. In evo, ta letargija je uuičena, mi smo znova svobodni, mi moremo dihati z vsemi prsi in gledati smelo naprej.
Evo naravni pomen te zmage, evo uzrok velike radosti, ki se je javila tako glasno, ki pošilja toliko blaženih in slovesnih pozdravov tija, kjer 8e radujo sedaj naša čudevita armada, kjer se raduje Voditelj ruskega naroda, ki je povzdignil znamenje osvobojenja.
Ali, ponavljamo, sedaj n>j mogoče oceniti vseh posledic te zmage, nemogoče predvideti, kaj je ona s soboj prinesla.
Sedanja minuta meče žreb Turčiji, pred Rusijo stoji omamljeno islamovo čelo in vriva
korist in potreba tega in onega oddelka je različna.
Po potrebi in koristi bo moral časopis vednostim oddelke ceniti in po tem merilu tudi razmerno na debelo in drobno obravnavati. Potreba in korist bo v tem časopisu tako merodajna, kakor nobeno drugo načelo ali obilost.
Iz tega sledi, da ue bodo smeli pisatelji temu časopisu podajati, kar bi se njim s po ljubilo. Naj bodo ti delavci še tako plodoviti in dobre voljo, morali so bodo ozirati na specifične razmere slovenske in tedaj korist in potrebo pred vsem poštovati. Od ene strani ta omejenost delovanja nekaj pisatelje moti; pa naj jih tu izrečeno načelo odškoduje v misli, da bodo vsled malega lehko mnogo dobrega učinili. Od druge strani je razvidno, kako bo mcral časopis uže v začetku svojim  delavcem predale določiti in
se nam stavek Korana: „Nijeden narod se ne bo kaznoval poprej, nego pride njegov čas; ko pa pride čas, se kazen ne bo odložila ne za trenotek".
Je li prišel ta čas ? Mi vemo samo to, da Blavi slavje pravično delo, in da nas ta> vera, katera nas je navduševala, in te nadeje, katere smo gojili, nijso prevarile. Zginili so Črni oblaki, ki so zakrivali nebes in posvetili so z oživljajočo močjo jasni žarki solnca za ruski narod. Na izhodu se sveti, ali na zapadu se zbirajo črni oblaki. Samo Nemčija nas pozdravlja in razlegajo se v Berlinu zvuki ruske narodne himne in slavi se hrabrost naše armade. Na bregovih Temze so drugi zvuki — prizivi za posredovanje, za proganjanje ruske slave in ruskega velicega ^ela: .kmalu, kmalu zapustite Rusijo, zjedinimo se vsi skupno, slavni evropski koncert, in iztrgali bomo Rusiji sad njenega nasilja, njenih žrtev, njene krvi". Tako je treba tolmačiti vse najprijaznejše naj uljudnoj se govore, ki dohajajo k nam z bregov Temze. Stari lord, ta Mozej konservativne Angleške, ali brez božjega blagoslova, je storil gotovo uže denes potrebne korake, da bi se slišal njegov glas tudi na Bosporo-vih bregovih in y ravno kar pridobljonej Plev-ni. Komu nij znan smisel teh besedij, katero je on izročil telegrafu?
Ali smisel ruskih besedij tudi lehko uganemo. To bodo nedvomljivo smele, neodvisne besede, dostojne velike države, katera je sama začela svoje delo in ga bo sama končala. Ona ne bo dopustila posredovanja, ne bo dopustila, da bi to, kar je ona nasejala, drugi poželi. Ona je stavila in stavlja v idejo osvobojenja svoje lastne interese, svojo lastno osodo. Da, svojo lastno osodo.
Na izhodu, ki se denes sveti, je napisan naš del.   Nijsmo šli zastonj s severja na jug
omejiti, da bo z malim kar mogoče mnogo učiuil.
Korist in potreba te ali one vede se menja po času in razvitku naroda.
Zato je treba preiskavati, katerih vednostuih oddelkov nam je potreba najbolj širiti.*) Sicer veda nij na ta ali oni del človeštva navezana. Vendar pa imajo tudi narodi svoje posebnosti, ki se tudi v delovanji m rodovitnosti to ali one vede kažejo.
Nam morajo, zlasti tudi v vednostnem časopisu, tisti oddelki vedo pred očmi biti, ki utegnejo Slovenstvo krepiti in spoznati. Kar koli tedaj v tem oboru za vedo sposobnega in koristnega najdemo, naj se vednostno tudi v Časopisu obdeluje.
Naj se uikdo pred tem sovetom ne ustraši
») Nekatero strani toga vprašanja bo v letošnji „Zori", pod naslovom: „Misli o duševnom uaprudku Slovencev", na kratkem uavedeue.
mej zapadom in izhodom. Z zapada so Sle k liani ideje omike; predeloTaje jih v vignji ruskega duha in ostajaje neodvisnimi v svojem bitstvu moramo gospodovati na izhodu, kjer je ruska armada prižgala naše solnce. Izhod mora biti naš, nasilja morajo prinesti sad najprej nam in po nas podjarmljenim narodom.
Ruski topovi bodo varovali vhod v Črno morje. Carigrad bo postal svobodno pristanišče raznim plemenom in ruski človek se bo čutil tam kakor doma. Zaliv Zlatega roga se napolni z ruskimi ladijami, katere bodo prinašale sem izdelke našega juga. Evo mo» šeje z minareti, a ž njimi vred Be bo povzdigoval nad razkošnimi vrtovi križ sv. Sofije. To, kar se je vzelo krščanskemu Bogu, b čemer je začel Turek svoje slavje v Carigradu, slavje Muhameda nad Kristom, to se povrne Kristu. Že mnogo druzih krščanskih hramov bo povzdigovalo svoje kuplje z lesketajočimi križi. Črno morje se bo bliščalo z ruskimi flagami in o Iprta nam bodo vsa pristanišča. Orjaško se bodo delale železnice, ali v mestih Črnega morja bo mirna kipeča delavnost. Smelo in važno bo gledal ruski Človek in govoril bo: vse to je moje delo, vse to je kupljeno s težavnim trudom, po dragej ceni, ali zato so pa tudi resultati veliki . . .
Bomo pa li mi to doživeli? V vsacem slučaji smo pričeli mi slavno delo in spomin o njem bo prešel kakor bister orel k našim potorncoin in jih bo navdihnil za pod-vzetja. „ Pride belolas narod s severja in iztrebi nesramne izmaelite", govori neka stara pravljica, ki se je kmalu potem razširila, ko so Turki Carigrad vzeli. Iztrebitelj bo ruski narod.   Naloga je pred njim in on jo spolni.
Bo li Plevna preddurje k Carigradu, bode li ona prvi korak^k temu mestu ... ali naše gnslo je — naprej, naprej! . . . Visoko je povišeno znamenje osvobojenja, narodno znamenje obnovljenja velicega plemena. In Rusija ne bo zapustila tega znamenja ....
„Golos" pravi, da mora vsak ruski človek, sprejemši to slavno vest, iskreno in z dna srca moliti: „Gospod sil z nami bodi!11 „Čast in slava" — pravi dalje „Golos" — ,,ruskemu vojaku, s čegaver trudom se je poprej nacrtani plan pripravil v izvedenje in k dobremu koncu. Tu pod Plevno se je podvrgel ruski vojak težkej skušnji; videl je sovražnika in nij ga napadal, potrpežljivo čakaje, kedaj se če dovišiti poprej nacrtano. V malih praskah in v večjih bojih se je pokril ruski
n------—       - • ---- i --
ali zavoljo onostranstva zavzame! Obor Slo-vanstva, bodi Bi glede zemlje, njenih plodov, prikaznij in ljudij in ljudskih skupin v raznih vejah slovanskega plemena — ta obseg je teko velikansk in mnogostransk, da bo teško kako vednostno vejo najti, ki bi tu svoje hrane ne dobivala.
Ravno delovanje v tem oboru utegne zavoljo novega gradiva vsaj v novosti delavcem izvirnost naobraziti. S tem, da bodo vedo v t e m s m i s 1 u širili, jo bodo z raznimi podatki tudi na znotraj množili Ako ravno smo prej strokovnjaške obravnave iz našega časopisa odstranili, dobijo strokovnjaki ravno po tem potu gradiva za potrjevanje starih vednostnih resnic in morda tudi vsaj statističnih pripomočkov za nove naslednosti in zakone.
Komur nij ta prevdarek zadosti, naj pomisli, da n. pr. geologi vedoma ali nevedoma po enakem načelu delajo.   Geolog pre-
vojak uže b slavo hrabrega in srčnega boje-valca: sedaj je pridobil čast, ki je dostojna potrpežljivega prenašanja in stanovitoga tru-doljubja."
„Birževeje Včdomosti" vskliknejo : „Slava v višnjih Bogu i na zemlji mir, v celovčeeh blagovoljenje!" in sklepajo: „Vest o padu Plovne je vest o zaključenji miru, vest o vrnitvi vojakov, kateri so tako dolgo životarili v Bulgariji in tako potrpežljivo prenašali mraz in pomanjkanje. Ne povrnejo se vs:; mnogo jih bomo pogrešili: ali vrnejo naj se zdravi vsaj oni, katere je ohranil Bog do pada Plevne."
„Ruskij Mir" pa pravi: „Na Plevno je bil obrnen pogled vse evropske diplomacije. Neprijateljski del izmej nje se je bal uspeha z orožjem in je nastavil vzetje Plevne za načelno točko pri dogovorili o palijativnem miru. Mi smo trdno prepričani, da se te neprijazne želje naših neprijateljev ne bodo spolnile in da bodo ruski vojaci pridobili ,,konec delu", ali sedaj, in sicer popolen konec, konec za vselej ali ... . ali se bo pa dobil v carigradskih stenah." S—n.
iskuje, ker ne more povsod biti, določen del zemlje, in vendar v svojej omejenosti dotično vedo množi: nikdo mu ne očita, da je vedo v preozke meje skoval.
Časopis bo tudi zasluge imel v našem smislu, če tu pa tem kako izvirno delo v v jedru posname. Po takem načinu čitatelji mnogo izvedo, če tudi vsega v izvirnikih ne berejo.
Sploh pa bo prostora moralo biti za k r i-tiko zares vednostnih in nam koristnih knjig. Pa tudi ta naloga bo morala ekonomično boljše mej drugim izbirati.
Daleč po svetu bo treba časopisu gledati, da bo slednjič vse novosti našega smisla o pravem času naznanjal in tako do sedaj ne-izpolnjenej slovenskej želji ustregel.
S tem, kar smo našteli, bo delokrog časopisov omejen, omejen ne po naslovu samo, ampak po pogojih, katerih brez škode nij 1110-
nijso imeli tako nevezanih in prostih rok, da gospodarstvo Črnega morja obore\ kakor zdaj Od tega je pa vsa prihod-njost ruskega naroda odvisna.
Sr-h*k» ,Istok" trdi, da je Rusija obljubila Srbiji Bosno in Staro Srbijo.
Iz ltiiktvt'cit<t se javlja, da je niV 7 car tam prišel, in na kolodvoru od romunske kneginje, ministra Kogolničeanu in kneza Gor-čakova ter neizmerne množice, ki je navdušeno rhura" vpila, sprejet bil.
Upor na K**eti ima bolj narolen nego versk pomen. Oklic odborov se obrača na kretenske muhamedance in jih pozivlje, naj kot grške narodnosti sorojaki s kristijani zoper Turka drže*.
Direktor naše južne železnice, B o n t o u x, se je dal letos voliti v frafteo* «fo zbornico kot protirepublikanec. V seji 17. decembra pa zbornica njegove volitve nii verificirala. temuČ jo b 313 glasi proti 201 zavrgla. Bontous je v svojem zagovoru naslašal, daje kot železniški direktor 25 let v Avstriji delal za francoske interese.
Italijanski bivši ministarski predsednik Depretis snuje novo ministerstvo. Poklical je prvosednika parlamenta C r ispija k sebi, kateri bode ali notranje ali vnanje mi-ni8terstvo prevzel.
goče se ogniti, niti časopisu, niti delavcem njegovim.
Takih pogojev bo moralo vodstvo vedno se spominjati. Moralo bo vodstvo pred vsem dosledno biti v podajanji duševnega blaga. Ono prevzame za na videz malo početje prevažno in težko breme. Če tudi vodstvo do-zdaj ne bi bilo znano, naj pokaže, posebno pisateljem, da svojo nalogo razume: potem bo s tem znano postalo. Če tudi ena sama moč nij lehko vsem vejam vede kos, bode vsaj toliko mogla sprevideti, ap je to ali ono gradivo po naših načelih napravljeno, ali je specifično strokovnjaško, ali pa za čitatelje vednostnega Časopisa. Za vse drugo ostanejo pisatelji odgovorni. Da ne bodo ti brezobzirni, to ukazuje uže njihova modrost. Dalje pa naj se tu prvikrat na domačih tleh lepa naloga izpolnjuje: naj bo vsi spisi hladno in nepristransko po načelu resnice razsojujejo.
Uredništvo  pa,  naj Bi bo iz enega ali
Politični razgled.
V Ljubljani 19. decembra.
Uže včeraj smo na tem mestu kratko poročali, da je nemška in nemškutarska večina v ttršametn -zh*n-n zavrgla predlog Kusy-Vošnjakov. Iz časnikov vidimo, da je minister Lasser osorno odgovoril terjatvam po večjej tiskovnej in zborovanjskej svobodi. Celo nemška poslanca Schonerer in Kronavvetter sta govorila proti vladi. Mi hočemo govor Kusvjev, Fanderlikov („konec debate" je drugim govornikom odstrigel besdo) po stenogra-fičnem zapisniku prinesti,  kadar nam doide.
Grof sšmlra&sfj je 18. t. m. tudi v odseku avstrijske delegacije govoril zaupno o vnanjej politiki in več aktov odbornikom bral. Tudi ti so mu obljubili molčati, kar jim je povedal. Herbst pa se je zahvalil za zaupanje in obširno pojašnjenje.
Modrejši nekateri vladni Mag jar* so se začeli nesramnih turških demonstracij svoje ulične druhali Bramovati in bati. V drž. oger-skem zboru je bilo skleneno, ministru pravo sodja naročiti, da preiskuje in kaznuje raz-grajalce od nedelje, ker bo „poslancu" Tiszi imuniteto kalili. Za to pa ne, ker so revolucionarne sklepe sklepali? Zoper zaveznika našega cesarja hujskali?
Vn. tanje države.
Na posredovanje za miV in njegov vspeh noben resen list ne verjame. Pruska „National Zeitung" pravi,  da  Rusi  še nikoli
Dopisi.
Iz IMiifta 17. decembra. [Izv. dopis.] (Paberki iz skupčinskih sej okrajnega zastopa ptujskega.) Okrajni za-Btop v sedanjej sestavi zanima se za blagost in korist ptujskega okraja, ter deluje složno in v lepem sporazumu, kolikor seza v njegovo področje, izlasti častno je vedenje stranke, kterej so voditelji gg. ravnatelj Fichna, dr. Mihelič in Pisk; ona podpira vsak pameten in koristen predlog, prihajaj si od te ali one strani ne glede na osobnosti. G. F. popravil je z drugovi „Opravilnik", da se smemo z njim dičiti. Zapisnik skupščinskih sej piše in čita se v obeh jezikih, takisto se svobodno govori v tem ali onem jeziku, kakor je koma priličnejše. §. 25. se je prvlje glasila: Praviloma sme vsak zaBtopnik iz svojega mesta govoriti v nemškem ali slovenskem jeziku, a sedaj je nepotrebni „praviloma" opuščen. Želeti šče je, da bi se vsak predmet na glasovanje dajal v obeh jezikih zbog občne razumljivosti in uklona smešnih prigodkov; postavimo v predposlednji seji bilo je število glasov v nekem predlogu „za" in „proti" ▼ menjšini, ker nekteri zastopniki nijso razumeli, o čemur se je glasovalo. S prvomest-ništvom in jegovim vedenjem pa se nikakor ne moremo skladati in zadovoljati. Razlogi.
Lani je deželnemu zboru predložil okrajni zastop prošnjo na razširjenje realne gimnazije ptujske v osemrazrednico, a deželni zbor ie odbil to prošnjo z veČino peterih glasov. Vide -veliko potrebo in koristnost tega zavoda za Ptui in posebno za njegovo okolico, stavil je B. Baič z drugovi naslednji predlog: „Podpi-sani okrajni zastopniki predlagajo, naj se prošnja okrajneca zastopa zavoljo razširjenja re sine gimnazije ptujske v osemrazrednico zno-vič izroči deželnemu zboru s tem pristavkom, da nek del stroškov prevzame okraj." Ta predlog je bil v skupščinski seji dne 2J). septembra t. 1. sprejet in okrajnemu odboru se je naročilo, da v bodoči seji, namreč 11. decembra t. 1., o tem poroča in prpdloge stavi; a okrajni odbor pod prvomestništvom g. dra. Strnfelle tega nij storil, nego ta je račil v skupščinski seji samo omeniti, ka je g. ravnatelj F. določen dotično prošnjo sestaviti, a dosle šče nij predložena. Amen. Na predlagateljev prigovor, ka jedro predlogu je bilo določiti neko svoto, katero bi okrajna blagajnica vsako leto plačevala za rečeni zavod in ka je okrajnemu odboru bilo v poslednji seji naročeno to reč preudarjati, po-ročevati in predlog staviti, resnil je prvome-stnik, ka tega nij v zapisniku, čital je nekaj iz zapisnika in spet ponavljal, ka ne najde te povedi, na to mu je dr. Mihelič s prstom pokazal na dotični stavek. G. Pisk je predlagal 10OO goldinarjev, kar daja 1 kr. občinskih nalog; odbor poprašan, koliko on nasvetuje, in naj svoje mnenje razkrije, gledal je drug drugega belno, a gospod PiBkov predlog sprejet je bil soglasno. Starodavni in staroslavni Ptuj! dobro pazi, kdo je tvoj prijatelj in kdo sovražnik. Predmet tolike vrednosti za Ptuj ne bi smel Be tako na lehkem opravljati od Btrani prvomestništva. — Stara kača!
V našem okraji občinska županstva zvečine lagodno gospodare z občinskim imetkom in vnemarno polagajo račune, radi tega zdelo se je potrebno naslednji nujni predlog staviti: „ Po d pisan i okrajni zastopniki predlagajo, naj slavni okrajni odbor vsem občinam ptujskega okraja določi dobo, do ktere imajo občinski zastopi predložiti račun o občinskem imetku, in predstojniki tudi o občinskem ubožišči na 1877. leto, in naj bo v tej skupščinski seji izvoli pododbor, kteri bode navedene račune pregledal, izpital in v bodoči ali drugi občin-
več članov, naj skrbi glede jezika, da bodo vsaj grama ti čne oblike dosledno rabljene. Vednostnemu časopisu se na prvem mestu spodobi, tudi v tem doslednost kazati.
Glede tehničnih izrazov bi jaz željo pri-teknil, da naj pisatelji gledajo najprvo, ali je mogoče iz domačih besednih korenin in prite klin pripraven in živ analogon ustvariti. Ako tega nij moč, naj se ne gleda samo na Hrvate, ampak tudi posebno na Ruse in Čehe, kako so si  oni za ta ali oni izraz pomagali.
Moja zadnja želja nnj bo ta, da si uredništvo ali po tukaj podanih, ali pa po drugih načelih in mislih svoj program ostro odloči in strogo omeji. Le po takem načinu bodo vedeli pisatelji primernega gradiva podajati; le po takem načinu bodo tudi naročniki z veseljem, ker z določenim in gotovim upanjem, po tem listu segali, in slednjič tudi čitatelji se množili. — Ako je treba: Audiatur et altera pars !
Na Dunaj i, 12. decembra 1877.
France Podgornik.
ski seji 1878. leta o njih poročal ter dotične nasvete stavil." Ptuj dne 11. decembra 1877. Kan temu predlogu je, da se občinski županje, nekol'ko v neredu imajoči poslove občinskega zaklada in občinskega ubožišča, morajo na red in točnost v gospodarjenji in na dostojno Bpoštovanje zakonov. Ta predlog bil le mej sejo izročen prvomestniku, ali nij Be mu htMo primerno §. 30. opravilnlka prečitati ga skupščini, nego odložiti ga na bodočo sejo. Je li ta nepravilni prigodek nahaja svoj vzrok v tem, da šče spet občine imajo svoj dobrovoljni ples z računi na 1877. leto, ali pa v tem, ka je predlog učinjen od naše strani in v naščini ?
V isti seji izročena je prvomestniku na slednja interpelacija: Popit na g. prvomestnika okrajnega zastopa ptujskega: „V § 41. opra-vilnika ptujskega okrajnetra zastopa od dne 2G aprila 1877 čita se: Ta opravilnik ima se v nemškem in slovenskem jeziku pomnožiti in vsakemu članu okrajneea zastopa en prepis brez stroškov izročiti;" a dozdaj šče nismo prejeli rečenega opravilnika v slovenskem jeziku; — kako je s tem? — Ptuj dne 11. decembra 1877. — G. grof "VVurmbrand je isto-krat mei sejo predal dva predloga prvomestniku in bila sta čitana, a ta popit je preložen na bodočo skupščinsko sejo. Najbrže se nij hotel g. dr. Strafella osmraditi zastran svojega točnega in prevestnega prvosedniškega uredovanja.
Kdor zagovarja, kakor g. dr. Strafella, Ua bi kdo vej koliko stroškov delalo okraju, če bi se o stroških posamnih cestnih potez strogo račun polagal okrajnemu zastopu, a ne samo nekako poprek, kaže u'e zdaleč konjsko kopito. — Tako obliko ima ravnanje g. prvomestnika okrajnega zastopa ptujskega za nas Slovence  in  za občno korist okolice ptujske.
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni zbor) ima petek 21. decembra popoludne ob 5. sejo. Na dnevnem redu so poročila šolske, pravne, finančne in policijske sekcije.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo 23. t. m. se bode predstavljala igra s petjem v 3 dejanjih „Na kmetih," v ka-terej nastopi tudi pevski zbor dramatičnega društva.
— (Slovensko gledališče.) V ponedeljek predstavljalo je „dramatičuo društvo" znano, izvrstno Albinijevo igro „Umetnost in narava" — v tako rekoč — praznej hiši. Ne vemo, kaj je bilo vzrok tej praznoti, pa dozdeva se nam, da bi bila dolžnost vsa-cega rodoljuba, obiskati naše gledališče, in da je apatija na tem mestu v vsakem obziru ne-odpustljiva. In čudno je to posebno takrat, kadar se predstavljajo dobre igre, kakor vza-dnjič. O predstavi samej omenjamo, da je bila dovoljna. Gospodična M. Nigrinova (Poliksena) je z glavno svojo nalogo storila, kolikor je bilo v njenej moči. Več od nje zahtevati, bi bilo — odveč. Gospodična Mancetova (Artemizija) se je hvalevredno potrudila izpeljati svoj nalog dostojno. Tu in tam bi bili sicer še marsikaj želeli, pa ona je početnica in zato jo moramo tudi s tega stališča soditi. Gospod Juvan-čič (grof Boru) pa nij začetnik, in zato sinemo tudi odkritosrčno govoriti o njem. Priznamo sicer, da je njegova požrtvovalnost vse hvale vredna in da ima mnogo rutine in  zato  buio prepričani, da bi bil on
svoj nalog izvrstno izpeljal, ko bi se bil bolje — naučil; ker ga je včasi spomin zapuščal, ostalo nam marsikaj v tej le-pej igri nerazumljivo; v drugem smo bili zadovoljni ž njim. Gospodu Schmidtu (Bergen) naloga nij pristovala, zato je bil silo dolgočasen. Gospod Šušteršič (Natančni) pak je prav dopal in isto smemo o gosp. Ko cel j u (Moric) reči. Gospodična G. Nigrinova (Au-rora) je zadovolila le deloma občinstvo.
— (Plesne vaje) v čitalnici, kakor so bile prejšnja leta, je odbor prepustil posebnemu odseku. — Udje dotičnega odseka vabijo v imenu čitalničnega odbora čest. družabnike „narodno čitalnice", da se udeleže plesnih vaj, katere bodo: 1. V nedeljo 23. decembra, 2. v soboto 29. decembra, 3. v soboto 5. januarja, 4. v nedeljo 27. januarja, vselej počenši ob 7. uri zvečer. (Gospe in gospodične se prosijo, da prihajajo v domači obleki.) Oziraje se na dotični sklep čitalničnega odbora, prosi odsek, da vsak, kdor želi vpeljati gospodične ali gospode, a nij ud čitalničin, naznani vsaj tri dni pred plesno vajo to svojo željo odboru čitalničnemu. Kdor želi „Kolo" plesati, naj Be udeleži sigurno prve plesne vaje.
— (S amo u mor.) Iz Gorice se nam piše: Včeraj 17. decembra ob 1. po polu dne so našli na goriškem pokopališči, na gomili svoje žene, mrtvega 70 letnega učitelja francoščine. Mož je trpel uže več časa na kamenu v mehurji, in prav to ga je spravilo do žalostnega konca. — Prav včeraj po polu dne je pa nek mestni fantalin z nožem ranil učenca I. realke tako nevarno, da je v smrt-nej nevarnosti.
Izpred porotnega sodišča.
(Hudodelstvo ponarejanju javnih kreditnih papirjev.)
(Konec.)
17. junija t. 1. dopoludne okolo 9, ure prišel je Lah L. Ermacora, ki je delavec v Jeršanovej opekarnici na Uncu, h krčmnrju A. Lavriču v Planini, pil belo kavo in dal za plačilo natakarici desetak, da si plača račun 15 krajcarjev. Desetak se je zdel dekletu sumljiv in ravno navzočni občinski tajnik Stiksa nesel ga je žandarjem, kateri so ga tudi kot ponarejenega izpoznali in Ermacora takoj prijeli. Ta je nekaj časa tajil, potem pa povedal, da mu je te bankovce, katerih jo še 7 pri sebi imel, včeraj dal njegov tovariš Anzil, ko sta bila uže v postelji, z naročilom, naj jih /.menja in da bodeta delila.
Anzil mu je tudi pravil, da mu je dal ponarejene bankovce G. Lorenzini. Pozneje je Ermacora vse utajil in se zagovarjal s tem, da je bankovce v Trstu dobil za plačilo. Denes pri obravnavi nekaj časa pravi, da jih je na potu v Planino našel in nazadnje tudi pri obravnavi pove, da je bila prva izpovedba pred žandarmom prava. Anzil pa in Lorenzini dosledno vse tajita. Zasliši se mnogo prič, mej katerimi pa je mnogo takih, ki le v zatožbi slišano ponavljajo. Za Lazarja, katerega zagovarja dr. Zarnik, spričujete priči J. Modri-jančič, A. Lazar in njegov sin J. Lazar, da, kar je izročil sinu posestvo, ne hodi več po svetu in je emirom doma.
Porotnik Gregor Šokljič pa trdi, da je zatoženca Lazarja videl septembra meseca 1. 1875 na Gorenjskem blizu Bleda, ko ga je on vozil in da je tudi njemu oznanjeval, da ve za pripomoček, napraviti ga srečnega. Vsled tega, na predlog dr. Zamikov, sodnija sklene,
i
da ima Šokljič kot porotnik izstopiti in obravnava proti Lazarju prenehati za zdaj, da ae utvar na tanko preišče. Ko se prebere še
mnogo dopisov in t pričal, proglasi predsednik obravnavo za končano.
Porotnikom se stavi pet glavnih in jedno dodatno vprašanje. Prvo glavno vprašanje se tiče udek-žbe F. Pika zločinstva izdaje ponarejenih javnih upnih papirjev, drugo vprašanje sokrivde J. Prošeka pri prvem vprašanji omenjenega zločinstva, tretje, četrto in peto vprašanje se tiče kriv le Lorenzinija, Anzila in Ermacora, pri izdavi ponarejenih javnih upnih pisem in zadnje vprašanje gre na to, ali so ge od zatoženih izdani bankovci delali s takim orodjem, da je bilo mogoče jih hitro napraviti.
Državni pravdnik je v začetku svojega govora omenil, da je jako žalostno, da imajo ljubljanski porotniki v enomer s pouarejalci bankovcev opraviti, in da je ta, skoraj bi se lehko reklo, epidemično razširjena strast, obo-gateti Be z ponarejenimi bankovci, prava nesreča za naše ljudstvo. Državni pravdnik potem utemeljuje zatožbo proti vsem petim za-tožencem in nasvetuje, da porotniki vsa vprašanja potrde. Potem so zagovarjali razni zagovoruiki. Dr. Ahac ič je bil zagovornik Presekov in je jako dobro dokazoval, da za-tožba proti Preseku nij nikakor utemeljena, kajti ničesa se mu nij moglo dokazati dru-zega, kakor kar Fik govori, ali ta najbrže laže, kajti takemu Človeku nij mnogo ali pa celo nič verjeti.
Porotniki so se posvetovali kake pol ure, potem naznanja njih načelnik Ledenik, da so porotniki Preseka jeduoglasno nekrivega iz poznali, Fika, Lorenzinia, Anzila in Ermacora pa jednoglasno obsodili, tudi so zadnje vpra sanje jednoglasno potrdili.
Državni pravdnik nasvetuje, naj se obsodijo vsi štirje zatoženci, pa da sodnija naj ide
pod kazen na to zločinstvo stavljeno (ječa za celo življenje) in kazen pod to mero odloči.
Dr. Ahačič tudi obžaluje, da je vedno toliko obravnav zarad ponarejenih bankovcev. Na Nemškem ali Amerikanskem tega nij, kajti tam so bankovci res mojstersko izdelani. Pri nas nijso, kriva je temu mnogo nacijonalua dunajska banka, katere bunkovci so tako slabo izdelani, da se lehko ponarejajo ; tudi se predolgo časa puste mej svetom. Dr. Ahačič naglasa, naj bi slavna sodnija deželno vlado na to opozorila, da potrebne korake stori.
Sodnija črez nekoliko časa proglasi sodbo. Presek je nedolžen izpoznan, Fik obsojen na de Bet, Lorenzini na sedem, Anzil na šest in Ermacora na tri leta teške ječe, vsi imajo poostreno z jednim postom vsak mesec. Trije Lahi so po prestanej kazni z vseh avstrijskih dežel iztirani.
Rastne vesti.
* (Padec Plevne) so tudi po hrvatskem Primorji radostno slavili z razsvetljavo in streljanjem.
* (Redek slučaj.) Dne 5. t. m. je Baltazar Petras v Novem Gradu v Podravji praznoval redko svečanost. Tega dne ste se namreč oženili njegova hči in njegova vnukinja. Pri tem domačem razvescljevanji so bile zastopane tri generacije, 37 letni oča Marko, 60 letni stari oča in 1)0 letni praded Mirko, ki je navzlic vsem 9. križem še vrlo dobro zdrav.
* (Reklama v Ameriki.) Nekov gostilničar v državi Kentuckv v Bevernej Ameriki naznanja, da pobeglim zaljubljencem za-računi sumo polovico od vsega, kar se dobode v njegovej gostilni.
Bolniki, kateri trpi; trganje, rovinutizciu, njiju mrtvice in drugo notranjo in vanjske bolezni, katero imajo za neizterljive, posebno opozurujemo na de-nainji inserat gospod L. ti. Moessingera V Franko-broda ob M.
25 kr.; ajda  5 gld. 85 kr.; — proso 5 gld. 85 kr.*
- koruza 6 golU. 80 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 05 kr.; — fiaol hektolitor 7 gld. — kr.; m isi k Kilogram — gl. 92 kr.; — inaat — gid. 80 kr.; —
ipeh trisen — gld. 66 kr.; — špek povojen — g;d 72' kr.; jajce po 3 kr.; — uileka Utor 7 kr.; give.trune kilogram b2 kr.; — to ouu io 50 kr.; — svinjsko muuo 48 kr.; — sena 100 kilogramov 2 gld. 05 itr.;
— slanie 1 goid. 78 fcr.; — Urva trd* 4 kv. metrov i> ..('Ul   50 ter.; — uieutta 4 g.d  50 kr.
Dunajska borza 19 decembra
ilzviruo Len grafično poiooilo.) Enotni dri. d« ig v bankovcih Enotni dri. tlolg v srebru /.i.iia  uma .......
lbfaO drž. posojilo ....
Akcije uaroone banke .   . .
Napol. . . (J. ar. cekini
Srebro
b3 gld. 50		kr.
	60	
	55	n
m n	60	•
193 „	—	m
205 ,	75	w
119 .	75	W
y -	61	n
a .	b8	w
105 _	20	m
	15	n
Rudolf Kirbisch,
t I a il ( i «• n r on kuugretaeiu trgu,
priporoča  čestiteum p. t. občinstvu svojo obilno-
imr zalogo slaščic ~wm
za božične praznike.
(3G0—S)
Učenec,
ki zna slovenski ter nouiški pisati in čitati, spre-jomlje se pod dobrimi uveti v prodaju Inloo na kmetih. Natančnejšo so po dobroti izve v proda--jaluici špecerijskega blaga na mestnem trgu št. 20,. ali naravnost pri J. N. Kantu v Polhovem' Grad c i. (376—3)
v Ljubljani 19. decembra t. t. Pšenica hektoliter 9 gld. 42 kr.;  — ree 6 gld. 18 kr.; — ječmen 5 gld. 69 kr.; — oves 3 gld. —
4
i
4
4 4
^ (395-
4rvw
Oznanilo preselitve.
Podpisani naznanjam svojim p. n. klijentom, da sem so iz pritlešnoga stanovanja na sv. Potra cesti št. 6 pi-uMollI v »jrvo us i ils-ii ro|»j«» iste h'še, kjer imam tudi prijetno in kurjonu čakalnico.
Dr.
-2)
r
[
Josip Derč. K
Kje?
moreš kupiti
najcenejša, najlepša in najpraktičnejša
božična darila
(368—4)
D
v Ljii.Miani, v Slonovih ulicah (Lukmanovej hiši) štev. 11.
Potne kožuhe Meiu-ikove . Ponoenice Lovske suknje Zimske hlače Crno salon-obleko
Velika zaloga
otroških oblek In vrhnjih sukenj, oblek za dečake in Menčikov-sukenj, navailnili in lovskih sukenj,
najcenejših in najnovejših
možkih sukenj za dame.
jgt^T- Yn nje naročbe se i/vršujo točno s povzetjem, kar komu ne godi, zamenja lehko z drugim.
•        . •	. po	45
		20
•	n	10
.          •          • «	n	7
•        •        . I	n	6
•       .       • •	11	25
Trganje in revmatizem,
njiju mrtvice in druge notranje in vnanje bolezni, katere so do zdaj imeli za neizlečljive.
Bolezni nove ali uže zastarane, ter celo take, za katero niti misliti nij bilo, da bi se moglo proti njim upotrebljnti zdravilo, s katerim se pridobode zopet dragoceno zdravje, ozdravljamo in ločimo stare bolečine, notranje in vnanje in take, ki so po vsem telesu ali samo na nekaterih udih.
Izdelovalcu jMoessingerjeviu zdravil je stalo mnogo truda, prodno au mu je posrečilo po novem IniliiMii naeinu nabiranja (shrustavanja), ki so bila Ote trda, popolnem omeeiti t<T jih razdeliti, vsled risar moro člen, ali bolje kitica, zopet zavzeti prejšnji položaj in cirkulacija krvi iti rudnim potom. Nadalje oživlja in krepi ono nezdrave telesno dole, ki ho bili prej upogneni ali nrpre^ibni, d;i, celo t ko, ki ho bili popolnem o'rpneni. Najhujšo trganju po glavi, da si zastarelo, odpravlja v jednom hipu, a prežene je v 8". dneh.
Ta zdravila bo pa neuiajo zamenjavati h takimi, katera ponujajo razni goljufivi inazaoi, katerih sleparijo pa le prepozno izpoznuvajo ljudje. Najboljši dokaz o dobrosti mojih zdravil jo ta, da celo takov, ki jo nad svojim oziiiavijriijuui obupal, užo dni^i dan čuti nekovo olajšanje, in to slaboten kakor trden človek. Zdravila inogo rabiti stareeku in detetu, tudi onega, komur jo opravljati kakov posel, nikakor zdravljenje ne ovora v njeni, bodi da si jo bolezen nakopal po prehlajenji, padcu, nezdravom stanovanji, pokvarjenem želodcu, ali pp pienapetjr fcfvoev itd. Meni nij treba praviti, ako so je uže proj kaj ločilo z znojenjem, kitovitu oijem, potrolojem, kopanjum, grutjom ali na kakov drugi t!.'čin, nego prosim, rta su mi samo na kratko popiše bolezen in nje stopnja. Dopisujemo slovenski. Stanovanju naj so natančno naznani.
L. G. Moessinger v Frankobrodu ob M.
Prodno upolrehlja moj zdravilen iiaein <,ki stoji ubogo malo d* narja) moro se vsak ob istini osvedočiU po mnogib /tihvaliiih pismih, ki som jih samo zadnji teden prejel, ter se more osobno obrniti na njih pigalce, da ^a neposredno izvostijo. ^3.^8—3)
Jzdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk -Narodue tiskarne".