MartoorsM
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 24
Maribor, sobota 30. januarja 1932
»tVTRA«
«haia razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. ur Račun pri poštnem Sok. zev. v Ljubljani iL 11.400 v*'i* mesečno preiemen v upravi ali po polti 10 Din. dotlavljen na dom pet2 Din
Telefon; Uredn.2440 Uprava 2465
UradniStvo in upravat Maribor. Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarife
Oglaaa »prejema tudi oglasni oddelek Jutra- v Ljubljani, Preiernova ulica It. 4
Bilanca vojne za Francijo
*
^sci-onaina ekonoma prof. Charles Gi*
la prof. WiUiam Qualid sta nedavno
^Pisala knjigo »Bilanca vojne za Franci0«, katero je Carnegieva mirovna usta-|‘°Va izdala v seriji spisov »Ekonomska P socialna zgodovina svetovne vojne« Piratu v francoščini in angleščini. To ?e°’ ki z jarko lučjo osvetljuje doslej Se skoraj neobdelano vprašanje, je prav pred reševanjem reparacij In zgodovinsko važno razorožitveno konferenco V Ženevi še prav posebnega pomena. ^ekli bi lahko, da je naravnost memen-1° vsemu svetu, vsem narodom in dr-z*vun.
5A-oraj ves svet še danes splošno ml-da je svetovna vojna prinesla Fran-,c,/i^ kljub vsem ogromnim materijalnim 'P Človeškim žrtvam na!več dobička; da !e Pridobila dve veliki in' bogati pokradi Alzacijo in Loreno, ter izmed vseh ;vš>h zaveznic največjo vojno odškod-n.ltl°. B agajne francoskih bank so polne *lata in vojna je postavila francosko republiko za politično in finančno dikta-°rko vsej Evropi. Na vse to nam daje Plenjena knjiga dveh objektivnih znan-,.,venikov svetovnega slovesa presenet-
liiv
odgovor, ki spreminja ves položaj
^ samega temelja.
Zamislimo si, pravi prof. Gide v tem ' vPiem delu, človeka, ki. bi bil na kakršenkoli čudežen način zaspal 1. 1914. in 1 se šele sedaj prebudil. Bi li ta človek prebujenju zapazil, da se je v tem a*u dogodila ena največjih katastrof svetovne zgodovine? Na vojno ga v ranciji danes ne bi, razen številnih spomenikov padlim žrtvam, nič več spomi-‘Ia,o. Nekaterih krajev morda res ne bi ’6Č spoznal, a to samo zaradi tega, ker so Pnovljeni, prenovljeni in polepšani. Na aznih bojiščih svetovne vojne ie bilo na n0vo pozidanih okoli 300.000 hiš, a naj-Pjanj 40.000 jih je bilo popravljenih. Vasi, katere je vojna odstranila z zemske Površine, je bilo okoli 3000, a tudi te so vse pozidane in Znova zbrane okrog vo;ih cerkva. Poplavljeni rudniki, po-rte tovarne, pokvarjene železnice — se je popravljeno, vse opremljeno z nohtni stroji. Produkcija premoga tn želt-‘a se je podvojila, celo potrojila. Na-t !e so nove industrije, katerih predana Francija ni poznala. Francoska "ornarica, ki je v vojni izgubila 700.000 n ladij, je že za polovico večja od ^dvojne. Ostala je samo izguba '300.000 ubitih in 700.000 invalidov, a udi ti go bili nadomeščeni z novimi’po-°di in dose’jenci.
Toda vse to so samo postavke aktiv-,6 vojne in povojne dobe, vidne postav-.e\ Pasivne postavke so pa vse bolj n'nte, a predstavljajo prav zato Še ved-unrne?tete rane< ki neizrečeno skele in phvajo kvarno na ves organizem Fran-
siv m. vsega sveta- Prva med temi pa*
.Postavkami jc gotovo državni ^ ki & .voino znašal 33 milijard
Kitajska napovedala Japonski vojno
KITAJSKA PROTIOFENZIVA V ŠANGHAJU. JAPONCI SE OBUPNO BRANIJO. KITAJSKA NOTA DRUŠTVU NA RODOV. JAPONSKA GROZI Z IZSTOPOM IZ D. N. KORAKI AMERIKE IN ANGLIJE. JAPONSKI FROTEST V
LONDON, 30* januarja (opoldne). Po pravkar dospeli Reuterjevi vesti je Kitajska sklenila Japonski napovedati vojno.
WASHINGTON, 30. januarja. Kitajci so dobili v pretekli noči zelo močna oja-čenja, katera jim je poslala nankinška vlada, in so ob 4. uri zjutraj pričeli boj z Japonci. Včeraj popoldne sklenjeno ja-ponsko-kitajsko premirje je bilo na ta način prekinjeno in vsi znaki kažejo, da se pričenja na Daljnem Vzhodu krvavo klanje. Kitajci so pričeli vse dele Šanghaja, v katerih so se Japonci utaborili, obstreljevati s težko artilerijo. Posebno ostro kanonado so otvorili na japonsko naselbino, da se tako maščujejo za škodo, katero so Japonci napravili v Čapa ju, ki je danes samo še kup pepela.
ŠANGHAJ, 30. januarja. Boji med Kitajci 1n Japonci se v vseh mestnih delih nadaljujejo z vso srditostjo. Kitajci so v veliki premoči in neprestano potiskajo nazaj Japonce, ki se obupno branijo.
ŽENEVA, 30. januarja. Vest o prekinitvi šele včeraj sklenjenega premirja med Kitajci in Japonci je uplivala na Društvo narodov kakor curek mrzle vode. Splošno zmaguje pesimizem. Nihče ne ve, kaj bo Društvo narodov sedaj jsto rilo, vendar je vse prepričano, da je 'trenutno brez vsake moči, čeprav je intervencija neobhodno potrebna In se bo v kakršnikoli obliki tudi morala izvršiti.
ŽENEVA, 30. januarja. Kitajski delegat dr. Yen je izročil včeraj generalnemu taj
MOSKVI.
niku Društva narodov noto, v kateri prosi kitajska vlada Svet D. N.,*da uvede na podlagi Členov 10 in 15 statuta razpravo o japonskem napadu na ozemlje suverene kjtajske republike. Nota je napravila v Ženevi globok vtis, ker se bo sedaj D. N. moralo odločiti za energič-nejšo akcijo, ki jo zahteva neposredna vojna nevarnost. Po členu 10 statuta jamčijo vse pri Dr. N. včlanjene države za terotialno nedotakljivost vsake članice in morajo storiti vse, da zaščitijo na-padenca proti napadalcu, dočim določa čl. 15 sredstva, ki se morajo v takem primeru uporabiti.
TOKIO, 30. januarja. Neki funkcijonar v zunanjem ministrstvu je izjavil časnikarjem, če bo Društvo narodov vztrajalo na čl. 10 in 15 statuta, da bo tedaj Japonska primorana izstopiti iz Društva narodov.
WASHINGTON, 30. januarja. Včeraj je državni departman objavil uradno,.da sta angleška in ameriška vlada poslala po svojih zastopnikih japonski vladi v Tokiu energično protestno noto proti zasedbi Šanghaja. Združene države so mimo tega poslale v Tokio še posebno noto, v kateri izjavljajo, da bodo smatrale vsako najmanjšo kršitev obstoječega stanja v inozemskih koncesijah za casus belli.
Japonska vlada je na to noto odgovorila, da bo tujo lastnino v koncesiji in na ozemlju Kitajsko strogo spoštovala.
KRALJEV DAR ZAGREBŠKIM NOVINARJEM.
ZAGREB, 30. januarja. Povodom povabila kralju in kraljici na elitni ples, ki ga prirede dne 1. februarja zagrebški novinarji. je kralj Aleksander darova! Novinarskemu domu 10.000 Din.
KONFERENCA MALE ANTANTE SE PRIČNE JUTRI.
PARIZ, 30. januarja. »Petit Parisien« poroča iz Ženeve, da se bo konferenca zunanjih ministrov Male antante priče'a jutri, v nedeljo, v Montreuxu. Sestali se bodo dr. Voja Marinkovič, dr. Edvard Beneš in princ Gliika, da se pogovore o svojem stališču na razorožitveni konferenci in o vseh ostalih aktualnih zadevah.
POLJSKA IN RAZOROŽITEV.
PARIZ, 30. januarja. Poljski zunanji
minister Zaleski je izjavil dopisniku »Li-berte«, da gleda zelo pesimistično.na pripravljajočo se razorožitveno konferenco. Opozoril je na težko krizo zaupanja v Evropi in naglasil, da bo Poljska pristala na razorožitev samo tedaj, če bo dobila zadostne garancije za svojo varnost.
GENERAL WEYGAND POJDE V POKOJ.
PARIZ, 30. januarja. General Wey-gand, ki je bil med vojno šef generalnega štaba zavezniških armad in glavna opora maršala Focha, je dovršil 65 let starosti in pojde v pokoj. Zaradi izrednih potreb bo Weygand vendar še eno leto ostal predsednik višjega vojaškega sveta.
zlatih frankov, dočim znaša sedaj 340 milijard zlatih frankov. Vsak hektar francoske zemlje je po tem obremenjen s hipoteko v iznosu 5400 zlatih frankov. In po tej poti pridemo takoj do zelo skeleče rane — obdavčenja državljanov in pomanjšala njihovih dohodkov. Oslabljeni* valute je oškodovalo v prvi vrsti srednji sloj, malega varčevalca, ki je bil vedno hrbtenica francoskega blagostanja. PraV ta sloj mora plačevati skoraj vse stroške svetovne vojne. Prav tako težke šota tudi morate rane: sirovejši pogoji življenja, porast kriminalnosti, zanemarjanje prosvete, povečanje nepismenosti, poostrenje nasprotstev med bogatimi in revnimi itd. Vsi ti elementi povzročajo tudi v Franciji krizo dela; delo se manjša, a z njim tudi dohodki. Višina prihrankov je po vojni silovito pad-
la. Moralni in niaterijalni deficit, ki iz tega sledita, vsak dan težje obremenjujeta vojno bilanco Francije.
Docela pozitivna postavka francoske vojne bilance je ponovna osvojitev Alzacije iu Lorene. Ž njima je postala Francija teritorijalno za Rusijo največja država v Evropi. Tudi gospodarska pridobitev je znatna: naravno in industrijsko bogatstvo teh dveh pokrajin. Obe imata 1,7CO.OOO prebivalcev, a skoraj istotoliko znaša tudi število padlih. Vsak prebivalec Alzacije in Lorene je moral biti odkupljen z enim mrtvim vojakom. Tako so pasiva vsaj tako velika kakor aktiva, če ne še večja. In to velja za »zmagovito« Francijo; kakšna pa bi bi a še-le bilanca, če bi vzeli sploh vse postavke svetovne vojne, tudi one premaganih držav.
O svojem koraku sta angleška in ameriška vlada obvestili tudi Francijo in Italijo. Ce bodo Japonci še dalje prodirali na kitajsko ozemlje, potem bodo Američani organizirali vsesplošno mednarodno intervencijo, kar pa bo spor le še poostrilo. V Ameriki so splošno prepričani, da bo vsak korak Društva narodov že vnaprej obsojen na neuspeh.
MOSKVA, 30. januarja. Japonski poslanik Kiki Hirota je včeraj obiskal zastopnika komisarja za zunanje zadeve Krahana in mu izročil japonsko protestno noto zaradi ruskega postopanja na Vzhodnokitajski železnici, ki je odklonila prevoz japonskih čet.
Karahan je japonskemu poslaniku odgovoril, da je železnica pod vodstvom mešane rusko-kitajske uprave in Rusi zato ne morejo sami odločevati o njenem obratovanju. Če se kitajski člani uprave branijo prevažati japonske čete, potem jih Rusi k temu ne morejo prisiliti. Karahan je - naposled. povdaril, naj se Japonska vendar že zave, da teče Vzhod-nokitaiska železnica po kitajskem ozemlju.
ŠANGHAJ, 30. januarja. Velik del mesta gori. Plameni švigajo ponekod 20 metrov visoko in se čedalje bolj približujejo inozemskim koncesijam. Od strašnega požara je mesto ponoči razsvetljeno kakor pri belem dnevu. Med tem traja pokanje strojnih pušk neprestano dalje.
NOVA BURESCHEVA VLADA.
DUNAJ, 30. januarja. Po daljših posvetovanjih je bila snoči rešena avstrijska vladna kriza, in sicer tako, da so v novi vladi ostali vsi dosedanji ministri razen zunanjega ministra dr. Schoberja in pravosodnega ministra dr. Sčhiirffa. Vlado tvorijo: dr. Buresch, zvezni kancelar in minister za zunanje zadeve; InŽ. Franz Wlnkler, podkancelar; dr. Emanuel Wel-denhoffer, minister za finance; prof. Czermak, minister za prosveto; dr. Doll-fuss, minister za poljedelstvo in gozdove; Eduard Heinl, minister za, trgovino; dr. Kurt Schuschnlgg, minister za pravosodje in Karl Vaugoln, minister za vojsko. Notranji minister bo imenovan naknadno. Nova vlada se bo najbrže že v torek predstavila parlamentu.
CESARJU ZVESTI TIROLCI.
INOMOST, 29. januarja. Sedaj je že četrta tirolska občina, vas Kausertah imenovala bivšega avstrijskega prestolonaslednika Otona Habsburškega za častnega občana.
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne); Jutri najbrže še nespremenjeno lepo vreme.
Pri odebelelostl vzbuja redna zdravilna uporaba »Franz Josefove« grenčice
jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nočna lekarniška služba.
Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minafikova lekarna »Pri Orlu* na Glavnem trgu.
Trgovine na Svečnico.
Gremij trgovcev v Mariboru objavlja, da bodo trgovine v torek, na Svečnico, odprte samo dopoldne.
Nesreča sprevodnika Blatnika.
Danes zjutraj je na postaji v. Dravogradu padel 37letni sprevodnik Anton Blatnik iz Maribora pod železniški voz, ki mu je hudo zmečkal nogo. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico.
Iz policijske kronike.
Včeraj in davi je bilo aretiranih 9 oseb in sicer neka ženska zaradi tajne prostitucije, d ve. pretepača, neki gluhonemi, ki je taval ves premražen po ulicah, štirje berači in neka ženska radi manjših tatvin in goljufij. Zabeleženih imajo nadalje 10 prijav, večinoma radi prema-lega spoštovanja policijskega cestnega reda. Kolesarji se pač še vedno nočejo navaditi na disciplino. — Iz policijskih zaporov je bili izpuščen predvčerajšnjim aretirani Oton L., ker je bil osumljen tatvine kolesa, a se je izkazalo, da si je bil izposodil kolo pri svojem sorodniku.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek 5. februarja bo že najavljeno predavanje g. senatorja dr. Frangeša iz Zagreba o socijalni in ekonomski krizi na Nemškem. V Nemčiji je pravi center svetovne gospodarske krize. Tam se je najprej pojavila v katastrofalni obliki in od tam se je razširila po ostalem svetu. Zanimivo bo torej slišati mnenje prvovrstnega gospodarskega strokovnjaka o tamkajšnjem položaju.
Jugoslovenski dobrovoljci iz Podravja se bodo letos zbrali na rednem občnem zboru svoje »Sreske organizacije« v nedeljo, 14. februarja v restavraciji mariborskega Narodnega doma ob 9. uri dopoldne. Razen poročila uprave bo na dnevnem redu aktualen referat o agrarni zajednici. Tega važnega zbora se bo udeležil tudi predsednik Glavnega odbora v Beogradu, slepi pod-polkovnik-invalid g. Lujo Lovrič.
Predavanje o fotografiranju
priredi 5. februarja ob 20. uri v Zadružni banki Zimskošportni odsek SPD v Mariboru. Brezplačne vstopnice se dobe v vseh drogerijah s fotografskimi potrebščinami.
Pevski odsek pekov v Mariboru
priredi v soboto, 6. februarja v Gambri-novi dvorani svojo vsakoletno pustno veselico ob prosti vstopnini. Na pevskem in humorističnem sporedu je tudi >Veliki srčni srečolov«. Godba, tambu-raški odsek.
Maribor za Maribor!
VELIKE PRIPRAVE ZA DOBRODELNO UMETNIŠKO AKADEMIJO 3. FEBRUARJA. — HVALEVREDNA POŽRTVOVALNOST VSEH KROGOV.
Za dobrodelno umetniško akademijo, ki se priredi v korist Pomožne akcije 3. februarja v veliki dvorani pivovarne Union, je hvalevredno razumevanje v vseh krogih, na katere j'e mestno načelstvo apeliralo. Vodstvo pivovarne »Union« je dalo dvorano, razsvetljavo in kurjavo brezplačno na razpolago. Vse tri tiskarne (Mariborska, Cirilova in Ljudska) so tiskale oziroma tiskajo brezplačno plakate, letake in sporede, vodstvo koncertnega biroja Glasbene Matice je prevzelo istotako brezplačno tehnično organizacijo prireditve in brezplačno sodelujejo tudi vsi umetniki in sodelujoči sploh, ki jih je nad 300. Prireditev obeta radi tega ne samo velikega moralnega, ampak tudi gmotnega uspeha. Agilne in požrtvovalne članice Slovenskega ženskega društva in krščanske ženske zveze z uspehom razprodajajo
Mlklova Zala na Pobrežju.
Na svečnico popoldne ob pol 4. uri lprizorijo pobreški diletantje v prid so-colskega društva znano ljudsko igro •Miklova Zala«. Pridite!
»evsko In tamburaško društvo finančne kontrole »Danica* v Mariboru
/ljudno vabi na plesno zabavo, ki bo v soboto 6. februarja 1.1. v Narodnem do-nu. Del dohodkov je namenjen podpor-li akciji.
Električno ogrevanje postelj.
Pod tem naslovom smo te dni prinesli vest o električnem ogrevanju postelj, katero ie izumil neki Nemec. Med tem pa smo izvedeli, da se odeje za električno ogrevanje postelj že izdelujejo po jugoslovanskem patentu in sicer tu pri nas v Mariboru. Zato opozarjamo na zadevni inserat v današnjem listu.
vstopnice, ki so v predprodaji tudi v trgovinah Hofer in Brišnik. Umetniki in ostali faktorji so torej omogočili, da bo prireditev brez režijskih stroškov. Na javnosti pa je, da napolni Unionsko dvorano do zadnjega kotička in s tem doprinese tudi svoj delež. Umetniška akademija se vrši v času težke gospodarske in socijalne krize. Njen namen je plemenit in vzvišen ter je v Mariboru edinstven te vrste. Maribor nastopa solidarno v korist gladujočega prebivalstva, katerega eksistenca je ogrožena; želja vseh Mariborčanov, ki naj pride do izraza dne 3, februarja, je vzajemna pomoč, da premostimo obstoječo težko krizo. Maribor za Maribor! To geslo se bo 3. februarja prvič preizkusilo in upamo, da bo to preizkušnjo častno prestalo. Dne 3. februarja 1932 vsi v »Union« • t " 'n<ško akademijo!
OPOZORILO DAROVALCEM ZA PO-MOŽNO AKCIJO.
Kakor je mestno načelstvo že razglasilo, naj blagovoli vsakdo, ki je pripravil kakoršnosibodi darilo za pomožno akcijo, a nabiralcev ni bilo ponj, izročiti darilo neposredno mestnemu načelstvu in sicer gotovino mestni blagajni, Slomškov trg 11, naturalije pa mestnemu socialnopolitičnemu uradu, Rotovški trg 9. Mestno načelstvo pripominja k temu, da zadošča tudi sama prijava, bodisi ustmena, pismena aH potom telefona (št. 27-55) In bo mestno načelstvo poslalo po darove svoje organe.
Obrtništvo za pomožno akcijo.
Splošna zveza obrtnih zadrug je pozvala obrtne zadruge mariborske, da vsaka na svoj način in po razpoložljivih sredstvih doprinese k hvalevredni pomožni akciji, ki jo je pokrenila mariboi-ska mestna občina za bedne. Minulo soboto je sklicala tukajšnja zadruga prevozniških obrtov občni zbor in na zboru med drugim sklenila z ozirom na omenjeno okrožnico, da izplača iz svojih sredstev za pomožno akcijo prispevek Din 1000.—. Ne dvomimo, da bi to, kar zmorejo izvoščkj in avtotaksiji, zmogle najmanj v isti meri tudi vse druge mariborske zadruge, katerih je precejšnjo število. Priporočamo sklep te zadruge kot lep vzgled vsem drugim organizacijam.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Drevi ob 20. uri »Viktorija in njen huzar*. Ab. D.
Nedelja in Svečnica v gledališču.
Jutri popoldne ob 15. uri poslednja uprizoritev Gogoljeve zabavne komedij® »Ženitev«. Veljajo znižane cene. — Zvečer ob 20. uri Leharjeva »Zemlja smehljaja«. — Na Svečnico, 2. februarja se ponovi popoldne ob 15. uri kot otroške predstava Gorinškova pravljična spevoigra »Rdeča kapica«, ki se je deci tako prikupila. Poleg številnega ansambla sodeluje še otroški zbor in gledališki orkester. Veljajo znižane cene. — Zveč®f ob 20. uri se ponovi Abrahamova popularna opereta »Viktorija in njen huzar«
Lutkovni oder Sokola Maribor I
uprizori jutri v nedeljo v telovadni« inž. podof. šole (v kadetnici) igro »Zdravnik in smrt«. — V torek, na Svečnico pa se ponovi istotam Milčinskega pravljična spevoigra »Mogočni prstan«. Pr1* četek obakrat ob 15. uri.
Muzejsko društvo v Mariboru
bo imelo svoj redni letni občni zbor prihodnjo nedeljo 7. februarja ob 10. uri V čitalnici Študijske knjižnice. Dnevni red! 1. Predavanje o letošnjih arheoloških najdbah v Mariboru; 2. poročilo odbora!
3.	določitev članarine; 4. slučajnost'-Opozarjamo našo javnost, da bo Muzejsko društvo v zvezi z letošnjim občnim zborom priredilo v Študijski knjižnici tudi razstavo važnejših letošnjih pridobitev.
Spominu t dr. Frančiška Sedeja.
Poklonila se je njegovim manom vsa svobodna Jugoslavija, zato je popolnoma nemogoče, da bi se tudi Maribor ne spomnil velikega goriškega vladiko dr. Frančiška Sedeja, ki je kot cerkveni nadpastir in pravični zaščitnik nesrečnih bratov nad četrtstoletja kneževal v soln-čni naši Gorici. Sovražnik ga ni mogel ukloniti, in skoraj dobesedno so se izpolnile njegove proroške besede: »Le mrtvega me pones6 iz te sobe!« Zaplakalo je goriško ljudstvo ob njegovi krsti, mi pa se bomo hvaležnemu spominu poklonili njegovi nesmrtni duši jutri, v nedeljo pri maši zadušnici ob 11. uri v naši stolnici. Naj nihče, prav nihče ne manjka!
1. februarja gostovanje komika Karla Ul-verika. — 6. februarja pomlad na Jadra-nn. Velika kavarna.
Pravoslavna cerkvena občina
se vsem darovalcem, sodelavcem m po-setnikom Svetosavske proslave ter sploh vsem, kateri so na ta ali drug način pripomogli, da je proslava tako lepo uspela, najlepše zahvaljuje s prošnjo, da ji še nadalje ostanejo naklonjeni.
GLASOVITI GRAFOLOG KARMAH JE PRIŠEL V MARIBOR.
Invalidi se zbirajo.
Od povsod prihajajo danes z vlaki delegati krajevnih odborov združenja vojnih invalidov, da se udeleže jutrišnjega zborovanja, ki bo ob 9. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke. Danes dopoldne so prispeli v Maribor glavni funk-cijonarji, med njimi sodnik višjega invalidskega sodišča v Beogradu g. Milutin Mrvaljevič, beograjski delegat kapetan g. Božidar Nedič in predsednik oblastnega odbora g. Matko Štefe iz Ljubljane.
Za ureditev naše Kalvarije
Otroško rajanje SSK Maribora
6.	februarja ob 4. pop. dvorana »Union* obeta letos našim malčkom nad vse prijetno zabavo. Ljubki metuljček male Ml; lice nas bo zazibal v sen lepe pomladi lepše bodočnosti; ob zvokih harmonik« male 6-letne Bebe pa bosta zarajala Ce-do in Desa v ljubkih slovanskih narodnih nošah in celi živ-žav dečkov in dekli« popelje mali Peter s svojo harmoniko v brezskrbno rajanje srečne mladosti 0’ la nam zapoje par srčkanih pesmic w brez dvoma bosta mala petelinčka otroško razigranost dvignila do vrhunca. " Cene prostoru I. vrsta 15 Din, vse ostale 10 Din in deca 5 Din. Predprodaja pr* gej Zlati Brišnik in Hofer. Vaje dece Pr' gospej Pečnik-Seunik, Gosposka ul. ^ drugi teden pondeljek, sreda, četrtek petek ob 5. uri popoldne.
Medklubska sefa
Kri« (pomirjena);
Ker ti še godeš, poješ lčpo pesem, izjemoma le tebi prizanesem.
Plan. ples (samozavesten);
Pri meni je zabava in profit v planinski in socialni dobrobit!
Ribniška koča (vzdihujoča);
Tako je! Ti se boš vršil kot ponavadi, da jaz otvorjena bom že spomladi. Pomožna akcija (zadovoljna);
Zares, čeprav potrebna je oskrba koč, si ti priskočil tudi meni na pomoč!
S.	P. D. (nad vse);
Gospoda! Končan je zdaj planinski svet, je enoglasen sklep sprejet:
V pondeliek naš večer v Unionu se vrši! Živjo! Naj naš Planinski ples živf, živi!
(Soglasen buren aplavz.)
UREDITEV IN PREUREDITEV NASADOV. - POTREBA PO RESTAVRACIJI IN ŠVICARJI.
Sklep, da se bo na Kalvarijo še letos zgradila široka in položna avtomobilska cesta, je gotovo vsak Mariborčan z veseljem pozdravil. S tem bo naša najlepša razgledna točka mnogo pridobila in sc bo znatno povečalo število njenih prijateljev, ki jo skoraj stalno obiskujejo.
Z dograditvijo te ceste pa bodo postala aktualna tudi še razna druga vprašanja glede predlogov, ki so bili že poprej stavljeni v raznih korporacijah in v listih. V prvi vrsti bo treba v dogledni bodočnosti urediti ali preurediti dosedanje nasade. Razni zanemarjeni kotički se bodp morali očistiti in uravnati se bodo morala tudi pota za sprehajanje. Skratka, Kalvarija mora postati naravni podaljšek našega lepega mestnega parka.
Na vrh pri bivšem spomeniku pa spada udobna moderna restavracija s švi-
carijo, ki bo nudila sprehajalcem primerno okrepčilo. Vanjo bi lahko povedli tudi vsakega tujca, ki bi mu hoteli pokazati lego našega mesta in lepote okolice. Tako bi Kalvarija postaia za Maribor to, kar je za Ljubljano Grad ali za Gradec SchloBberg. Kdo naj bi to restavracijo postavil, ie seveda odprto vprašanje. Občina sedaj nima potrebnega denarja. Morda pa bi se tega lotilo Olepševalno društvo s primernim posojilom? Podjetje bi se pod spretnim strokovnim vodstvom gotovo amortiziralo in nudilo sčasoma tudi nov vir dohodkov. Če pa to tudi ni mogoče, naj bi se za stvar zavzel kak zasebnik.
Potrebno je tedaj, da se obenem z gradnjo nove ceste prično reševati tudi navedena vprašanja, in se v procvit našega mesta čimprej povoljno rešijo.
Javna zahvala
Podpisana s tem hvaležno potrjujem, da mi ie Kmetijska eksportna zadruga v Mariboru, odnosno njena Podporna sekcija popolnoma točno in kulantno izplačala celotno pripadajočo mi vsoto podpore po smrti g. Vinko Trolenig in priporočam vsakomui v nlfcgovem lastnem interesu, da pristopi v članstvo imenovane Podporne sekoiie.
M a r i b o r, dne 28. januarja 1932.
»0	MATILDA	BRUDERMAN.	Marenberg.
Planinski ples.
Smučarji so po navadi prav fletni ljudje. Zabavajo se radi, zabavajo druge in zabavljajo vse. Vsa ta pisana družba pride v pondeljek v »Union«. Seveda brez smučk, ker bi bi’e te prav nerodn« in takole po polnoči vsakemu napoti, ko ne bo ravnovesje baš najboljše. Sicef radi krize marsikaj odpade, toda planinci so posebna sorta ljudi, ki so vedno veseli in se še v dežju smejejo, kaj šele* če so v topli »sobi« Uniona! Kar se Pa tiče ono »za pod zobe« in za »mažo«* izdamo tanost, da bo vse prvovrstno-Vabljeni so pa vsi, ne samo »planinci«* tudi dolinci lahko pogledajo in se prepričajo, da bo vse prav »mednarodno* in »mednarodno«!
Godbeno društvo Lira
v Mariboru z okolico priredi jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne v gostilni Kekec na Meljskem hribu (blizu tovarne Mirim) predpustno plesno zabavo z godbo fl« pihala in v orkestru. Maske dobrodošle!
Svinjski sejem.
Na včerajšnji svinjski sejem je pripeljanih 105 svinj. Kupčija je bik ba in je bilo prodanih vsega 60 r Povprečne cene so bile: mladi p stari 7—9 tednov 60—90 Din, 3—-i sece stari 150—250 Din, 5—7 me 350—400 Din, 8—10 mesecev 450 Din in eno leto stari 800—1400 Din, dajali so en kilogram žive teže pi do 7, mrtve teže pa po 8—9.50 Dii ne prašičem so nekoliko poskočik
Brezposelnost v USA.
Predsednik delavske zveze v ZedinJ«' nih državah Green je izjavil, da je bik
1.	januarja v Zedinjenih ameriških d(‘ žavah 8.300.000 brezposelnih.
/V M a r! 6 o r ti, ‘ine 50. T. T932.
iaBBagj
Marrfltorsfc! »VEčERNIK« Jutra
Stran 3.
Or. Kugy na Ljudski univerzi
Snočno predavani« pesnika naših planin.
»Blaženi vsi spomini s planin.« Tako ie zaključil svoje včerajšnje predavanje največji sodobni planinski pesnik, obo-ževatelj naših planin, njen poslanik in prerok. Vso svojo milino, vso ljubezen ie izlil v preprosto besedo in nam pokazal. kaj imamo lepega in — svetega.
Prišli so ga poslušat vsi oni, ki čutijo v sebi vso ono tajlnstveno moč planin, ki jih sili tja na jasne višave, k solncu, k miru in samoti.
Stopil je na oder, sedemdesetletni mladenič sanjavih oči, ki so se zaiskrile, ko Sa je predsednik Ljudske univerze g. inž. Kukovec pozdravil s šopkom rdečih nageljnov. Tudi predsednik SPD dr. Senjor ga je pozdravil v imenu planincev in se mu zahvalil za vso slavo, katero je zunaj po svetu pel našim planinam.
Ko se je dr. Kugy oziral po poslušalcih v dvorani, ki so ga prisrčno pozdravljali, je videl v prvih vrstah odlične osebnosti, kot g. župana dr. Lipolda, ravnatelja dr. Tominška in. druge, tam v ozadju pa so bil goste vrste dijakov, ki lih im Kugy najrajši, in katerim je govoril, naj. gredo tja v gore, še posebej 'skrene očetovske besede. V planinah na- se . učijo za življenje, ki zahteva celega človeka, odkritosrčnega, močnega W Plemenitega!
Govoril je o bivakih, o onih v naravi prečutih noči, o vsej lepoti in romantiki tabornega ognja, o čaru minule noči, slikal nam lepoto vzhajajočega mesca, ko ustvarjajo ob skalah se prelivajoči žarki bajne slike; opisal nam je veliko simfonijo narave, sladko pajoči potok, skrivnostno šumenje gozdov in zlaženi mir sanjajočih planin.
V slikah nam je pokazal vse naše planine, njih veličastnost in nedosežnost. Ko jih je primerjal z drugimi, smo šele spoznavali, kake zaklade imamo doma. In povedal nam je, kako so se v Nemčiji, v Avstriji in v Švici divili našim planinam in našim vrhovom.
Dr. Kugy naj sprejme našo zahvalo. Ko njega ne bo več med nami, bo njegovo ime živelo v naših srcih in ko bomo gledali na naš Triglav in hodili po Trenti, bo v našem srcu velika hva1ež-nost do njega, ki je vso to našo sveto zemljo slovensko, odkril širnemu svetu in dal v svoji knjigi najlepšo pesem planin.
Naša žel:a pa je, da bi dr. Kugyju bilo dano še večkrat zreti naš Triglav in 'da bi še dolgo hodil na narcisna polja Golice...	F.	P.
Sokolstvo
Zborovanje Sokola Maribor-matfca
V četrtek. je zborovala naša najmočnejša sokolska organizacija Sokol Maribor - matica, ki stopa letos v 25. leto svojega obstoja. Občni zbor je ob prisotnosti nad 150 članov in član e v odsotnosti obolelega staroste otvoril podstarosta br. Bureš, ki je uvodoma pozdravil zastopnika občine mag. ravnatelja Koch-lerja in župnega podstarosto dr. Kovačiča, nakar so zborovalci počastili spomin Hreminulega staroste vsega slovanskega sokolstva dr. Scheiner.a in v preteklem Jetu umrlih bratov. Iz poročil funkcijo-narjev je bilo razvidno ogromno delo, izvršeno v preteklem letu.
Iz tajnikovega poročila izhaja, da je Štelo društvo z 31. decembrom 1931 821 članov, 250 članic, nadalje 167 moškega naraščaja, 103 pa ženskega naraščaja ter 134 moške in 225 ženske dece, skupaj to-
re’ 1700 oseb članstva, od katerih jih telovadi redno 857. Telovadi se v 16 oddelkih v 3 telovadnicah, oz. poleti na letnem telovadišču. Vso telovadbo vodi prednjaški zbor, ki je štel ob začetku leta 21 članov in 7 članic, ob koncu leta skupaj 25 članov. Dva člana orednjaške-ga zbora (br. Kaučič in Polič) sta odšla med letom v Berlin na visoko šolo za telesno vzgojo. Iz nadaljnega poročila načelnika br. Dekleve izhaja, da je društvo priredilo javni nastop, na katerem je nastopilo 554 telovadcev, uspelo jesensko^ akademijo, se udeležilo okrožnega in župnega zleta, priredilo društvene tekme in posebno lahkoatletsko tekmo.
V društvu obstoja smuški odsek, ki se krepko razvija. Tudi V kvalitativnem o-ziru stoji društvo visoko. Na župni tekmi si je v 9 kategorijah vrst priborilo 8 brvih mest, istotako med poedhci osem prvih mest od 9. Z zmago moškega naraščaja si je priborilo društvo prehodni župni prapor; posebno pa je omeniti, da so pri tekmah za državno prvenstvo v odbojki Sokoma K. J. zmagale društvene
vrste v vseh kategorijah (člani, članice, moški in ženski naraščaj). Br. Primožič in Štukelj sta sodelovala na tekmi za svetovno prvenstvo posameznikov v Parizu in v ostri borbi dosegla 9. in 10. mesto, br. Štukelj pa na orodju 1. mesto.
Zanimivo poročilo prosvetarja br. Ipavca izkazuje, da je bilo med letom prirejenih 5 dobro obiskanih predavanj, 191 nagovor pred vrsto, in propagandna predavanja na srednjih šolaih. Sokolski tisk je med članstvom, naraščajem in deco dobro razširjen. Lutkovno gledališče je priredilo 14 predstav. Nabavilo se je novo moderno lutkovno gledališče, dosedaj največje v Jugoslaviji, ki je stalo nad 22.000 Din. Knjižnica šteje 1193 knjig, med njimi 454 strokovnih listov in revij.
Temu obširnemu delu odgovarja blagajniški promet, ki je znašal 282.000 Din. Čisto premoženje društva znaša 77.Q00 Din, fond za Sokolski dom pa je narastel na 556.000 Din.
Župni upravi je bila nato soglasno pred lagana ta-le uprava: starosta dr. Boštjančič, podstarosta Bureš, načelnik Dekleva Janko, načelnica Živic Mira, pro-svetar dr. Kovačič, I. tajnik Erhatič Leon,
II.	tajnik inž. Vičič, I. blagajnik Kovat Fraota, II. blagajnik ttren Zmago in odborniki: Ipavec, Čelhar, Prelog, dr. Mihalič, Venuti, Štuhec Darinka, Čelhar Lila, Vičič Ivo, Sila, Paš, RogMč Drago,
prof. Prijatelj, Vidmar, Bošnjak, 7 namestnikov, častno razsodišče s predsednikom dr. Jančičem in revizorja Bratuš in Hvalenc. -
Po volitvah je izrekel občni zbor zahvalo požrtvovalnemu dosedanjemu tajniku br. Sili in gospodarju br. Grgiču. Pri slučajnostih se . je ugotovilo, da je društvo kljub zakonu o Sokolu kraljevine Jugoslavije, ki na'aga javnim korporacijam dolžnost podpirati Sokola, navezano le na lastne sile in podporo nekaterih dobrotnikov. Nujno je vprašanje letnega telovadišča, ki je za 900 telova-dečih postalo mnogo premajhno in ki ga poleti uporablja včasi nad 300 oseb istočasno. Če se uvažuje, da uživa v društvu sistematično telesno vzgojo okoli 5% prebivalstva levega brega mariborskega mesta in da služi letno telovadišče tudi Savezni prednjaški šoli, dosedaj najvišji telesnovzgojni šoli Jugoslavije s 50 tečajniki iz vse države, sme društvo upravičeno apelirati na uvidevnost in podporo mestne občine mariborske, brez katere razširitev letnega telovadišča ni mogoča. — H koncu je bila sprejeta resolucija, ki izraža željo po spremembi za-kona o Sokolu kralj. Jugoslavije v toliko, da se ponovno da članstvu pravica izvolitve vseh funkcijonarjev.
Ob 22. uri je bila zaključena skupščina, katere lepi in stvarni potek daje najboljše upanje za uspešno delo v tem 'ubflejnem letu.
Samomorilci.
V Dusseldorfu je 20-letni brezposelni delavec Levin izvršil samomor s plinom. Plin pa se je razširil po vsej hiši in ko je oče Levin šel po hodniku z gorečo pipo, je nastala eksplozija, ki je njega in drugega sina težko ranila. Samomorilca pa so našli mrtvega na podstrešju. Eksplozija je močno poškodovala hišo in tudi neko stranko poslopja. — V Budimpešti je neka starejša ženska v samomorilnem namenu splezala na streho svoje hiše, da bi skočila v globočino. A so ji gospodje to pravočasno preprečili. Na policiji so žensko hoteli oddati v bolnišnico, da bi zdravniki preiskali njeno duševno stanje. V neopaženem trenutku pa je skočila s hodnika na dvorišče in obležala mrtva.
Italijanski strah pred gramofonskimi ploščami.
Italijanske carinske oblasti strogo pre-gleda o in preizkusijo vsako v Italijo do-post’ano gramofonsko ploščo, ker se bojijo, da bi se na njih vtihotapili komunistični ali protifašistični govori.
Največja davčna pomota na svetu.
V osrednjem davčnem uradu Združenih držav v Washingtonu so nedavno ugotovili, da so se lani pri davčnem proračunu in predpisu zmotili za 65 milijonov dolarjev ali za 3,640 milijonov naših dinarjev. Vso to ogromno svoto so morali ameriški davkoplačevalci plačati samo zaradi pomote uradnikov tega urada. Ker bi pa pridržanje tolikega denarja bilo nepošteno, je vlada sklenila, da se sveta prizadetim vrne. Med tistimi, ki se jim bodo previsoko zaračunani davki vrnili, je tudi finančni minister Mellon.
Blazneži in gledališka umetnost.
Te dni so priredili češki igralci v blaznici Katerinky pri Pragi predstavo pred 400 blazneži. Odigrali so dve veseloigri in nenavadni gledalci so se imenitno zabavali, a zanimive so bile tudi njihove kritike. Mnogi so' se posebno čudili, zakaj se igralci svojim šalam tako smejejo, ko pač vejo, da je vse Ie igra. —• Uprava blaznice je sedaj sklenila prirejati take predstave vsak mesec.
Emigrantstvo in kriminalnost
Žalostna usoda ruskih beguncev v Parizu.
Problem, s katerim se ta čas rusko emigrantsko časopisje po vsem svetu, kjerkoli so raztresene žrtve največjega Prevrata v zgodovini, zelo živahno bavi, je v krogih ruskih emigrantov strašno naraščajoče krlminalstvo. Pozornost vzbujajo nekdaj bleščeča imena ruskih aristokratov, ki so zapleteni v temne afere. V pariških preiskovalnih zaporih »Santč« sedi vedno najmanj dvajset Rusov, ki se morajo zagovarjati zaradi razi enih pregreškov; večinoma gre za tatvine. Zelo veliko je število ruskih vagabundov, ki predstavljajo pretresajoči tip popo'noma propadlih ljudi...
Skoro vsaka policijska racija v ogromnih centralnih tržnicah Pariza prižene policiji v roke take uboge ruske begunce, ki jih je nemila usoda z višav življenja pahnila v propad. Ljudje, ki so živeli nekdaj v pravljično razkošnih palačah. se skrivajo zdaj, zaviti v cape, omedleval od gladu, drgetajoč od mraza, po temnih kloakah, da bi našli kotiček, kamor bi položili čez noč trudno glavo, — kruta ircxni:a usode! Nekdanii častniki in visoki uradniki carske vlade se ba-vijo danes, gnani od najhujše stiske, s tihotapstvom prepovedanih opojil, sodelujejo na različnih dvomljivih kupčijah, se ponižuje:o s posli zvodn!kov, sleparskih igralcev, trgovcev z dekleti.
Toda tudi zločini iz strasti so med temi ljudmi, ki so izgubili vsako moralno oporo, na dnevnem redu. Ljubavna drama, ki jarko osvetljuje duševnost raznih emigrantov, se je nedavno odigrala v Parizu, današnjem središču r»skih beguncev. Nekdanji polkovnik Boris Ko-mendrovski se je bil dal ločiti od svoje
ž. ker se je hotela poročiti z milijonarjem Dombrovskim. Komendrovski, ki je bil zaposlen kot natakar v nekem hotelu na Montmartru, je moral nekega dne streči možu, ki mu je odvzel ženo, — prizor, kakor bi si ga mogel izmisliti kvečjemu kak slab film. Nesrečni mož se ni mogel delj premagovati, — nameri je revolver na tilnik nič zlega slutečega gosta in sprožil. Brez glasu je padel Dombrovski z obrazom na mizo — bil je na mestu mrtev. »Človek ki je, kakor jaz, izgubil vse, je zmožen vsega!« tako je nekdanji polkovnik izjavil preiskovalnemu sodniku.
Ruska kolonija v Parizu se je odločila osnovati »patronatsko društvo«, ki bo ime'o nalogo skrbeti za razne ruske kazil ence, kadar pridejo spet na svobodo, in ki sl bo po svojih močeh prizadevalo zatirati zločinstvo v emigrantskih krogih.
Kralj »Divjih merjascev"
južni
V severovzhodnem delu Transvaala v Afriki živi pleme Basuto, pleme »Divjih merjascev«, kakor se nazivajo sami po svojem totemu z glavo divjega merjasca. To čaščenje živali je pri njih tesno spojeno s kultom pradedov, ker ima pleme to vero, da po’ aja od divjega merjasca. Dasi so Basuti danes več ali manj že dobri kristjani, se vendar še o-klepajo svojega starega imena in so nanj ponosni.
Nedavno so slovesno ustoličili novega vrhovnega poglavarja, ki ga imenujejo
»kralja divjih merjascev«, in pri tem je imel nemški misijonar slovesno službo božjo. On opisuje to nenavadno kronanje prav zanimivo:
Prejšnji vrhovni poglavar Senthumula je bil umrl in njegov namestnik Sam Mamabolo je hotel posaditi na prestol pokojnikovega sina. Za to slavnost je bil določen natančen program in so se udeležili zlasti učitelji, ki poučujejo na številnih šolah v deželi kralja Mamambolo. Ob 10. uri dopoldne je dospel misijonar v prestolniško vas. Z visoke skale na gori za vasjo je pozdravljal belo pobarvan grb »Divjega merjasca« z napisom: »P vji merjasec Mamabolo iz dežele blisku«. In povsod si videl isto sliko na zastavah in hišah, Na sredi slavnostnega prostora je bila postavljena lesena koliba, okrašena s cvetjem in zelenjem. In potem so prihajali slavnostni gostje: črnci, a ne samo prepasani z jermenom, kar je bilo v prejšnjih časih njih edino »oblačilo«, marveč vsi v dostojni praznični obleki. Zbralo se jih je okoli 5000. Od blizu in daleč pa so priropotali avtomobili z belimi gosti. Komisar za domačine dr. Jenner iz Pletersburga je zavzel mesto na vzvišenem, s cvetlicami okrašenem odru, poleg njega škof Fuller, polkovnik Wolff in misijonar. Prikorakala je godba in med zvoki koračnice so prinesli kralja, dobro opravljenega, z novim črnim cilindrom na glavi. Poleg njega je stopal visok dostojanstvenik, spredaj pa njegov stric, dosedanji namestnik vrhovnega poglavarja. Nosil je kraljevski prapor: šop črnih nojevih peres na dolgi palici. Nato je pričela slovesna služba božja: naši lepi luterski korali so se razlegali preko slavnostnega prostora; piše misijonar.
Sledilo je črtanje proklamacije in sve-
čano ustoličenje mladega sina pokojnega poglavarja z zvenečim imenom Athlo-ne Mankveng Sello Mamabolo za poglavarja plemena Mamabolo. Nato pa je pri šel gjavni akt: slovesna predaja poglavarstva na mladega kneza »Divjih merjascev«. Namestnik je povedel »kralja« na oder, godba je zaigrala himno, in stric je nečaku slovesno izročil kraljevski prapor oziroma žezlo, ki ga je sprejel v var stvo minister. »Athfone Mankveng Sello Mamabolo,« je spregovoril stric z glasnim, ostrim poudarkom, »Tu izročam Tebi kraljevsko žezlo! Odslej si Ti kralj! Tukaj je Tvoje ljudstvo. — »Ljudstvo »Divjih merjascev«, se je obrnil k zbranemu ljudstvu, »Tukaj imaš svojega kralja! — Zdaj pa poslušaj, Ti. kralj rodu »Divjih merjascev« dežele Mamaibo-lo, poslušaj svoje pravice in dolžnosti! Ljudstvo je Tvoje, Ti vladaš. Toda bodi pravičen! Kralj je samo služabnik svojega ljudstva. On se mora smatrati za najmanjšega, vedno pripravljen v ponižnosti služiti svojemu ljudstvu. Blagor ljudstva in ne lastni blagor mora bit! zanj poglavitna reč! — Ti ljudstvo pa bodi pokorno, poslušaj svojega kralja. Zaupaj mu, služi mu, da Te bo vodil po pravi poti! Ti kralj pa vedj, če boš zaničeval glas svojega ljudstva, da Te bomo opominjali! Če boš v svojeglavnostl grešil proti blagimi dežele, Te bomo pozvali na odgovor. Zato bodi dober, zvest, prvi služabnik ljudstva!«
Nato je sledi! slavnostni obhod s pozavnami in pevskim zborom, nazadnje pa prosta ljudska zabava s pojedinami, starimi basutskimi plesi itd., zastave »Divjih merjascev« pa so veselo plapolale v vetru...
Spominjajta te CMD
Oorrer Belli
34
Lowoodska sirota
Zašlortnil je z zobmi in utihnil. Obstal ie in s škornjem udaril po tleh. Nekaka besna misel ga je obšla in ga tiščala, da ni mogel naprej.
Prihajala sva po drevoredu navzgor, ko je bil tako umolknil. Grad se je dvigal pred nama. Dvignivši oči, ga je pogledal tako srepo, da sem se zavzela. Bol, sramota, bes, nestrpnost, stud, prezir — vse to se mu je spojilo v tem hipu v veliki zenici pod vranimi obrv mi. Šele po divjem boju mu je vstalo v srcu drugo čustvo in slavilo svojo zmago: nekaj trdega in ciničnega je bilo, nekaj samovoljnega in odločnega. To mu je umirilo strast in ugladilo obličje. Nadaljeval je:
»Molčal sem, gospodična, ker sem moral urediti neko stvar s svojo usodo. Tu je stala, ob tej bukvi — prava vešja kot tiste, ki so se javile Macbethu na Fo-r-reški goljavi. »Ti ljubiš Thornfiekl,« je dejala in dvignila prst, napisavši v zrak memento, ki je pokril s hieroglifi, vso prednjo steno gradu, med gornjo in spodnjo .vrsto oken. .Ljubi ga, če moreš! — Ljubi ga, če se u-paš.’ .Ljubil ga bom,’ sem rekel, .upam se ga ljubiti.’ _ in« — je dostavil žalostno — »besedo bom držal. Porušil bom vse ovire, ki me delijo od sreče, od dobrote — da, tudi od dobrote. Postanem boljši človek, nego sem bil, nego sem — kakor je Jobov kit prelomil kopje, pšico in harpuno. Ovire, ki so drugim kot železo in bron, bodo meni le slama in trhel les.«
Adelka je pritekla s svojo žogo. »Proč!« je sirovo zakričal'. »Ostani na strani, otrok, ali pa se poberi k
Zafki!« Ko je potem molče nadaljeval svoj® pot, sem se drznila in ga opozorila na točko, od katere je bil tako nenadoma zastranil.
»Ali ste ostavili balkon, sir,« sem ga vprašala, »ko je gospodična Varens stopila v sobico?«
Pričakovala sem, da me bo radi uvedljivosti zavrnil, ki nemara ni bila na mestu. Toda baš narobe: vzdramil se je iz svoje mračne namišljenosti, me pogledal in bilo je, kakor bi senca ginila z njegovega lica.
»Oh, pozabil sem Elino! Dobro, vrnimo se k stvari. Torej: ko vidim, da se: vrača moja Čarovnica s spremljevalcem v sobico, se mi zdi, da slišim, sikanje, in zelena kača ljubosumnosti se dviga na svojem valujočem zvitku z razsvetljenega balkona, se mi splazi pod telovnik in si v dveh minutah pregrizne do mojega srca. Čudno!« je vzkliknil in nenadno zopet zastranil. »Čudno, da sem si izbral Vas, mlada dama, za zaupnico vsega tega, in še bolj se mi zdi čudno, da vse to tako mirno poslušate, kakor bi to bile najobičnejše stvari na- svetu za moža mojega- kova, da pripoveduje zgodbice o svoji operni plesalki nežnemu, neizkušenemu dekletu! A zadnja izrednost pojasnjuje prvo, kakor sem že dejal. Vi, tako resni, premišljeni in oprezni, ste baš ustvarjeni za tajnosti. Konec konca pa tudi vem, s kako dušo se je začela stikati moja, -Vem, da Vas ni moči okužiti. Vaša duša je duša posebne vrste, je edina na svetu. Na srečo nimam namena, da bi ji , škodoval. Več ko se pomenkujeva, toliko bolje bo. Dočim jaz Va-šee duše ne morem skaliti, me Vi osvežujete.« Po tej zastranitvi je začel iznova:
»Ostal sem na balkonu. .Gotovo prideta v to sobico,’ sem si mislil. .Pripravimo si zasedo!’ Vteknil sem roko skozi odprta vrata in pokril šipe z zaveso, pu-stivši majhno nezagrnjeno mesto, skozi katero sem mo-
gel vse opazovati. Priprši vrata, sem pustil le majhno režo, tako široko, da sem mogel čuti šepet zaljubljencev. Nato sem zopet sedel,, baš ko je parček vstopil. Oko mi je šinilo k luknji. Celinina hišna je vstopila, prižgala svetilko, jo postavila na mizo in odšla. Tako sem dvojico jasno videl. Slekla sta plašč in Varens je stala vsa v lesku svile in draguljev — mojih darov, seveda — in poleg nje je stal nje drug v oficirskem kroju. Spoznal sem v njem tisto grofovsko nravno propalico, pokvarjenega mladeniča brez pameti, ki sem ga bil včasih sreča! v družbi in ki ga nisem mislil nikoli sovražiti, ker sem ga preveč preziral. Ko sem ga spoznal, se je zob ljubosumnosti takoj odkrhnil, ker je v istem momentu moja ljubav do Celine prišla pod kajfež. Zena, ki me je mogla varati s takim tekmecem, ni bila borbe vredna. Le prezir sem imel zanjo, a še več zase, ki sem bil nje norec.
»Začela sta se pomenkovati. Njih razgovor me je povsem umiril: ničeven, sebičen, brezsrčen in brezmi- j seln je bil in me je bolj utrujal kot kačil. Mo:a posetnica je ležala na mizi. Ko sta jo opazila, sta začela o meni besedičiti. Nista bila ne dovolj odločna ne dosti pametna, da bi me primerno obrala. Toda žalila sta me tako nesramno, kakor le more žaliti majhna duša. Zlsti Celina, ki je postala malone duhovita, ko je začela naštevati moje osebne napake. Imela je navado, da mi je na vsa usta hvalila to, kar je nazivala mojo »beaute male« (moško lepoto). V tem se je močno razlikova'a od Vas, ki ste mi že pri drugem razgovoru rekli v lice, da ni* sem lep. Ta razlika me je tedaj osupnila in —«
Adelka je spet priskakljala. »Gospod, Ivan je prišel Vas iskat. Pravi, da se je oglasil upravitelj, ki bi rad z Vami govoril.«
Skavfi%em
Planinke!
V torek 2. februarja ob pol 11. uri obvezen. stegov zbor v realki. Kroj! — Stegovodkinja.
Stegov zbor Kaajevega stega.
Preteklo nedeljo je bil v realki zbor Kaajevega stega, katerega se je udeležilo številno članstvo. Po otvoritvi je prvi spregovoril br. stegovodja, ki je omenil, da je prav na ta dan, pred štirimi leti, umrl bivši stegovodja Ivo Po-ljanec-Kaa. V toplih besedah se je spomnil njegovega plodonosnega dela ter pozival skavte, naj izpolnujejo obljubo, ki so si jo dali ob njegovi smrtni postelji in kasneje na njegovem grobu, namreč to, da bodo — delali. Ob koncu so se vsi navzoči dvignili in z enominutnem molkom počastili Kaajev spomin.
Nadalje je govoril br. Branko Lovše, četovod-ja I. čete in podal smernice za delo v posameznih edinicah. H koncu je povzel besedo zopet stegovodja, ki je opomnil članstvo na bližajoči se savezni tabOT pri Zagrebu in izrazil nado, da mariborski steg zopet odnese zmago v tekmovanjih.
Ob 11.35 je bil zbor zaključen, članstvo se je razšlo s trdnim namenom, da se loti z vso energijo dela, tako v šoli kot v organizaciji.	Rk>.
Kaj Je in kaj ni skavtizem.
Skavtizem ni društvo postreščkov za podpiranje komoditete občinstva.
Skavtizem nl nikaka vojaška šola, katere namen je, da vcepi mladim fantom m dekletom »možatost«.
Skavtizem ni nikako gledališče, kjer se zunanji uspehi odlikujejo z aplavzi.
Skavtizem je družabno kolo, kjer starejši bratje in sestre svoje mlajše brate in sestre postavljajo v dobro družbo, jih navdušujejo za koristno delo ter k živ-Henski skupnosti.
Skavtizem upliva na svoje člane najbolj s spoznavanjem prirode in prostim življenjem v nji; bavi se z vsakim posameznikom, ne pa s celo četo obenem.
Skavtizem zahteva od svojih^ članov vsestransko telesno in duševno izpopolnjevanje.
Ena izmed tisocifti
(Slika izpred dunajskega sodišča.)
Stričev skm.
Peterček gre s stričkom v cirkus. Tam imajo slona.
»Striček,« vpraša Peterček, »ali si tega slona ti naredil?«
»Jaz?« se smeje stric. »Ne.«
»Pa tetka je to vendar rekla!« »Neumnost!« zmaje stric z glavo. »Iz 6esa naj bi pa jaz naredil slona?«
»Iz muhe,« pravi Peterček
Vremenska poročila.
Kljub nenadni spremembi vremena imamo v planinah še najlepši sneg in je smuka skoraj povsod prav dobra.
Na Pesku je na stari 30 cm podlagi še 10 cm pršiča. Solnce žge že prilično, a vendar je samo 2“ nad ničlo.
Ribniška koča poroča isto, le na Mariborski koči ni več najbolj idealno, ker je temperatura zlezla že na + 5°.
ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO.
Na igrišču ISSK Maribora nogometni turnir v korist pomožne akcije in sicer: ob 13.30 SK Rapid:SK Svoboda; ob 14. ISSK Maribor:SK Železničar; ob 1430 ISSK Maribor:SK Svoboda; ob 15. SK Železničar:SK Rapid; ob 15.30 SK Železničar:SK Svoboda; ob 16. ISSK Maribor:SK Rapid.
Ob 20. uri v Zadružni gospodarski banki težkoatletski dvomatsch SSK Mara: ton:SK Croatia (Zagreb).
V nedeljo...
... bodo prve nogometne tekme. Sicer samo ma'hen brzoturnir, a igrali bodo vsi mariborski klubi, in bo prireditev gotovo prav zanimiva. Da bodo tekme dobro obiskane, pričakujemo zagotovo, saj je čisti dobiček namenjen pomožni akciji. Sedaj, ko je nastopilo lepo vreme, bo že prav prijetno stati na solncu in gledati nogometno borbo. Upajmo, da bo MO dosegel svoj namen in da bo kanilo nekaj v blagajno podporne akcije.
... priredi SPD svoj izlet k Rimskemu vrelcu, drugi krenejo na Peco, kjer je še snega več ko dovolj, nekateri pa v Celje. Tam bo namreč zanimiva slalom-tekma za prvenstvo podsaveza.
Sokoli pa bodo tekmovali pri Ribniški koči; člani v tekmi od koče do Pisnika, naraščaj in članice pa na' krajši progi proti Črnemu vrhu in nazaj. Razen tega bo še slaJom-tekma, ki bo menda najbolj zanimiva.
Na Ribniški koči bo v nedeljo sploh mnogo življenja, ker se istočasno s tekmo Sokola prične tudi drugi sniuški tečaj SPD Maribor.
SK Železničar ;SK Celje.
Na praznik 2. februarja bo na igrišču ISSK Maribora prijateVska tekma med SK Železničarjem in SK Celjem. Revanž-na tekma se bo odigrala prihodnjo nedeljo v Celju.
Kazenska razprava proti Antonu Skvari je trajala že nekaj minut, ne da bi kdo v dvorani mogel razumeti le besedico iz groznega kričanja obtoženčevega. Skva-ra je rjovel zdaj na ženo Marijo, ki ga je ovadila, ker jo pretepa, zdaj na njenega odvetnika, zdaj na sodnika. Slednjič se je mož menda dovolj narjovel in tedaj je spregovoril sodnik povsem mirno (dunajski sOdniki so občudovanja vredni v svoji potrpežljivosti in dobrodušnosti): Ce ne boste pustili pijače, boste brez dvoma končali v blaznici, — Obtoženec: Pa že 45 let nič takega ne čutim! — Sodnik: Pa zakaj toliko pijete? — Obtoženec: Ker imam za kaj. — Ze-n (jokaje): Kar zasluži, vse zapije! — Obtoženec (kriče): Kaj ti naj pa dam? Saj nič ne zaslužiš!
Z- naglo kretnjo si žena naenkrat strga klobuk z glave in zavpije: »Poglejte me, gospod sodnik, 45 let imam, pa izglodam že kakor daleč nad 60 let. Moji lasje so snežnobeli, in tega je samo on kriv.«
bo! —- Sodnik: Povejte, gospa, ali bi ne bilo najpametneje, da se daste ločiti od tega človeka... Je sicer zelo žalostno, da Vam moram jaz kot sodnik to svetovati, a ne vidim nobene .druge rešitve.
Žena: To je zdaj že skozi 23 let tako. A ne morem proč od njega, ker ne bi dobila nikjer stanovanja, in kdo bi potem zame skrbel. Tu in tam mi on vendar še kaj da. — Sodnik: Ce Vas bo pa še nadalje pretepali in bo večkrat zaprt, potem pa sploh ne boste imeli izgle* da več, da bi Vam še kaj dal. Težka zelo težka reč je to-. . .
Sodnik je nazadnje' obsodil Skvaro na tri dni zapora = pogojno za eno leto. To se pravi: če skoz leto dni ženo ne bo več pretepal, mu tudi teh treh dni ne bo treba odsedeti. A lahko si predstavljamo, kako je biro, ko sta se z ženo s sodnije vrnila domov.
Sodnik je imel z milo sodbo dobre namene, hasnilo pa najbrže ne bo nič. Al«
Obtoženec: No, da, kar vsa se sleci, da [ kohol je alkohol...
Jugoslovanska kolonija v Braziliji
Dne 1. novembra lanskega leta se je v Sao Paolu, drugem milijonskem mestu Brazilije, osnovalo prvo »Jugosloven-sko potporno udruženje,« kateremu predseduje Slovenec Franjo Paternost. Novo društvo je' izdalo tudi že svoj »Almanah za godinu 1932.«, nekakšen izseljeniški koledar, ki prinaša poleg običajnega gradiva tudi razne poučne in zabavne sestav ke v srbohrvaščini in slovenščini. Glavni sestavki so: Pravila J. P. U., Republika udruženih država Brazili;e, Korisne upu-te, C. R. Paternost: Brazilija, Ivo But-kovič: Naša kolonija v Braziliji, Milan Wollner: Dvjestogodišnica sadjenia kave u Braziliji-itd. Iz podatkov, zbranih v tem almanahu, posnemamo, da je danes v Braziliji okoli 30.000 Jugoslovanov, in sicer Slovencev, Hrvatov in Srbov. Do lanskega leta je bil v Sao Paolu naš gt-neralni konzulat, ki pa se je ukinil. Tako bi bili naši ljudje brez vsakega^ zastopstva, če ne bi bila brazilska državna oblast podelila novemu društvu pravico začasnega konzularnega urada. Almanah, ki je zelo poučljiv, je J. P. U. poslalo v razprodajo tudi »Družbi sv. Rafaela« v Ljub1jani, kjer ga vsakdo lahko naroči.
Sirite „VEČBRNIK!M
Javna zahvala.
Po smrti Uršule Gajser mi je Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru točno in kuiantno izplačala celotno pripadajočo mi vsoto podpore, pa si štejem radi tega v prijetno in častno dolžnost, ta solidni zavod vsakomur najtopleje priporočati.
Maribor, dne 26. januarja 1932.
Ui	BERANIČ	IVAN,	Maišper&
Slep.
To-le zgodbico pripovedujejo o londonskem beraču, ki je navadno sedel na enem mnogih mostov, ki vodijo čez Temzo. Berača je vedno spremljal pes, ki je imel na vratu tablico z napisom »Slep«. Berač se je smilil bogatemu gospodu, ki je vsako jutro prihajal čez most na poti v svoje podjetje. Nekega dne pa je gospod pozabil vreči beraču v klobuk običajni milodar. Dozdevni slepec je stekel za njim in predrzno vprašal, kaj da je danes z milodarom? »Mislil sem, da ste s’epi!« je začudeno vzkliknil gospod, — »Ne, Sir, jaz ne, ampak pes!«
Šofer kralievskega pokolenja.
V Salamanki je te dni umrl šofer Juan Trueba Munoz, o katerem je pač malokdo vedel, da je bil kraljevskega rodu. In vendar je bil vnuk kratice Marije Kristine, žene Ferdinanda VIL, ki se je po smrti svojega moža morganationo poročila z gardnim častnikom Fernandom Munozom. Kraljica je imela sedem otrok. Ta ljubavni. odnošaj, za katerega so seveda vsi vedeli in je bil potrjen šele pozneje s pravilno poroko, je bil največji škandal te linije španske vladarske hiše, ki se je prav zaradi tega morala naposled odpovedati prestolu. Sedaj umrli potomec tedanjega gardnega častnika, ki je bil deležen vojvodskega naslova, je že v mladih letih zapravil vse svoje premoženje. Ko mu naposfled razen humorja ni prav nič več ostalo, je postal šofer avtotaksa, naposled pa podeželskega avtobusa, kar je ostal vse do smrti.
»Oče, kaj pa je to, diplomat?« »Diplomat, sinko moj, je mož, ki vfe, kdai je njegova žena rojena, ki pa je pozabil, koliko ie stara.«
V M
r i h o r u, dne 30. I. 193?.
-■V* Hilli—MIMTHI lir—
Mariborski »VEČERNIK« Ju?ra
Sfrain 5.
f papmiti the iUkatne ■Htm iti? d. 1
DRUŠTVO HIŠNIH POSESTNIKOV ZA MARIBOR IN OKOLICO v Mariboru priredi v nedeljo, dne 31. januarja t. 1. ob 9. uri predpoldne v dvorani hotela »Orel« v Mariboru svoj
redni obini zbor
4 s sledečim DNEVNIM REDOM:
1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika ter računskih revizorjev.
2. Proračun za leto 1932 ter določitev članarine za to leto.
3. Volitev odbornikov ter treh računskih revizorjev.
4. Poročilo o konferenci v Beogradu. Predlogi glede kuluka za leto 1932.
5. Slučajnosti.
Vstop je dovoljen samo članom društva in hišnim posestnikom.
Samostojni konkretni predlogi izven dnevnega reda naj se prijavijo v društveni pi°'>rni (Gregorčičeva 8) vsaj 4 dni pred občnim zborom, sicer ne pridejo na dnevni red._______________________359
Pozor!
Pozori
RADIO
Inventurna prodaja 20-50%
ceneje
| do 10. aprila t.T.
od 1. februarja |
Papirnica Ljudske tiskarne
Maribor, Slomškov trg štev. 6,
p>
SOKLIČ
i*ndro^
uitopuld m »prefmeio
SoIlHZ
najpreglednejša kartoteka
Soklič, Maribor Tel.2510
10'
I
Prazno sobo
išče boljši gospod. Naslov v, upravi lista.	338
I
Da omogočim vsakemu nabavo dobrega polnovrednega Radio-aparata za direktni priključek na mrežo, odločili smo se, našo veliko zalogo znatno znižati, ter nudimo iste po globoko znižanih cenah, dokler traja zaloga.
3cevni radio-aparati od Din 1200,— naprej 4cevni radio-aparati od Din 3500.— naprej 5cevni radio-aparati od Din 4000.— naprej Zvočnik) in zvočne doze od Din 50.— naprej Anodni aparati od Din 500.— naprej Gramofoni po orig. ceni z 25% popusta Gramofonske plošče od Din 20.— naprej Električne doze od Din 200. naprej.
Stalna zaloga najnovejših radio-aparatov.
N0V0! .	..t	•»	N0V0!
Amerikanskl aparati.
Izkoristite to priliko in posetite nas. 357
Radio-SIarkel
MARIBOR, TRG SVOBODE št. 6. Telefon 2685.
Javna zahvala.
Prijetna dolžnost mi je, da izrazim svojo javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijsko ekspertne zadruge v Mariboru.
Po smrti g. Cajnko Hermana mi je imenovana ustanova takoj in brez vsakega odbitka izplačala celotno pripadajočo mi vsoto podpore.
Vstop v članstvo imenovane ustanove priporočam vsakomu v njegovem lastnem
Interesu.
M a r i b o r, dne 26. januarja 1932.
35,	SEIŠEK	VINKO,	Ptuj.
Otvoritev delavnice
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril mizarsko delavnico v Kamnici štev. 16. Izvrševal bom vsa mizarska dela točno in po najnižji konkurenčni ceni, tako, da bom svoje naročnike vsestransko zadovoljil. Priporočam se za vsa pod to stroko spadajoča dela	JOŠKO ŠTANTE, mizar.
____________________318
Stavbeno in pohištveno mizarstvo,
Frankopanova ul. 15, si dovoljuje naznaniti cenjenemu občinstvu, da so cene mizarskim potrebščinam znižane, zato naročite pravočasno spa’nice z vložki in madracami po na:modernej-šem slogu že od 3.680 Din, kuhinje od 1.200 Din naprej. Sprejemam tudi posamezne komade. Prepričajte se.
324
Ne ženite se
brez pohištva tvrdke Novak, Slovenska 24. Nudim Vam že kompletne spalnice z madraci in vložki za 3900 Din. Solidna izdelava z jamstvom. —■ Lastni izdelki posteljnih žičnih vložkov in vseh tapetniških predmetov.
337
Javna zahvala.
Rade volte in za svojo dolžnost smatram podpisani, izraziti s tem najtrnjleUb lavno priznanje Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge r. z. z o. z. v Mafflroru
za njer.o točno izplačilo celotnega pripadajočega mi zneska podpore po umlrem gosp. Mihael Weis. Iz tega razloga priporočam vstop v to dobrodelno ustanovo vsakomur najtopleje.
M a r i b o r, dne 26. januarja 1932.
347	SORŠAK	IVAN,	Janževski	vrh	70.
Pozor hišni posestniki!
Odpeljavo smeti iz vaših dvorišč izvršujem za malenkostno odškodnino. Zadostuje dopisnica. Jors M., Tezno.
352
Stanovanje,
sobo in kuhinjo, oddam. Frankopanova ulica 42.	363
Velika vrtnarija
s stanovanjsko hišo in inventarjem Din 330.000. Restavracijo, prvovrstno, oddam v najem. Kavarna s stanovanjem v najem. Pisarna »Rapid«, Maribor, Gosposka ulica 28.	354
Trajni kodri 100 Din,
oniuliranje 6 Din, pri Marici Požar, gledališki frizerki, Vetrinjska ul. 11.
313
Pojedina jeternih in krvavih domačih klobas, staro in novo vino liter po 8 Din. Radio-koncert dne 30. in 31. jan. v gostilni Dravograd, Maribor, Smetanova ul. 54. Za obilen obisk se priporoča J. in M. Nekrep.	314
bivalne stroje, gramofone, otroške vozičke kolesa popravlja Justin Gustinčič, mehanična delavnica, Maribor, Tattenbachova ul Štev. 14.	12
Javna zahvala. Podporna sekcija Kmetijske eksportne zadruge mi je danes točno in kulantno izplačala celotno mi pripadajočo podporo po smrti ge Dobovičnik Helene in radi tega sl štejem v piiieno dolžnost, to človekoljubno ustanovo vsakomur najtopleje priporočati. Maribor, dne 26. januarja 1932. 346 IVAN KURAŠ, Dravograd.	
Spalnice, politirane, najnovejši vzorci tudi iz mehkega lesa ter kuhinje prodam po namizjih cenah. Mizarstvo Kompara. Aleksandrova 48. 248	Gospoda sprejmem kot sostanovalca. Židovska ulica 12, I. nadstr. 355
	1 par polnokrvnih lipičanskih kobil s kompletno opremo, fiaker z gumijastimi tn navadnimi kolesi ter velikimi sankami ugodno na prodaj. Naslov v upravi lista. 360
Opremljeno sobo v bližini državnega mosta takoj oddam. Vprašati Taborska ulica 16/1. 540	
Kovčeke, aktovke, ročne torbice, nahrbtnike, gamaše itd. po najnižiih cenah priporoča I. Kravos. Aleksandrova 13. 15	Dva gospoda sprejmem v celo oskrbo. Mlinska ul. 31. Drugo dvorišče vrata 2. Maribor. 333
Javna zahvala Z veseljem potrjujem in za svojo dolžnost smatram, izjaviti javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru. Po smrti g. Dobovičnik Helene mi je imenovana ustanova najkulantneie in točno izplačala pripadajočo mi vsoto podpore, dasi je trajalo moje članstvo le nekaj tednov. Priporočam vsakomur, da takoj in brez nadaljnega vstopi v članstvo imenovane Podporne sekcije 345 ALOJZIJA PŠENIČNIK, Dravograd.	
Lepo solnčno, strogo separirano sobo
oddam dvema gospodoma s hrano ali brez. Koroščeva 43/1.	358
Lepo opremljeno sobo s hrano oddam dvema gospodičnama. Klavir na razpolago. Vprašati v trgovini. Tattenbachova ul. 24.	278
Veliko sobo, opremljeno ali prazno, zraven glavnega kolodvora oddam. Naslov v upravi »Večernika«.	316
Kupim takoj kompletno spalnico
in drugo razno pohištvo in posteljnino. Plačam v gotovini. Makor, Aleksandrova efesta 1, Studenci. 284
Sprejmem
otroka na hrano. Pobrežje pri Mariboru, Gozdna ulica 27._______________342
Sobo oddam
opremljeno ali prazno. Studenci, Slom-šekova 9.	339
lavna zahvala.
Kmetijska eksportna zadruga v Mariboru, Podporna sekcija, ml je danes po smrti s. Lipnik Katarine takoj in brez vsakega odtegljaja izplačala celo pripadajočo ral podporo. Radi tega si štejem v prijetno dolžnost, ta solidni in kulantni zavod vsem in vsakomur priporočati.
Maribor, dne 26. januarja 1932.
343
MARIJA LIPNIK, Bistrica.
za novo posmrtninsko zavarovanje proti največji proviziji išče generalno zastopstvo »Bančnega zavoda Merka-tor«, Maribor, Tattenbachova ul. Pl.
317
Sobo in kuhinjo
za Din 250 »n 3sobno stanovanje s pritiklinami za Din 800.— oddam takoj. Vprašati Mlinska ulica 30 v pisarni. ___________________________________________361
Sobo in črkosllkanje,
vedno najnovejši vzorci na razpolago, izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3, za kavarno
»Astoria«.	3
Prvovrstni kosovec,
100 kg Din 40.— dostavljen v hišo. Trda in mehka drva. Kopališka ulica 20. _______________________________________289
Postrežkinja
išče mesta za predpoldne. Naslov v upravi.___________________________298
Gambrinova dvorana.
Prvovrstna domača hrana, kosilo in večerja Din 12.50.________________301
Velik lovski pes,
rjavo tigrast, se je zatekel. Nagrada Din 200.—. R. Lirzer, tovarna stolov, Maribor, Cvetlična ul. 36.	303
Zelo dobro naravno vino
čez ulico Din 5. Fini hruškovec Hter Din 2. Gostilna M. Seifried, Maribor, Aleksandrova cesta 79.	308
Iščem perfektno kuharico
z večletnimi izpričevali za Zagreb. Ponudbe s prepisom spričeval poslati na Jnterreklam, Zagreb, Masarykova 28 pod štev. 179/A-76._________________310
Iščem izkušenega vrtnarja, popolnoma verziranega v gojenju cvetlic, zelenjave in sadja za Zagrel). Ponudbe poslati s prepisom izpričeval na Jnterreklam, Zagreb, Masarykova 28, pod štev. 179/A-76.	311
Vila
z lepim dvojnim stanovanjem, velikim gospodarskim poslopjem, konjskim hlevom in vrtom takoj na prodaj. Vprašati Studenci, Radvanjska 6.	277
DOMAČI IZDELEK
M*r!bwsH »TE C ER Ni K« Jutra
Ceneno kurivo
Naznanjam cenj. občinstvu, da sem trgovino z mešanim blagom- iz- Meljske c. 15 preselil v Slbvensko ul. 36. Blago bom prodajali po najnigiih cenah ter prosim za obilen obisk. Z odličnim spoštovanjem Ludvik, Pečuh. ,336
Odlični premog kosovec. Žlindre in žvepla prost. 4500 kalorij 100 kg za Din 40.— v hišo dostavljen. Pri vagonskih naročilih posebne cene.
Zaloga premogokopne družbe »STANOVSKA« 319________Maribor,	Kopališka	ul.	20.
Lokal,
pritlični, za pisarno ali obrt tik kolodvora oddam. Aleksandrova 48.	353
meri 80X120 cm ter stane franko Maribor Din 340.— — Naročila sprejema
Franc Krajnc, Koroščeva ul. 7/11
Maribor. Naročajte prospekte, v katerih dobite vsa podrobna pojasnila!
Neprecenljive važnosti za bolne
in zdrave.	32Q
ležečih kartotek na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte!
»SOFRA«, MARIBOR, TELEFON 2510.
jBtSKHŽl poceni v
H »TEKSTILNEM BAZARJU"
>ai!bor, Vetrinjska ulica štev. 15
Oglejte s- rzto?be !	3
Zahtevajte povsod MVečernih
Javna zahvala
5tanouanje
Podporni sekciji Kmetijsko eksportne zadruge v Mariboru izražam s tem podpisana najtoplejšo javno zahvalo za popolno in kulantno izplačilo celotnega pripadajočega mi zneska podpore po smrti g. Marije Brodnjak in štejem si v svojo častno dolžnost, imenovati'.) ustanovo vsem in vsakomur najtopleje priporočati.
M a r i b o,r, dne 28. januarja 1932.
tri do štirisobno iščem v bližini Glavnega kolodvora za takojšnjo selitev. Ponudbe pod „S TA N O VANJE" 1. februarja na upravo.	322
OTILIJA JURKOVIČ, Maribor.
Naifinelil rum Brantiv Pristna slivovka
en gros!	in	vse vrste likerja itd.	en	defail!
JAKOB PERHAVEC MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9
Telefon 25-80.	 Tovarna	likerjev,	desertnih	vin,	in sirupov.
Javna zahvala
Dolžnost mi je, da izrazim svojo javno zahvalo Podporni sekciji Kmetijske eksportne zadruge v Mariboru, katera mi je po smrti g. Klančnik Antona takoj, točno it kulantno izplačala pripadajočo ml vsoto podpore.
Maribor, dne 27. januarja 1932.
345_____________ ŽNIDARŠIČ J02E, Boštanj.
Opravilna številka: E IX 4625/31
Dražb eni oklic
Dne 9 marca 1932 dopoldne ob 10. ari bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin
Zemljiška knjiga: d o Slivniško Pohorje vi.št. 19
Cenilna vrednost: Din 75.397 —
Vrednost pritikline- Din 1 680—, ki je zapopade-na v cenilni vrednosti
Najmanjši ponudek: Din 50.264 66
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru 325
%*kraIno sodišče v Mariboru odd. IX..
dne 9. januarja 1932.
V5E OBLEKE
NAilH PRODAJALNAH DO 6 FEBRUARJA
ZA 20%
CENEJE!.
stavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR
STANKO DFO-.LA * ,\v %0
10 v, Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik