37. številka. Ljubljana, v četrtek 15. febrnvarja XXVII. leto, 1894. Izhaja vsak dan mvecer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 glđ., za jeden maaec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaBa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-viste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., £e se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. Dpravniitva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Goriške srednje šole. u NaS klerikalni daevnik, ki si je z neosnovanim napadom na narodnega učitelja tukajšnje gimnazije prav močno prste opekel, nam očita, da Brno, svareč pred takimi napadi, nedosledno postopali ter na« opozarja na dopise in članke, koje Brno v svojem listu objavljali u Celjski gimuaziji. To očitanje se nam ne vidi opravičeno in to zategadelj ne, ker jfl bila stvar glede Celjske gimnazije bistveno drugačna. Če bi se nam bil doposlal dopis, da je na Celjski gimnaziji kak profesor nemškega mišljenja nalašč slovenske dijake obkladal z dvojkami, bi ga ne bili objavili, ker smo prepričani, da tudi na Celjski gimnaziji ni nemškeg* finatika-profesorja, ki bi z golega sovraštva do slovenstva delil slabe rede svojim BloveuBkim učencem. Kar smo o ti gimnaziji pisali, veljalo je v prvi vrsti surovosti nemških dijakov, za kojo so premalo energični učitelji morda tudi nekoliko odgovorni, pa vender ne toliko, kot stariši, ki ne um jo brzdati razposajenih svojih otrok. To, kar smo mi o Celjski gimnaziji pisali, se niti z dalje ne da primcriati z onim, kar se je čitalo v „Slovencu" glede razmer na nagi gimnaziji. Da bb nahajamo na pravem stališči, pripozoal je ravnokar omenjeni dnevnik Bam, ko je na prvm svojem mestu tako odločno grajal in obsojal postopanje znanega kapelana, ki je nadlegoval deželni šolski svet z vlogami, v tistem duhu pisanimi, v kojem je bil pisr.n znani „Slovenčev" podliatek. Upamo torej, da se nam ne bode štelo v nedoslednost, če š-3 neko liko besed spregovorimo o Goriških srednjih šolah in o interpelaciji, Btavljeni radi njih v dež zboru goriškem. Tudi tukaj prišle so v razgovor več ali manj notranje razmere na tej gimnaziji. Ali slovenski poslanci, ki so interpelacijo stavili, Be pri tem niso posluževali samo površnih fraz. Oni navajajo na vseh mestih svnje izborne interpelacije obilo dokazov. In ti dokazi so tudi v istini taki, da si mora človek nehotd misliti, da je nekaj nezdravega na Goriški gimnaziji in da so naši deželni poslanci v Gorici pravo zadeli, če so te nezdrave razmere pritirali v deželno zbornico in na nje opozarjali državno upravo 1 C« na gimnaziji posamezen učitelj strogo postopa, ter časih slab red zapiše, ki bi ga drugi profesor morda ne zapisal, ne tiči v tem še taka nevarnost, da bi se radi nje moralo javno pisati ali govoriti. Če se pa pri vodstvu kake gimnazije pokaže jasna tendenca, nemščino uporabljati kot orožje proti di-jaštvu druge narodnosti, ter pouk v tem jeziku tako nenaravno razširili, da pod njim morajo omagati nenemški dijaki, potem so vsi javni faktorji poklicani, da se upro proti ti nevarni tendenci. V i iter-pelaciji se navajajo slučaji, s kojih bi Človek skoraj sodil, da so na Goriški gimnaziji nastavljeni nekateri nemški pruf-sorji, ki svojo nemško prenapetost s tem kažejo, da slovenskih dijakov ne ljubijo in da tisto hvaležno nalogo svojega lepega poklica, odgajati mladino, občutijo kot težko breme, češ, da je nehvaležen posel — eioe undankbare Arbeit — vtepavati civilizacijo v gorjanske slovenske glave! Profesor, ki je kaj tacega izrekel, je Živ dokaz, da bi on sam še potreboval učitelji, ki bi mu de nekaj civilizacije v možgane potisnil! Omenjeni izrek nam pa Bluzi dalje v dokaz, da nemški profesorji — vse to pa omenjamo le pod pogojem, da je omenjeni izrek resničen — na gimnaziji Goriški svojega poklica ne opravljajo z ljubeznijo in da si skuhajo breme tega poklica olajšati s tem, da z neznosnimi zahtevami pri poduku nemškega jezika delajo na to, da se Število slovenskih učencev krči in manjša. Dostavljamo pa takoj, da je nam komaj mogoče dvomiti o resničnosti omenjenega izreka, ker je gotovo izključeno, da bi bili naši poslanci, ko bo tako tehtno interpelacijo stavili, površno postopali, ne da bi se poprej ne bili do cela prepričali, da je vse resnica, kar se v interpelaciji navaja! In gotovo je pomisleka vredno, da je ravno na Goriški gimnaziji zadnja leta padlo toliko učencev, kakor nikjer drugod ne! In istotako jo pomisleka vredno premišljati, kam bodemo konečno prišli, če se slovenski dijaki na to gmnazijo ne bodo radi sprejemali in če bode na drugo stran vodstvo te gimnazije neprestano po vdarjalo in zahtevalo najhujšo strogost v nemščini, tako da bode slovenskemu dijaku skoraj nemogoče Bhajati in da se bode slovenskih starišev polastil velik strah, pošiljati svoje otroke na to gimnazijo? Če se na tej gimnaziji v istini v takem duhu deluje, kakor trdi to interpelacija, potem so sloveoski poslanci govorili v imenu celega slovenskega naroda in ne samo v imenu goriških Slovencev. Tukaj bo stvar suče okrog zadeve, ki je važna ne samo za goriške Slovence, ampak za nas vse! Če je to, kar interpelantje trdijo, resnično, potem goriški Slovenec kmalo ne bode imel gimnazije, v kojo bi svoje otroke pošiljal; potem bode Goriška gimnazija germaniza-toričen zavod, kakor bi si ga Nemci boljšega želeti ne mogli! Iz srca smo torej hvaležni svojim poslancem v Goriški zbornici, da so z interpelacijo odkrili pekočo rano na Goriški gimnaziji. Državna uprava pa je sedaj zavezana, da z vso strogostjo preišče v interpelaciji navedene slučaje in da prej kot mogoče odstrani vse, kar se je grajalo. Pač žalostno bi bilo, Če bi se dopuščalo, da bi na Goriški gimnaziji prenapeti nemški profesorji preobračali svoje german-ske kozolce in očitno kazali, da ne ljubijo slovenskih učencev in da jim je vzgoja teh učencev samo nehvaležno delo! Zadeva pa je tudi taka, da ne spada samu v deželni zbor; postaviti se ima tudi pred državni zbor, da se bode vsaj zvtdtflo, kakega mnenja je o njej sedanji naučni minister, ki je, kakor znano, rodom Poljak. Vse skupaj pa uam je živ dokaz za to, da je na Goriški gimnaziji slovenščini odkazano preneznatno mesto! Če imamo v L;ubljaoi slovenske paralelke in če jih imamo de celo v Mariboru, potem ne vemo, čemu bi bo te paralelke ne otvorile tudi na gimnaziji v Gorici. Te paralelke se morajo odločno zahtevati, nuni tako kakor one na gimnaziji v Oalfi 1 če je koalicijska doba za nas Slovence tako krasna in lepa, kakor pisarijo nekateri mehkužni štajerski politiki, sedaj je prilika, da se to dokaže! Če je ta koalicija res kaj vredna, potem moramo brez truda dobiti paralelke tako v Gorici, kakor v C^lji. Vsled interpelacije naših poslancev v goriškem deželnem zboru je zahteva slovenskih paralelk v Gorici postala akutna in slovenski državni poslanci jo niti trenutek ne smejo iz pogleda pustiti. Kakor rečeno, LISTEK. Bedrich Smetana. skladatelj „Prodane neveste". Skoro bode že minulo trideset let, odkar je Ženijalni skladatelj Smetana zložil divno svojo komično opero ,Pr o dana nevest a", ki se je prvikrat pela na češkem gledališči dne 2. maja leta 1866. Postala ju takoj priljubljena repertoirna točka čeških in tudi drugih slovanskih gledališč, na katerih se je predstavljala. Širšemu umetniškemu svetu pa je postala še le znanu, odkar je lausko poletje slavila toliko slavlje v gledališči Dunajske glasbeue in gledališke razstave. Začudeni povpraševali so se Dunajski glasbeni kritiki, kako je bilo mogeče, da je tak glasben biser ostal toliko (asa njim nepoznan. Kmalu potem, ko jo je pelo v izvirnem jeziku oBobje Praškega »Narodnega divadla" pela se je na Dunaji tudi v nemškem prevodu in danes poje se že skoro na vseh boljših gledališčih v Nemčiji, kjer se je povsod izredno omilila. Ker nečemo segati v področje našega glasbenega poročevalca, omenili smo toliko na kratko danes, ko se bode to slavno d*lo češkega skladatelja prvikrat pelo na odru slovenskega gledališča. O vsebini opere se nam ne zdi potrebno govoriti obširneje, ker je „Dramatično društvo" izdalo libreto v tisku in ga že razposlalo svojim članom, nečlani pa ga lahko dobe v knjigarnah. Preostane nam torej povedati nekoliko o skladatelju in njega tragični osodi, katero je tako gauljivo popisal v slavnem kvartetu, ki smo ga čuli nedavno od štirih mladih čeških umetnikov. Bedf cb (Miroslav) Smetana rodil se je v Lito m i š I u , dne 2 marca leta 1824. Prvi pouk v glasbi vzpre'el je od svojega očeta, kateri, akopram kmetovalec, je bil velik prijatelj glasbe in je svojega sinčka zgodaj vadil v igri na godih in na glasoviru. Ko je mali Smetana bil star 5 let, igral je že prvo vijolino v kvartetu v čast očetovemu godu in s 6 leti nastopi je pohvalno v javni akademiji. Glasbeno izobraževal se je dalje v J i ml f.ho vem Hradci in pozneje v Pragi iu v Plzni, kjer je dovršil gimnazijske studije, potem pa se je popolnoma posvetil glasbeni umetnosti Seznanil se je s slavnim Lisztom in z Robertom S c h u m a n n o m in je v tej dobi skladal večinoma za glasovir in zložil nekatere in-atrumentalne simfoniftke skladbe. L. 1848. ustanovil je v Pragi zavod za poučevanje na glasoviru, leta 1866 pa je odšel v Gutbenbnrg na Švedsko, odkoder pa se je zopet vrnil v domovino. Ko je leta 1866 postal prvi kapelnik češkega deželnega gledališča v Pragi, bil je na svojem pravem mestu in začel se poskušati tudi v dramatičnih skladbah. Prva njegova opera „Hrani bori v Čechach" se je predstavljala leta 1865; za njo prišla je leto pozneje .Prodana nevesta", mojstersko delo v narodnem in v glasbenem oziru. Potem je zložil Se razne opere, izmej katerih sta najbolj znani „Dalibor* in „T a j e m n o s t". Kmalu pa je kruta osoda zadela Smetano, oglušil je popolnoma in moral odstopiti kot kapelnik. Začel je hirati in zatnračil se mu je um ter je dne 12. maja 1 1884. umrl v deželni blazn ci v Pragi. Tako tragično je končal mož, ki je glavni zastopnik češke narodne glasbe. PoBebno njegova „Prodana nevesta" nosi zdaj slavno njegovo ime po vsem glasbenem svetu in ne po krivici imenovali so veljavni nemški glasbeniki to delo slovanskega skladatelja biser mej komičnimi operami, ki daleč nadkriljuje svoje vrstnica po krasui glasbi. Slovenskemu občinstvu in sploh vsem prijateljem glasbe podaje se danes prilika, čuti to izborno delo, za katerega nabavo se „Dramatično društvo" ni strašilo stroškov in si pridobilo pravico, da mu mora biti zahvalen vsak prijatelj glasbene umetnosti. A. Ce ima koalicija tisti medeni štajerski pomen, dobile se bodo te paralelke brez truda; ce jih bode pa minister Madevski odklanjal s tisto odločnostjo, kakor bo jih odklanjali njegovi predniki, potem pa bodemo vedeli, koliko cene ima koalicija za nas Slovence! Vselej pa bode Sla prva zasluga našim poslancem v Gorici, da so s svojo možato interpelacijo kremenito dokazali potrebj slovenskih paralelk na Goriški gimnaziji 1 Deželni zbor kranjski. (XIII. seja dne" 15. februvarja 1894) Deželni glavar De te I a otvori sejo ob l/all. uri. Prečita in odobri se zapisnik zadnje seje, došle predloge in prošnje (6) za službo deželnega knjigovodje se izroče pristojnim odsekom. Zakon o napravi nove okrajne ceste pri Radovljici se vzprejme v tretjem branji. Posl. Murni k poroča za finančni odsek o prošnjah občin Škif>loka, Žiri, Poljane, Trata, Javorje in Senožeče za zgradbo železnic-) Škofjaloka-Divača, navaja vse korake, katere je že storil tudi deželni zbor v tem oziru in predlaga: Prošnje predložiti je z ozirom na svoj čas storjene sklepe dež. zbora trgovinskemu ministerstvu. Posl. dr. Tavčar pravi, da se to vprašanje že veliko let odklada, da pa vender ni prišlo še do rešitve. Potrebnost te zveze se je že neštevilnokrat priznavala zlasti z ozirom na trdo tarifno politiko južne železnice. Prav v interesu dežele kranjske je, da se uniči tarifni monopol te železnice. A tudi država bi imela korist, da se zgradi proga čez Škof|oloko. Nam je pač najbolj do tega, da se druga proga v Trst zgradi skozi našo deželo. Lani je baron Sihwegel stvar glede železnice čez Karavanke vse drugače popisoval, kakor stoji danes. Poslanec Šuklje, ki je v železničnih stvareh navadno Hamo jek tega, kar je prej premislil baron Schv/egel, je lani tudi že v tem zmislu govoril, da bo vlada čez Ljubelj gradila železnico II. vrste. Potem pa je začel Schwegel Bosebno naglašati, da ne smejo priti v nevarnost gospodarski interesi celokupne države, in to kaže, da železnice čez Ljubelj ne bo. Sedaj se pretresa projekt, napraviti tunel skozi Ljubelj in potem železuico skozi Bohinj. Iz tega je sklepati, da proga čez Kranj in Žkofjoloko nima upanja, da se izvrši, kar je z ozirom na novega trgovinskega ministra prav verojetno. Dežela bi samo tedaj imela korist, če bi se grad'la železnica čez Kranj do Razdrtega. Tu gre za koristi dožele, dočim bi železnica čez Bohinj samo obrtni družbi koristila. S to progo bi se tudi deželi prihranilo, graditi lokalne železnice, kar bi sicer morala storiti. Govornik predlaga, naj se iz predloga izpusti sklicevanje na lanski sklep dež. zbora in naj se prošnja predloži trgovinskemu ministerstvu s priporočilom. Posl. baron Schwegel priznava, da je v interesu dežele, doseči drugo zvezo s Trstom, ali glede tega vprašanja niso odločilni naši iuteresi, nego interesi celokupne drž-ve. Ker su misli na podržavljenje južue železnice, ne bo potrebna druga proga v Trst. dasi bi bila proga Škofj* L')ka Divača dosti krajša. Sedaj koristi južna železnica največ le Reki. Govornik razpravlja potem prav obširno vprašanje o železniški zvezi mej drŽavo, inozemstvom in Trstom in o železnici skozi 15 hmj ter povdarja, da je morda dobiti še krajšo zvezo mej C -lovcem in Trstom kakor čez Škofjo Loko in tudi cenejšo in to skoz Bohinj. Posl. Luckmann pravi, da je bil vedno za to, da tele druga proga v Trst čez našo deželo, ali Btvar stoji zdaj slabo, ker se neče ustvariti konkurenčna proga. Tudi na železnico skozi L uhelj na Škofjo Loko se ne misli, ker jej je ustvarjena konkurenca s Kamniško železnico. Goričani so na to sprožili projekt, zgraditi železnico čez Bohinj in če bo ta proga krajša in cenejša, se bo najbrž zgradila. Bohinjski dolini in tudi celi deželi bi bila ta železu ca samo v največjo korist, ker hi bil pot v Italijo potem krajši in cenejši. Posl. K lun sodi, da bi bila železnica čez Ljubelj brez pomena, če se ne gradi nadaljevanje čez Škofjo Luko. Govornik nolemizuje s posl. Schvveglom in Luckmannom in pobija njune nazore in izvajanja potegujoč se za progo Škofja L>ka-Divača ter priporočujoč naBvet dra. Tavčarja. Posl. dr. Schaffer priznava, da je upanje, da se zgradi železnica skozi Bohinj in povdarja, da se s tem še ne hi ustanovila konkurenčna proga Škofa Loka Divača in da se U še vedno lahko zgradi. Sicer pa je naša glavna naloga, da se pri rešitvi tega vprašanja ne prezre naša kronovina. Ko je če poel. dr. Tavčar zavračal izvajanja barona Schvregla, dokazujoč, da bo povsem nejasna in neprec zna ter priporočal tvoj nasvet, in ko je še poročevalec Murnik vso stvar s svojega stališča pojasnil in zavračal preveliko povdarjanje celokupnih državnih interesov, kakor j h sodi slučajno na krmilu stoječa stranka, vršilo se je glasovanje in ■e je vzprejel predlog dra. Tavčarja. (Koneo prib.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 15. februvarja. Za slovansko liturgijo* „Hrvatska" objavila je te dni ta-le telegram: Ravnokar je došla v roke sv. Očeta adresa, doposlana od duhovščine Spletske Škofija v obrambo liturgije v staro hrvatskem jeziku. Adreso je podpisalo 110 duhovnikov, mej njimi več kanonikov. V Vatikanu je vzbudila senzacijo okolnost, da se je adresa odposlala naravnost sv. Očetu, pustivši na stran škof* Nakiči, proti kateremu je menda v adresi mnogo pr.tožeb. Verska šola Gorenjeavstrijski deželni zbor začel je bil tekoče zasedanje s slavospevom na koalicijo, a še pred koncem je prišlo do prav rezkega razpora mej ko aliranci in sicer radi verske šole. Šolski odsek dež. zbora je namreč predlagal resolucijo, s katero se zahteva obnovitev verske šole. Levičarji so se resoluciji upirali ne samo sklicevaje se na koalicijo, nego tudi o stvarnega stališča, češ, da sudanji ljudsko Šolski zakon zadostno skrbi za versko vzgojo otrok. Debata je bila prav srdita. Resolucija bq je seveda vzprejela ali prijateljstvo mej liberalci in konservativci se s tem ni kar nič utrdilo. Vojno tninisterstvo in voja&ki škof. Pismo vojaškega škof« dr. Belopotockega na discipliniranega kurata Skacela, v katerem se je naravnost obsodilo postopanje vojnega minidterstva, priobčili so razni listi. S tem, da je prišlo to pismo v javnost, se je prouzročil kor ti kt mej vojnim ministrom in vojaškim škofom. Vojni minister je tudi že naročil vojaškemu škofj kot pomožnemu organu vojnega ministerstva, naj izjavi, ali je v listih pri -občeuo pismo pristno ali ne. V vojaških krogih bo sodi, da bo moral škof Belopotocky demisijonirati. Viiaiije državo. Koburžan in Stambulov. Oče princezinje Marije Koburšbe, bolgarske knjeginje, Robert de Bourbon, prišel je, kakor se poroča iz Carigrada „Moskovskim Vč lomostim" h krstu svojega unuka v Sofijo. Pravi uzrok njegovemu prihodu pa to ni bil, uzrok je bil ta, da je izvedel za nove kaj ostre prepire mej zetom njegovim, Koburžanom in Stambulovom. Zet in hči sta mu povedala kaj uavese!e reči. Hči je tožila, da se čuti kakor v zaporu. Dopise in telegrama dobivajo Koburžan in soproga njegova vedno Šele potem, ko jih je pregledala cenzura. Takisto ju tudi a pismi m brzojavkami, katere pošiljata onadva Stambulov ju stroga nadzira in brez njegovega dovoljenja ne sme nikdo k njima, še k avdijenci ne. Koburžan je zopet tožil, da ima mej ministri same sovražnike in da Marinov, Lukanov, Sirov in Petkov niso nič boljši kakor Stambulov. Ti ljudje, rekel je Koburžan princu de B »urbon, varajo in pustoš'jo deželo, izkoriščajo jo za bvoj žep in jaz bom za to odgovoren. Princ de 1$ ,url>ou se je najprej z diplomatičnimi zastopniki trojne zveze posvetoval o sredstvih, kako zboljšati aituvacijo njegovega zeta, a ti so mu rekli, da bi se Koburžan ne bil smel spreti s Stambulovom, dokler ima ta vso moč v rokah. Princ de Bourhon je potem obiskal Stambulova in imel ž njim dolgo posvetovanje, a jeli kaj dosegel, se ne \o Splošno pa se sodi, da je prej ali slej velika kriza neizogibna. Francoski anarhisti. Francoski parlament je napovedal anarhistom vojno na življenje in na smrt. Poslanec Bouge je interpeloval vlado radi zadnjega atentata in jej očital, da je dovoljevala anarhističue demonstracije in da hujskanja potem listov ni preprečevala. Apostrofiral je vlado, naj hode pogumna nasproti anarhistom. Minister Ravnal je na to izjavil, da bodo sedanji zakoni za uničenje anarhistov zadoščali. Vlada hoče horilce za red podpirati in zato je hrabremu redarju Poissonu podelila viteški križec častne legije. Anarhistične demonstracije se bodo odslej vso zabranile in bo vlada vsa storila kar je mogoče, da zagotovi sedanji red. Zhorn'ca je ministru viharno ploskala, samo socijalistični poslanci sa niso geoili. Sploh pa se opazuje nekako približevanje socijalistov k anarhistom. Zagovorniki sedanjega socjaluega reda bo toliko časa metali socijaliste v isti lonec kakor anarhiste, da so se prvi drugim približali in začeli ž njimi fraternizovati, kar utegne še slabe poaledice imeti. Že sedaj žalujejo i jedni i drugi za Vaillantom in občudujejo storilca najnovejšega atentata. Ta mladič se ne imenuje L breton, kakor se je javljalo in kakor se je on sam imenoval, ampak Emil Henry. Rjjen je I. 1872 v Birceloni. Rvlitelji njegovi so bili Francozi. Sedaj je prišel z Londona v Pariz. Francoske vlade Londonski detektivi so bili njegov pribod že prej naznanili. Henry taji še vedno zločin, priznava pa, da je anarhist in se sploh obnaša skrajno predrzno. Dopisi. Z C4oren|*ltega, 13. februvarja. [Izv. dop ] (Nezaupnica grofu Hohenwartu) „Slovenec' je v št. 31. prinesel članek o nezaupnici grofu Hohenvfirtu. V tem Članku kaže na nekega jurista, da je ta agitiral ca podpiae, dalje pa napada učitelje ter jih sumniči, češ, to bo oni nem rneži, ki so to vse prouzročili. S prstom kaže nanje, da bi jih s tem spravil ob dobro ime. Poznamo to metodo! Gospod dopisnik ima pač kmeta za zelo neumnega, ako misli, da mu je vsak poslanec prav, da mu ga le .Slovenčevci" priporočajo. „Sloven-čeva" gospoda nam niti narodnega poslanca ne privošči. Kaj pa je storil Hihenvvirt za svoje volile«? Kdo nas ga pozna? On svojih volilcev še videl ni, ker bo mu gotovo ni zdelo vredno, da bi se jim pokazali Nas pa uradi čedalje bolj pritiskajo z nemščino. Trd kmet dobiva od gosposke samo še nemške odloke. Kdo naj se potegne za nas, če ne naš državni poslanec? Dolenje«.vstrijsko duhovništvo je Hihenwdrtu podpisalo nezaupnico, vi pa mu hočete dati zaupnico! Dalje se togoti dopisnik, kako sme župan brez dovoljeuja občinskega odbora pritisniti občinski pečat. Ako tega ne sme storiti, potem morajo ti možje vedno pri županu sedet« I Sicer pa se to županom samo zdaj očita. Ko so se podpiao vale neke udanostne izjave, je bilo to še dovoljeno! V „Slovencu11 so se navela tudi imena podpisancev, zakaj pa dopisnik ni tudi njih stanu zapisal, da bi se videlo, kaki možje so su podp sali, ker trdi .Slovenec", da je mej njimi tako malo volilnih mož. Sicer pa je z vami, gospoda .Slovenčevci", težko govoriti. Ako bo „Slov. Narod" priporočal narodnjaka, bodete vi hoteli Nemca. To je res zelo čudno, da so se razmere tako spremenile, da nam gospoda „Slovenčeva" že pravičao zahtevanje zameri. To vam pa iz prepričanja povemo, nikar o limanicah na govorite, ker vsak mož je dobro znal, kaj je podpisal, in tudi še daues nobenemu ni žal. Prihodnjič kaj več! Več volilcev. Z Dolenjskega, 10. februvarja. [Iz/, dop.] (Ne pohujšujte mladine) Gosp. dr. Lampe bi bil sicer dober in pameten človek, ali v pesteh ga imajo mladi prekucuhi, ki zlorabljajo njegovo dobroto in njegov list „D >in in Svet". Ti ljudje kaj čudno pišejo o škofih in duhovnih naše škofije in to čitajo črno na belem v L'tmpetovem liBtu — dijaki! Evo malo poskušnjt! .Ljubljanski knezo-škoi Karo!" je bil 8 celim srcem udan proti-cerkvenim nameri- m. Izdal je pastirski list, nad katerim se je po pravici pohujševala cela škofija. V L ubijani so mu nadeli ime .luteranska lasulja" („lutherische PeiU-.ko") V kratkem sta prišli na svetlo tudi dve brošurici, v prvi pobija neki duhovnik, v drugi pa neki meščan .kriva in pogubna načela škofova". nDil je to Karol grof II -ib'rstein, kateregi je papež Pij VI. sam obdolžil krivoverstva zaradi zloglasnega pastirskega lista, o katerem se je govorilo — in to najbrže po vsi pravici — da je bil skovan v Dunajski framaaonski loži." ,Š'«of Hurber-stein je luteranske knjigo duhovnikom ne le dovolil, temveč celo priporočal". „Po vsem tem smemo soditi, kakega diha je bil J a p e 1 j , ko je prišel v Ljubljano, ali vsaj kakih nazorov se je navzel, občujoč zaupno s svoj m škofom". — Dosti! Reči moramo, da so nas te besede osupnile, in •iesr: 1. ker so prišle na svetlo v listu, ki se od katoliške strani ponuja mladini; 2 ker je to črnenje pretirano in, vsaj glede Japeljoa, Bumničenje neosno vano; 3 ker jih je pisal gosp. Deukovič, urednik dolenjskega katoliškega organa ; 4. ker se s tem pobija prepričanje, „da je sv. Duh postavil škofe, da vladajo cerkev božjo", kar je posebno za naše čase neumestno. „G'ede vsebino bi bilo bolje, da bi se bila na dveh mestih, kjer je govorjenje o tedanjih škofih in duhovski gosposki, beseda nekoliko previdnima postavila, ker nezrela mladina ne ume politike in ne pozna tedanjih razmer, ter bi utegnila na sedanjost obračati; avtoriteto pri malih varovati pa nam mora biti prvo pravi I o" — tako je pisal .Duh ivni Pastir" 1. 1889. in zaradi česar je to pisal, ni senca proti temu, kar se čita 1. 1894. v „D mi in Svetu". Torej - ali mar menite, da bode kdo rekel Bmea culpa?" Da, ko bi hoteli obrniti grešno biaago in vaaj za jeden dan položiti „liberalne" grehe na hrbet, .katoliške" pa spredaj. Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski.) Rtzen velike in zanimive Železn Ške debate ni bilo v današnji seji nikake živahnejše razprave. Interesantna sta bila govora posl. Hribarja, s katerima je utemeljeval samostalna predloga o slovenskih napisih na novem poštnem in brzojavnem uradu v Trstu in predlog glede slovenskega učnega jezika na gimnazijah v Ljubljani in v Novem Mestu ia glede izdavanja aloveuak h učnih knjig. Prihodnja seja je jutri, v petek. Na dnevni red pride najbrž dež. proračun, pri katerem utegne nastati večja politična debata. — (K pogrebu dr. Račkega,) ki je bil danes zjutraj, odposlal je .Ljubljanski Sokol" čegar častni član je bil pokojni, deputacijo v Zagreb, lntotako j - bila tudi zastopana „Slovenska Matica" pri pogrebu svojega častnega društvenika po deputaciji. „Narodna čitalnica" v Ljubljani in druga narodna društva izrazila bo bizojav-nim potom svoje Božaljenje na veliki izgubi, ki je zadela hrutBki hrvatski narod. — (Slovensko gledališče.) O skladatelju „Pr o d a n e neveste", katera se poje danes na slovenskem odru, govorimo obširno v listku. Zanimanje za današnjo predstavo je vsestransko in bode gledališče brez dvoma polno do zadnjega kotička. Po nčal mlado svoje življenje. N. v m. p! — (Tedeuski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanska) od 4. do 10. f-bruvHtja. Novorojencev je bilo 12 (=19 7G%o). umrlih pa 30 (=49 40 %o). meJ ni'm» so umrli za legarjem 1, za davico 1, za jetiko 7, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 3, vsled mrtvouda 1, vsled star-istne oslabelosti 5, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 10. Mej umrlimi je bilo tujcev 6 (=20%), iz zavodov 10 (=33%). Za infekcijoznimi boleznimi ho oboleli: za škrlatico 7, za vratieo, 1, za noricami 1. — (Okrajna cesta: Dolenji Logatec-Hovte-Žir .) Iz logaškega okraja se nam poroča 12 t. m.: Zadnji čas se je pri nas na Kranjskem v nekem oziru veoder jelo gibati, vsaj kar se tiče nekaterih občinskih zastopov in druzih podobnih krogov. — Kakor se baš sedaj čuti, de lala se bo prihodu o (?) pomlad nova okrajna cesta Logatec R ivte, tudi do Žtov, in zatem dalje do meje Z>rovske Županije proti Laki. Ta cesta sega sedaj do rovtarske farne cerkve. — Zajedno se nam poroča iz R>vt nad Logatcem 13. februvarja: Posestniki podobčine Petkdvec pri Rovtah delajo sedaj Jiovo, blizu 4 m široko cesto, in so se v to svrho obrnili ua več strani za potrebno podporo, katera ae jim je tudi obljubila. — Kadar tte izvrši cesta Logatec-Itovte-Žiri- Loka do konca, storili se bodo potrebni koraki, da bode uvrščena mej deželne ceste, a ona s sedanje na Petkovec pa okrajnim. — Nadejati ho smemo, da dobimo k sedanji naši pošti — po otvoritvi podaljšane okrajne ceste, — tudi brzojavni urad, ker se bo promet vse bolj oživil. — V drevesnici naše kmetijske podružnice zasadilo in pocepilo se bode letos z nova nad 3500 dreveneč, kar je pač obile koristi za prihodnje čase. Kmetijske podružnice z napravil u mi in spretno gojenimi drevesnicami so najboljša priča, da se podpore obračajo skrbno v prid zaj uočenim sadonos-nikom. — (Siraroica v Bolzanu na Tirolskem,) kamor sta odšla letos dva po dež odboru odjioslana učenca, — to leto dokaj slabo uspeva kakor se nam poroča od tam. L udstvu primanu, uje za živino potrebne krme, sena in dr. in zbog tega ne morejo donašati ljudje dovelj potrebuegi mleka za napravo sira. Prejšnja leta bilo je v tem oziru veliko boljše. Na dan donese se k večjemu za dobre tri četrtinke sirovega hleba mleka in le redko za cel hleb; vsled tega sirarnica ne more uspevati; ipak se nadejajo ondotni krogi, da se to leto razmere zopet zboljtajo, kar je le želeti, ker bode to tudi našim sirarn'cam in kmetijskim podružnicam v korist. — (Hroščevo leto.) Luto 1894 je doba majev.h hroAČev, katerim gre zbog njih znane škodljivosti in požrešnosti Da vseh kotcih in krajih še pravočasuo napovedati — vojsko in pogin. V to svrho opozorila je že c kr. d«želna vlada za Kranj sko z naredbo 4. jaruvsrja letos vsa pol tična ob-lastva na Kranjskem ua strogo izpolnitev določil zakona z dt e 17. junija 1870. I. dež. zak. št. 21 , tičočih se pokončevanja navedenega hrošča. Pred vstoje konservativci na podlagi sedanje ustave. Praga 15. febravarja. V današnji seji deželnega zbora namestnik odgovarja je na interpelacijo Mladočehov glede pravde zoper „Omladince" izjavil se, da ne more ugoditi zahtevi, naj se razprave nadaljujejo, ne da bi bila navzočim oborožena sila, ker so.sodniki neodvisni v izvrševanju svojih uradnih funkcij. Namestnik se niti ne more v puščati v kritiko obravnav. Mnenje, da je sodni dvor hotel zatožence provocirati, da bi se opirali, da bi dobil več materijala, s kojim bi se izjemno stanje dalo opravičiti, je natolc vanje, ki je povsem neutemeljeno. Obžaluje, da se je stvar vlekla pred forum deželnega zbora, kamor ne spada. Pariz 15. febravarja. Blizu Nancvja zaprla policija nemškega vohuna Kannegies-serja, ki je ondu živel kot fotograf. #Bratje Sokoli ! Pod reditelj itvom bratov: Bahovec, Barborič in D. Vernik vršil se bode ^ «Iim- 17. t. um. K«ljL družbinski večer *hL^^ v vrtnem salonu „Pri Malici". Začetek ot» 8. url »večer. Na vzporedu je: telovadba, tamburanje in petje bratskega nam društva ,,Slavec' . — Namen temu večeru jn, da se S >koli io njih rodbine mej seboj čim bolje spoznavajo in se s tem vez Sokol-stva čim bolj ojači in utrdi. Zaradi tega nadeja se mnogobrojne udeležbe in Vam kliče srčni USTa, sadarl ODBOJI. Tujci: 14. f« i mi v »rja. Pri Malici x Vitez pl. Savinschcg, Nisel, Kabn. Gold-■tein, Gottln-b, Linhart, Schmitt z Dunaja. — Tuta ii Trsta. — Pirner iz lJerolin«. — Schwah iz Postojino. — Taučer iz Beljaka. — Dr. Schlesinger iz Kurio fovega. Pri Nlonut Kollman, Fels, Berger, Geiringer, Ro-serthal, Schrodli-in, Jung z I)unaja. — Lončar, Jelene iz Novega Mesta. — Globočnik iz Železnikov. — PraSnikar iz Kamnika Umrli no v I,jiiltljaul: 12. iVbnivarja: Marija Kosler; grajflčakova žena, 6 8 let, Kiirlovska cesta ftr. 26. — Amalija Jančar, delavčeva hči, io mesecev, Streliika ulico St. 14. 18. februvarja: Franc Sfruss, delavec, 2f> let, Kravja dolina ftt. 11. — Emilija pl. Globočnik, vladnega svetnika hči, 3f> let, Kongresni trg št. 2. Meteorologično poročilo. a Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ti 7. zjutraj <32 9 na. —14° (J si. Tih. jasno 2. popol. 732 4 um. 5 1° C si. zah. jasno O'OO mm. 9. zvečer 733 9 na. —0-6 ■"• c si. zah. jasno Srednja temperatura 11°. za 1T> nad nonualom. XD-u.3n.a.jsl=csi looiza dnć 16 februvarjp t. I. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... AvBtrijska kronska renta 4n/0..... Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0..... Avstro-ogerske bančne delnico .... Kreditne delnice......... London vista. . ,....... Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 20 mark............ 20 frankov . . . ,...... . Italijanski bankovci........ C. kr. cekini . . ........ Dne 14 februvsrja t. 1 4"/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. Državne srečke iz I. lHlvi po 100 tfld.. . Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj nbč. avstr. I' zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke........ Rudollove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Tramway-dniH. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati i*ubelj......... V najem se da prodajainiea (Atacuua , ki jo jedna najstarejših v B£ontl*Jtt Prodajainiea ima vso potrebni) < p-avo, je v bližini cerkve in na jak » lepem prostoru v trt;u. Najemnik lahko dobi prav čedno in zdravo, iz dveh sob, kuhinje in drugih potrebnih prostorov obstoječo stanovanjo in tudi nekaj Vrte v porabo. Isto tako mu je ua razpolago tudi Nltlnillftče (ma-tracin) aa blago. — Najemninski pogoji se izvedo pri gospej .VlMKilnlfiii Muler v Jlozirji. (167—S) 9K gld. — kr 97 R 80 f 120 ■ 30 97 It 35 a 117 I 50 n 95 a 993 n — * 360 n 25 n 125 • 40 ■ 61 g 25 12 f 23 ■ 9 • 94'/, • 43 ii 65 n 5 * 93 * 148 gld. _ kr. 197 a — a 128 • — m 122 n 75 n 195 t — • 24 a — n 22 • 50 n 156 s 25 • 274 r» — m 1 n 34', m (193—2) Mlad gospod išče stanovanja in hrane pri dobri rodbini za primerno plačo. — Ponudbe s pogoji na upravništvo .Slovenskega Naroda" pod Šifro ,,2ft". ae v'.prej me v prodajalni««* mešanega blaga pri Ferdinandu Hlebš-u v Kranji. (i89-2) V najem se da (168"3) hiša zelo pripravna za prodajalnico ali pekarijo, katera je že več let bila v njej. — Več pove lastnik gospod Anton Nltrjaneo, gostilničar v Niimrljl pod Ljubi jtaiio. krepak in priden deček iz poStone hiso ▼ večjo prodajalno raauovrafnegn blaga na deželo. — Ponudbe vzprejtma upravniStvo „Slovenskoga Naroda". (170—3) I&ec hc pridna In sk.ušeiia prodajalka v trgovino z raznim blagom v Savlnjakl dolini blizu Celja. Vstop 1. marca. — Kje V pove upravniStvo „Slov. Naroda". (177—3) Prostovoljna prodaja stiskalnic za seno mej njimi tudi Izborna tlačlliilca a vitlom, ki jo gonjo koniske moti, da'je dva traiiapor-tultlea, novo konstruirana, ki se gonita z roko, in stabilna tlačllnlea aa aeno z lesenim vretenom, so po jako nizki ceni na prodaj; garati tuje se m to, da ti stroji iiaJI»ol|e funkcijonirajo. Josip Leveč (i»8-l) trgovec t Ljubljani. C. to. glavno ravnateljstvo avslr. dri, ielemic. Izvod iz voznega reda veljavnega od 1. olctoTora. 1893. Nastopno omnnjoni prihajalni in o«! h »jalni č,»il osnačeni »o v mrrttn)rrrr»pnlt*m <in>, Dunaj, čet BelBthal v Solnograd, Dunaj ▼ia Amstetten. Ob 11, uri BO min. Hopotueinti oiebnl vlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celo veo, Frantenifeate, Iijulmo, Dunaj. Ob 4. uri HO min. popoludnti oiebnl vlak t Trbii, BeUftk, Oolovac, Solnograd, Iiend-Oaatein, Zeli na jeaeru, Inomoat, Bregnlo, Ouiih, Oenavo, Paril, Lino, Iaohl, Budejevioe, Plienj, Marijino var«, Rffer, Franoove vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj vin Amitetten, Prihod ▼ Idubljano (jnž. kol). Ob S. uri SS min. »futntl osebni vlak a Dunaja vla Amitetten, I>r»i-dan, Prage, Franoovlh Tarov, Karlovih varov, Bgra, Marijinih rarov, Plsnja, Budejevio, Solnograda, binaa, Stejra, Iiohla, Omundeita, ZeUat na jeieru, Lend-Oaateina, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeit«, Trbiia. Ob 11. url 27 mirt. dopotiutn* osebni vlak a Dunaja vla Amstetten, Draidan, Prage, Francovih varav, Karlovih varov, Kgrt», Marijinih varov, Planja, Budejevio, Solnograda, Iiohla, Omundena, Linoa, Btevra, Pariaa, Geneve, Ouriha, Bregnice, Zella na Jeaeru, Lend-Oaateina, Ino— moata, Ljubnega, Oelovoa, Pontabla, Trbiia. Ob 4. uri min. jiopotudn* oaebnl vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Oelovoa, Franzentfeite, Puntabla, Trbiia. Ob 9. uri H7 min. *v«b*r oaebnl vlak a Dunaja, Ljubnega, Beljaka, C«* lovoa, Pontabla, Trbiia. Ob Odhod is LJubljane (ju*, kol.). 0. uri UH »Min. xjutr<\l v Kočevje. „ Ut. „ OO „ opoludne „ „ ti. „ 10 „ »rffir n „ Prihod v LJubljano (jnž. kol). Ob 0. uri 10 min. ajMirtsJ ia Kočevja. „ 1. h Ol „ popotmlne „ n a. ,, 46 „ mve&vr „ n Odhod li LJubljane (irt. kol}. Ob 7. Mri 18 mita. zjutraj v Kamnik. „ ii. m OS „ ffopoluttne ■ 9. . BO HMM1 Prihod v LJubljano (drž. kol.). Ob 0. url lil min. zjutraj 1* Kamnika, a li. „ tIiii'i)in tffr 1 w priporoča veliko »alogro oprem za kro- e ^ jace in čevljarje, beloprtenega blaga tn podvlck, bombaža in ovčje volno, preje j za vezenje, pletenje, eivanje in kavlji- , čanle, tkanega In nogovičarakega blaga, ^ ■; preapasnikov, životkov in rokovic, po- V zamentirakega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petljanj, čipkastih zaves in { preprog, umeteljnih cvetk in njih delov, f fe3Jg>r-----T^m —rUG ^---^---rv^ aaaaaaaia.aaiaa.....aasas. Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval |t». MaftčoliH ^ /.ii konjska kopita in usnje. ČaBt mi je naznanjati, da seru pre vzela po smrti mojega moža Frana Toni v r K'ovhkUo obrt ( \ katero bodem nadaljevala, t