Mostnina oia^na v cotovini Leto LVII. V Uubt'?ni. v sredo, dne 18. decembra 1929 St, 289 St. 2 Oln Naročnina Dnevna aoala >• kraliKino Jugoilinllo mesek.no M Uln poilcino i5o Uln ccoletno 300 Uln za inozemstvo me->e<.no 40 Uln nftiie ISKa Maia ce ole nu v Juge slnvili I2(i Din. /n lno/.em«ivo 140 C S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I SIO.p. peiu-vrula mali oglasi po 150 in 2 U, vedi oglasi nad 45 mm v.Sine po Uln 2-30, vellUl po 3 in 4 Uln. v uredn.Skem delu vršilca po 10 Uln o Pr vc<~iem □ naročilu popust Izide OD 4 viuiroj rožen pondeliKe ln dneva do prazniKu ureanuit« /e 1 Kopuurieni anci 4i. f> tli Roliopi.hi se ne vračalo, nelremitirana pisma se ne sprejemalo ' Cre.ant&iua telet on Si. 2(1,1», unrannl.ilvo it. 2328 Dva sveta Kakor smo že poročali, je nedavno izšla v Kimu knjiga »Date a Cesare«, ki jo je spisal z odobrenjeni g. Mussolinija in čisto v njegovem duhu Mario Missiroli. Knjiga, ki obravnava, kako je prišlo do laleranske pogodbe, je kulturen dokument prve vrste, ker nam jasno in odkrito razgrinja načela, po katerih fašizem presoja najvažnejša vprašanja življenja, predvsem vprašanje odnosa med cerkvijo in državo. Nasprotniki lateranskega sporazuma — tako pravi Missiroli — so se razdelili v dve skupini. Eni so trdili, da se je Cerkev podvrgla državi ter postala zaveznica in podpornica fašizma. Tako je pisal par dni po podpisu bivši načelnik francoske vlado Herriot, tako voditelj francoskih socialistov Lčon Blum. Tudi pol-uradni »Temps« je izrazil slične bojazni. Druga skupina nasprotnikov je trdila ravno obratno, da sta se italijanska država in fašizem podvrg'a Cerkvi, da je »Italija po lateranskili pogodbah poslala klerikalna.« Missiroli odgovarja, da ne stoji ne eno ne drugo. Niti se je cerkev podvrgla fašizmu niti fašizem cerkvi. Fašizem obožuje državo, zanj je država sama sebi namen, človek je samo sredstvo za državo, od katere ima šele oseba in vsaka nižja zajednica svoje pravice. Država ima po faš i s lovske m nauku svojega lastnega duha, svojo lastno moralo, absolutno samobitnost. Kdor tako pojmuje državo — in tako jo pojmuje Mussolini — ta ne bo države podredil nikomur. To se vidi zlasti tam, kjer gre za vzgojo mladine. Fašizem jo prisvaja državi v laki meri, da se v tem pogledu s cerkvijo sploh ne more sporazumeti. Poglejmo, kaj pravi Missiroli: Otroci — to je naziranje Mussolinija — morajo biti sicer vzgojeni v naši veri, toda mi moramo to vzgojo izpopolniti, dati moramo mladi:,!i čut možatosti in duha osvojevalnosti. Trdit da je vzgoja zadeva družine, je po fašizmu napačno. Moderna družina, ki se muči dan za dnem z bojem za obstanek, ne more vzgajati nikogar. Samo država lahko izpolni to nalogo. Še celo verski pouk je stvar države! Pisatelj pripoveduje nato, kako je papež tem nazorom ugovarjal in poudaril, da pritiče po katoliških načelih vzgoja otrok v prvi vrsti staršem in Cerkvi in da je naloga države samo v tem, da vzgojno delo staršev in Cerkve podpira. Toda Mario Missiroli meni, da ne more teh načel nobeden moderni državnik sprejeti. Za Cerkev je vsak človek duša, ki se mora osvoboditi greha in pripravljati za bodoče večno življenje. Za Cerkev država ni absolutni cilj in človek le sredstvo. Za Cerkev je pravi cilj človek, je osebnost posameznika. Cerkev niti sebe same ne smatra za namen človeka, ampak le za sredstvo, da se človeške duše iz-veličajo. Istotako družina. Tudi ta boče absolutno srečo svojih otrok, ona nikdar ne bo pri/.nala, da bi otrok moral žrtvovati svojo osebno srečo državi. Država pa zahteva, da se ji vsak brezpogojno žrtvuje. Cerkev obsoja nacionalizem, kateri bi prišel v konflikt z bratstvom in ljubeznijo, ki mora vladati med vsemi narodi. Država pa tega ne more priznati, zanjo je ona sama najvišje. »Država« — pravi Missiroli — »se ne more zanesti na vzvišeni ideal Cerkve o bratstvu vseh narodov. Ali more Cerkev, ki vidi v človeštvu en hlev z enim pastirjem, dati mladini narodno vzgojo? Ne! V današnji dobi ljule borbe med narodi in državami, ko so sosedje kakor volkovi, mora dobiti mladina vzgojo bojevnikov. Tega Cerkev ne inore storiti, ker bi se izneverila idealu ljubezni. Zato pritiče vzgoja mladine državi.« Za danes dovolj, ker bomo o Missirolijevi knjigi še govorili. Zmotnost fašističnega nazi-ranja o državi je jasna. Po njem bi država iniela svojo lastno »moralo«, svoje lastne »moralne« zakone, zakon absolutnega egoizma, oblastihlepja, osvajanja in uničevanja. Kam pridemo s tem nazorom? Nazaj v pagansko barbarstvo in še huje! V tein oziru je Missi-rotijeva knjiga prav simptomatična za nač čas. Na vsak način pa je Missiroli svojo tezo, da se fašistična država po lateranski pogodbi ni pokatoličila, katoliška Cerkev pa tudi ne po-fašistila, popolnoma dokazal. Cerkev slejkoprej vzdržuje svoja edina prava, jasna in nespremenljiva etična načela, od katerih nikoli ni popustila in ne bo. Je in ostane od Boga upoliioinočena učiteljica in vzgojevalka narodov, kar se tiče najvišjih verskih in moralnih resnic, ki morajo uravnavati moralno življenje posameznika in socialnih zajednic v krščanskem duhu. Kajti vse jc podvrženo božjemu zakonu. Na tem sloni krščanska evropska kultura. brez teea razpadel Oprava /e fKoplitiiiei" m..ti.(i -r- cekounl račun: Llubi/ano štev. tO.OSO to KI.J49 za inseioie. Sai aieio št.7 S03, Zagreb št. 39.0I1. Praga In Uunai it. 24.797 Hrvatje se poklonili kralju Belgrad, 17. decembra. (Tel. »Slov.«) Danes se je izvršila slavnostna avdijenca deputacij mest iz primorske in savske banovine. Okrog štirih popoldne so se začeli gostje zbirati pred kazino na Terazijah. Istočasno so se okrog njih zbirali Belgrajčani. Pozornost so zbujale raznovrstne narodne noše. Prepevale so se pesmi. Opažati je bilo najprisrčnejše razpoloženje. Gostje so živahno klicali kralju. Sprevod je odšel na kraljevi dvor. Točno ob 5 je bil pod vodstvom dr. Srkulja sprejet od Nj. Vel. kralja. Zagrebški župan dr. Srkulj je na Nj. Vel. kralja naslovil te-le besede: Govor zagrebškega župana dr. Srkulja Veličanstvo! Na današnji Vaš slavni rojstni dan — prvi, odkar je z božjo previdnostjo prešla v roke Vašega Veličanstva vsa državna oblast in skrb za narod — stopamo pied Vaše svetlo lice, da izjavimo, kako so naše duše strnjene z Vašim Veličanstvom in s kraljevino Jugoslavijo. Mi Zagrebčani smo se postavili na čelo te pomembne manifestacije in pozvali hrvatska mesta in hrvatska društva vse države, naj bi slovesno posvedočila, da za nas Hrvate ni drugega narodnega in državnega ideala nego je jugoslovanski, da izjavimo, da jc naša kraljevina Jugoslavija za vse Hrvate, Srbe in Slovence imperativni pogoj njihovega narodnega in državnega bitka in obstanka, da je Jugoslavija dovršeni princip njihovega kulturnega in socialnega razvoja in napredka in da za vsa imena našega plemena ni bodočnosti izven Jugoslavije. Mi smo se Hrvati, Srbi in Slovenci leta 1918. iz lastne volje zjedinili v lastno korist in v interesu ureditve in pomiritve razmer v Evropi. Storili smo to z isto pravico in na podlagi iste srečne usode, ki je pred 60 leti zjedinila močni nemški in številni italijanski narod. Zato izpovedujemo pred vsem svetom svojo prirodno pravico do lastnega državnega življenja. Mi Hrvati ne smemo molčati in iti preko glasov, ki prihajajo od zunaj in ki pod vidom prijateljstva ščuvajo eno ime proti drugemu, ker dobro vemo, da jim gre samo za to, kako bi sejali med Srbi, Hrvati in Slovenci razdor in nesoglasje. Naj nihče nc izpodko-p.ava naše zajcdnicc in našega edinstva! Naj nihče ne ruši složne in močne Jugoslavije, ker je močna Jugoslavija najboljše jamstvo za mir v Evropi! Veličanstvo! Mi Hrvati še prav posebej verujemo, da je bilo z uzakonitvijo enotnega imena Jugoslavija za našo kraljevino sprejeto končno in pravo načelo za rešitev naših notranjih odnošajev in razmer ter osnova polne enakosti v pravicah in dolžnostih vseh krajev in vseh državljanov. To načelo, izraženo v manifestu z dne 6. januarja in z zakonom od 3. oktobra smo mi Hrvati odkritosrčno spre- jeli kot zdravo osnovo potrebno narodne ureditve ter smo navdušeno in vdano pripravljeni prispevati vse naše zgodovinske, kulturne, gospodarske, prosvetne in socialne vrline ter vse naše tradicije in vso našo tisočletno narodno odporno silo za končno izpopolnitev naše skupne države kraljevine Jugoslavije ter staviti pod trdnim vodstvom Vašega Veličanstva vse svoje sile in vso svojo moč v službo notranje konsolidacije in obrambe napram zunanjosti. Vrhovni izraz teh idealov je načelo: En kralj — ena država! Veličanstvo! Hvaležni smo Vam, da je izvedba zakonov poverjena banovinam, ker bodo te v svojem razširjenem delokrogu znale najbolje ceniti tradicije in vitalne interese posameznih delov države, tako da bodo interesi celine spravljeni v sklati s potrebami in življenjem narodne duše in da s tem izvedejo veliko delo Vašega Veličanstva do končnega cilja in to v duhu edinstvene države in nacije. Pri izvajanju teh nalog se naše duše obračajo k Vašemu Veličanstvu. Vi ste imeli srečo, moč in milost, da ste ustvarili stoletne težnje vse naše nacije. Nihče ni prispeval za zjedinjenje kraljevine Jugoslavije tolikih naporov kakor Vaše Veličanstvo. Prišli smo v Vaš kraljevski dvor z občutki žive vdanosti in ljubezni napram Vam, ki ste simbol in čuvar naših narodnih in državnih idealov, prišli smo z občutki zvestobe do državne celine, s ponosom na svoje Hrvatsko ime, da potrdimo svojo voljo do sodelovanja ter storimo vse, da se čimprej ustvarijo intencije Vašega manifesta z dne 6. januarja. Ko izražamo Vašemu Veličanstvu vdane in zveste čestitke k Vašemu slavnemu rojstnemu dnevu, prosimo Vsemogočnega, naj podeli Vašemu Veličanstvu moč in milost, da srečno dokonča začeto delo v notranjosti, da ustvari Rkladje, moč in sodelovanje v notranjosti, v zunanjosti pa da povzdigne sijaj in sloves svojega imena in svojega doma, mo? in ugled kraljevine Jugoslavije! Naj živi kralj Aleksander I.!« Po govoru dr. Srkulja se je kralj zahvalil poklonitvi deputaciji s temi besedami: Jugoslavije, podčrtal pogoje, da se naža država gospodarsko in kulturno dvigne. Pozdravlja korak za sodelovanje vseh, ki so dobre volje, za sedanjo in daljno bodočnost. Nazdravil je kralju in kraljevski hiši. Njegovemu govoru, ki je bil večkrat prekinjen s klici »živio kralj Aleksander!«, »živel kraljevski dom!«, »živela Jugoslavija!«, je sledil odgovor zagrebškega obč. svt. Riltiga, ki je dejal: »Gospod župan! Odlična gospoda! V imenu hrvatskih mest mi je čast v imenu Hrvatov v naših banovinah pozdraviti bratski Belgrad. Prišli smo, da izvršimo dolžnost v velikem narodnem poslu. Vi Srbi ste imeli svojo pogibel na Kosovu. Toda Vaši dedje so bili složni in ustvarili so državo od Egejskega do Črnega morja. Če bi ne bili složni, ne bi nikdar prišli do leta 1918.« V nadaljnem omenja dr. Rittig solunsko fronto, delo jugoslovanskega odbora, delo kralja Petra Osvoboditelja ter navaja hi-storijat dosedanjega združevalnega dela. Rittig je bil v svojem govoru večkrat prekinjen z živahnim vzklil.anjeni. Zlasti, ko je izrekel stavek, v katerem je podčrtal, da so Hrvatje ir Srbi zaradi strankarskih borb drug drugega mrzili in trosili moči v medsebojni borbi, sestoj da bi jih porabili za delo. Kralj je ponudil pomoč v zdravljenju narodne bolezni. Potrebno je, da rečemo samo eno: »Resnica je, ki vse rešuje! Naj tudi ona nas reši. Veliko delo kralja Aleksandra ne bo imelo uspeha, ako ne bo imel naše pomoči. Brez dobre volje in medsebojnega zaupanja to delo ne bo imelo potrebnega učinka. Složni bratje grade nove hiše, nesložni pa še stare podirajo.« Dr. Rittig je izrekel apel na pristojne oblasti, ki upravljajo državo, naj vedo, da sta država in narod živ organizem. Radi tega morajo paziti, da vse privedejo v sklad s kulturnimi potrebami in interesi in prirodnimi močmi posameznih krajev. Zeli s toplimi nacionalnimi čustvi, da bi ta svečana manifestacija združila vse Jugoslovane. Belgrajski župan se je iskreno zahvalil in izrazil svoje veselje, da lahko prestolica v svoji sredi iskreno pozdravi svoje brate. Župan iz Bakra Zaniugo je pozdravil v imenu svojega mesta. V imenu združenja rezervnih častnikov je govoril Milan Radosav-ljevič. Kraljev govor »Gospod mestni načelnik! Gospodje! Hvala vam za lepe želje in rodoljubne izjave povodom mojega današnjega rojstnega dne. Drago mi je, ker vidim na ta dan odposlance iz Savske in Primorske banovine in da slišim od vas, ki ste zastopniki hrvatskih mest in udruženj, da je prebivalstvo pravilno poj-milo in enodušno sprejelo moja prizadevanja in odločitve z dne 6. januarja in od 3. oktobra, ki gredo za tem, da učvrste nerazdeljivo na-cijonalno edinstvo, bratsko ljubezen in polno enakost, da gospodarsko okrepijo in socijalno dvignejo našo lepo kraljevino Jugoslavijo. Zastopnikom zagrebškega mesta sc hočem še prav posebej zahvaliti za inicijativo, ki je našla tako močan odziv v vsej kraljevini in s tem dala povod za splošne navdušene manifestacije kraljevini Jugoslaviji in nacijonalnemu edinstvu. Uverjen sem, da bo Zagreb ostal tudi v bodoče zvest svoji visoki tradiciji in da bo budno čuval nad razvojem tega navdušenja v vsem narodu. Z zadovoljstvom jemljem na znanje vaše rodoljubne želje in vas pozdravljam s pozivom, da ponesete moje kraljevske pozdrave v vaše domove in udruženja, čijih ste zastopniki, in vsemu prebivalstvu Savske in Primorske banovine in vsem mojim Hrvatom, o katerih sem uverjen, da bodo z vsem žarom priznanega hrvatskega rodoljubja ohranili nacijonalne pridobitve padlih žrtev in naših prednikov in da bodo s svojimi močmi podprli naša prizadevanja za napredek kraljevine Jugoslavije in za njen trajni razvoj v miru. Povejte jim, da je z vami vsemi Vaš kralj, ki z nedeljeno ljubeznijo bdi in dela za razvoj in napredek vaših banovin in živ-Ijenskih delov ujedinjene in nedeljive nacije i« Za tem je dr. Srkulj predstavil Nj. Vel. kralju posamezne odposlance. Kralj je vsakemu segel v roke in z njim izmenjal po nekoliko besed. V odposlanstvu jebilo 550 oseb. Razgovor kralja z odposlanci je trajal do 19, nakar je kralj pozval goste na zakusko, ki Belgrad, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Zagre&ški občinski svet jc imel danes dopoldne slavnostno sejo, ki so se jo udeležili zastopniki belgrajske občine, oziroma zastopniki občin savske in primorske banovine. Pozdravni govor je ime! belgrajski župan Savčič, ki jc pozdravil Hrvate: »Dragi bratje Hrvatje! Odlični Jugoslo- jim je bila prirejena v jedilnici starega dvora in ostalih dvorskih prostorih. V jedilnici je kralj ostal s hrvatskimi odposlanci še kakih 10 minut, nakar se je poslovil ob viharnih ovacijah prisotnih. Člani vlade so ostali s hrvatskimi gosti do 20. ure. Slavnostna seja zagr. obč. sveta v Belgradu vani! Ko otvarjam današnjo sejo, imam icd-ko čast, da Vas zastopnike hrvatskih občin v imenu prestolice kraljevine Jugoslavije iskreno pozdravim ter Vam izrekam najprisrčnej-šo dobrodošlico v tem svečanem trenutku, Irn \T« orlUiin ln •» Jr*rnT? ttrlnnncfi iti .ritn- 1 i pi HlUjuVV (< ll^t MUi MVIUtt\>Utl iii »jw teljstva v Belgrad.* V nadaljnem govoru je proslavljal idejo Belgrad, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Ob 7. uri zvečer se je po belgrajskih ulicah razvila veličastna baklada. Vse ulice so bile sicer zastražene z orožniškimi kordoni, da bi se lahko vzdržal red. Vendar pa vse orožništvo ni zadostovalo, ko je sprevod prišel mimo dvora, ko je godba zaigrala državno himno. Tedaj se je namreč, na oknu prikaza! Nj. Vel. kralj in je imel na navzoče nagovor. Ko je množica slišala, da kralj govori, je predrla orožniški kordon in se vsula pred dvor, tako da so bile vse terase in ulica kralja Milana pred dvorom dobesedno natrpane z občin stvom. Kralj se je kmalu prikazal na oknu novega dvora in se zahvalil prisotnim z naslednjim nagovorom: »Dragi moji Beograjčani! Hvala vanrza čestitanje in za izjave vaše udanosti in zveslobe do mene in mojega doma. Hvala vam tudi za lep in prisrčen sprejem bralskini odposlancem, ki jim ludi s svoje strani že! m srečno pol. Moj kraljevski pozdrav dragim prebivalcem prestolnice!« Prisotni so sprejeli besede vladarja s w> novnimi viharnimi ovacijami, ki se dolgo msc hotele poleči. Otvoritev oVcirshega doma v SbooUu Skoplje, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Na naj-svečanejši način se je danes otvoril največji častniški dom v Jugoslaviji. Pri blagoslovitvi je bilo navzoče brezštevila ljudstva. Slavnosti se je udeležil kraljev odposlanec. Poleg vojaških in civilnih osebnosti je zlasti meščanstvo živahno pozdravljalo kraljevega odposlanca generala Radoslava Krstiča. V katoliški in pravoslavni cerkvi sta se vršili slovesni službi božji. Nato se je vršila blagoslovitev doma. Ob pol enajstih jc bil obred končan, nakar je imel nagovor kraljev i odposlanec general Krstiti. Depiasšrano pisanje Ban dravske banovine je izdal potom oficiozue agenture Avale urauni komunike o zakonu glede ustanovitve Sokola kraljevine Jugoslavije od 6.'decembra 1929. Zdi se, da so dale povod teinu uradnemu komunikeju razne časnikarske vesti iu izjave, iz teh vesti in izjav je morala javnost dobiti dojeui, da je novi Sokol le nadaljevanje tradicije, ideologije in organ izatoričnega udejstvovanja Jugoslovanskega Sokola. V leni smislu so pisali zlasti belgrajski listi, slične izjave so dajali vodilne osebnosti, ki se udejstvujejo v javnem življenju, celo v inozemstvu so lansirale viso-kostoječe osebe trditve, da novi zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije samo sankcionira Jugoslovanskega Sokola z vsemi njegovimi bistvenimi posebnostmi za državnega Sokola. Zdi se, da hoče uradna izjava bansko uprave dementirati taka tolmačenja zakona in zavrniti zakonodavcu v tem smislu podtaknjene intencije. To bi sklepali iz sledečiii besedi komunikeja: vSokol kraljevine Jugoslavije je povsem nova tvorba, prosta tradicije vseh dosedanjih telovadnih udruženj in ni v nobeni bodisi organizatorni ali kakrsuikoli zvezi z obstoječimi tu in inozemskimi organizacijami. Vse vesti in govorice, ki so protivne gornjim pojasnilom, nasprotujejo dejanskemu stanju ter je vsled tega razširjenje istih nedopustno 'n kaznivo.« Iz komunikeja dalje sledi, kar je pa tudi Is samega zakona jasno, da je prepovedan na-daljni obstoj vseh dosedanjih telovadnih organizacij, ki so se po svojih pravilih bavile s telesno in moralno vzgojo mladine. Mogli bi pa iz tendence komunikeja sklepati, da novi zakon ne zabranjuje ekskluzivno vsako drugo organizacijo, ki ima za cilj versko nravno ali versko prosvetno vzgojo mladine. Vsekako je pa iz komunikeja jasno, da so bila vsa tolmačenja novega zakona po izvestnih krogih de-plasirana. Velika napredovanja v vojski Belgrad, 17. decembra. (Tel. Slov.;) Nj. Vel. kralj je na svoj rojstni dan podpisal ukaz, s katerim se poviša 37 dosedanjih polkovnikov v generale. Dalje se imenujejo bivši podpolkovniki za polkovnike. Med njimi Slovenci Rojnik Ivo, Grozolt Marij. Kovačič Viktor, Sa-gadin Jakob, dalje se povišajo bivši majorji v podpolkovnike. Med njimi je Slovenec Va-clav Dietz, bivši kapetani I. razreda se povišajo v majorje, med njimi je Slovenec Prezelj Ivan. Mnogo je povišanih Slovencev poročnikov v kapetane II. razreda, kakor tudi mnogo Podporočnikov v poročnike. Nemč**a dobi posolito Berlin, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Pogajanja, ki so se vršila včeraj zvečer med kabinetom in voditelji strank v prisotnosti dr. Schachta po obisku pri Hindenburgu, so dovedla, kakor se zdi, do poravnave diferenc o finančmh vprašanjih. Danes se trdi z vso gotovostjo, da v pogajanjih države z nekim ameriškim bančnim konzorcijem zaradi najetja posojila, proti kateremu je ugovarjal dr. Schacht, ni nobenih težkoč več in zato se računa z gotovostjo, da se bodo težkoče, ki jih je pričakovati zadnji dan decembra, odpravile s posojilom 75 milj. dolarjev. Finančni minister Hilferding je izjavil danes v finančnem odboru, da vlada od svojega finančnega programa ne namerava odstopiti, da bo stala ali padla s tem programom. 5 milijard za utrditev francoske vzhodne meje Pariz, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Vlada pripravlja načrt zakona, s katerim zahteva za utrdbe ob vzhodni meji kredit 3.5 milijard frankov. Od tega zneska odpade 2.09 milijarde za samo gradbo utrdb, 0.6 pa za organizacijo letalske obrambe. Celotni kredit za utrdbe na vzhodni meji v znesku 5 milijard se bo razdelil na 5 do 10 let. Izdatki se bodo krili z večjimi davčnimi dohodki. Kdo bo PaceUijev naslednik? Rim, 17. decembra. (Tel, »Slov.«) Kakor poroča neka korespondenca, ki je blizu vatikanskim krogom, prihaja kol naslednik Pacel-lija za nuncija v Berlinu v poštev razen insgr. Teste tudi msgr. Micara, ki je sedaj nuncij v Belgiji. Imenuje se končno tudi ime msgr. Ronculisa, ki zavzema sedaj mesto apostolskega vizitatorja v Bolgariji. Neuspeh Burova v jRtmu Rim, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Sodi se. da bo obisk bolgarskih ministrov v Rimu imel še posledice. Uradna bolgarska brzojavna agentura demantira izjavo Burova. kakor jo je objavil »Giornale d' Italia«, dočim ta list danes trdi, da je izjave, ki jih je list objavil, Burov njemu dobesedno diktiral. Ha tiar zased!« Mongoli London. 17. decembra. (Tel. >Slov.c) lz Mukdena se poroča, da se kljub podpisu mirovnega protokola še vedno opaža živahno gibanje sovjetskih čet v Mandžuriji. 2000 mladih Mongolov je z rusko pomočjo zasedlo Hajlor, kamor je dospel tudi ruski oklopni vlak, da sc v dlstriktu Barga ustanovi avtonomna vlada. Najsvecanejši dan prestoUce Se nikdar ni Belgrad lako svečano proslavil kraljevega rojstnega dnef ho letos Belgrad, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Danes ;e bil, kar pomni Belgrad, najsvečanejši dan prestolice. Nikdar se še ni tako slovesno praznoval rojstni dan kralja. Belgrad je ves dan imel svečano lice, cel dan so sprevodi hodili iz kraja v kraj. Vse mesto je v zastavah. Številne deputacije so se razvrščale po vrstnem redu. Saborna cerkev še ni bila nikdar tako napolnjena kot na ta rojstni dnn. Med navzočimi smo videli najuglednejše zastopnike domačega in inozemskega političnega življenja . Ze pred enajsto so bili v cerkvi navzoči vsi generali z vojvodo in načelnikom generalnega štaba Milovanovičem, dalje vsi luji poslaniki in 'sicer poljski, francoski, bolgarski, angleški, italijanski, belgijski, romunski :n albanski. Od članov vlade so bili navzoči predsednik Živkovič, ministri Uzunovič, Marinkovič, Srskič, Drinkovič, Švrljtiga, Fran-ges, Miksimovič, Kumanudi in Jeviie. Z Milošem Savčicem, bclgrajskim županom, so šli v cerkev zagrebški župan Srkulj ter člani vseh poklonitvenih depulacij. prav tako so bili zastopani občinski svetniki belgrajski. Točno ob 11. uri sta prišla kralj in kraljica, dalje knez Favle, marša! Dimitrijevič ter j člani vojne in civilne kraljevske hiše in dru- j gi. Kralj in kraljica sta bila navdušeno po- j zdravljena. Po odhodu v cerkev, kjer so bili j navzoči poleg imenovanih tudi drugi dosio-janstveniki, se je razvil od Saborne cerkve do dvora na obeh straneh špalir ogromne ma- se sveta, ki je nestrpno pričakovala kraljevega prihoda, in za njim drugih dostojanstvenikov. Prvi je prišel kralj, ki ga je ljudstvo po vseh ulicah navdušeno pozdravljalo s klici »Živio naš kralj!« Za njim so prišli predsednik vlade, vojni minister Hadžič, nato pa člani vlade pomešani s tujimi poslaniki, ki so vsi odšli v dvor. Ob 11 uri se je vršila služba božja v katoliški cerkvi, ki so ji prisostvovali kraljevi odposlanec polkovnik Carič, nuncij Pcllegri-netti, ministra Kumanudi in Švrljuga,, podpredsednik državnega svta Tugomir Alaupovi;, Lujo Bakotič, nadškof barski Dobričič, škof vinkovški Akšamovič ter veliko število civilnih osebnosti iz katoliškega sveta. V drugih cerkvah, oziroma svetiščih so se ob veliki udeležbi vernikov vršile službe božje. Povsod proslave kralj. dne Belgrad, 17. dec. (Tel. ^Slov.«) Iz vseh krajev države prihajajo poročila o veličastnih manifestacijah, ki so se izvršile po vsej državi na kraljevi rojstni dan. Behirad, 17. dec. (Tel. :-Slov.<.:) Proslave rojstnega d(?e kralja Aleksandra so se vršile zelo slovesno tudi po raznih inozemskih me-stih, na sedežih naših poslaništev, tako v Parizu, Rimu. Varšavi, Atenah, Tirani itd. Sofijsko pogajanja se dames obnove Predsednik Ljapčev prvič obiskat jugoslovansko poslaništvo Sofija. 17. dec. (Tel. »Slov.«) Ker je danes opoldne dospel v Sofijo novi šef jugoslovanske delegacije v mešani jugoslovansko-holgarski komisiji, ravnatelj konzularnega oddelka v zunanjem ministrstvu Miroslrv Jankovič namesto tragično umrlega prejšnjega šefa Šaponjiča, se bodo jutri zopet pričela posaiaiijn. V diplomatskih krogih so splošno mnenja, da se bodo ta pogajanja, ki so do sedaj potekala ugodno, tudi ugodno končala. Kot znak spravljivega razpoloženja na obeh straneh se smatra naklonjeno stališče Jugoslavije glede bolgarskih reparacij, kakor tudi izredno počaščenje, ki ga je izkazala bolgarska vlada pokojnemu Šaponjiču. posebno pa današnji obisk bolgarskega ministrskega predsednika Ljapčeva pri jugoslovanskem poslaniku Nešiču ob jugoslovanskem narodnem prazniku. Sicer pa je ta obisk prvi, ki ga je napravil bolgarski ministrski predsednik v jugoslovanskem poslaništvu. Politika male aniamie Iz ava m nistra Msronesca Bukarešt, 17. dec. (Tel. *Slov«) Zunanji minister Mironescu je izjavil zastopniku lista »Dimineata«, da se je v Parizu trdno prepričal, da niti Francija, niti Anglija, niti druge države ne bodo poslale delegatov v Haag če se vprašanje vzhodnih reparacij ne razčisti Ce se to ne zgodi do 3. januarja, se bo druga haaška konferenca najbrže odgodila. Glede optantskega vprašanja se je ustvarila enotna fronta med Romunijo, Češkoslo/a-ško in Jugoslavijo. Ce sc optantski spor ne bo spojil z madjarskimi reparacijami, bo mala antanta odklonila podpis Youngovega načrta in se držala Davvesovega načrta. O tem se je Mironescu razgovarjal s češkoslovaško vlado in sc sedaj pogaja tudi z jugoslovansko vlado. Cuje sc, da je Mironescu v Pragi tudi posredoval med Jugoslavijo in Češkoslovaško za odstranitev gospodarskih interesnih nasprot-stev, ki so do sedaj v glavnem ovirala načrt gospodarske male antante, tako da je računati s tem, da se bo ta misel zopet obravnavala na konferenci male antante 1. 19.50. Razgovor z dr. Benešem o oduoša;ih z Rusijo pa ni dovedel do sporazuma, ker Mironescu ni popustil od stališča, da za Romunijo ni nobene nujne potrebe za vpostavitev odnošajev s Sovjeti, na drugi strani pa dr. Beneš ni odstopil od svojega stališča, da se noče udeležiti nobenih političnih ali vojaških kombinacij, naperjenih proti Rusiji. Zato se ni doseglo soglasje med vojaškimi dogovori držav male antante in med poljsko-romunsko vojaško alianco potom zenačenja obeh do sedaj neodvisnih defenzivnih sistemov. Dr. Korošec v Hamburgu Hamburg, 17. dec. AA. V tukajšnjem generalnem konzulatu je bila danes povodom rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra svečana recepcija, ki ji je prisostvoval tudi jugo-slovauski minister za šume in rudnike dr. Anton Korošec. Hamburški senat je priredil dr. Korošcu v čast svečan banket. Razmerje med Francko in lialiio 7: 4 Francoske zahteve za londonsko konferenco o lonaži bojnih ladij Pariz, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Na včerajšnjem ministrskem svetu se je določila francoska teza za londonsko pomorsko konferenco. Kakor namigavajo listi, bo Francija zahtevala, da se prvič njena lastna mornarica določi na predvojno tonažo, torej na okoli 980.000 ton, in drugič, da ostane razmerje med italijansko in francosko tno:narico pri sedanjem stanju, lorej pri razmer u 4:7 ali 2:3. Francija je zastopala do sedrj stališče, da pomorskim državam pusti polno svobodo, da svoje potrebe določijo po lastni uvidevnosti. Svojo potrebo določa s predvojnim slanjem 335 enot s skupno tonažo 974.000 ton, od katerih ima danes samo 525.000 ton, in sicer 391.000 iz časa pred letom 1922. Gradi se 136.000 ton. 20.000 ton pa bo spuščenih v morje 1. 1930., za katere so krediti že dovoljeni. Za ostanek 42.000 ton pa i bo Francija še zahtevala kredit. To bo dalo •' skupno tonažo okoli 700.000 ton. Italija pa ima ! sedaj vojno brodovje 270.000 ton. dočim se gradi 120.000 ton. Sedanje razmerje med obema mornaricama je torej 7:4. Nikakor noče Francija dovoliti Italiji enakosti na morju, ker bi se sicer Italija popolnoma lahko oborože-vala, ne da bi se Francija tnogla braniti. Milan, 17. dec. (Tel. »Slov.«) Banca Coni-1 merciale v Milanu z glavnico 500 milijonov lir. I ki je bila že do sedaj v odločilni meri udele-| žena pri največji tržaški ladjedelnici, je prevzela sedaj od neke tržaške finančne skupine največjo tržaško, 1. 1857. ustanovljeno Banca Commerciale Triestina z glavnico 100 milijonov lir. Že prej je bilu udeležena pri tej banki, sedaj pa razpolaga s štirimi petinami njenega kapitala. Tržaška banka pa bo ohranila svojo ! samostojnost kot pokrajinska velebanka za nove italijanske province. Hali anska nola Riin, 17. decembra. (Tel. >Slov.<) Kakor je bilo pričakovali, dementira danes oficiozna nota v italijanskih listih informacijo pariških listov, po katerih bi bila Italija proti francoskim koncesijam v Afriki in proti skupni formuli glede Sredozemskega morja pripVivlje-na, odreči se svoji zahtevi po pomorski/pariteti s Francijo. Italijanska nota še ni bila odposlana ter se bo izročila šele v prihodnjih dneh, med tem pa se italijansko - francoski razgovori nadaljujejo v najprisrčnejšem tonu. Zdi se, da to potrjuje one informacije, glasom katerih Italija sicer ne demantira svojega predloga, kakor ga objavljajo pariški listi, da pa razumeti, da Italija smatra, da bi hitreje in bolje prišla do uspeha, če bi se razprava premestila s tehničnega na politično polje. Zaho Velik uspeh delavske vlade o zavarovanju brezposelnih sprejet — Tudi rudniški zakon bo spreiet? London, 17. dec. (Tel. >Slov.«) Poslanska zbornica je sprejela včeraj zakon o zavarovanju brezposelnih z 273 proti 199 glasovom. Konservativci so glasovali proti. Snovvden je izjavil, da se mora pokorili za grehe svojih predhodnikov konservativcev. Ni gotov, ali bo fond ostal solventen. V to svrho mora število brezposelnih ostati pod 1,200.000, vendar upa, da se bo število znižalo, četudi šele po daljšem času. London, 17. dec. (Tel. Slov. ) Na današ-njeni drugem čitanju rudniškega zakona je že prvi dan nastopila razbremenitev kritičnega parlamentarnega položaja Macdonaldovega kabineta. V dveuinem govoru je izjavil trgovinski minister Graharn, da je vlada pripravljena sprejeti vsako spremembo prvega oddelka zakona o ureditvi premogovne produkcije in premogovnih cen, ki bi jo predlagala poslanska zbornica in da bo vlada poslala na potovanje komisarje, ki bodo v vseh premogovnih okrajih sestavili načrte za prisilno fuzioniranje nerentabilnih rudnikov. Skrajšanje delovnega časa za pol ure bi rudniki lahko prenesli brez skrajšanja mezd zaradi boljših možnosti prodaje, posebno v inozemstvu. Konservativni govornik, bivši trgovinski minister Lisler je sporočil, da njegova frakcija lo odklanja in da ni sporazumna s skrajšanjem deiovnegn časa. Govornik liberalcev sir Ilerberl Samuel je po seji frakcije izjavil, da stavi njegova frakcija kot predpogoj za drugo Citanje zakona, da podeli vlada v tem zakonu ali v kratkem zasilnem zakonu komisarjem prisilna pooblastila za fuzioniranje rudnikov, da se namesto neučinkovitega predvidenega varstva Uonsnnientov uvede učinkovito varstvo kot zenačenjc za urejevanje cen po lastnikih rudnikov in da se vlada obveže, da v par mesecih pripravi zakonski načrt o podržavljenju rudniških pravic. Ker Samuel ni stavil nobenih pogojev, ki bi bili za vlado nesprejemljivi, bo vlada brez dvoma še danes ali najpozneje v četrtek predlagala formulacije, ki bodo liberalcem omogočile pristati na drugo čitanje. Rusho-imška pogodba Carigrad, 17, dec, (Tel. Slov.t) Danes sta Karahan in turški zunanji minister v 4n-gori podpisala protokol o podaljšanju rusVo-turške pogodbe o nevtralnosti. Nova pogodba se natančno ujema s pogodbo, ki jo jc pred 4 leti podpisala Turčija s Čičerinom v Parizu. Pogodba se tiče medsebojne vojaške ne-j vralnosti pri vojaških konfliktih, nima pa no-| benih določb o kaki zvezi ali politični antanti. V političnih krogih prevladuje vtis, da rusko-turški odnošaji niso postali intimnejši, kot so to pričakovali v Moskvi. Nesoglasja, ki so po-I vzročila medsebojno ohlajenje, obsiojajo še ! nadalje. Grčnja zahteva vojno odškodnino od Avstrije Atene, 17. dec. (Tel. >Slov.f) Ravnatelj za politične stvari v zunanjem ministrstvu Polilis ie odpotoval ua Dunaj, da se tam podaja radi vojne odškodnine, ker so avstrijsko podmornice v vojni torprdirale grške trgovske ladje, za kar zahtevajo odškodnino. o wez m«i v Atene, 17. dec. (Tel. Slov.«) Danes popoldne je Venizelos v poslanski zbornici z vsem poudarkom zahteval, da mora ljudsko glasovanje končno veljavno odločiti o režimu v Grčiji. Povabil je voditelja rojalistične stranke Zaldarisa, da jasno izjavi, ali bodo rojalisti, ki so do sedaj ljudsko glasovanje odklanjali, spoštovali obstoječi režim, če bi pri bodoči volitvi dosegel večino. Rojalistična stranka mora vedeti, da bi radi bojazni pred povrnitvijo h kraljestvu vse republikanske stranke pri volitvi tvorile skupno fronto, pustivši na strani vsa vprašanja, ki jih med seboj ločijo. Voditelj rojalistov Zaldaris je izjavil, da vztraja pri tem, da je ljudsko glasovanje sedaj neumestno in da rojalisti ne bodo otvorili vprašanja režima, če bi pri novi volitvi dosegli večino. Nato je zahteval Venizelos fonnelno izjavo celotne rojalistične stranke, če smatrajo Zaldarisovo obljubo za obvezno. Stranka pa take obljube ni dala. Razgovori o režimskem vprašanju se bodo nadaljevali. Sedanji rei'm na Španskem ostane Madrid, 17. dec. (Tel. :>Slov.«) Primo de Uivera je odpravil cenzuro, da bi tako spoznal razpoloženje naroda. Razni bivši ministri pa so porabili to priliko in pričeli pisati, da sedanji režim ne more sklicati parlamenta ter povdarjati, da je to tudi sodba večine ljudstva. Primo de Rivera je prišel vsled tega do prepričanja, da bi bila zopetna dovolitev tiskovne in govorniške svobode prezgodnja. Zato ne dobi Španska nove ustave, temveč ostane sedanji režim še naprej. Baraba pogorela Maribor, 17. decembra. (Tel. »Slov.«) Iz dosedaj nepojasnjenih vzrokov je izbruhnil v Kur-busovi baraki v bližini Hutterjeve tekstilne tovarne v Ulici ob Brodu požar, ki je upepelil celo barako. Lastnik barake je neki Franc Lubej, pekov--ki pomočnik, ki je dal barako pred dvema mese-cemn zavarovali za 20 000 Din. Na kraj požara, ki . jo nastal ob četrt na 8 so prihiteli g.vllei iz Mari-' bora iu iz Pobrežju in požar ouiejUl, Za zdravje v Ljubljani Poleg socialnega skrbstva je zdravstvo tista naloga vsake občine, ki se najbolj in v največji meri tiče vsakega občana. Še več: socialno skrbstvo je namenjeno skoro izključno le ubožnim slojem, zdravstvo pa se tiče prav vseli občanov. Kako je kaj z zdravstvom v proračunu mestne občine za leto 1930.? Naj služijo ti-le podatki (Prva številka pomenja potrebščine za leto 1930., druga proračun za 1. 1929. in tretja računski zaključek za 1. 1928.) Mestni fizikat je institucija, brez katere si modernega mesta sploh ne moremo misliti. V Ljubljani je — ne po krivdi fizikata samega, temveč radi premajhnih dotacij — ta institucija le slabo razvita. Ce pomislimo, kake velike naloge še čakajo javno zdravstvo v prihoanjosti. moramo tudi že pričeti misliti na to, da postane ljubljanski mestni lizikat res dorastel svojim velikim nalogam lin da preneha biti to, kar je še sedaj v očeh prebivalstva, namreč urad za izdajo zdravniških potrdil in cepljenje proti kozam. To je vse premalo in treba bo sčasoma misliti na njegovo razširitev. V proračunskem predlogu za leto 1930. je za mestni fizikat določenih 371.069 Din (363.233 dinarjev, 354.804 Din). Reševalna postaja vrši v Ljubljani veliko humanitarno in socialno delo. Letos se je sicer pričelo nekaj misliti na redukcijo njenih uslužbencev, k sreči pa je ta misel padla v vodo — na zadovoljstvo vsega ljubljanskega prebivalstva. Za leto 1930. je določenih za reševalno postajo 380.000 Din (382.284 Din, 235.286 Din). Za zasilno bolnišnico je določenih 53.000 Din (48.231 Din, 27.360 Din). V prihodnjih letih se bo ta postavka morala znatno zvišati, ker bo morala mestna občina v tem poslopju napraviti bolnišnico. Podpore tuberkuloznim bolnikom so prav malenkostne: 30.000 Din (30.000 Din, 33.000 Din). Če pomislimo na strašno divjanje tuberkuloze v mestih in tudi v Ljubljani, so te podpore — kapljica v morje. Za zdravljenje bolnih za nalezljivimi boleznimi je določen di 50 000 Din (75.000 Din, —). Bolje nekaj, kakor nič! Za zdravljenje po specialistih je določenih le 5000 Din (5000 Din, 2500 Din). Za mesino posvetovalnico za šolsko mladino je določenih 20 000 Din (5350 Din. 3959 Din). Ljudske kopeli so tvorile nekdaj važno na- logo mestne občino. Sedaj ne več, zakaj prehitela je mestno občino — privatna iniciativa. (»Ilirija«, OUZD, »Slon« itd.). Vsa privatna kopališča uspevajo, vsa mestna pa radi svoje zastarelosti iu nerodnega upravnega aparata propadajo. Za leto 1930. je določenih za ljudsko kopel 192.000 Diu (153.149 dinarjev, 128.182 Din). Isto, kar velja za ljudsko kopelj, velja tudi za letno kopališče ob Ljubljanici. To je vsako leto bolj zapuščeno. Za leto 1930. je določenih 107.000 dinarjev (123 659 Din, 103.830 Din). Kopališče na Taboru (kateri Ljubljančan sploh ve zanj?) bo veljalo mestno občino 48.000 Din (48.000 Din, 42.608 Din). Kopališče v Mednem je bila ponesrečena ideja. Ni se obneslo. Z njim ni mestna občina napravila Ljubljančanom velike usluge, dasi so ji šli krajevni činitelji zelo na roke. Letos je veljalo 200.000 Din, leta 1930. pa bo veljalo še novih 50.000 Din. Javna stranišča bodo veljala 38.000 Din (44.540 Din, 16.923 Din). Razni stroški v tem delu proračuna znašajo 46.000 Din (56.000 Din, 72377 Din). Skupne potrebščine zdravstva v Ljubljani znašajo po proračunu za leto 1930: 1,390.069 Din (1,535.246 Din, 1,020.390. Din. Pokritjo v zdravstvu se črpa: iz pristojbin (za reševalni voz in avto ter mrtvaških oglednin) 281 000 Din (241.000 Din, 248.976 Din). Donos kopališč je malenkosten: 129.000 Din (190.000 Din, 194 836 Din). Najemnina zasilne bolnišnice bo dala 25.000 dinarjev (25.000 Din, 25.000 Din) Torej velja mestno občino vzdrževanje zasilne bolnišnice še enkrat toliko, kolikor dobi za najemnino. Razni dohodki bodo dali 4100 Din (1000 Din, 1312 Din). Skupno kritje znaša torej 439.100 Din (457.000 dinarjev, 470124 Din). Torej izkazuje ta del proračuna za leto 1930. 950 969 Din primanjkljaja, ki se seveda mora kriti iz rednih občinskih dohodkov. V primeri z vsem proračunom znašajo potrebščine zdravstva komaj 3.3%. »Luksus«, ki si ga Ljubljana privošči s skrbjo za javno zdravje, je torej zelo, zelo skromen. Pa smo Ljubljančani še vseeno zdravi ljudje, kar pa ni zasluga mestnega proračuna. Za Božič najlepše darilo je gramofon Slovenske organizacije v Ameriki Chicago, 1. dec. Poglejmo danes, kaj so si slovenski izseljenci v Združenih državah spravili skupaj s svojimi društvi in podpornimi organizacijami. Spodnjo tabelo je sestavil »foreign Language Information Bureauc v New York. ki se bavi z vprašanji tujezemskih narodov v Združenih državah. Tabela kaže, koliko premoženja je imela vsaka organizacija 31. decembra 1928 in /a koliko je napredovaal v premoženju od leta 1927 dalje (v dolarjih): Slovenska Narodna Podporna Jednota 3,759,229.94, napredek 335 452.77. Kranjsko Slovenska Katoliška jednota 2,139,369 22, napredek I06.76fa.50. Jugoslovanska Katoliška Jednota 1 milijon 099.583.25, napredek 22.339.68. Slovenska Svobodomislena Podj). Zveza 538.641.75, napredek 48.346.40. Slovenska Dobrodelna Zveza 617.376.11, napredek 87,313.18. Zapadna Slovenska Zveza 108.135.77, napredek 21.3tb.t8. Jugoslov. Podp. Zveza »Sloga« 181.788.66, napredek 15.969.96. Slovensko-Hrvatska Zveza 194.595.82, na* predek 18.894.87. Družba Svete Družine 51.193.86, napredek 10.095.88. Slovenska Ženska Zveza 5.194.97, napredek 5.915.22. Slovenske Organizacije 8,694.109.35, napredek 625.731.28. Tu so pa navedene samo centralne organizacije, ki imajo svoje lokalne podružnice po raznih naselbinah. Samostojnih podpornih društev na tej tabeli ni, dasi jih je veliko po raznih tiaselbiuah. Številke govorijo, da so te navedene organizacije naših rojakov v Združenih državah imele 8.694.109.35 dolarjev premoženja. Pomnožite to čitatelji domu 56 krat in dobite vsoto 486,870.123.60 Din. Da je v letu 1929 to premoženje zopet narastlo ni dvoma, saj omenjene organizacije stalno naraščajo v članstvu. Je to premoženje, ki so ga spravili skupaj slovenski delavci v tujini s svojimi mesečnimi prispevki, ki jih plačujejo organizacijam, v katerih so včlanjeni zu bolezen, poškodbe in Življenje. Vse te nuvedene organizacije so pa Izplačale do konca leta 1928 nad 32 milijonov dolarjev ali če pomnožite to 56 krat: 1792 milijonov dinarjev raznih podpor svojemu članstvu za bolezni, poškodbe in smrtnine dedičem včlanjenih udov. Je to jasna slika, ki pokaže, kako veliko delo so slovenske podporne organizacije v Amerike izvršile med svojimi udi. Slovenska podporna društva in organizacije začenjajo v Združenih državah nekako okrog leta 1885. Bila so tedaj mala mešana podporna društva, ki so imeli v svoji sredi t u • II Čehe in nekatera Nemce. Pozneje so se društvu začela osamosvajati na čisto slovensko podlago. Leta 1894 so ustanovili v Jolietu prvo centralno skupno jednoto Kranjsko Slovensku Katolišku Jednota, katera je sprejela v 9voje okrilje lokalna društva. Ustanovila se je skupna smrtninska blagajna. Pozneje so ustanovili skupni poškodninski sklad, iz katerega se plačuje za operacije in poškodbe. Pozneje skupni bolniški sklad. Pozneje so se ustanovile še dru- ge organizacije. Nekatere so se pred leti spojile z drugimi organizacijami. Točasno poslujejo gori navedene in poleg teh po raznih na-selbinuh še številno samostojnih podpornih društev. Koncem leta 1928 so štele navedene organizacije v aktivnem in mladinskem oddelku okrog 145 tisoč udov. Zadeve Jeseniškega mesta Mestni svet na Jesenicah. Jesenice. 16 decembra. V nedeljo popoldne se je po daljšem presledku vršila seja mestnega občinskega sveta, na kateri je bilo sprejetih več zelo umestnih predlogov. V deputaeijo mesta Jesenice za pole lonitov kralju so bili izvoljeni č. g. svetnik Kastelic, g. župan in g. dr. Kogoj. Pri vprašanju nastanitve orožniške postaje na Jesenicah je obveljalo, da se poišče prostor zanjo v stari šoli ali poleg nje. Zdravstveni dom ua Jcsenicah bi bil nujno potreben in ravno stari društveni dom za to primeren. Nekateri gospodje so se razburjali ter bili proti nakupu društvenega doma v to svrho, vendar pa bi si bili vse govore in ugovore lahko prihranili, kajti kmalu nato so zvedeli, da doma sploh ni mogoče več kupiti, ker je že prodan. Da bo mogoče priti v približno ravnovesje z dohodki in izdatki, so bili sklenjeni razni poviški dnvkov, tako na zemljarino. zgradari-no. rentnino, uslužbenski davek itd. Od vsake električne žarnice se bo na leto plačevalo dva dinarja občinskega davka, na kolesa 10 Din letno, motorna kolesa 200 Din in na avtomobile 500 Din. Pivski bratci bodo po desetih plačali t Din občinske davščine, po enajstih do polnoči pn 2 Din. Beračenje od vrat do vrat je postalo Jeseničanom že v skrajno nadlego. Odslej se bodo vpeljali kuponi. Upati je, da se bo beračenje kolikor toliko omejilo. Velika naloga raznovrstnih, sve-lovnoznanih gramofonov. Najnovejši plesni jazz, šlagerji, umetniške plošče in slovenske domače pesmi Edison Dell Penhala London £a&reb Ivan SonoC -- kicnburgova ulico Pivovarna v Laškem se bo gradita V ponedeljek se je vršil v Laškem sestanek gostilničarjev iz cele dravske banovine, da se posvetujejo in sklepajo rudi ustanovitve gostilničarske pivovarne v Laškem. Ob tej priliki so se udeležili debate laški župan dr. Roš, Kavčič, Majcen. Virant, Kukee, inž. Uhlir, A. Oset, Plansteiner, Emeršič. Verderber in drugi. Izvolil se je nato 12 članski pripravljalni odbor ter širši pripravljalni odbor, v katerega pride še po en zastopnik posameznih gostilni-čarskih zadrug. Kot osnovni kapital se je določilo 15 do 20 milijonov dinarjev. Tudi se je sklenilo, da se pritegnejo k akciji tudi trgovski krogi iz dravske in savske banovine. Z gradnjo se prične takoj spomladi in bo pivovarna stala ob železniškem tiru v bližini samega mesta. Stavbeni prostor je že zasiguran in bo stal približno 300.000 Din. Drobiž iz Novega mesta Novo mesto, v decembru. V srezki kmetijski odbor je bil izvoljen za predsednika Beve Josip, posestnik na Kiju 1, občina Št. Peter, kot najstarejši odbornik ga bo nadomestoval g. Slak Jernej, posestnik i/. Dobrave pri Doberniču. V banovinski kmetijski odbor sta bila izvoljena kot delegata gg. Poglajen Ignacij, posestnik v Velikem Riglju, in Šinkovec Ivan, župan v Amhrusu, ter kot namestnik Golob Anton, župan z Mirne. V novomeški občinski odbor sta bila z odlokom banske uprave imenovana namesto od-stopivših odbornikov piof. Ambrožiča in železniškega kretnika Pečarja gg. dr Ivo Česnik, odvetnik, in Košak Ivan. gostilničar. Nova uprava Kmetijske podružnice. Nadaljnje vodstvo tukajšnje Kmetijske podružnice je prevzela Kmetijska šola na Grmu. Otvoritev otroškega vrtca. V ponedeljek je bilo vpisovanje v otroški vrtec, ki se je pravkar otvoril na tukajšnji osnovni šoli. Kot vrt-narica je nastavljena gdčna Zofija Maraž, ki je došla iz Trsta, kjer je bila zaposlena na on-dotnem slovenskem otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu. ki ga je fašistovska oblast zaprla. To je bil zadnji slovenski otroški vrtec v Trstu. Mestna občina je zgradila novo delavnico za vodovodnega instalaterja. Avtobuszveza s kolodvorom. Trgovec Oma-hen iz Višnje gore poskuša te dni z rednim prevozom popotnikov iz mesta na kolodvor in obratno. 1 Darujte mene Vzemite me za sebe in za svoje prijatelje. Imeli bodete z menoj mnogo veselja. Jaz sem božična doza kave Hag, umetno iz-de ana iz imitacije starega srebra. Ne povdarjam iz napuha svoje posebne prednosti: Ne razbiiem se niti pokvarim, po izgledu sem lepa ter se lahko priporočam kot zelo praktična in fina posoda za hranjenje kave, čaja, sladkorja, riža i. t. d. Razen tega vsebujem še l/4 kg najboljše in najdragocenejše kave Hag, — za vsakogar priporočljive kofeina proste zrnate kave. Stanem pa vendar samo Din 36'— Obskrbite se pravočasno, po božiču me bode težko dobiti. Na razpolago sem Vam v vsaki dobri trgovini kolonijalnega blaga. Ako ne, prosim, pišite na tvrdko Kava Hag d. d., Tomašičeva ulica št. 4, Zagreb. BOŽIČNA DOZA KAVE HAG Trpljenje naših mus!imanov v Mali Aziji Po vojni se je pojavilo med makedonskimi in bosanskimi musliinaui gibanje za izselitev v Turčijo, oziroma Malo Azijo. Zlasti bosanski muslimani so radi pozabili, da je tu njihova domovina in du so po narodnosti Jugoslovani ter ne Turki. Zdelo se jim je, da bodo v Turčiji našli raj in svojo pravo domovino. Ali kruto so se zmotili. Javnost in oblasti so jih zaman opozarjale in odvračale, naj ne zapuščajo domovine iu naj ne odhajajo v neprijazne kraje Male Azije med tuj iu neznan narod. Te dni so dobili njihovi sorodniki v Bosni iz Turčije obupna pisma in prošnje, naj jim pošljejo denar za vrnitev v domovino. Del teli zapeljanih izseljencev se je obrnil tudi na Nj. Vel. kralja za pomoč, ki so jo ludi dobili za vrnitev. V Sarajevo je te dni prišel s štirimi sinovi Ibrahim Erdič. doma iz Ki upe. Erdič se je pred letom dni, skupno z več sto družinami izselil iz Bosanske Krajine v Turčijo. Po letu dni strašnega trpljenju je prinesel v domovino samo še golo življenje, svoje in svojih otrok. Ko so obiskali neko uredništvo v Sarujevu, so bili prvič pn dolgem času — v gorki sobi. Mali, štiriletni Ahdulah je takoj stekel h gorki peui in bi skoraj padel vanjo, ko bi ga ne bili potegnili proč. Vlegel se je nu tla in ogrnil s suknjami urednikov, ves tresoč se mraza ter težke malarije,, za katero je zbolela vsa družina. 68 letni oče Adžo Ibrahim, bister in razumen starček, jc pričel: >Če bom živ in če Bog da, nihče več se ne bo od naših vrlih ljudi preselil iz Krajine in domovine . . .< Kot da bi se spominjal vsega, kako je upropastil svoj dom, je govoril: »Hvalite Boga in našega kralja, da imate svojo zemljo. Pisal sem šo iz Turčije; Ljubite brazde, ki jih orjete. One vas sitijo in ne zapuščajte domovine!« Ibrahim je bil pred svojim odhodom v Azijo ugleden mož v Krupi; »Imel sem trgovinico. Imel sem zemljo. Lepo sem živel, hodil v družbo mujedžirov, begov in liodž. Imel sem dva čolna... vse sem zapustil.« »V tujini je bila beda... umirali smo. Na vse zgodaj zjutraj so jili pokopavali, po deset niti v vreče, niti v krste jih niso položili, kar nage v zemljo, kakor živino. Vse je pomrlo za lakoto, malarijo in pokvarjeno hrano. Po cele družine so v mesecu dni izumrle, kakor da bi jih veter odnesel. Tudi moja žena je umrla, s sto drugimi. Kar nas je ostalo pri življenju, smo slabi in se ne moremo držati na lastnih nogah... Ko sem odhajal v domovino, me je spremljalo vse. moško in žensko. Ihteč, plaka-joč in priporočajoč se domovini, da bi jih rešila. Tudi oni, ki so se tam najboljše odrezal: ter dobili začasno .zemljo, so zavrgli vse in hočejo v domovino, tudi če bi tu gladovali — Ali na domačih tleh človek ne more biti lačen .. .< Tako ta starec, skesani musliman. Domovina, sladki kraji Spfašen kont povzročit nezgodo Nesreča nikoli ne praznuje. Rimske toplice, 16. decemDra. Snoči se je vozil iz Dola domov v Šmarjeto tukajšnji čevljarski mojster Ivan Supan s svojim sinom Pepijem. Sredi pota se je konj splu-šil ter zdirjal po hudem klancu navzdol proti Breznu. Sina, ki se je zavedal položaja, ji vrglo z voza, da je zadobil pri padcu težke po škodbe na glavi. Očeta pa, ki je hotel konj umiriti je vrglo pod konja. Ta mu je s kopdton presekal očesno, oziroma nosno duplino. Nnl-ga je vlekel voz toliko časa za sabo, dokler ti zadel ob drevo, kjer je obtičal. Ponesrečenci so prenesli v najbližjo rudniško hišo, kjer mu je nudil prvo pomoč okrajni zdravnik dr. Čede iz Laškega. Danes zjutraj so g a prepeljali \ celjsko bolnišnico. Po zdravnikovi izjavi je upati, da ho ozdravel. Želimo mu skorajšnjega okrevanja. Zakon čuva ime BPyramidon" pred falzifikati. Čuvajte pa tudi sebe pred škodo in zahtevajte izrečno sredstvo, ki se }e že tisočkrat obneslo pri glavobolu, zobobolju in migreni Pristne samo v originalnem zavoju »..fcklakJuciiu''. Koledar Sreda, 18. dcrcmbra: Graeijun, škof. Kvaterna sreda: post. Novi grobovi -f- V Ljubljani so umrli: V bolnici je včeraj po dolgem bolehutiju umrl znani zdruvuik g. dr. Viktor B r e s k v u r. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne. — V Idrijski ulici 'j (Suhi in doni) je včeraj umrla vdova šolskega upravitelja ga. Ana K u u t i h. Pogreb bo v četrtek ob 2 popoldne. — V ponedeljek zvečer je na Poljanski cesti 6 umrla g. Terezija Bauer ul. Scheuchenstue! \ visoki starosti. Pogreb bo danes ob 3 popoldne. i" Na Viču (Tržaška cesta) jo umrla včeraj popoldne posestnica ga. Marija li a i tetin o. Pogreb bo v četrtek ob popoldne nn viško pokopališče. N. p. v m.! Mata kronika it Projekt in vse detaline načrte za novi železniški niosl ua Zidanem moslu je napravil konstruktivni odšel; gradbenega oddelka direkeije državnih železnic v Ljubljuni in ne dr. ing M. Kasal, kakor je bilo pomotoma objavljeno v nedeljski številki »Ilustrirani Slovenec.. ifc- K<»masij« Hrvatov v Sveto deželo. Župnik v Cibu (Bučka) dr. lgn, lieš kot voditelj romanja naznanja, da odidejo romarji iz Trata 30 jan. zvečer. Potovali bodo: last—Jafa—Emavs, Jeruzalem, Be-tlehem, Jeriha, Mrtvo morje. Jordan. Sihem, Na-zaret, Kana, Genezaretsko jezero, Kafaruaum, Kar-mel Ln nazaj v Trst. Potovanje bo trajalo 25 dni in bo stalo U Trsta Ln nazaj v Trst h JO) Din. S tem je plačanu vožnja po suhem m mor.u, vsa oskrba, stanovanje in vstopnice. Potne liste in viza za Italijo Ln Palestino naj si poskrbi vsakdo sam. Župnik dr. Reš sprejema prijave do 10. januarja. it Nove orgle v Tehar ih pri Cel:u. G Ivan Kacin, glasbenik in iEdelovatelj harmonijev in orgel, cigar portret in sliko iz niegove tovarne je prinesel jllustr rani Slovenec« št. 32. je v tukajšnji župnijski ceri >.ri naredil novi prospekt na orglah in jih v celoti popravil. Orgle so umetnina prve vrste pokojnega Naraksa iz Petrovč Niso sicer največje v škofiji. četudi vsebujejo skupaj 1367 piščalk, pa so po splošni sodbi najblagoglasnejše. G. Kacin je delo Izvršil v največjo zadovoljnost in ga gg. župnikom nujlopleje priporočamo. Gg umetniki na orglah iu glasbeniki sploh pa se uljudno vabijo, da si ob priliki ogledajo in poskusijo orgle v Teharjih pri Celju. — Župnijski urad. it lqra narave na lesenicah. Tam gori ob Savi na gornjem koncu Jesenic je videti mecesnovo drevo, ki je te dni nanovo ozelenelo. Vendar pa ga najbrže ne bo mogoče gledati dolgo, ker v ponde-ljek popoldne je začelo snežiti kakor da bi nebo hotelo nadomestili, kar je doslej zamudilo. it Čuden bolnik. Splošno zanimanje vzbuja v bolnici v .Murski Soboti fani Kari Kar. ki itna to posebnost, da nikdar ne odpre niti oči, niti ust in se tudi drugače ne premakne v postelji Tudi jesti in piti niče, ter ga morajo pitati kakor malega otroka. Fant je nekje na Nemškem služil. Nekoč je bi! zelo tepcu in od tistega časa se kaže ua njem otopelost. * Veliki živinski in kramarski sejem v Teharjih se vrši dne 19. decembra 1029 v občini Teharje. Kupci in prodajalci so vabile k obilni udeležbi. it Ivan Pregljevih izbranih spisov IV. zvezek izide pravočasno do Božiča. Nudil bo oba dela »Zgodbe zdravnika Muznika«, ka:erih drugi del je nov in še nikjer objavljen, in pa novelico »Tolminske matere sveti večer Kakor iz privlačne glavne povesti lil zvezka »Odisej iz Komende«, diha ludi iz tega zvezka pristna slovenska domačnost, kakršno more ustvarili samo Pregelj Obširneje oceni ta novi zvezek v eni prihodnjih številk priznani slovenski kritik. Cena za platno vezan izvod Din 60.—', broširan Din 45.—. Da so Preglievi izbrani spisi (štirje zvezki) med izbranimi darili za Božič in Novo leto najprimernejši, se pn? n« da oporekati Vezana knjiga (IV. zvezek) bo dob..i \ Jugoslovanski kujigarni od torka (17. t. m.) dalje. So^ba ooslovneof! s,reta o Dr. Cente'o vem Koledar i—i ii mmmmmmmtmm, i«i -i....... i in ju |»j)|| s oo- s'(ivui i arire-arj.-in lusr slavi je |h tako laskav.., kn'or je iti niliiie pričakoval. — Hm s poštnino Dr. CERNE LJUBLJANA, Miklošičeva 6 Nafhvaležnefše darilo •k Modna zapestnica v zlaiu je krasno božično darilo za dame F čuden. Prešernova 1. •k Na avtomobilski lazslavi v Bruslju je vzbujal vsesplošno pozornost v oddelku tovornih vozov voe Mercedes z veliko šestkolesno šasijo na surovo olje Noben Irgovec, ki pametno računa, ne prezre tega motorja, ki dela K ceneje kol drugi. Velezanimiv je tudi elegantni Mercedes razgledni omnibus, gasilski voz, s 90 m visoko lestvo Pripombe vredna je še okolnost, da nosijo skoro vsi nemški vozovi tJ-vitc Continental obroče. ie V kavarni se bodete najlažje obvarovali okužonja grla, ako vedno uporabljate okusne Anncol-pas.ilje. * Gospodlnle Vaie perilo pere. posuii. mongfi ali lika tovarna Jos Reicb * Volnene nounvice pletenine in rokavice j po nizkih nemih pri tvr.lki KAIU PRELOG Ljubljana ir Na bruseljski avtomobilski razstavi vzbuja senzacijo Mercedes s slovito »SS« chassis. Tudi razstavljeni 8 cilinderski «.Niirburg«-vozovi mali 2.61. vozovi kakor tudi nizki 3'/, 1 model vzbujajo zasluženo pozornost O konstrukciji in delu Mercedes voz pač ni treba izgubljati besedi. Zanimivo je, da imajo skoro vsi nemški avtomobili izborne Centinental-obrofe, ki se smatrajo dandanes za najboljše med najboljšimi. Pesmi zlaga dolgo let skoraj še neznan poet. B u d d h a^-čaj ie eliksir, verzov je njegovih vir! Tea - Impori, Ljubljana, Aškerčeva 3, OD DCZII). VETRU IN SNEGU NIVEA-CREME \ \ Vetor tn nlaho vreme, mrslotH in via/.m.st odvteinajo v \ X VaAi koti tratno /u kof.o vuine hranilne sestavine m k ^ > po»p»SuJo s tom prerano nuiriil aiio»t »l.rar.a Vašii koža pn potrebni« sve>e.r« /.raka. In Vax varan- NIVF.A OIIK M I' preil neneoitnirni vremenskimi vplivi - Samo NIVRA-CKKMH »hi-1.ii le K, I KI'. I« II - Tu nl.varnle nef.iio Uo>no staniftje o«uflenJa i p prepreči nasta mn)e v iii' in ruif Do»e po i'-. S'— li>'- in iT- l). 1'ut.e oo iu 14*- P. NIVEA-CREMt pronlkne v koio in ne oatavlj;. t.leska, Odpr. skladfSCc: i*tarti»or nellsho c. Sft. Nesreča ne počiva -- Nresrečn pri streljanju. V bolnico v Murski Soboti so pripeljali z razstreljenim obrazom Žiger Štefana, hlapca pri trgovcu Vekoslavu Žnida-riču v Logarovcih. Fant je •/, možnarji streljal. Po neprevidnosti se mu je prah prehitro tižgal, in ves naboj mu jc /.letel v obraz. Kožo mu je popolnoma požgal in bo sreča, ako ne bo še kakih hujših posledic. — Plin usmrtil dva delavci. V kamnolomu cementarne Split v Majdanu |>rl Kiiinu se je pripetila te dni težka nesreča, pri kateri je plin usmrtil dva deluvca. Nadstrojnik Pavel Usek iz Plisa in delavec Male Kerečlč iz Dugopolja Sta delala v kamnolomu do desetih zvečer. Da jima ne bi bilo hladno, sta zanetila oglje nu ognjišču. Ko sta se vlegla spat, se je razvil plin, ki je usmrtil oba delavca Zjutraj so ju našli mrtva 7. nuina jc poginil tudi pes, ki je bil v svoji hišici. Na kraj nesreče je prišla komisija, ki je ugotovila z^trup-Ijenje s plinom. — Nezgoda italijanske ladje. V splitski luki Vranjici so je pripetilu večja nesreča italijanskemu parniku sCeljni«, ki jo naložil lovor za Italijo. Burja je pahnila parnik s tovorom na južno obal polotoka Vranjici. Italijanski ladji je takoj prihitel na pomoč naš parnik »Plavnik«, katetemu se je posrečilo, da je spravil ;Celino< na varnejši kraj. »Celina« je mogla takoj nadaljevali vožnjo v Napolj, kamor je tudi odplula. Ljubljana Kai bo danes? Drama: Velika abeceda. Red C. Opera: Mignon. Gostuje gospa z\nčica Mitrovič Izven. Kino Ljubljanski dvor: Senorita. Lekarne: Nočno slu/bo imajo: Mr. Bukovec. Kongresni trg: Mr. Ustar. Sv. Petra cestu 78 in Mr. lločevnr. Šiška. Ro/slni datt N\V. hraVa v UubVani Z udanostjo v srcih je včeraj Ljubljana praznovala rojstni dan našega vladarja, Nj Vel. kralja Aleksandra I. Mesto je bilo vse v zastavah, z vsake hiše je vihrala državna trobojnica. Celo v nnj-oddaljenejših predmestjih in celo na Viču, Barju, v Mostah in drugod, so z zastavami okrašene hiše pričale o zvestobi in ljubezni našega naroda do Nj. Vel. kralja. V stolnici je ob 10 dopoldne daroval prevzvišoni g. knezoškof dr. A. B. Jeglič slovesno pontifikalno mašo s Te Deumom. Prisostvovale pa so ji vse odlične osebnosti našega mesta in zastopniki upravnih oblasti z banom inž. Ser nečem in divlzijskim poveljnikom Trip-kovičem na čelu. Prisostvovali so službi božji zastopniki tujib držav, vse državno uradništvo, aktivni in rezervni častniki ter mnogo odličnega občinstva, tako. da je bila velika stolnica povsem polna Po slovesni službi božji je ban sprejemal v brniški palači poklonilve in čestitke. Državni in drugi urodi ta dan niso uradovali, treovlne in pa obratovalnice so bile zaprte, tudi no stavbah je počivalo vse delo. Enodušno je praznovalo včeraj vse ljubljansko prebivalstvo rojstni dan našega vladarja. ifnDumova o Častni večer pevskemu zboru Glasbene Matice Mestna občina ljubljanska priredi v petek, dne 22. t m. ob 20 /večer v veliki dvomili hotela »Uniotu častni večer pevskemu zboru Gltisbene Malice ljubljanske po njegovi tako krasno uspeli francoski turneji. Častni večer otvori z nagovorom mestni župan dr. Dinko Puc. Nttlo Imi imel dr. Janko Pretnar kratko predavanje o utisih s pota po Franciji, govoril bo posebno o tem, kako so sprejeli Francozi prvi nastop slovenskega pevskega zboru v Frunciji. Poleg tegu bo govoril tudi dr Vladimir ILivnihur, kot predsednik Glasbene Matice. Za tem pu zapoje pevski /bor poti vodstvom rti v n ii tel j h g. .Vlirkti Poliču pretežni del programa, ki »t je izvajal po Franciji. Pred-p roti u ju vstopnic za tu večer je otl dunes naprej v Matični knjigarni. Posamezni sedeži so od 30 Din navzdol. Stojišču so po 7 Din. dijuškt" vstopnice po 5 Din. Podrobnosti objavimo jutri. 0 Čakalnice na »avtopttpa<. s>Pupjk Po goriško se pravi dekletu — pupa 't oda j in morali zapisati: "■ugrabljeno deklei Ampak v L^ub^atu pupa je tista reč, ki po trgovinah najbolj spominja na človeka, a ženskega spola je le v slovnici. Izgleda tako, kakor človek, ima glavo, človeški obraz m trup, samo — Človek ni Uporabljajo jo trgovci za to, da obešajo na njo obleko in ljudem kažejo, kako izvrstno pristoja. Vidite, taka »pupa* j> bila v ponedeljek proti večeru ugrabljena na Starem trgu. Iz veže hiše št. 28 je stopil mlad človek Odločno je stopil k izložbi trgovca Svetozarja Koser a in snel puj» z vrat. Na ulici se nihče ni zmenil ti mladeniča ta za to, kaj se godi s •j-pupn« Vsakilo je mislil: »Mora že biti kak uslužbenec trgoVca.« Mladenič je izgini! s pupo nazaj v vežo Izkazalo se je, da mladeniču ni bilo toliko za *pupo«, temveč /.* suknjo, ki jo je -pupa« imela na sebi. Mladenič je negalantno vrgel >pui>nc v vežni kot, sam pa je s suknjo izginil skozi hišo nn Gallusovo nabrežje. Od tam pa še dalje, 'ako daleč, da ga bodo le težko še led«; ujelL 0 Za praznike se je preskrbe!. Hude skrbi i imajo ljudje pred prazniki Magistrata! uradniki, zasebni nastavienci, časnikarji in drugi, štejejo na prste in na gumbe na suknji: »Bo, ne bo. bo, no bo?c Namreč božična nagrada za vestno delo, tako, j da bi se z njo znebili težkih skrbi, kaj dat! družini za praznik? So pa v Ljubljan' posebno prebrisani liči, ki take skrbi rešujejo na popolnoma drugačen način, vsaj gumbov ne štejejo. Gostilničar Valentin Pajk v Linhartovi ulici ima v tem žalostne skušnje. V njegovo gostilno je pred sinočiijim nekdo vdrl. Odnesel je lep kup prekujenega mesa, salame, piva ln cigarct, nekemu mesarskemu vajencu, ki je »pozabil« v sroslilni klobase, j« odnesel ^seh 22 klob?s. domačemu hlapcu Jožeta Pogoviču pa suknjo in klobuk, ki ju je prejšnji večpr pustil v gostilni. Ves plen, ki ca je vlomilec odnesel, je med brati vreden svoiih 1400 Din. Ta »tiče!« se je za pr»7."ike že preskrbe!. 0 Reven ter vsega prinoročiln vreden akademik bi si v svojem težkem gmotnem nolo-žnju rad pomasal z inštrukcijami iz realčnili predmetov. Naslov v uredništvu. G. K. Chesterton — Fr. Poljanec: Grehi primat Saradma (Nadaljevanje.) Po obedu, ki se je končal z izborno knvo j/u likerji, so goste seznanili z vrtom, knjižnico in upraviteljieo — temno, lepo žensko z ne-mujhuo veličastnostjo, skoro kukor nekako plutonično (podzemeljsko, mrko; Pluton = mrki bog podzemlja) Mudono Pokazalo se je, da sta ona in strežuj edina preostala od prin« čeve tujske služabniške družine, saj so bili vsi drugi služabniki v hiši novi in nabrala jih je [X) Norfolku uprnviteljica. Klicali so jo Anto-ny, toda govorila je z lahnim italijanskim poudarkom, in Flumbeau ni dvomil, d« je Anto-uy prevod kukega bolj latinskega priimka. G. Pavel, strežuj. je imel tudi medel tuj vitlez, toda po jeziku, po navadah je bil Anglež, kakor jih je mnogo najbolj (zlikanih moških strežnjev svetovnega plemstva. Dasi je bil kruj prijeten in svoje vrste posebnost, je vendur na njem ležala neka jasna ložuost. Ure so v njem potekale kot dnevi. Oolgi prostori, polni oken, so bili polni svetlobe; toda ta svetloba se je zdela mrtva. In skoz vsukršen slučajen šum. skoz glas govora, /venket kozarcev ali korukajočih nog služab-uištvu, sta na vseh straneh mogla slišuti otožni šum reke. »Napačno pot »va ubrala !n na napačen kraj sva prišla.< je dejal oče Brown in skoz okno gledal sivozeleno bičie in srebrni tok. »Nič ne de; človek včasih lahko koristi, če je prava oseba na napačnem kraju.« Dasi je bil oče UrovvD splošno molčeč, je bil navadno privlačen majhen mož, in ob teh malo, toda neskončnih urah se je nezavestno globlje |X)grezml v tajne lltleče hiše kot njegov poklicni prijatelj. Spretno je znal prijazno molčati, kar je ttiko bistveno za kramljurije; in dasi je rekel komnj kako besedo, je od svojih novih znancev bržkone zvedel vse, kur bi sploh kdaj hoteli poveduti. St reža j pn je bil po naravi nedostopen. Kazal je trdovratno in skoro živalsko vdanost svojemu gospodu, ki so, je dejal, zelo grdo z njim postopali. Glavni žu-livec je bil, se je ztlelo, njega visokosti brat, čigar inte je že staremu možu podaljšalo udrte čeljusti in njegov pupigust nos nukremžilo v prezirljiv posmeh. Kapitan Štefan je bil očitno večni nepridiprav in je svojega dobrohotnega brata osušil za stotake in tisočake; ga prisilil, da je beža iz elegantnega sveta in življenja in mirno živel v svojem zatišju. To je bilo vse. kar je strežnik Pavel hotel povedati, in Pavel je bil očividno pristranski. Italijanska uprti vitel jiea je bila nekaj bolj zaupljiva, ker je bila. kol je Brown domišljal, nekaj manj zadovoljna. Njen govor o gospodarju je bil rahlo piker; dasi ni bil brez nekega spoštljivega strahu. Flumbeau in njegov prijatelj sta stala v zrcalni sobi in ogledovala rdečo risbo obeh dečkov, ko je Uprnviteljica lulino priplavala noter po nekem domačem opravku. Posebnost tegn bleščečega, s steklom preoblečenega prostoru je bila ta. do jc vsakdo. ki je vstopil, odseva! iz šostero nli petero zrcal hkrati; in oče Brown se je. ne da bi se ozrl. ustavil sredi stavka družinske kritike. Flsmbenti pa, ki je imel obraz blizu slike, je pravkar glasno dejal: »Bratn Sarndina, mislim. Oba stn kur nedolžnu videti. Težko bi bilo reči, kateri je dobri brat. kateri hudobni.« Ko je pa nato zapazil navzočo gospo, je pogovor zasukal na neko brezpomembno stvar in |>oti-kajoč se odšel na vrt. Oče Brown je pa še vedno po/orno gleda I risbo z rdečo kredo; in gospa Antony je še vedno pozorno gledala očeta Browna. Imela je velike in žalostne rjave oči in njen olivni obraz je žurel temno v radovednem bolestnem čudenju, kukor tla ni na jasnem gletle tujčeve osebe ali njegovih namenov. Ali je duhovnega obleka in vera zadela neke južne spomine nu spovgd, ali je doume-vulu, tla je vedel več, kakor je, rekla mu je z nizkim glasom kot sozarotniku: ?Prav ima po eni pluti vaš prijatelj. Pruvi, da bi bilo težko dognati dobrega in hudobnega brata. O, težko bi bilo, zelo težko dognati dobrega.« »Ne razumem vas,« je dejal oče Brovvn in se začel odinikntl. Ženska je stopila korak bliže k njemu s čelom, ki se je viharno kupičilo in se nekako srdito ponižalo kakor bik, ki roge povesi. »Dobrega sploh ni,« je siknila. »Dovolj hudobije je bilo v kapitanu, dti je ves ta denar pobral, pa ne mislim, da je bilo kaj več dobrote v princu, ki ga je dajal. Kapitan ni edini kapitan, ki ima kaj zoper njega « Žurek se je zasvetil na duhovnega odvr-njenem obru/u iti njegova usta so molče slvo-rila besedo »izsiljevanje«. Pruv ko je to storil, se je ženska z nenadoma posinelim obra/.om ozrla prek rame in skoro padla. Vrata so se bila neslišno oilnrln in bledi Pavel je knt rinil stal meti podboji. Toda čudovita iznajdba odbijajočih sten je kazalu, kukor da je pet Pavlov skoz petera vrtita hkrati vstopilo. »Njega visokost,« .je dejal, »je pravkai dospel.« V istem bliskovitem hipu je postava nekega moškegu šla zunaj mirno prvega oknu iu šinila preko slekla v oknu kukor svetla kočija. Hip kesneje je šel mimo drugega oknu in številna zrcula so v svojih okvirjih zapovrstjo slikala isti orlovski profil iti isto korukujočo postuvo. Bil je visoko vzravnan in živahen, lase je imel bele, obraz pa čudno slonokoščeno rumen. Imel je tisti krutki zakrivljeni rimski nos, ki je navadno v zvezi z dolgim licem in dolgo brudo, pu je bilo olioje deloma zakrito z brki in cesarskimi zalisci. Brki so bili veliko bolj temni kakor brada in so mu rlujuli lahen teatruličen izraz; oblečen je bil prav na enak, pozornost vzbujajoč način; nosil je bel šilast klobuk, v suknji orhidejo, rumen telovnik iu rumene rokavice, ki jih je grede vihtel in z njimi tolkel Ko je prišel naokoli do prednjih vrut, so slišali, da jih je okoreli Pavel odprl, in slišali, da je novi došlec veselo dejal: »Vidite torej, du sem prišel « Okoreli gospod Pavel se je priklonil in na *voj neslišni način odgovoril; nekaj minut njiju pogovora nista mogla slišati. Nato je rekel strežnj: iVse vam je na uslugo«; in z rokavicami pokljujoči princ Snradin je veselo stopil v sobo du ju po/druvi. Še enkrat stn opazovala tu zrcalni prizor — pev princev skoz pet vrut v sobo stopujočih. Princ je beli klobuk in rumene roknvfee odložil na mizo in čisto prijateljski prožil roko. »Veseli me, rla vas vidim tu. gosjiod Flam-beau,« je dejal. »Po slovesu vas prav dobro poznam, če ta pripomba nI neprevidna.« »Nikakor ne,« je smejoč se odvrnil Flani« Maribor □ Rojstni dan Nj. Veličanslva kralja smo radi v Mariboru proslavili na svečan način Raz vseh državnih In zasebnih poslopij so zavlhrale državne Irobojnice lor razodevalo vdanost prebivalstva do Nj Vet. kralja. V rani uri so raztegnili lz topniške vojašnice običajni jutranji topovski streli Ob 10 se je vršila v cerkvah posameznih veroizpovedi zahvalna služba božja. V stolnici so se udeležili slovesne službe božje, ki jo je opravil ob asistenci prevzvišeni knezoškof dr. Andrej Karnn, poleg številnih vernikov, ki so cerkev čisto napolnili tudi predstavniki civilnih in vojaških oblastev ter raznih društev, med drugimi okrožni inšpektor dr. Schaubnch, mestni poveljnik general Zivko Stanisavljev.Č s celokupnim aktivnim in rezervnim častniškim zborom, okralna načelnika dr. Ipa-vic in dr. Hacin, mestni župan dr. luvan, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec i- dr. Zahvalne službe božje v pravoslavni napeli so f?e udeležili častniki tukajšnjega vojnega okrugu s polkovnikom Sloiadmovičem nu čelu, v evaugeljski cerkvi pa častniki tukajšnje oružuiške Čete In vojne bolnišnice Pred stolnico je bil razvrščen balaliou tukajšnjega pešpolka, ob Orožnovr ulici pa topulški oddelek, ki sta se udeležila parade z vojofilto godbo na čelu. Ob 18 se je lz meljske vojašnice po glavnih ulicah razvila bakljada, zvečer ob 21 pa se je v veliki unionski dvorani pričel elitni ples, ki so fja priredili v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja častniki mariborske garnlzlje in ki se je tako po samem poteku kakor udeležbi številnih dostojanstvenikov spremenil v eno liujlepših družabnih iu domoljubnih svečanosti v naši lepi obdravski prestoli«. □ V R:m je odpotoval včeraj s popoldanskim brzovlakom pomožni škof dr. Ivan lomažič, ki se kol preds:nvuik lavantinske škofije udeleži jubilejnega romanja k sv. očetu v Rim. □ Na predbož čno nedeljo, t. j. 22. t. m. bodo trgovine do t3 odprte. □ Smilna kosa. Preminula je v starosti 75 let zasebnica Marija Vokan, Tvorniška ulica 24. Pogreb jutri ob 14 iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Pobrežje. □ Hoiel Črni orel in negova zgodovina. Od odličnega kulturnega delavca smo prejeli v objavo sledeči zanimivi prispevek: Obliko, ki jo je imel hotel Črni orel do letošnje prezidave, je dobil že I 1825. Omenjeno gostilno je imel takta! že od I. 1801. Janez Uinschauer, ki je prišel v Maribor iz Koroškega. Moral je bili pod je; en mož, ker je kupil ludi sosedno hišo ua oglu sedanje Volkmer-jeve ulice in poleni prezidal celo poslopje z glavnim pročeljem na Grajski Irg. Okoli 1. 1847., ko je izdal Puff svojo znano knjigo »Marburg iu Steier-marke, je bila hiša zo|>et prenovljena in je veljala lakral kot elegantna goslilna; obenem je pa bilo tu že od nekdaj tudi zbirališče voznikov, zlasti onih iz Slov goric Od 1. 1811. naprej je imel gostilno 1. Posch. od 1. 1840. pa rodbina Tisso. Zanimivo za razvoj sedanjega Grajskega Irga in njegove okolice je, da so pri kopanju temeljev oroli Volkmerjevi ulici zadeli lelos dva me;ra globoko na tlak in nn ta tlak je brez kakih temeljev bila poslavljena stara hiša. Na drugem mestu v smeri proli Vetrinj-ski ulici pa so našli cele kupe razbile steklovine, kar dokazuje, da je Iu bila nekdaj jama. kamor so metali razbito stekleno posodje. Sama gostilna pri Črnem orlu sega daleč nazaj v 18 stoletje, morda celo že v 17. stoletje. Prvotno je ta proslor najbrže pripadal graščini line »Črni orel« je torej starodavno ter globoke zasidrano v zgodovino mariborskega mesla in nima prav nobene zveze z avstrij-HkinAdvoglavim orlom Gostilna je starejša nego avstr'. sko cesarsivo kot (ako. ki je nasialo šele. ko je Franc 11. odložil naslov riiusko-nemškegu cesarstva. Zalo ni nobenega razloga, da bi se moralo ime spremeniti; če je iz »Herrengasse« lahko nastala »Gosposka« ulica itd., naj ostane ludi ičrni orel« kot pomnik iz davnih časov našega mesla. □ Dijaška realčna mladina je včeraj s svojo popoldansko svečano akademijo v Kazinski dvorani zelo slovesno proslavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Ob krasni udeležbi ter z gladkim izvajanjem posameznih pevskih, glasbenih, deklainacijskih ter akujiinsko-lelovadnih točk se je izvršila ta lepa prireditev, ki je pričala o talentu tei sposobnostih na-stopajrč.h in ki se je zaključila z državno himno. Poleg številnega dijaštva, staršev tn zavodovih profesorjev se je svečano?!ne akademije udeležilo tudi mnoeo odličnih gostov, ki so z živahnim aplavzom sprejeli naslop realčne dijaške mladine. □ Ker ie bil lačen ... 10 letni mesarski pomočnik Nace K. je včasih hudo lačen; in tedaj se Ne muClic svo|?H ntroh i nDItin oljem. ker kf je zelo prijetnega okusa, osvobrjuje otroka iu starše rn/tlih neorijel mati rible a olja. Dobiva se v vseh lekarnah. benu. »Občutljiv nisem. Mulokateri ugled je pridobljen z brezmudežno krepostjo.« Princ je bliskovito zapitil vanj oster pogled. da vidi ali je v odgovoru kakšna osebna osi; nato se je tudi on zusmejal in vsem ponudil stole vključivši sebe. »Prijeten prostorček to, mislim,« je prostodušno dejal. »Bojim se, da ne bo prida opraviti; toda ribolov je zares dober.« Duhovnega, ki je slrmel vanj s težkim otroškim strmenjem. je preganjal neki domi-slek, ki je pred ra/lago bežal. Gledal je sive, skrbno nakodrane lase, rumeno, bledo obličje ii sloko, nekem gizdalinsko postavo. Ni bila nenaravna, dasi morda za las prei/ra/ita, kakor oprema postave, razsvetljene od spod |>o pritalni odrski razsvetljavi. Neizrecno zavze-munje je tičalo v nečem drugem, prav v tem, kar je obdajalo obraz; Brovvna je mučil na pol zavesten spomin, da ga je že prej nekje videl. Mož je bil videti kol kak star tako preoblečen prijatelj. Nato se je nenadoma spomnil zrcal in svojo domnevo pripisoval kakemu dušeslovne-mu učinku te pomnožitve človeških mnsk. Princ Saradin je svojo družabno pozornost i, veliko veselosljo in tenkočutno«!jo delil med svoje goste. Ko je zvedel za deteklivovo nagnjenje do športa in da hoče svoje počitnice izrabiti, je Flumbenuja in Flambeaujev čoln peljal dol' k reki do najboljšega prostora za ribarjenje in je bil v dvajsetih minutah s svojim lastnim čolnom nazaj in je očetu Brovvna dobil v knjižnici in se enako vljudno pogrez-nil v duhovnega bolj modroslovsko veselje. Zdelo sc je, da je marsikaj ved«-! i n ribar«tvii 1 o knjigah, dasi glede teh ne najbolj spodbudnih reči; govoril je pet ali šest jezikov, dasi poglavitno njih posebno stanovsko, športno .vrsto. Očividno jc živel v raznih mestih in v. mu navadno zahoče belega kruheka in mastnih svinjskih reberc. Sam ne ve, kako se je na mah znašel v točilnici in Hajnfikovi delikatesni trgovini na Aleksandrovi cesti in kako ga je bil nepričakovano zalotil prt poslu gospodar točilnice ln delikatesne trgovine Da Ima vetrih, pravi, in pa da je ravno pojedel bošnjaltča In nekaj reberc, ko se je nenadoma pojavil gospodar Ne ve pa, kje je vitrih dobil, in ludi ne, da se je bilo to Že enkrat pripetilo ob drugI priliki, ko je bil tudi lačeu. □ Kravate kupujte satno v trgovini krsvat Vetrinjska ulica 24 kjer dobite najlepše in po tovarniških cenah. Pišejo nam Iz Zagorja ob Savi. SPD Lltijn-Zagorje priredi kulturno predavanje s skioptičnimi slikami 21 decembra točno ob pol 19 v kino dvorani v Zagorju. Predaval bo znani planinski pisatelj katehet g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o potovanju slovenskih turistov no Matterhordn tn Monte Rosa. Ker gospod predavatelj odpotuje z večernim vlakom spet v Ljubljano, prosimo točne udeležbe. Vstopnina zn osebo je 3 Din, drugi prostor in 4 Din prvi prostor. Ker bomo prispevali tudi za Aljaževo kapelico v Vratih, prosimo polnoštevilno udeležbe. — Odbor. Iz Slovenske krajine Žrebanje. Gospodje, ki ste prejeli nnše srečke in jih še niste plačali, bodite tako prijazni, da nam jih nemudoma vrnete, če jih sploh ne mislite plačati, ker je žrebanje nepreklicno 22 decembra. Bog ž "i! — Orlovski odsek v Krogu pri Murski Soboti. Liudska anRiopomot v Mariboru sprejme '.o slučai smrti in doživetja vse /.drave osebe od i do MO. lota in izplača do na>več ">3.(10! Din na ind nora K Zahtevmitp t>rp»p!ni"ne nristoeno ipinvo. Radio Programi Radio-Linbtiarsa: Sreda, 18. decembra: 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današniih dnevnikov 17.30 Koncerl radio-orkestra. 18 15 »Deseti brat v deveti deželi«, mladinska igra. 19 Slike iz naravoslovia, Erofesor Pengov, '.9.30 Francoščina, poučuie dr. eben. 20 Koncert pevskega zbora drž žensk, učiteljišča. 21 Koncert radio-orkestra. 22 Časovna napoved in poročila. Četrtek, 20. decembrba. 12.30 Reproducirana glasba. 13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 17.30 Koncert radio-orkestra 18.30 Portreti ir. svetovne li-teroture, predava p. dr Tominec: Miguel Cervan-tes. 19 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupelj. 19.30 Tedenski pregled. 20 Koncert godbe Dravske di-vizi|e. 22 časovna napoved in poročila, radio-orkester. Drtige programi i Četrtek, 19. decembra. Belgrad: 18 Koncerl ciganskega orkestra -— 20 Večerni koncert tambur. orkestra — 21 Dnevne vesti in čas — 21.10 Reproducirana glasba — 22.10 Prenos Sofka-orkestra. — Varšava: 17 45 Popoldanski koncert — 19.25 Reproducirana glasba — 20.30 Zabavna glasba — 21.30 Prenos iz Poznanja — 23 Plesna glasba. — Budapests 12.05 Koncert radio kvarteta — 16 Pestra ura — 17.45 Koncert vojaške godbe — 20 Slušna scena iz študija — 21.30 Pevski koncert, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 18.15 Pravljice iz tirolske — 20 »Judež iz Tirolske«, ljudska igra, nato večerni koncert. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski koncert — i3.30 Koncert radio-orkestra — 16.30 Mladinska ura — 17 Koncert kvinteta — 20.45 Komedija — 21 15 Pester koncert, — Praga: 20 Iz studia drama: »Rodna gruda« — 22.15 Ljudska glasba. — Langenberg: 17 30 Popoldanski koncert — 20 Zabavna glasba — 20.45 »Krasin rešuje Italijo«. — Rim: 13.15 Koncert radio-kvinteta — 17.30 Popoldanski koncert — 21 02 Simfonični koncert. •— Berlin: 20 »Vstajenje Wibbla«, komedija. — Katovice: 16.20 Reproducirana glasba — 1745 Popoldanski koncert — 19 Literarna ura —• 20.30 Zabavna glasba — 21.30 Prenos iz Poznanja — 23 Plesna glasba — Toulouse: 19.30 Plesna glasba — 20.15 Zabavna glasba — 20.45 Večerni koncert. — Stultgart: 13.15 Reproducirana glasba —- 16 Popoldanski koncert — 19.30 »Figaro se ženi«, buf-to-opera — 22.30 Klavirski koncert. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski koncerl 16.30 L|udska glasba — 17.30 Izbrana sodobna domača glasba — 19 lz studia; »Rodna gruda«. zelo pisanih družbah; nekatere njegovih najbolj veselih zgodeb so pripovedovale o peklenskih igraskih luknjah in opijskih brlogih, uv-strnlskih gozdnih klatežih ali italijanskih roparjih. Oče Brovvu je vedel, da je nekdaj stavljeni Saradin nekaj svojih zadnjih let prebil nu skoro neprestanem potovanju, pa si ni domišljal, da je bilo potovanje tako malo častno ali tako zubavno. V resnici pa je princ Saradin navzlic vsemu svojemu doslojanstvu, ki ga je kazalo moža, v svetu izkušenega, v tako tenkočutne opa-zovavce, kakor je bil duhovni, izžarjul neko nemirno in celo nezanesljivo ozračje. Obraz mu je bil izbirčen, oko pa razbrzdano; imel je uekatere majhne nervo/ne kretnje kakor človek. ki je zdelan od pijače ali zdravil, in sam nikdur ni položil, niti ka/.al ni, da bi kdaj jjo-ložil roko nu krmilo gosj»odarstvay'lo je bilo jiopolnonia prepuščeno obema starima služabnikoma, zlasti strežuju, ki je bil očividno osrednji hišni steber. Vsekakor gospod Pavel ni bil toliko strežaj kot neke vrste oskrbnik ali prav za prav komornik; obedoval je zase toda s skoro enako slovesnostjo kot njegov gospodur; bali so se ga vsi posli; s princcm je obravnavul spodobno, toda nekako brezpogojno — skoro kakor du je prinčev pravni zaupnik. Mračna upraviteljica je bilo v primeri i ujim gola senca; vsekakor je on« sebe čisto zapostavljala in samo na strežajn čakala, in oče Brovvn ni več slišal tega vulKnnskegu prišepetuvanja, ki mu je pri[K>vedovulo o mlajšem bratu, dn je starejšega Izsiljeval. Ali je odsotni kapitan princu res tako pusčal, ni mogel ugotoviti, bilo pn je krog Saradlna nekaj negotovega in lajnostne-ga, kar pn povesti nikakor ni delalo neverjetne, (Dalje.) Stanje in delo Objavljena je statistika naših železnic za L 1027. Statistika daje dober pregled o naših železnicah ter o prometu na njih. lz te statistike po-snemamo: Dolžina izrabljene železniške proge je znašala (v oklep, podatki za t. 1926) &053.3 (8.776.1) km; od teh je odpadlo na normalnotirne proge 6.752.1 km., no ozkotirne pa 2.201.2 km. Od vseh prog jih je 5.495.2 km v državni lasti, ostale pa so privatna last, todu eksploatira jih država Froge z dvojnim tirom smo imeli 1. 1927. v državi samo za 269.1 km. Pretečeno leto in letos ie proge z dvojnim tirom nekaj več, ker je bil dovršen drugi tir nu progi Zagrob—Belgrad Vendar pa imamo vkliub temu razmeroma zelo malo dvotirnih prog. Potrebovali bi jih še veliko, ker je promet na nekaterih enotirnih progah dosegel največji obseg, ki je tehnično mogoč. Tu je v prvi vrsti omeniti progo Z.-cireb— Zidani most Razen teh železnic, ki so v eksploataciji države, iinumo še 696 km proge, ki je v rokah privatnikov ali pa raznih javnih korporacij f)d te proge odpade 337 9 km nn železnico gozdnega industrijskega podjetja Dobrljin—Drvar d d. Vozna sredstva so se proti I 1926. pomnožila. Število lokomotiv za normalnotirne proge je znašalo 2019 (1960), za ozkotirne proge je znašalo pu 552 (545). Celokupno število potniških vagonov je znašalo 5728 (5549), število tovornih vagonov pa 59.525 (59.340), Lokomotive so prevozile skupno 69.3 milj. km (66.8), tako da pride na lokomotivo 25.028 km (24.681). Vagoni so napravili (v tisočih) 13,307.954 (12.910.946) brutto-tonskih km. Porabilo se je na železnicah v I. 1927 1,536.527 ton premoga. Potniški promel je znašal 46.1 milj. potnikov (42.0), ki so prevozili 2109.6 milj. km, tako da pride ua vsakega potnika povprečno 46 km. Na ljubljansko železniško direkcijo odjiade 11.2 milj. potnikov, ki so prevozili 380.6 milj. km. Največ potniškega prometa odjiade v naši državi na zagrebški kolodvor, ki jo v 1 1927. odpravil 1.528.113 potnikov. Potem sledijo Belgrad z 1,114.767 potniki, Ljubljana z 928.968 potniki, Subotica z 645.168 potniki itd. V področju ljubljanske direkcije so nad 100-000 potnikov imele sledeče postaje: Celje, Čakovec, Domžale, Jesenice. Kranj, Laško, Litija, Maribor, Medvode, Pragersko, Ptuj, Račjc-Frum, Št Vid-Vižmarje, Škofja Loka, Trbovlje. Zalog, Zidani most in Žalec Blagovni promet jo znašal 21.9 milj. ton (21.3). Skupno je to blago prevozilo 3193.6 milj. (2921.0) tonskih km. ua vsako tono pride 146 (137) km. Od tega prometa pride na ljubljansko železniško direkcijo 6 5 milj. ton oz. 739 4 tonskih km. Največ blaga v vsej državi se naloži na postaji Trbovlje in sicer 493 478 ton, druge postaje pridejo šelo po velikem presledku. Največ prometa odpade na sledeče vrste blaga: pšenica 367 588 ton. koruza 558 750 ton, moka 464.094, sladkorna pesa ■ 717.065, les 5,449.296, premog 2,768.095. kamen vsake vrste 430.742, cement 260 070, opeka 817.730; znatne množine blagovnega prometa tvorijo tudi rude, železo in železni izdelki ter živina. Pri naših železnicah je bilo 1. 1927. u3lužbe-nih 62.394 (61.953) oseb, 58.426 jih odpade na izvršilno službo, 3968 pa na upravo in centralno službo. Skupni dohodki železnic so znašali 2390.5 (2524 6) milj. Din. Od te vsote je odpadlo na |>ot-niSki promet 716.8 milj Din, nn dohodke iz blagovnega promela pa 1512.7, ostali dohodki so pa znašali 130.7 milj. Din. Dočim so bili dohodki iz potniškega promela višji kot v 1. 1026.. so bili ostali dohodki Tnanjši Dohodki na kilometer eks-jiloalirane proge so znašali 266.996 (287.673) Din. Prvo desetletje jugoslovanskega športa ie za nami. Športno gibanje, ki se je pri nas pričelo v predvojnih letih, je bilo radi svetovne vojne docela prekinicno. Takoj po končani vo;ni ae ie v športu ptičelo živahno delovati, ustanavljale so se sporine zveze za vse panoge športa. Vse gibanje je slonelo na privatni inicijalivi in reči moramo, da je šport po zaslugi nesebičnih idealnih športnikov na precejšni viiini. Ustvarjeni so z žrtvami privatnikov temelji, na katerih se lahko razvije močen športni pokret. Tudi v drugih državah se je pričelo takoj po vojni z intenzivnim delom na športnem polju. Lahko se trdi, da je športno gibanie svetovni pojav povojne dobe. Šport ie dobil v drugih držu-vah po raznih poiskusih svoj program. Šport je postal važen čini teli na poliu telesne vzgoje lz te ugotovitve so razvidni visoki cilji športa. Jugoslovanski šport ima nalogo vzgajati našo mladino v zdrave in koristne državljane. Vseh teh velikih nalog privatna inicijativa ne zmore. V nafem listu sme že 19. novembra zapisali, kaj je potreba, da se omogoči našemu športu z ozirom na važne naloge, ki jih vrši med mladino, — uspešen razvoj. V novi situaciji, ki je nastala po 1. decembru, bo krenil tudi šport na druga pota Jasno je pa, da se mora športu posvetiti večja pažnja. NOGOMET Angleško prvenstvo. Izgleda, da so so vodeči klubi prve lige enkrat zganili in po porazih prejšnjega tedna v soboto zopet prav lepo zaigrali Vsi vodeči klubi so zmagali in zopet je vrstni red isti kot za minuli teden, le točke klubov so se pomnožile. Po šestih tednih je zopet enkrat zmagal Leeds United z rezultatom 5:2 napram Nevvcastle United. Sheffield Wedresday je s krasno zmngo 4:0 napram Blackburn R. dosegel drugo mesto v tabeli z najlepšo razliko golov. Prvak prve lige je še vedno Manchester City, ki pa je dosegel le pičlo zmago v razmerju 2:3. V drugi ligi ni izpre-memb, kajti Blackpool še vedno vodi. Zanimiv pa postaja prvenstveni boj v škotski ligi. kjer se je n* prvem mestu s težavo le obdržal Aberdeen. Trdo mu sledi Rangers, ki ima veliko več upanja na prvo mesto, kajti igrati ima še dve igri več kot Aberdeen. Zmaga Auslriie v Monnco. Dunajska Au-stria lo tudi drugo igro na svojem božičnem potovanju' odločila v svojo korist. S 5:0 so premagali Sporlklub v Monnco. Dunajčani so predvedli krušno igro, ki je navdušila tudi publiko. Prvi polčas je končal z 2:0 Poraz Hungarije v Niirnbergn. Pred 2n.orv> gledalci je absoviral prvorazredni ogrski klub Ilun garija prvo tekmo n-> "v-M 'urneii m XTnni?!ii. če prav so bili Ogri v tehniki tn taktiki veliko boljši kot I. F. C. Nilrnbcrg, vendar vsled neodločene igre napada Ogri niso dosegli zmage, temveč so z 2:1 odšli poraženi z. igrišča. PraSka Slavija v Brrlinn, 19. januarja 19*0 bo Slaviia na povabilo kluba Minerva v Ber- naših železnic Izdatki eksploataclje železnic so bili 2732.V milj. Din (2776.2), tako da je znašal eksploatacij-ski koeficijent 114.82%. Na kilometer proge so znašali izdatki 305.244 Din (316.337), tako da je bilo na vsak km 88.248 Din deficita. Železniška statistika obsega nadalje tudi 6e statistiko o obolelosti železniških uslužbencev. Iz te statistike se vidi, kako razširjena je med železničarji tuberkuloza, nad eno petino vseh bolnih je tuberkuloznih. Zaključuje pa železniško statistiko več tabel in statističnih slik, ki ponazorujejo številke in kažejo razvoj naših železnic tekom zadnjih let. * Blairovo posojilo na naših borzah. Kot poročajo »Novosti«, je pričakovati, da se prične trgovati z Blairovim 7H%nitn posojilom na naših borzah že prve dni januarja. V zvezi s tem je treba rešiti še tehnično vprašanje kotiranja tn zagrebška borza se bo skušala sporazumeti glede načina kotiranja z belgrajsko borzo. Zagrebška borza namerava namreč s 1. februarjem, ko zapade kupon vojne škode, opustiti kotiranje državnih papirjev »tel quel« in začeti z zaračunavanjem obresti. Tako bo tudi kotiranje Blairovega posojila, ki tako kotira v Londonu in Nevvyorku. Ce bi ostalo na naših borzah pri sedanjem kotiranju, bi prišlo zlasti pred izplačilom kuponov do večje kurzne diference. Produkcija avtomobilov v Sbodovih' podjetjih. Upravni svet Šbodove delniške družbe je skleniL da se bo za izdelovanje avtomobilov ustuno,vilo posebno podjetje, ki bo vzelo v najem vse obrate Skodovih tovarn, ki služijo produkciji avtomobilov. Vzrok te ločitve je, ker se pričakuje, da bo mogoče boljše organizirati izdelovanje in prodajo avtomobilov, če bo to vršila tehnično in trgovsko samostojna družba. Delniški kapital nove družbe, ki se bo imenovala »Asap«. bo znašal 20 milijonov Kč in bo v celoti podpisalo Škodovo podjetje Tn kapital bo služil samo kot obratni kapital. Borza Dne 17. decembra 1929. DFNAR Radi državnega praznika vse jugoslovanske borze niso poslovale. Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.61125 (valuta) 12. 545, v Londonu, Ne\vyorku in v Pragi neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI Dunaj. Podon.-savska-jadrnn. 86.40, Wienet Bankverein 2160, Creditanstalt 51 25, Živno 170, Union 25, Aussiger Chemische 225, Mundus 169, Alpine 33.25, Trboveljska 5650, Leykam 6.30, Rima Murany 98.80. ?ito Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica marea 22.95-23.06, zaklj. 23 06—23.07. maj 23.86—28 04, zaklj. 28 94—23.95, rž marec 16.10—1616, zaklj. 10.16-16.17, koruza maj 15.72—15.71, zaklj. 16.71 —15.72, koruza tranzit maj 15.12—15.07, zaključek 15.10 -15.12. Živino Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke K. Saborsky & Co., Dunaj.) Na prosti trg je bilo pripeljanih 8199 pršutarjev in 6284 špeharjev. Na knotumačni trg pa 211 špeharjev. Cene so bile: za špeharje najboljše 2.10, I. 1.95—2.05, II. 1.85 do 1.92, za kmečke prašiče najboljše 2.10, za druge 1.85—2, za pršutarje 1 90 —2.75. Tendenca je bila sa obe vrsti za 5 grošev dražja. V zagrebških Novostih je znani športni delavec, Hrvoje Macanovič objavil zanimiv predlog. Ta predlog se bavi z reorganizacijo športa s pomočjo države. Macanovič si je zamisli! ustroj športa takole. Vse športne zveze, nogometna, lahko-, težko-atletska, bazena, plavalna itd. bi tvorile samostoino zvezo vseh zvez Ta enotna zveza bi predstavljala forum, preko katerega bo država dala inicijativo za razvoj športa. Taka zveza športnih zvez in zveza telovadnih organizacij bi bile združene zopet v enotni organizaciji v Olimpijskem odboru. Na ta način zvezane športne in telovadne organizacije bi imele predvsem nalogo, skupno pripravljati atlete za nastope na Oiimpijadah. Pri tem načrtu, zvezati šport in telovadbo v eno, je Macanovič pozabil na bistveno razliko, ki obstoja med športnimi in telovadnimi organizacijami. V že omenjenem članku od 19. novembra smo povedali, da je potreba ustanoviti posebno institucijo pri raznih ministrstvih, ki se bo bavila z vpraSanii telesne vzgoje. Sedaj je pa Macanovič podrobno izdelal predlog, kako naj bi tak odbor izgledal. Vsekakor je pa potreba, ako hočemo v športu napredovati, da se osnuje posebna šola za telesno kulturo. Na vsak način so se pa športu od- Erle nove možnosti za uspešen razvoj, od katerega o imela celokupnost velike koristi. linu odigrala z njim prijateljsko nogometno tekmo. Novi prvaki v Južni Nemčiji. Prvenstvena slika v posameznih pokrajinah Južne Nemčije je skoraj že gotova. Novi prvaki so v sedmih pokrajinah že znani in le v deželi Baden je prvenstvo še neodločeno. Prvenslvo je dosegel v Južni Bavarski Bnyern-Miinclien; v Severni Bavarski Sp. V. Ftirth; v VVUrteniberški V. s. B.-Stuttgart; na Moinu Eintrncht-Frankfurt; na Reni Sp. V. VVuldhof; v llessenu VVormntia-\Vorms; v Snaru F. C Pirmasens V Južni Nemčiji bo treba sedaj še med prvaki jvosameznih dežel izvojevati prvenstvo Južne Nemčije in šele potem bo poslalu Južna Nemčijo tri najboljše svoje klube v boj za nemška prvenstvo. Zelo dolga pot je še do naslova nemškega prvaka in precej trnjevn Sedanji nemški prvak Sp. V. Ftirth nima toliko izgledov na ponovno prvenstvo, kajti konkurenca je postala zelo nevarna in močna. HOCKEV Angleži na Dunaju. Cambridge Universit; je igrala z M6'flinger E. C. hockey lekmo na ledu. ki je končala neodločeno z 1:1. Angleži najbrže niso bili raz|>oloženi, kajti njih igra ni bila nič kaj posebnega. Presenetili jia so z dobro in koristno igro Dunajčani, ki jim je navzoče občinslvo (okoli 1500 ljudi) priredilo lepe ovacije. Plavanje, Bnrnny starta v Lille. V Parizu sc mudeči ogr«ki in evropski prvak dr Štefan Barnnv bo nastopi) v Lille pri plavanju nu 100 metrov nro-sto in 100 metrov hrbtno. Za visoko šolo telesne vzgoje S ZeppeKnom na severni tečaj Pred nekaj dnevi je imel prof. Fritjot Nansen, znani polarni raziskovalec, v Oslu konferenco o polarni ekspediciji, ki jo bo v poletju prihodnjega leta pod vzel >Zeppelin 127< v arktične pokrajine. Predavanje prof. Nansena je bilo prenešeno potom radia. Slavni raziskovalec je dejal, da bo izhodišče eks-pedicije v Tromsou, kjer bo postavljen stolp za pristajanje zrakoplova in skladišče bencina in gonilnega olja. Od tu bo krenil >L. Z. 127« preko severnega tečaja v Fairbanks na Alaski, kjer bodo dopolnili zaloge vodika in plina. Drugi polet se predvideva v krivulji preko široke cone ledu med Aljasko in tečajem in nato bo krenil »Zeppelin« nazaj, držeč se vzhodne smeri, t. j. nad obalo Sibirije. Nansen bo vodil vsa merjenja in opazovanja. Ekspedicija sama bo štela 46 ljudi, med katerimi bo 12 učenjakov, 2 časnikarja in 1 fotograf. Glavni namen ekspedicije je, izvršiti fotogrametrijska opazovanja in s pomočjo hidrofonskega merjenja določiti globino morja na celi poti. Vremenske razmere bodo raziskovali s pomočjo posebnih avtomatskih aparatov, ki bodo pritrjeni na male balone, katere bodo spuščali iz zrakoplova v zrak. Preračunjeno je, da bodo ti baloni ostali v zraku dve uri in medtem bodo potom radia avtomatsko javljali razna znamenja. Nansen se bavi tudi z mislijo, da bi v bližini tečaja spustil na led tri ali štiri ljudi, ki bi ostali j na ledu eno ali dve leti. Bili bi preskrbljeni 1 z živežem in kurjavo in bi vrhu tega imeli radio oddajno postajo. Razen tega misli Nansen po vsem arktičnem ozemlju postaviti male vremenske postaje, ki bi potoni radia avtomatsko poročale o vremenskih opazovanjih evropskim radio postajam. :> L. Z. 127« bo imel s seboj živeža za tri mesece. Imel bo s seboj tudi radio oddajno postajo, pritrjeno na sani, in poleg tega radiografke aparate, tako cla bodo pošiljali tudi slike polarnih krajev. Pot od Tronisoa do Fairbanksa bo znašala 5300 km in nazaj pa 7300 km, skupaj torej okrog 13.000 km. Nansen je dejal, da so Rusija, Amerika in Skandinavske države že privolile v to, da postavijo na mejnih ozemljih radio postaje, s pomočjo katerih bi bil ves svet stalno obveščen o posameznih doživljajih te zanimive ekspedicije. Upor Indijancev Indijanci skritih okrajev države Ontario so se uprli. Nikakor pa ne mislijo vreči Kanadske vlade. Boj velja njihovim lastnini ženam. In kdor pozna vzroke, ne bo ugovarjal. Zakaj te indijanske žene vladajo svoje može na način, ki ni več lep. Medtem ko povsod na svetu opravljajo vladne posle možje, je pri nekaterih Indijancih navada, da sede v državnem svetu samo žene; možje tam nimajo nobene besede. Glavar je seveda moškega spola, podrejen pa je devetčlanskemu svetu, v katerem so .-,ame žene, ki smejo glavarja od slučaja lo slučaja tudi odstaviti. Ce katera teh žen umrje, podeduje dostojanstvo brez vsega njena najstarejša hčerka. Sinovi so pri tem sistemu potisnjeni čisto v stran. Iu teh razmer so s^daj možje siti. Ko je bil nedavno neki glavar odstavljen, ker ni slepo ubogal žen, so uiežje ogorčeni zavihteli tomahavke m odločno zahtevali. da njihov veliki brat ostane na svojem mestu. Niso pa zahtevali samo tega. Tudi za bodoče slučaje naj bi se nekatere stvari zboljšale. Možje so n. pr. želeli, da bi odslej sami volili svoje glavarje. Pa so se zelo ».motili. Žene niso hotele ničesar vedeti o takih željah po svobodi in so odklonile vse zahteve. Posledica je bila, da so možje vprizonli malo revolucijo. S klici: »Doli z ženami!« so pregnali državni svet čez gore in doline in >estavili, kakor se za revolucijo spodobi, svoj izvrševal-ni odbor. Vendar pa je treba počakati, kako dolgo si bodo žene pustile dopasli svoje od-stavljenje. Božični dnevi pri tvrdki Drago Sehwab za vsa oSačila 15% popust -do -BO Velika eksplozija. V severnoameriškem mestn Pittsburghu je v poštnem uradu eksplodiral plin, ki je pognal celo poslopje v zrak. Izpod razvalin so izkopali 4 mrtve in 26 teikoTanjenili. 100 letnica pisave za slepce. Koncem leta 1829. je iznašel Louis Braille, učitelj na pariškem zavodu za slepce, pisavo za slepce, ki jo dandanes uporabljajo ix> vseh zavodih za slepce na svetu. Izumitelj je bil sam slep. Ko je iznašel pisavo za slepce, je bil star še-le 20 let. Na sliki prepisuje slepo dekle tekst v pisavi za slepce. Kandidat sntrti V neko graško restavracijo je prišel te dni mlad mož, ki je naročil izdatno večerjo iu izpil par kozarcev piva. Ko je bilo treba plačati, je čisto mirno povedal natakarju, da nima niti ficka. Natakar je poklical stražnika, ki je moža aretiral. Na policiji je mladi mož pripovedoval, da se piše Aleksander Kanto-mirov, da je doma iz Orola v Rusiji in da je nazadnje bival v Moskvi, kjer je študiral pravo. Maja meseca 1927 je bil v Moskvi skupno z grofico Nelo Petronevsko radi monarhistične propagande obsojen na smrt. Pri jnstifikaciji v nekem gozdu blizu mesta je dobil strel v prsa in so ga imeli za mrtvega. Neka stara žena ga je našla težko ranjenega in mu stregla, dokler ni okreval. Kantomirovu se je nato posrečilo, da je pobegnil preko Odese v Carigrad, odkoder se je na neki jadrnici pripeljal v Italijo. Prepotoval je peš Francijo in Nemčijo ter prišel končno v Line in Solno-grad. V Gradcu ga je lakota prignala v restavracijo. V dokaz svojih navedb je pokazal na levi strani prs mesto, kamor ga je zadela krogla, in na levi rami točko, kjer je prišla krogla skozi. Kantomirov, ki govori samo ruski, je ohranil samo časopisni izrezek, kjer je poročilo o njegovi skupni aretaciji z gro-finjo Petronevsko. Napravil je tako ugoden utis, da je policija verjela njegovemu pripovedovanju. Operacija nss zdravem človeku Državno pravdništvo v Berlinu je uvedlo kazensko preiskavo proti berlinskemu zdravniku dr. Fischederju in trgovcu Rudoifu Heskyju, ker sta izvršila velike goljufije na ta način, da je zdravnik popolnoma zdravemu »bolniku« odprl trebušno votlino, da bi na ta način dobil pri zavarovalnici visoke zneske za zdravljenje in zdravniške račune. Hesky je prišel k zdravniku prvotno kot pacijent. Med obema pa se je razvilo prijateljsko razmerje in dr. Fischeder je dovolil Heskyju, ki je kazal veliko zanimanje za medicino, da je prisostvoval operacijam. Končno je Hesky opustil trgovski poklic, da bi pri dr. Fischederju deloval kot asistent Na prigovarjanje dr. Fischederja se je Heslcy zavaroval pri treh zavarovalnicah. Dr. Fischeder si je hotel na ta način z operacijami na zdravem Heskyju odpreti nov vir dohodkov. Prva se je izvršila, ker si je baje »pacijent« vsled padca z lestve pretrgal trebušno mreno. Zdravnik je Heskyju odprl trebušno votlino in nato rano zašil. Kasneje se je baje pojavilo v trebuhu krvavljenje in potrebna je bila nova operacija. Tretjič je dr Fischeder operiral Heskyja radi želodčne bolezni. Dejansko ima Hesky na trebuhu tri brazgotine, ki pričajo, da je bil trikrat operiran. Dr. Fischcder odločno ugovarja, da bi z goljufivim namenom in na zdravem človeku izvršil operacije, Hesky pa je vse priznal Oškodovane so tri zavarovalnice za precej visoke vsote. Anekdota Neka gospa v Parizu je priredila banket v čast pesnika Viktorja Hugoa. Povabljenih je bilo 14 gospodov. Zadnji hip pa je predsednik senata sporočil, da je nujno zadržan. Ko je gospa dobila to sporočilo, ji je bilo to zelo mučno, ker je vedela, da bo sedaj pri mizi le 13 oseb, kar bi pokvarilo dobro razpoloženje praznovernega Viktorja Hugoa. Svojo zadrego je potožila nekemu hišnemu prijatelju, nakar je ta hitel k svojemu prijatelju pesniku Francois-u Copeeju, da bi ga hitro pripeljal na banket. Medtem so gostje č/^ali v salonu na začetek obeda. Med njimi je tudi neki minister, kateremu je gospa zaupno sporočila vzrok zamude, obenem pa mu je izdala, da je eden gostov — ime je zamolčala — Liko praznoveren, da noče sedeti pri mizi, kjer je 13 oseb. Minister je označil tako praznoverje za silno smešno in je to svoje mnenje povedal zaporedoma vsem gostom, tudi Viktorju Hugou. Z vso resnostjo mu je zaše-petal na uho: »Kaj mislite, zakaj še vedno ne začnemo jesti?... No, ker se med nami potika osel, ki se boji, da bi pri mizi sedelo samo 13 oseb. Ali že veste to?« — »Da, gotovo, gospod moj,« je odvrnil Viktor Hugo na ves glas, »zakaj ta osel sem jaz!« * Pavel je dobil delo pri stavbeniku. V po- , nedeljek je pričel, a že v sredo je prosil za izplačilo za cel teden, ker ni imel denarja »Kako to?« se je začudil blagajnik, »saj delate samo šele tri dni.« »Vem,« je odvrnil Pavel,« a če sem jaz vam zaupal prvo polovico tedna, tudi vi lahko meni drugo polovico.« I 41 - V V N N M j fc C fl n « N .. i. C - — - * ? * < O » 5 -»-"rS3 Nji i J to ™ 4) C » fl -O . ir sj - w c IT Q « - -O _ «Q rt •S™ S! 2f 41 -r N is c » i X " i Ki O a • E5£ .S?-* „ On) -Ž-Z M f -ul 3~ r\ ti? X r; s o-«£« S-f g Z. — M - = ~ "'I <0 _ Ki 41 3KQ- ■ Kam pa tako hitite, gospodična Rolanda?« Resnično, tekla je vsa prepadena, ker je bila presenetila svojo teto... ne da bi bila seveda vzela knjigo, po katero je šla. Najbolj pa se je bala, kaj bo, ko se vrne domov h kosilu. Kajti vrniti se je vendar morala! Ubožica je zavlačevala svoj povratek, kolikor je bilo mogoče, toda vedela je. da je vselej točna Filomela pripravljala pečeno piško, ki bo točno opoldne na mizi. Kazalec ure na stolpu se je neizprosno bliža) usodni uri. »O Bog, milosten mi bodi!« Zares ji je bil milosten. Rolanda je naletela svojo teto mirnos zelo zbrano, kajti čim je prisedla k mizi, je pomagala svoji nečakinji: »Čemu pa si pobegnila? Pregledovala sem svojo garderobo in sem ugotovila, da so obleke kakor mnogi ljudje: kadar jih resnično potrebuješ, jih ne najdeš nikjer...« »Tetka, ali zares potrebujete nove obleke? Kai jih sedaj nosite, so vendar še vse dobre in lepe! Zlasti mi ugajate v tisti pleteni, ki vam jo je naredila gospa Grollier.« Teta Cecilija je našobila usta: »Ne rečem ... za tukaj... toda recimo ... nič vet ti ne bom prikrivala ... recimo, da te hočem izne-naiiti.. .< Ivan Pregelj: Zgodba zdravnika Muzniha (L in II. del) - Tolminske matere sveta noč (Izbrani spisi, 4. zvezek. — Založila Jugoslovanska knjigarna.) Leta 1923 je izšla v Gorici v izdaji »Goriške Matice« zgodovinska povest »Zgodbe zdravnika Muznika«. Dasi je pozneje prevzela naklado te knjižice Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, te vendar naše ljudstvo ne pozna tako, kakor n. pr. »Petra Pavla Cdavarja«. V mnogih pogledih je Anton Muznik podoben Odiseju iz Komende, dasi je tolminski ranar manj romantiškega in več trpkega v primeri s pozne|šim lanšpreškim gospodom izkusil, to se pravi, v kolikor je bridkosti, ki mu jih je življenje natovorilo, bolj do svojega srca pustil nego duhovni in umni čebelar Peter Pavel. Oba pa sla iz revnega dosegla dvojno bogastvo ln dvojno odliko: posvetno čast in duhovno zrelost. Oba sta se odrekla užitkom človeške pri-rode in sta se grela ob uživanju drugih. Čeprav je bila ukazana vsakemu drugačna pot, je imelo njuno življenje isti pravec; čeprav je bila vsakemu druga zemlja ljuba in drugi kraj pri srcu, |u je prevevala ena in ista ljubezen. Skratka: Peter Pavel in Anton Muznik sta iz enega lesa. Le to: da je Preglju, ki je oba moža v slovensko slovstvo spravil, Anton Muznik in njegov tolminski rodni kraj vse bolj domač in je Muznik Pregliu nekako ožja družina ter mu v domačem duhu živi. (Tudi je Peter Pavel prav tam, kjer mu je dal Pregelj nekaj tolminskega, najbolj prikupen.) V 4. zvezku izbranih spisov je Pregelj na novo objavil Muznikovih zgodeb prvi del Bistvenih sprememb ne najdeš, pač pa je Pregelj stavek za stavkom brižno izpilil, obrusil in skrbno osnažil, da preseneča kar po novih oblikah in podobah. Povsem nov spis je zgodeb zdravnika Muznika drugi del, ki je dopolnilo nekaterih vrzeli prve- Nemški prevod Cankar la Prejeli smo sledeče pismo, ki ga, razume se, radevolje objavljamo: Hartcnstein pri Slovenjgradcu, 14, dec. Z ozirom na oceno mojega nemškega prevoda Cankarjeve »Hiše Marije Pomočnice«, ki ste jo obiavili v svojem listu in v kateri ste grajali, da je Cankarjev tekst v prevodu skrajšan, Vas prosim. da blagovolite objaviti naslednic moje pojasnilo: Moje spoštovanje do Cankarjevega pesniškega genija, ki mu jo svojih skromnih močeh utiram pot do nemškega občinstva, mi brani, da bi kakorkoli njegove spise krajšala ali spreminjala. Kar ie v mojih doslej izišlih nemških prevodih sprememb in kra|šav, so se izvršile brez mojega sodelovanja in ne po moji volji. Z izrazom odličnega spoštovanja. G. Jirku. Mladost, Stev. 12 prinaša med drugim za Mtlc široke ljudske sloje zelo koristna navodila glede hrane, obleke in stanovanja kot dopolnilen komentar k dr Ušeničnikovi Socialni ekonomiii. Idejno in osebnostno-vzgojno važen in lep je esej: Tvoj in moj obraz. Končan je L del povesti Fantiči. Srpske zadužblne: Dalmatinski manastiri. Boško S t r i k a, ki je izdal knjigo »Karadjord eva Topola« in .Fruškogorski manastiri«, izda v kratkem knugo o srbskih samostanih v Dalmaciji. To so: Krka, Kruna, Savina, Banja, Podlastva, Po-maine, Praskvica, Dulievo, Reževič in Gradišle. ga dela v obliki Muznikovih zapiskov ter nameček drugih doživljajev goriškega deželnega zdravnika. Razdeljen je ta del v uvod, štiri vigi-lije in epilog. Uvod je sam zase prekrasen slavospev slovenski govorici in maternemu jeziku sploh, lako lepo nam o našem jeziku menda še nobeden naših pisateljev ni napisal kakor Anton Muznik, to se pravi, Ivan Pregelj. Uvod stoji sam zase, a tudi vsako posamezno nočno straženje tako: prvo je popis ljubezenske sanje in najbridkejše življenjske rane Antona Muznika, ki ji je ime Leo-poldina Harrscheva; drugo je straženje ob porodu mlade snahe Vite Fiore; tretje je Jobova zgodba nesrečnega višjega zdravnika Alo:zi'a Del-grazija; poslednje pa norčavi zaključek tolminskega veselja. V opombi de Pregelj sam, da »baročne makaronščine latinskih izrazov v drugem delu ni tolmačil«, a [e, mislim, z označbo teh izrazov, da so baročni, sam najbolje označil značaj vsega i.pisa: to ie baročna, v neštetih zaletih in neštetih vpadih izpeljana kronika, ki na zunaj ne pokaže nobenega velikega navskrižja, nobene napetosti iu _ prav za prav — malo pripovedniško pomembnega; navznoter je pa tolmač do najvi5;e priproščine dozorelega moža, ki nam postaja od strani do strani bolj ljub in ljubezni vreden. S trpko in žalostno pesmijo svete noči tolminske matere zaključuje Pregelj 4. zvezek svojih izbranih spisov. Bodi s tem v naglici po prvem čitanju pravkar izišlega zvezka napisanem izrečeno še toplo priporočilo vsem ljubitePem dobre kniige, ob enem pa tudi založbi pohvala za lepo izdajo. s> Knjiga pa ni samo opis teli starodavnih pravoslavnih samostanov s fotografskimi posnetki nego i del kulturne zgodovine Dalmacije s posebnim ozirom na srbski element Izvemo n. pr., da je za časa Petra Velikega v Perastu bila slavna pomorska šola (akademija bi danes rekli), ki jo je vodil Marko Martinovič in so jo posečali ruski bo-Ijarski in knežji sinovi, da se izuče v mornarstvu. Knjiga bo imela okoli 240 strani in nad 100 slik; cena 50 Din za prednaročnike. (Naslov, Boško Strika, starešina pošte Zagreb 1.) Ermanno Amicucci: Le contrat de travail des Journaiistes. Edition du »Diritto del Lavoro«. Rome 1929. — Tajnik italijanskega narodnega laši-stovskega sindikata žurnalistov jc v pričujoči kn,i-žici v francoskem jeziku izdal besedilo delovne pogodbe med časnikarji in izdajatelji, oz. posestniki listov v Italiji Ta pogodba daje v zvezi s tiskovnim zakonom italijanskim žurnalistom take delovne pogo|e, plače, zavarovanost za starost, sigurnost in pravno zaščito kakor je ne uživajo časnikarji v nobeni druji državi na svetu. Žurnali.sti so vsi kategorizirani, šarže so sledeče: direktor, sodiiektor, vicedirektor, šef-urednik, urednik, kro-niker, korespondent, korespondenl-pomočnik, ste-nograf, reporter, sotrudnik in risar, vsak s svojimi dolžnostmi in pravicami; med korespondenti imajo oni iz Rima poseben položaj kakor tudi par-lamentarni poročevalec in oni uredniki, ki pišejo politične članke in sicer v slučaju politične ali kulturne preusmeritve lista. Žumalist je samo oni, ki mu je to po 18 mesecih edina in plačana profesija; poskušnja doba znaša 6 mesecev. Žur-nalisti imajo poleg plače kvinkvenije, en mesec dopusta in trinajsto plačo. Služba neha po sebi, po želji žurnalista seveda, ali po 35 letih ali pn po doseženem 60. letu starosti. Obupni klic na pomoč V naslednjem prinašamo oklic Škofa Antona, predsednika sinoda pravoslavne ruske cerkve v tujini, ki biva, kakor znano, v Sremskih Kurlovcih. Oklic so dosedaj ponatisnili nekateri švicarski in francoski listii. >lz daljnjega vzhodu prihajajo vesti, ki nam trgajo dušo. Rdeči polki, ki so prodrli na Kitajsko ozemlje, so se vrgli s krvoločnostjo na ruske begunce, ki so našli na rnandžursketn ozemlju kot begunci gostoljubno streho. Cele naselbine ruskih beguncev so uničene. Možje pobiti, žene onečaščene, celo otroke so pomorili. Nobene milosti ni bilo za uboge in bolne, ne za otroke in ne za starce. Vse rusko prebivalstvo. ki se nahaja na Kitajskem ozemlju, je bilo postreljeno in pomorjeno t. brezprimerno krvoločnostjo. Duhovnike so mučiLi do smrti. Ženske so onečaščali, otrokom so rezali noge iu roke in jih metali v vodnjake. Tudi starce so streljali. Mnogo je bilo zadavljenih. Drugi zopet 90 padli poor. Šentpelersko prosvetno drušlvo v Ljubljani ima v četrtek, dne 19 t. m. ob 20 (osmih zvečer) zanimivo in poučno predavanje »Z motornim kolesom iz Ljubljane v Rim, iz Rima v Prago, od tam nazaj v Ljubljano«. Najlepši kraji na iej poti se bodo videli v skioptičnih slikah. K obilni udeležbi vabi odbor. Podolicirskl plesni venček. kateri se vrfii 4. januarja na Taboru, bode pod sigurnim in gotovo najstrokovnejšim vodstvom plesnega mojstra g. Jenka, kateri bode izvedel vse najmodernejše plese sedanjesra časa. Vstopnice v predprodaji po 10, pri večerni blagajni po 15 Din. Cenjeno občinstvo se naproša, da pridno sega po istih že \ predprodaji in se s tem izogne nepotrebnemu navalu pri večerni blagajni. Vsaj dinar za Slovensko Straža MALI OGLASI Vsaka drobna vrtfcn 1-50 Min al! vaaka besede ao por Natman|ii og'a» > H H ln. Oglasi nai devet vrstic sc računalo vil«.. '/•> odgovor » am .o Na vpra&an|a brci cnomlie ne oduovar|«mot Šoferska šola 1. obl kooc Cacnetnlk. Ljubljana Dunajske C. 36 (Jugnavto). — Tet i23t Pouk in praktične tožme Prodajalko prvovrstno moč za trgovino meš. blaga, posebno Ct..;i,„ „.„„•. |izvežbana v manufakturi Službo organista |fa ielezninii išfcm. . Po. obč. tajnika in kapelni- nudbe pod »Prodajalka« ka za vse vrst« godbe bi št. 14.269 upravi »Slov.« takoi nastopil. Neoženjen, 43 let. - Ponudbe upravi Slovenca pod St. 14.291. Kovaški mojster Izprašan - srbohrvatske narodnosti, katoličan, 25 let star, čvrstega zdravja in pošten, značaia, ima-joč mojstrsko pravo, želi dobiti primerne službe pri kakem večjem kovaškem podjetju v mestu ali v večjem kraju na deželi. -Ponudbe z navedbo pogojev na naslov: Glasno- . vič Mato Janjevo - Ko- 17 letni fant sovo, Južna Srbija. išje prjmerno stanovanje s hrano v sredini mesta Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 14.232. . . i Gostilno Krojaškega vajenca >na prometnem kraju od_ sprejmem; oskrba v hiši. dam z inventarjem za več Franc Peternel, krojaštvo. iet v n a i e m. Prednost Trebelno pri Mokronogu, samski ali brez otrok in Dolenjsko. zmožni kavcije. - Naslov v upravi pod št. 14.026 Trg. lokal, stanovanje v lepem industrij, mestu oddam za eno leto zastonj tistemu, ki prevzame za ca 70.000 Din kurantnega blaga. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 14.259. Dva dijaka sprejmem na stanovanje z zaiutrkom - Naslov pove uprava »Slov.« št. 14.236. Strojevodja za žago s sedmimi polno-, jarmeniki, v Sloveniji — sc išče za takojšnji nastop. - Olerte z oznako zahtev pod A Sutet Zagreb lil., poštni pret 10. Sedlar in hlapec oba pridna in poštena, dobita stalno službo pri Ivan Savniku v Kranju. Trbovlje Edina še razpoložlj. stavbena parcela ob glavni cesti v Trbovljah ie ceno naprodaj. - Poizve se prt občin, gradben, referentu. Pekarija s hišo in z vsem inventarjem -dobro idoča - v sredi industrijskega trga, naprodaj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 14.035 Bukova drva kupuie družba »Kurivo« Liubliana. Dunaiska c 33 20 % kronske bone kupi Pučka štediona i za-ožni zavod d d . Osiiek. Desatična ul 27 Mahavino hrasta in sliv ter bučne peške, kupujt-ino. - Ponudbe t vzorci na G Ihiflnuinn in Co • La greb, Berisluvičeva 3. Okrog 200 klišejev za razpošiljalnico čevljev, galanterije itd. - poceni proda Jančigaj, Tavčarjeva ulica 1. Pisalni stroj »Berni« nov, 1500 Din, pletilni stroj »Ideal« z mizico in malo rabljen. 2500 Din -proda Jančigaj, Tavčarjeva ulica 1. Pisarniško opravo dobro ohranjeno, proda Jančigaj, Tavčarjeva 1. Puhasto perje kilogram po 38 Din rai-pošiliatn po povzeti« oui mani 5 kg . Polem čts' belo gosie kg po ! 30 Dir in Cist beli puh kj pc 30C Din • L Brozo»i« /agreb f|jc8 32 Vino Opolo zajamčeno pristno, do konca decembra fe? ulico po 10 Din v hotelu »Bellevue« Ne zamudite ugodnostil Več gramofonov prvovrstnih, prodam po jako nizki ceni. Naslov v upravi »Slov.« St. 14.248. Poročne prstane nudi najcene Ivan Pakiž, Ljubljana, Pied škofijo 15 Prodaja premoga in drv Dostava ua dom Frar Je/eršek Vodmat Moste. Pisalni stroj znamke Undervvood, se ceno proda H. Franke, Ljubljana, Gradišče 8-b, III. nad. Iliri!« nuuajnka 4« • Tel. 28-2« Pletilni stroj št. 8 z aparatom, prodam za 6700 Din. - Naslov pove uprava »Slov.« št. 14.268. Strojno pletils?--v ie edino ugodna prilika za takoišnio dosego dobrega zaslužka in lastnega oodie'ia lire? posebnih stroškov in zamude časa Učne tečaie se nastopi lahko vsak dan Jaiboliši pletilni »troti »Walter« vedno v veliki izberi n» zalogi - F KOS. Liub-liana. Židovska ulica 5 mrita urna ogne Šivalni stroj z okroglim čolničkom. šiva naprei in nazaj, skoraj nov, se zelo ugodno proda. M. Matelič, Gradišče 8-b/IlI. Nsznmja se da 90 prispela nova dalmatinska vina ki se točijo v gostilni pri • I rat niku« Šv Petra e 25 in Kette-Murnova cesta 26 Istotam domača in dalmatinska kuhtnia in vsak dan sveže morske ribe Denar in čas si prihraniš s slamorez-nlco, ki jo kupiš v največji zalogi poljedelskih strojev: Franc Stupica v Ljubljani, Gosposvetska 1. Najboljše peči na žagovino, zajamčeno brezhibna funkcija, razpošilja na poskušnjo po zelo znižani ceni od 290 Din naprej Torei nobenega rizika! — Ako ne ugaia, plačam tovornino tja in nazaj sam Jakelj Slovenjgradec. Pozor! Priporoča se fotografski atelje Kune Franc, Ljubljana, Wollova ulica 6. -Izdelujejo se slike za legitimacije ceno in najhitreje. kakor vsa druga v stroko spadajoča dela. -Zahtevajte cenik nagrobnih in povečanih slik. Pozorl Volno io bombaž kupiti naiceneie pri tvrdki Kari Prelog. Ljubljana. Stari trg štev 12 in Židovska ulica šlev 4. Učenka sc sprejme v trgovino z mešanim blagom na Gorenjskem Siarost nau 15 let, pridna in poštena. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe pod »Učenka St. 14.276 uoravi Slovenca, j Radione - 4 cevni, z boljšim telefun-| ken zvočnikom in vsemi pritiklinams naprodaj za j 4000 Din. Primeren ludi i za dvorane tn gostilne ' - Ponudbe sprejema uprava »Slov.« pod St. 14.230. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem žalostno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga, mati, stara mati in sestra, gospa MARIJA BATTELiNO poscsinica » v torek dne 17. t. m. ob tri četrt na štiri jiopoldne, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek popoldne ob 2 iz hiše žalosti, Tržaška cesta (cesta XI), na pokopališče nn Viču. — Svete mnše zadušnice se bodo brtile v tukajšnji župni cerkvi sv. Antona. V i č - G 1 i n c e, dne 17. decembra 1929. Angelo Baltelino, soprog. Peler, Angelo, Anton, Knrmi, Ida, otroci. Jožica Butlelino, sinaha. Milja in Bosko, vnuka; in vsi ostali sorodniki. feHha tzfofra: bombonov čokolade keksov obeskov daril j. viteh. etiiftUana Sv. Petra cesta I Stedilniški grelci se izborno obnesejo Cena 50 Din — izdeluje Fr Kosmač — Jeranova ulica 5, Ljubljana. Dr G P1CCOLI lekarnat v Ljubljani priporoča pri zaprtju in drugih težkočah želodca svoio preizkušeno kupiti' najceneje pvi ivrdk a- V«IH, t JUBiJANA EtcsMovn ecstn 24 ve! u žita in moke .V. •• Moko dobro, svežo in suho. dobit« nsjeoneie v F Ju-van-a vahčnem mlinu. Sr Gameline. p Št Vid nad Ljubljano — Zahtevajte eenikl Ne zamudite prilike preskrbeti si poceni lepa in solidna božična darila v srebru in zlatu pri zlatarju A. Slumpiu, Maribor, Korcška ces'a 8. — Tamkaj se kupuie tudi staro zlato in srebrne j krone po najvišjih cenah ozir. spreiema v zameno šivalne stroje in giamofone popravil \ najboljše in najcenejše Mehanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ. Maribor, Tatenbachova 14 — Zadostuje !opisnica, da pridem na dom po stroje in gramofone. iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintniiiiiiiiiiiHii Za BoZlC pripončam mojo bogato zalogo obt suov za 1 ož iUO drevo. Prvo rstoe slad-S iee poprtnjake (Leb-kuchen) kakor tudi tu d in la voš ene ivečict za božično dre v la tnega izdelka ter voščilo za pode FRANC GERI MARIBOR - Gosposka 13 iiiiiiiaiiiiiiiMiiai!iii!iiiuiiH!iiintuiiiiiiiiiiuiiiiuiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiii Na Jesenicah ¥ pisarne car. posred. A. STEKAR ¥ Jesenice Telefon št. 3 no Gorenjskem opravlja vse carinsko-spedicijske uvozne, izvozne transitne in transportne posle lastna Carinsko -s pedicij. & transportna poslovalnica SLOVENIll-TRflHSPORT Ljubljana, Miklošičeva cesta 36 Telefon 2718 radlo-oparafe 3 in 5 cevne prodam za Božič za rchiamno ccno Ivan Doaatal Lgubilana - ltoiii»resni irg 19 p leg Nunske c» rkve [Najlepši boiiinl dar; za šolsko mladino je otroška pisalna miza. Nudite otrokom veselju do učenja. 01iran*tp ML zdrave * telesno nego I I B B i I i K NOVA OTROŠKA 1 PISALNA MIZICA Bi se uravnava t.a vse starosti otrok od S. do IS, eta usIrezB vsem nra vilom o pravilnem držanm telesa pri učenju ter 'e obenem praktična shramba rji vse Šolske potrebščine. Mizice izdelule tnlku I. REP$E fvornico ponišsva, uubltono ovoi n) trd i. IG8SQfSB9 Motorne lokomotive za pogon s sirovim oljem Perfektni-na saidakontist-lca zmožen-na slovenske, srbo-hrvatske ter nemške korespondence, se i-če za večie industrijsko pod etje. Ponu ibe na oglasni oddelek BSlovenca" pod štev. 14040. DSE5EL- MOTORNE - LOKOMOTIVE za lahne proge. Posebno ceneni pogon. Popolnoma zanesljive in trpežne skozi dolgo vrsto let pri največjem obtežen ju počenši od 7'5 KS, Teža v pogonu 2'3 to. za tir 500 mm in več ORENSTEIN I KOPPEl D. D. ZAGREB. FRANKO 'ANSKA 2/11. - TELEFON BROJ 50-64 En irros' OM.EJTfc, SI Z\ BOZIC! En detail! Iltrafne voži kc, S^jm knlesa. otroke vožn ke kol. sna de'a, pnevmatike -prejema vsakovrstna noppnvlla nn-rrklanje n Oton Zemelrr Cenik, ir.iii o! LJUBLJ AN j Plačilne olajš-ve! Marijin trg b Tovarna sa izdelovanje likerjev, desertnih vin in sirupov JAKOB PERHAVEC GOSPOSKA VLICA 9 :: MARIBOR :: GOSPOSKA ULICA 9 Pristna slivovka, droienka, brinjevec, konjak, rum, vnc vrste likerjev, sadnih sokov, špirit, vinski kis, esenčen kis, iaj v zavitkih in odprt. — Na drobno in na debelo. Mno moko iD vse mlevske Izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. Zorman Stari trg 32, Liubliana Mi slikamo vse! Slike poobličia (Portršt bilderl razglednice slike takoi tzgomvbene indu slrtiske io Športne slike Novo vpe'ian fotnatelie » naimoderneišimi aparati Fotoroevei Maribor Gospodska 39 Božična darila! Moško sukno za obleke in zimske suknje: volneno, baržun, pltš za oblike in plašče, Crepp de chine v raznih barvah za obleke platno, cefir, oblačilni in perilni harht, moške srajce, samoveznice. ovratnike, dežnike, rokavice nogavice, žepne rute, pletenine, snežke, copate i. t. d. — Znižane cene! Za obilen obisk se priporoča ALOJZ DROFENIK GLAVNI TRG 9 :: CELJE :: GLAVNI TRG 9 Zajamčeno samo prvovrstno blago! Oglejte si pred nakupom cene! ADOLFINA in MATILDA BAUER naznanjata, da je njihova srčnoljubljena mati, gospa Terezija Bauer pl. Scfteuchenstue! v ponedeljek, dne 16, t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 18. decembra 1929 ob 3 popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 17. decembra 1929. Brez posebnih oznanil. Mestni pogrebni zavod. Bamjai preproge Garantir. trajne barve, čista volna, najcenejše vozlane preproge domač izdelek se dobiva v vseh boljših trgovinah s preprogami. Nadluhi Nov Siemens ov ionofor Z MIKROFON POJACALOM S'u=alo z roja Salo m, ki se da re-iili" rati s či-tim glasom, br-z stranske ga šuma in neopazl.ivo pri rabi Drcplnfno Drcdvotanie naše Sntclailtia dunalshe lo»or' ne v dneh od ie. - 20 oec rotira oa 9. 12 ln od 3.-6 ure Jinfo