Posamezna Številka 10 vinarjev. Slev. 153. i LjtiHjam v sotmm, i nuji 1917. Leto XLV. mm Valj« po pofitli mm ■1 oeto leto uprt) .. K 2I-— n en mesa« „ .. m 2*20 s« Naučijo oeloletno. „ 2B*— (i oitale laoaeaatvo. * >5*— V Ljubljani na domi z« oeto lato aapr*]. • K 24-— aa en maaaa „ .. K f ignri »rajam nestloa „ 1-80 b Sobotna Izdajal n Za o. i a lata.....K ?•— sa Bemčljo oeloletno. » ••— u oaUlo Inoaamatvo. m ltw Inserati: Enoatolpna petltvrata (72 mm široka In 3 mm visoka ali nje proator) n enkrat . . . , po 30 v ■a dva- ln večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. ■ Poslano: —■ ■ ■■— Enoatolpna petltvrata po 60 v Izhaja vsak dan lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop Bedna letna priloga vozni red. 0f Uredništva Je v Kopitarjevi nllol Kar. 8/HL Bokoplal ae na vračajo; nelranklrana pisma aa aa a. (prejemajo. — Uredniškega leleiona štev. 74.«= Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštna hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-haro. št. 7563. — Upravniškega teleiona št. 188. Neplemeoiia gonjo. bil za hujskarijo in stnnničenja proti načelniku S. L. S. Kako otročje je podtikanje »intrigira-nja« načelnika S. L. S. zoper edinost Jugoslovanskega kluba, najbolje ilustrira dejstvo, da je edini poslanec Tres ič- Pavi č i č izstopil iz jugoslovanskega kluba, ker se je uprl soglasnemu klubovemu sklepu, da je glasovanje za proračunski provizorij »klubovo vprašanje«. Ali je ta poslanec, ki stpji na najskrajnejšem svobodomiselnem krilu, podlegel hipnozi načelnika S. L, S.? Jugoslovanskemu klubu bi bilo le želeti, da bi vsi njegovi člani trajno tako odkrito, lojalno in nesebično sodelovali v klubu in izven kluba za skupne smotre, kakor načelnik naše stranke! Potem bo dobro preskrbljeno za naš narod. Našim tovarišem v jugoslovanskem časopisju kličemo dvojno: 1. Pustite neplemenito gonjo, ki služi vsemu drugemu, samo ne interesom našega naroda. Ne ponižujte samih sebe — ne zastrupljajte vodnjakov, iz katerih more črpati naš dobri in pošteni narod svojo živ-Ijensko moč v teh odločilnih časih! 2. Vzemite na znanje, da slejkoprej stoji naša Slovenska Ljudska Stranka z a svojim načelnikom in da nobena vnanja gonja ne bo spremenila tega položaja. Naša S. L. S. je pa bistveni del jugoslovanskega edinstva! Mislimo, da smo govorili jasno in dostojno in upamo, da bo s tem afera zaključena. Če pa sc nas prisili k borbi, smo pripravljeni križati meče. Odgovornost zadene tistega, ki je z a č e 1 ! In če gospoda hciejo znova začeti, jih mirno vprašamo: Cui prodest? Komu to koristi? Mi imamo pred očmi samo skupni blagor našega naroda, zato smo odločno vda-našnjih razmerah zoper medsebojno napadanje. — Kdor v današnjih časih ne more svojih osebnih strasti v toliko brzdati, da bi se povspel do tega višjega stališča, ta je v naših očeh škodljivec našega naroda. Švica o nas. »Neue Ziiricher Ztg.« piše: Jugoslovanski narodi bi mogli le v zvezi s kako velesilo izvesti svoje narodne cilje. Zemljepisno in zgodovinsko stališče sili Srbe, da drže s protistranko Bolgarov in Hrvatov, Velika Bolgarija more obstojati le poleg male Srbije, pravtako je Velika Srbija z narodnim programom Hrvatov nezdružljiva. Trialistična ali federalistična donavska monarhija, pri čemer bi se Bosna, Dalmacija, Istra, Kranjska, Hrvaška in Slavonija združile v državno enoto, bi narodni program Hrvatov in Slovencev mogla po- polnoma zadovoljiti. S tem bi se ustvaril mogočen faktor na jugu monarhije, ki bi njeno stališče kot vele- in balkansko silo znatno zboljšal in utrdil. S tem bi se pridobilo dobro jamstvo za trajen mir na Balkanu, Ma Bilka pred mm (Izvirno poročilo »Slovencu«,) Na bojišču, 25. iun. 1917. Kar smo dolgo pričakovali, to se jt zgodilo. Italijani so stopili v ofenzivi tudi na našem bojišču. Zagnali so se v naše bojne roje s tako močjo, kakor še nikoli tak Bombardement se je začel dne 10. junij Obrnjen je bil v naše skalnate postojanl na Monte Forno, Monte Zebio, Galmaraza. Kare in Roana. Vsi ti hribovi soje neposredno pred Asiagom. Kdor ima te vrhove v posesti, ta gospodari nad celo Asiaško dolino. Branitelji teh hribov in gospodarji nad Asiaško dolino pa so — naši fantje, fantje graškega zbora, ki so dobili ojačenja v Nemcih in Čehih. Strahovito je bobnelo. Laška topniška žrela so se vsa odprla in bruhala ogenj in železo na branilce. Italijani so napeli vse sile. Ko so naše kame-nite jarke izravnali, so se vrgle laške množice z vso strastjo na naše. Takrat se je prvič zgodilo, da je napadla sovražna pehota ob bobnečem streljanju laškega top> ništva. Naše topništvo, strojne puške, mine, ročne granate in drugo morilno orodje pa je Lahe tako zdelalo, da se smatra ta laški obupni napad za velikanski poraz, Bojno polje je bilo pokrito z žrtvami. Strahovit in srce pretresujoč pogled na mlade ljudi, ki so se kopali v lastni krvi. Italijani so streljali z granatami, napolnjenimi s strupenimi plini. Cela bojna planota je bila s temi plini zastrupljena Naši so se tega strupa in gotovega pogina rešili s tem, da so takoj nataknili na obraze maske proti strupenim plinom. S tem so vzdržali in prebili nadčloveške napore, Italijani so se poslužili vseh morilnih sredstev, da bi prebili našo bojno črto in nas tako pregnali raz njih ozemlje. To jih strašno boli, da se nahajamo 20 kilometrov v njih deželi. Radi bi izbrisali to sramoto in nas potisnili na avstrijsko ozemlje, a zaman. Naše hrabre čete so grozno preskuš-njo prestale in izšle iz ognja kot zmagovalke. Italijanom se je posrečilo odkupiti nekaj metrov zemlje tako drago, da če bi jo s samimi zlati pokrili, bi bila še pre-draga. Ob najhujši bitki so zastavili strašen zapiralni ogenj. Pod ogenj so vzeli vse dohodne ceste in steze in z daleč nosečimi topovi obstreljevali naše bolnišnice ne brez vspeha.! Bolnišnice nosijo na strehah velike 2e nekaj časa sem opazujemo v nekaterih jugoslovanskih listih gonjo proti načelniku S, L, S, — To gonjo smo doslej prezirali v nadi, da sama poneha in ker nismo hoteli s polemiko opozarjati vnanje kroge na pojave, ki ne morejo koristiti jugoslovanski stvari. Storili smo to v trdni zavesti, da je osebnost načelnika S, L. S. ukoreninjena tako močno in trdno v našem narodu, da se preko gotovih napadov lahko z mirno dušo preide na dnevni red. Menili smo, da se gre le za trenotne izbruhe osebnega sovraštva. Toda žal, motili smo se. Danes vidimo, da se gre za sistematično gonjo proti načelniku naše stranke, to pa samo zato, k e r je načelnik te stranke, tedaj v bistvu zoper stranko samo. Gonja obstoji v raznih sumniče-njih, podtikanjih, zavijanjih in direktnih obrekovanjih — kakršnih smo bili vajeni skozi desetletja v svobodomiselnem časopisju, od katerega je bil dr. Š u š t e r š i č obso-yražen od prvega dne, ko je leta 1890. stopil v javno življenje in skozi vsa leta naprej, cm, ki je stal vedno v prvih vrstah katoliškega, narodnega in gospodarskega gibanja našega ljudstva. Mislili smo, da bi to vendarle moralo ponehati ob času, kakor je današnji, ko so se vse jugoslovanske stranke združile v — upamo — lojalno jBkupno delovanje za skupni blagor jugoslovanskega rodu in ko je ravno naša S. L. S. odlično sodelovala pri položitvi temeljev jugoslovanski edinosti. Da je pri tem odločno in inicijativno pomagal načelnik S. L. B., je samo ob sebi umevno, ker je njegov svet za ogromno večino naše S. L. S. me-rodajen. Trpko smo se varali v naših nadah. Nai molk, izvirajoč iz visokih ozirov na skupni narodni interes, se je očividno napačno tolmačil. Zato smatramo danes kot svojo sveto dolžnost, da zoper to n e p 1 e -m e n i t o gonjo — namenoma nočemo rabiti hujšega izraza — najodločneje ugovarjamo in jugoslovansko časopisje ravno tako odločno pozivljemo, naj ne maže svojega lastnega ugleda s tem, da služi za od-ložke neplemenitih osebnih strasti, V označenje te gonje nekaj paberkov. Najnovejši gravamen proti načelniku naše stranke je, da je čestital grofu Aladarju Z i c h y - j u, ko je ta postal član ogrskega kabineta. Grof Aladar Z i c h y je voditelj ogrske katoliške ljudske stranke in z načelnikom naše stranke osebno znan. Meseca februarja t. 1. sta bila skupaj na katoliškem mirovnem sestanku v C u r i h u, Navada je mej olikanimi znanci, da si eden drugemu čestitajo, če jih doleti kaj veselega in da si nasprotno izreko sožalje, če LISTEK. se jim pripeti kaj žalostnega. Ravno tako otročje kakor neotesano je, da se komu predbaciva kako osebno uljudnost, ki ima ravno tolik pomen, kakor snetev klobuka, če se izobražena znanca srečata, naj si bo-deta sicer sovražnika. Naravnost abotno bi bilo, če bi o tem še kaj več pisali. Uver-jeni smo, da si niti tisti človek, ki je spisal dotični članek, ne bo nikdar pustil kratiti pravice, da svojemu znancu izreče sožalje ali gratulacijo — naj si bo kdor hoče. Naj si izvestno jugoslovansko časopisje jemlje izgled na nas, ki se skrbno izogibamo vsake graje tudi tam, kjer smo naravnost frapirani po postopanju jugoslovanskih funkcijonarjev — če postopanje nima več politične aktuelnosti. 'Tako n. pr, nas je kot Sloveno-Hrvate uprav o g o r č i 1 o , da so šli po padcu grofa T i s z e poslanci hrvatsko-srbske koalicije — zahvaljevat se Tiszi za njegovo delovanje kot ogrskemu ministrskemu predsedniku. Če bi se bili šli samo poslovit, ali če bi mu bili izrekli svojo — kondolenco, bi nič ne rekli. Ali zahvaljevati sc možu, ki je največji in najnevarnejši nasprotnik Jugoslovanov v vseh deželah Štefanove krone, možu, ki je storil za mažariziranje Hrvatske kar je mogel, ukazal ustanavljati v Hrvatski kraljevini mažarske šole — to se nam je zdelo in se nam še danes dozdeva nečuveno. In vendar smo molčali o tem iz same velike ozirljivosti, glede na porajajoče se združenje vseh Jugoslovanov naše monarhije. »Dr, Šušteršič intrigira za razdvojitev Jugoslovanov« — smo brali v istem neplemenitem članku. Kolikor besedi, toliko neresnice. Načelnik naše stranke sploh ne »intrigira«, svoje mnenje pove odkrito vsakemu in ravno tako otvorjeno nastopa za načela, katerih se jekleno drži. Jugoslovanska edinost ima ravno v njem trdno, zanesljivo oporo — proti vsem intrigam, naj pridejo od katerekoli strani. Načelnik S. L. S. je s svojim tridesetletnim — doslednim javnim delovanjem pripravil današnjo situacijo habsburškega jugoslovanstva. Danes z mirno dušo prepušča trenotne lavorike epigonom. On jih ne rabi! Njemu se gre vedno le za uspeh v korist naroda, nikdar za osebno reklamo. Kadar se bo pisala zgodovina o delovanju našega načelnika v žalostni triletni absolutistični dobi, takrat se bo spoznalo, kdo je stal na braniku v najtežavnejših okoliščinah, kdo je imel pogum, z odkrito besedo, vsakemu nasproti braniti svetinje in življenske interese našega naroda, braniti pravico in pobijati krivico — i n kdo se je bojazljivo skrival in svoj bogato odmerjeni čas k večjemu pora- Koscev po Aziji ni druzih, kdor je kosec poleti, je tudi pozimi, če ga pustijo živeti. So velike črede vsakovrstnega blaga in žetev je skoro končana. Zdaj mlatijo, kar pa ni taka varčna navada, kakor po Avstriji. Tukaj vse žito ene vrste na en kup speljejo in potem gre z osli in mulami ali kar ima toliko časa, kolobar, da osel osla goni, da steptajo vse v prah. da se ne dobi šopa čiste slame; ostane sam drob. Kar se tiče hrane, je življenje tukaj še po ceni, ker mi sploh hrana ostaja, kar spada name. Goveja živina velja pri dveh letih po našem denarju 30 do 40 kron, in kruh je ravnotako poceni. Po nekaterih mestih smo dali za tričetrt litra konjaka 60 krajcarjev. Sladkor je drag, velja 1 kilogram 100 kron, in petrolej. Jezik je večinoma arabski in turški in vmes se dobi francosko in angleško. Mi Avstrijci in »tajčlendarji« tudi ne nosimo poleg sebe orožja za parado, ampak za svojo varnost, ker Arabci so slabi ljudje ... Kako sem v deseti soški bitki igral zdravnika. Bilo je lepo nedeljsko jutro, dne 3. junija letos. Hodil sem po vojaškem pokopališču in si ogledoval križe. Nekam težko mi je bilo pri srcu. Nato sem stopil v malo cerkvico, ki je nosila mnoga znamenja o udarcih granat. Niti lebi, hram božji, vojna ne prizanaša, sem si mislil. Zunaj na jelki je pa ščinkovec tako glasno udrihal svojo kratko pesmico, da se je razlegalo daleč naokrog. Ko sem se povrnil k stotniji, je bilo že izdano povelje, da se pripravimo na odhod. »Ko bi človek vsaj v nedeljo imel mir,« pravi eden tovarišev. Drugi pa ga zavrne: »Kaj misliš, da v nedeljo laške granate ne eksplodirajo!« In tretji meni: »Fantje, meni se vse tako zdi, da bomo še danes Lahe pošteno naklestili.« Pa smo jih res. V večernem mraku smo že korakali v smeri proti Tržiču, Okrog polnoči smo težko obloženi dospeli na Grmado. Tu smo se združili s saperskim oddelkom in za vsak slučaj na nekaterih točkah hitro napravili žične ovire. Krog 3. ure zjutraj smo se že pograbili s sovražnikom. Naša arti-ljerija je začela z vsemi kalibri tako grozovito udrihati, da se je hrib tresel, kakor o potresu. Pa tudi mi smo že komaj čakali, da pridemo na vrsto. Postavil sem se s svojim malim oddelkom v zapuščen artiljerijski jarek. In že se vsujejo Italijani kar v gručah proti nam. Začeli smo delati iz vseh sil, kakor vojaka veže dolžnost, kadar gre za življenje in smrt. Naenkrat nas obsujejo Italijani, kakor čebele panj; nloji ljudje so bili kar pomešani med njimi. Kaj je bilo?, Lahi so orišli k nam z razbitimi glavami prosit pomoči. Puške so bili že preje proč vrgli, ali so jih pa kar pred nami proč metali. K meni pristopi neki Italijan ter me milo prosi, naj mu pomagam rano obvezati; imel je levo roko skoraj čisto odtrgano, le malo se mu je še držala rame. Smilil se mi je in hitro ga obvežem z njegovo hlačno gamašo. Ko so drugi to opazili, so vsi silili k meni in prosili: »Signor dottore, signor dottore, an-che mi sono ferito!« (Gospod doktor, tudi jaz sem ranjen). Sam nisem vedel, katerega naj se preje usmilim. Obvezoval sem pa seveda ravno tako, kakor če bi krojač prišel kovaču pomagat. Bil sem že ves okrvavljen in utrujen, ko zagrmi in trešči med nas 28centimeterska granata. Učinek je bil grozen. Nekaj časa sem bil kakor brez uma, ko sem se pa zavedel, nisem mogel stopiti na nogo, ker mi je bil vanjo priletel kamen. Tako tudi za sanitetno službo nisem bil več sposoben. Za mnoge te tudi ni bilo več treba, kajti granata jih je obvezala za zmerom, nekatere pa vsaj za nekaj mesecev. Tako tudi mene, Italijanski ujetniki so mi še potem pripovedovali, da je bila ta dan uničena njihova moč, toda tudi jaz ne bom pozabil, kako sem v 10. italijanski ofenzivi igral vlogo zdravnika. ^etovodja I. O, Slovenci na \mM. Naši možje na Babilonskem. Janez Žnidaršič iz Podcerkve, po domače Lužar, piše iz Mosulla župniku v Starem trgu pri Ložu: Malo vrstic Vam napišem in vem, da je vsak človek radoveden, kako je v tem daljnem kraju, Aziji, ker vem po sebi, ki sem radoveden po domačem kraju in domačih deželah in svoji družini, saj teče sedaj že četrti mesec, ko nisem dobil nobenega pisma od doma. Torej moja pot že sem je bila huda in nič kaj prijetna. Vožnja je trajala sedem tednov in ob sedmih tednih smo prvi šotor postavili, se moesto imenuje Lepo (Aleppo) in tam smo se malo odpočili in naspali. Bili smo vtem mestu štiri dni in smo se po štirih dneh odpeljali po več tistih mestih. Ko sem bil še otrok, sem slišal od njih, kaj se je enkrat godilo s Kristusom, in pred 14 dnevi smo se peljali čez Babilonijo in zdaj smo v Mosull. Tukaj po Aziji je velika vročina, ker je že zdaj 60 stopinj gorkote in toplote. Zemlja mi jako dopada, ker je sama ravan in v nekaterih krajih debela zemlja in rodovitna, Saj^o ljudje so preleni. Stran 2 5t VENEC, Hn« t. fuTfla Tf!7. Stev. 153. rdeče križe. Italijani se za to seveda ne zrnenijo. Nam pride to svoječasno prav! Po tem izjalovljenem laškem napadu niso Italijani mirovali. Naslednje dneve sc sicer pehota ni mnogo gibala, tem bolj pa topništvo. Da ni naše topništvo molčalo, se razume. Strahovito smo se zagnali v Lahe z granatami vseh velikosti. Lahi so na ta naš odgovor izgubili sapo za dva dneva. Dne 18. t. m. se je začel bojni ples »da "capo« s še strašnejšim pritiskom. Kakor bi se nebo in zemlja grozovito stresla in se zemlja pogreznila v neskončno brezno, tako se je zdelo nemo- strmečemu vojaku na pragu smrti. Vse bojne peklenske pošasti so se preskušale in se zagnale druga v drugo zgrozno močjo. Žive duše ni videlo človeško oko na s strupenim plinom zastrupljenem bojišču, in ko je gromenje topov na-krat ponehalo, se je razvilo na tem zastrupljenem prostoru smrti tako klanje med sovražnima pehotama, da so sc človeku lasje ježili. Z maskami našemljena sovražnika sta se vrgla v divji boj. Zmagala je spet naša hrabra pehota, katere ne more-' mo dovolj prehvaliti. Italijan ni na ta dan pridobil nič na ozemlju, še toliko ne, da bi * mogel tisočere mlade žrtve pokopati. V noči od 24. na 25. junija so pa naši začeli besni bombardement z ognjem in žveplom. Po strašni topniški pripravi, iz katere smo šele spoznali, kakšno je naše topništvo, je vdrla naša pehota v sovražne postojanke, grozno mesarila in klala, se polastila nad 1000 italijanskih vojakov, dveh topov, okoli 20 strojnih pušk, veliko streliva in drugega vojnega materijama, zasedla sovražno postojanko in se v nji utr-dila. Laško ofenzivo so krepko podpirali la-Jfki letalci. Tako n. pr. nas je obiskalo dne 19. junija cela flotilja Capronijev in drugih, menda 15 po številu. Leteli so nesramno nizko. Bombe so deževale po skalovju in bobnelo je strašno. Škode pa niso napravili posebne. Naši obrambni topovi so imeli veliko dela.Sovražno letalo je bilo zadeto, in strojna puška, ki je bila pritrjena v letalu, leži sedaj tik mene kot »korpus delicti«. Par dni popreje je bilo zadeto neko sovražno letalo, ki je obviselo na nekem drevesu. Častnika mrtva. Zopet neko drugo je padlo te dni v naše roke. Častnika, še živa, sta bila ujeta. A predno se je posrečilo priti našim do letala, sta laška častnika letalo zažgala. Danes je tudi še precej nemirno. Sovražni topovi »klepečejo« in pravijo, da miru ne bc še. Lah bo najbrže spet poskušal butati z glavo v tirolske stene. — Ker ni mogel ob Soči nič doseči, poizkuša srečo na Tirolskem. Dosedaj mu sreča ni bila mila. Upajmo, da mu tudi v prihodnje ne bo. Za to bomo že mi skrbeli, —ič. iz zflUiip.il iioiev pri Mm (Izvirno poročilo »Slovencu«.) k Dne 30. junija 1917. Poročalo se je že, da fe je Italijan po-služil pri zadnjih bojih za višine, ki obvladujejo asiaško dolino, plinovih topniških izstrelkov raznovrstnih velikosti. Do tedaj se kaj takega še ni zgodilo ne od naše in ne od italijanske strani. Ti plinovi izstrelki so strupeni, in vojak, ko diha vase par minut te pline, umrje na zastrupljenju. To orožje je grozno! Eden sam tak izstrelek more vsak okužiti do 50 metrov naokoli, in kdor se na takem nesrečnem mestu nahaja brez maske proti strupenim plinom, ta gotovo ne uteče smrti. Če se pomisli, da je Italijan izstrelil proti nam na tisoče in tisoče takih izstrelkov, potem si lahko vsakdo predstavlja, kak učinek bi imel ta plinov strup na naše čete, če bi jih našel nepripravljene, namreč brez mask. Naše čete pa so bile na to pripravljene, si nataknile na obraze maske in se tako rešile gotove smrti. Že v marcu se je tu širila govorica, da bo Lah streljal s plinovimi granatami. Imenovali so se tudi že določeni dnevi. Laški ujetniki so to pripovedovali, da je vse že pripravljeno za streljanje s plinovimi granatami. Naše vojno vodstvo pa se je že poprej na to pripravilo in preskrbelo bojnemu moštvu maske. V marcu je laški napad s plinom izostal, pač pa je z vso elementarno silo buknii na dan dne 10. junija in v poznejših dnevih. Mi nismo verovali, da se bo Lah poslu-žil tega hudega orožja že z ozirom na to, ker je moral vedeli, da če bo on s plinom napadel, mu bomo mi z obilnimi obrestmi povrnili. Lahi tega niso upoštevali, in zato so se zagnali s plinovimi granatami na nas kakor bik v zaprta vrata. Rogove so si polomili in nič dosegli. V noči od 25. na 26. junija pa smo se maščevali nad laško plinarsko surovostjo. Zjutraj, l^V so Lahi še trdno spali, smo jim vrnili za šilo — ognjilo, in tako jim dali povohati naše plinove granate. Kako so jim dišale, ne vemo. Le toliko vemo, da smo ta dan zajeli 1800 Italijanov, ugrabili 2000 pušk, 54 strojnih pušk, 4 topove, dva mino-metalca, mnogo streliva in drugega bojnega orodja. Poleg tega smo jih zapodili iz njihovih postojank, smo osvojili Monte Or- , spa Izabela grofica Hohenwart - Gerlach tigara in ga utrdili. Lahi naj bodo prepričani, da če si oni še kaj upajo, jih mi še vedno v vsaki reči nadkriljujemo. Če je na stotine Lahov pomrlo vsled naših plinovih granat, nismo mi krivi. Lahi so nas izzvali. Oni so njih smrti krivi. Italijani imajo piko na junake tretjega armadnega zbora. Kjer je ta junaški armadni zbor proti Lahom nastopil, je imel še vedno lepe uspehe, in Lahi tam niso prišli nikoder naprej. Zato so Lahi v zadnjih bojih poskušali obupni boj z njihovimi najboljšimi četami. A ni šlo. Mi smo tu kakor doma. Vsak kamen, vsak meter sovražnega ozemlja nam je znan. Poznamo tudi prav dobro laške bojne »knife« in drugo njih zvijačo. Zato aaj bodo Lahi le brez skrbi. Ozemlje, katero držimo, ne popustimo za nobeno ceno, pa četudi bi se usula toča laških plinovih granat, ali pa če bi se vsi Lahi s Cadorno vred na glavo postavili. Slovanska kri ne popusti. Italijani so pri zadnjem njihovem napadu slabo streljali. Čeravno stoji visoko gori v zraku za Asiagom njih opazovalec, ki ima pregled daleč za našimi bojnimi črtami, kljub temu se lahko trdi, da laška artiljerija ni kos naši. Lahi so sicer hitro streljali, a brez pravih ciljev. Zlasti njihove težke granate so se večinoma zaletavale v prazne pečine, ali pa niso »krepirale«, Z lahko artiljerijo so Lahi tuintim kaj malega zadeli. Imamo naše baterije, ki so po več ur zaporedoma sipale ogenj na Lahe, a od laške strani ni prišla niti ena granata blizu. Tehnična izobrazba naše artiljerije je na vrhuncu. S tistim strelivom, katerega so Lahi porabili pri zadnjem njihovem napadu, niso nič dosegli. Bog varuj, ako bi mi toliko streliva porabili za tak ničev uspeh! Bili bi že davno izgubljeni. Laške izgube so cenili strokovnjaki na 40 do 50 tisoč mož. To število gotovo ne bo pretirano. Trdi se, da so bile tri laške divizije skoraj popolnoma uničene. Od posameznih polkov, ki so šteli do 3000 mož, je ostalo zdravih — po izpovedbah vojnih ujetnikov — od 200 do 300 mož. Ena laška divizija šteje približno 20.000 mož. Vojni ujetniki so tudi kleli svoje vojaške poveljnike. Klicali so pereče strele nad nje, kakor to le Italijani znajo. Zabavljali so proti italijanskim državnikom, da se je kadilo. Italijanski vojak želi miru. stein, graščakinja, Ravne; Josip Kosler, hišni posestnik in graščak v Ljubljani; gospa Antonijea pl. Fichtenau, graščakinja, Struga; Albert Samassa, zasebnik v Ljubljani; Josip Schrey, hišni posestnik in re-stavrater v Ljubljani; kneza Auersperga gozdni urad v Soteski; P. Ladstatter & sinovi, c. in kr. dvorni dobavitelji v Domžalah; filijalka c. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani; akcijska družba »Stahlwerke WeiBenfels«, preje Goppinger & Comp. v Belipečii filijalka c. kr. priv. splošne prometne banke v Ljubljani; Kranjska deželna banka v Ljubljani. Franc Križaj, posestnik parnih žag v Št. Petru na Krasu; Edvard Hajek, trgovec v Kranjski gori; Friderik baron 'Rechbach, c. in kr. komornik in graščak v Križah pri Dobu; Ludviga baronica Wambolt pl. Um-stadt, roj. grofica Harrach, dama reda zvezdnega križa, v Hmeljniku; Abbatia Ord. Cisteriensis v Zatičini; Ivan Janesch, zasebnik v Ljubljani; Josip Lončarič, podjetnik v Ljubljani; dr. Ivan Tavčar, župan stolnega mesta Ljubljana; Mestna hranilnic?. v Rudolfovem (po 250 K). Ljubljani 50 K; g. Gabrijel Piccoli, lekarnar v Ljubljani, 100 K; Šolsko vodstvo na Raku pri Krškem 12 K 25 vin.; okrajn-t • vkiija v. Črnomlju 50 K. • * * Oni p. n. društveniki, katerim bi se ne dostavilo pravočasno pismeno povabilo k ustanovnemu občnemu zboru, ki se vrši v ponedeljek, dne 9. julija 1917, ob 11. uri dopoldne v poslopju c. kr. deželne vlade, se tem potom naprošajo, da se zborovanja udeleže. Noša uradna poročila. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO, t Dunaj, 6. julija. Uradno; Južno od doline Casinu je naš artilerijski ogenj re škropil pripravljene rumun-ske napadalne čete. V gališkem bojnem odseku je sovražni artiljerijski ogenj včeraj popoldne in danes zjutraj postal zopet hujši. Zahodno od Zborova 9mo danes odbili npn^d. Načelnik generalnega štaba. Moj znanec, topničarski ognjičar Ulc, doma nekje od zelene Štajerske, vrl dečko, je pri teh bojih dal življenje za domovino. Sovražna granata je treščila nanj in ga vrgla visoko v zrak. Razmesarila ga je. — Moj prijatelj Markončič, goriški rojak iz Medane, je tudi padel. Drobec sovražne granate ga je zadel v trebuh. Še je mogel za-klicati parkrat: »Mama, mama!« in že ga ni bilo več. Lep mladenič, krepak in ljubezniv! V cvetu mladosti — menda 20 let star — počiva v italijanski zemlji v asiaški dolini južno Ghertela na pokopališču hrabrih Spodnještajcrcev-strelcev. — Tudi moj prijatelj Dunajčan Ludvig je prelil svojo kri za domovino v vestnem izvrševanju svoje dolžnosti, ko je nesel zaboj streliva na določen prostor. Granata je priletela in mu odtrgala glavo. Njegovo truplo je padlo na levo, zaboj streliva na desno stran, glava pa se je razletela na tisoč koščkov. — Počivajte, junaki, mirno! Vaše trpljenje na tem pregrešnem, sebičnem in častihlepnem svetu je pri kraju. Domovina vam naj ohrani blag spomin! —ič. Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine v Ljubljani: Društvu so nadalje pristopile naslednje osebe, društva, korporacijc in tvrd-ke kot udje: Mm olajšuj soriB... Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove ic sirote ter za varstvo in mladinsko skrb. Društvu so nadalje pristopile naslednje osebe, društva, korporacije in tvrelke kot udje: Kot u s t a n o v n i k i z enkratnim spevkom po 500 K: Dr. Kari baron Born, c. in kr. ritmoj-ster in graščak, Sv. Ana pri Tržiču; Ivan Krisper, trgovec v Ljubljani; gospa Louisa Urbančič, graščakinja, Polhovgradec; princ Herman , Schonburg-Waldenburg, graščak, Snežnik; Kranjska industrijska družba, Jesenice—Fužine. Mestna občina Ljubljana kot u s t a i n o v n i c a z zneskom 1000 K; nadalje kot ustanov niki z enkratnim prispevkom po 500 K: I. C. Mayer, bankir v Ljubljani; Iiugo Veriand knez Windisch-Graetz, graščak v Haasbergu; Kristina kneginja Win-disch-Graetz, roj. princezinja Auersperg, v Haasbergu; Hugo baron Wambold pl. Um-stadt, graščak, Hmeljnik. Kot utemeljitelji z enkratnim prispevkom po 200 K: Oton baron Apfaltrern, c. in kr. komornik in graščak, Križ pri Kamniku; go- pri- Kot prispevajoči člani; Knez 'Ernst Windischgratz, graščak na Bledu; Jurij pl. Petrovan, c. in kr. polkovnik v pojf. v Ljubljani; F. Dolenz, trgovec v Kranju; Oskar vit. Kaltenegger pl. Ried-horst, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani; Viljem vitez Laschan pl. Moorland, c. kr. dv. svetnik v Ljubljani; dr. Franc Zupane, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani; Konr. Rub-bia, c. kr. dvorni svetnik in deželni gozdni •nadzornik v Ljubljani; Oton pl. Detela, de-želnovladni svetnik v Ljubljani; dr. Robert Praxmarer, c$kr. deželnovladni svetnik v Ljubljani; Ernest baron SchSnberger, c. kr. deželnovladni svetnik v Ljubljani; Ivan Kresse, c. kr. deželnovladni svetnik v Ljubljani; Franc Župnek, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani; Sebastijan grof Giovanelli, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani; Leo vitez pl. Grasselli, c. kr. deželnovladni tajnik v Ljubljani; dr. Leopold Žužek, c. kr. okrajni nadkomisar v Ljubljani; Albin Belar, c. kr. deželni šolski nadzornik v Ljubljani; dr. Ivan Bezjak, c. kr. deželni šolski nadzornik v Ljubljani; dr. Mihael Opeka, c. kr. dež. šolski nadzornik v Ljubljani; ing. Leo Blou-dek, c. kr. stavbni nadsvetnik v Ljubljani; Ivan Munda, c. kr. vladni svetnik in deželni veterinami referent v Ljubljani; Alojz Verderber, c. kr. nadračunski svetnik v Ljubljani; dr. Demcter vitez pl. Bleiweis-Trsteniški, c. kr. deželni zdravstveni nadzornik v Ljubljani; Gvido Kočevar pl. Kon-denheim, c. kr. okrajni komisar v Ljubljani; Herman pl. Salomon, c. kr. računski revi-dent v Ljubljani; ces, svetnik Alojzij Loy, župan v Kočevju; Ivan Kregar, predsednik obrtnega pospeševalnega urada v Ljubljani; Edmund Kavčič, trgovec v Ljubljani; Josip Zurc, deželni poslanec in župan v Kandiji; Viljem Pfeifer, hišni posestnik v Krškem; Karol Pleiweil3, c. kr. notar v Rudolfovem; Adolf Pauser, trgovec v Rudolfovem; Ferdinand Staudacher, računski revident v Ljubljani; kom. svetnik Maks Samassa, tovarnar v Ljubljani; društvo za mladinsko varstvo v Ljubljani; Portland-cementna tovarna, akcijska družba, Dovje—Mojstrana. Dr. Sebastijan Elbert, inful. prošt v Rudolfovem; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; eksc. Teodor baron Schwarz, c. kr. predsednik v pok. v Ljubljani (po 20 K); Anton LT!m, graščak v Klevevžu; društvo »Dobrodelnost« v Ljubljani; Ant. Merkun, župnik na Homcu; Hranilnica in posojilnica na Homcu; Živinorejska zveza na Homcu; Janez Kalan, konzistorijalni svetnik na Homcu; društvo sv. Vincencija Pav-lanskega v Ljubljani; Alojzij Kliment, c. kr. dvorni svetnik in finančni ravnatelj v Ljubljani; Albert pl. Levičnik, c, kr, dež, sodni predsednik v pok. v Ljubljani; društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb za sod-nijski okraj ljubljanska okolica v Ljubljani; dr. Rudolf Thorrian, c. kr. finančni nadsvetnik v Ljubljani; Ivan Kremenšek, c. kr. deželni vladni svetnik v Ljubljani; Slovenska trgovska šola v Ljubljani; Karol Der-mastija, vodja slov. trgovske šole v Ljubljani; Gustav del Cott, c. kr. okr. glavar v pok. v Ljubljani; dr. Alfred Mahr, c, kr. okrajni nadzdravnik v Ljubljani; ga. Beti pl. Laschan, c. kr. dvornega svetnika vdova v Ljubljani; Alojzij Stroj, semeniški spi-ritual v Ljubljani; društvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani; društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani; Katoliško društvo za mladeniče v Ljubljani; Emil Tonnies, tovarnar v Ljubljani; Marian Tonnies, tovar-narjeva soproga v Ljubljani. Kot darila so doposlali društvu: Kino Central v Ljubljani 500 K; gosp, Ivan Rakoše, žitni komisar v Straži, 195 K; mlekarska zadruga v Št. Lovrencu 100 K; g. dr, Jakob Kavčič, c. kr. predsednik okr. sodišča v pok. v Ljubljani, 20 K; gg. uradniki okrajne sodnije v Črnomlju 13 kron; tvrdka Benedikt & Comp. v Ljubljani 50 K končno predsedništvo c. kr. dež. sodnije v Ljubljani 30 K. Nastavljenci premogokopa Zagorje 2000 K; Gustav Muiley, inženir v Gradcu, 257 K 66 vin.; Slovenska trgovska šola v Berlin, 6. julija. Veliki glavni stan: Bojna črta naršala princa L -j o p o I d a Bavarskega. Med Zborovom in Brzezany je bil vče* raj zelo močan artiljerijski ogenj, ki je po-< noči prer.ehal, zjutraj pa se je zopet pričeL Tudi pri Zvižinu, Brodeh in Smorgonu j« bil ogenj od časa do časa zelo živahen. Bojna črta generalnega pol-, kovnika nadvojvoda Jožefa. Rumunsko pehoto, o kateri smo spo-< znali, da je pripravljena za napad proti ne-katerim od nas zasedenim višinam južno od doline Casinu, smo z uničujočim ognjem razkropili. V o j n n skupina maršala p 1. Mackonsena. Ob spodnji Donavi je bil sovražnik bolj nemiren kot zadnji čas. Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 6. julija. Veliki glavni stan: Pri megli in dežju so se čez dan vršili le običajni boji v postojankah. Profi večera je postal ogenj hujši. Ponoči je bilo več poizvedovalnih bojev. Tik severno od Aisne so napadalne čete nekega virtemberškega polka po srditem pobližnem boju privedle večje število Francozov iz njih jarkov. Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff. Vojni ciili Avstrije. V polemiki proti berlinski Vossische Ztg., ki je razmotrivala avstrijske vojne cilje na Balkanu, piše »Wiener Journal«: »Odkar sme naše časopisje odkrito pisati o vojnih ciljih Avstrije, je bilo vedno v soglasju z vlado, ki je proglasila kot svoj načrt časten mir brez aneksij.« »Reichspost« pripominja: »Čeprav ne bo nihče precenjeval političnega besedičenja »Wiener Journala«, naj vendar, da preprečimo zmote, pribijemo, da take proglasitve«, kakor se tukaj trdi, od strani avstrijske vlade ni nikdar bilo. Dosedanje izjave so se tikale Rusije, ne pa ureditve razmer na Balkanu in jamstev, ki jih je tam treba ustvariti v interesu trajnega miru. ipflH neDiSkih letal m irvicii. Berlin, 6. julija. Uradno: Nemške zračne bojne sile so zadale vrelcem angleške sile nov, težak udarec. Pri napadu je šlo zdaj za glavno opirališče in skrivališče angleškega glavnega brodovja. Dne 4. julija dopoldne ob 8. uri so priletela nemška letala nad Harwich; v trdnjavo in v vojno pristanišče so vrgla veliko zažigalnih in razstrelilnih bomb. Velika bojna letala so velikokrat zadela arsenale, tabore lop, ladjedelnice in popravljalnice, letališče in več bojnih ladij. Ker se je dobro videlo, se je lahko natančno opazovalo, kam so padale bombe. V ladjedelnicah je nastal velik požar, ki so ga še dolgo opazovali, ko so se vračali. Vojaška sovražniku zadana škoda je znatna. Poročevalska sovražna služba je zdaj boljše delovala. Pred izlivom Temze že je sprejel skupine letal močan obrambni ogenj. Angleške sovražne pomorske bojne sile, ki so bile zasidrane pred vzhodno obaljo, so nam sledile s streljanjem med celim nadaljnjim poletom. Posebno močno so streljali nad Hanvichom. Nad trdnjavo so se vneli številni zračni boji s sovražnimi lctalci, ki so se dvignili na obrambo. Boji so izpadli brez uspeha za sovražnika. Naša letala so se vrnila v naravnostni progi 150 km čez morje. Pri Zeebriigge so čakali novi sovražni bojni letalci postaje Dunkir-chen skupine brambnih letal, a tudi tu ni sovražnik uspei v posameznih bojih, ki so se uneli. Vsa nemška letala so se izkrcala v domačem pristanišču. Ste v. 153. SL VENEC, are T julija 19T7.V 81nn i Za kranjsko kmetijstvo. Deželni glavar dr. Šusteršič je te dni z vso odločnostjo na Dunaju nadaljeval svojo akcijo v obrambo kranjske živinoreje. Interveniral je pri predsedniku skupnega odbora za prehrano generalu Land-wehru in pri vojnem ministru baronu Sto-ger-Steinerju, povdarjajoč žalostni položaj dežele glede krme, ker je suša povzročila kočnji tako škodo, da so kmetovalci pridelali sena komaj za lastno potrebo, v mnogih krajih dežele pa še tega ne. Oba gospoda sta obljubila, da bodeta storila, kar je mogoče. C. kr. urad za ljudsko prehrano — v čigar področje spadajo vse zadeve glede krmil — se je vsled intervencije deželnega glavarja dr. Šusteršiča brzojavno obrnil do vrhovnega armadnega poveljstva, se kolikor mogoče zmanjša oddaja se-Tr-injske dežele. Državoi zbor. Državni zbor deluje z vso paro. — Vojaška sodišča odpravljena. — Novela o nezgodnem zavarovanju sprejeta. — Razprava o preživljanju. Dunaj, 6. julija 1917. Državni zbor deluje silno pridno, to morajo priznavati tudi njegovi nasprotniki, ki jih je še nekaj. Znamenito je, da se parlament osamosvojil ter obravnava vse pereče zadeve s stališča ljudstva, ne glede, je li vladi to prav ali ne. V odsekih je včeraj skušala bagatelizirati parlament s tem, da so se vladni zastopniki odlikovali s svojo odsotnostjo. Pa ni šlo — poslanci niso odjenjali in vlada se je morala vdati ter prisostvovati sejam. Prvo delo parlamenta je bilo, da obračuna z absolutizmom in njegovimi sadovi v času triletne brezparlamentarne dobe. Svoboda državljanov — to je predpogoj obstanka. To je državni zbor sijajno in z vso odločnostjo manifestiral. Danes se je parlament osamosvojil ter obravnava sedanji seji klubovih načelnikov so Poljaki zahtevali razpravo o vojnih r e-k v i z i c i j a h. Predsednik je omenjal, da so se v tem oziru oglasile tudi že druge stranke. (Jugoslovanski klub je interpeli-ral dne 4. t. m.) Socialni demokratje so se tudi izjavili za razpravo, in sklep je bil, da se takoj danes vrši razprava o preživljanju, ki se bo nadaljevala še jutri. — Pred preživljanjem naj se reši nezgodno zavaro- i vanje, nakar naj se v torek in poznejše dni vrše razprave o: vojnem gospodarstvu, o vojaških sodiščih, o izpraznjenih krajih, o učiteljski pragmatiki, davek na vojni dobiček, povišek podpor družinam vpoklicanih, doklade državnim uslužbencem. vojaška sodišča — zavržena. aljevanje debate o vojaških sodišč i govorila glavna govornika pl. Ui ki se peča s cesarsko amnestijo in z lsemci, ter socialist posl. Schiegl. Pri glasovanju je bil soglasno sprejet odsekov predlog, da se § 14. naredbe glede sistira-nja porote ter uvedbe vojaških sodišč tudi za civiliste ne odobre. (Veliko ploskanje.) Novela o nezgodnem zavarovanju. Posl. Licht poroča o noveli zakona o nezgodnem zavarovanju. Od Jugoslovanskega kluba je govoril posl. Gostinčar, ki je dokazoval nujno potrebo spopolnitve nezgodnega zavarovanja in rešitev socialnega zavarovanja sploh. Praksa je pokazala, da je zakon iz leta 1887. vkljub spo-polnitvam še nezadosten. Delavski in kmečki stan sta v tej vojski dokazala, da zaslužita vse priznanje zakonodaje. Debata je bila omejena na kratek čas. Pri glasovanju je bila novela o nezgodnem zavarovanju soglasno sprejeta. Preživljanje. V razpravi o preživljanju so danes govorili dr. Lewickij, dr. Dulibič (Jugoslov. klub), Brenčič (Jugoslov. klub), profesor Waldner (koroški Nemec). Debata je bila resna in stvarna. Posl. Brenčič začne slovensko in nadaljuje nemško o rekvizicijah. Teh ljudstvo ne bo moglo mirno trpeti. Navaja gorostasnosti pri nameščanju žitnih in živinskih komisarjev in nakupovalcev na Sp. Štajerskem. Glavarstva Ljutomer, Maribor in Ptuj imajo za komisarje same nemško nacionalne renegate. Pri rekvizi-ciji živine v mariborskem okraju fungira za komisarja — čevljarski mojster; v Šoštanju propal kramar. Lani majnika mese-qa so na Sp. Štajerskem rekvirirali 1500 glav več živine, kakor bi jo bili smeli po ključu; na Srednjem Štajerskem 1000 glav več in na Gor. Štajerskem 500 glav manj. Rekvirirali so premlado živino in breje krave. Omenja ravnanje z živino na bojnem polju pri Zloczowu. Tam je komar, dant depoja klavne živine — budimpe-štanski judovski advokat, ki seveda o živini niti pojma nima. Poživlja vlado, posebno ministra Hoferja, naj se za take stvari zanima in jih preišče, ker je to v splošno škodo prebivalstva, države in vojne moči. — Pri rekvizicijah konj pla- čujejo za žival po 500 K ,ko je žival danes vredna 2000 K. Pač pa naj se rekvirirajo v koristnejše svrhe konji-dirkači, ker tak konj je danes luksus, ne glede na to, da porabi brez koristi toliko krme. Krivice so pri določevanju žitnih cen. Kmet mora dati pšenico po 34 K, v roke konzumenta pa pride po 140 K met stot. Na Ogrskem se žito plačuje producentu dražje kot pri nas, a tam ljudstvo ne strada, pri nas pa pa že gladu umira. — Vlada naj bi tu sledila nemškemu zgledu ter ve-leposestva vzela v najem in jih dala obdelati. S tem bi se mnogo dalo pomagati v sedanji bedi. Razprava se bo jutri nadaljevala. Burni prizori v begunskem odseku. V begunskem odseku so se danes godili burni prizori. Razpravljali so o razmerah v begunskih taboriščih. Govorniki so poudarjali silno drastične in naravnost nezaslišane podatke, ki so laškega socialista posl. Pittonija tako razburile, da je tolkel s pestmi po mizi ter strahovito napadal vladnega zastopnika. Slednjič se je Pitto-ni onesvestil in so ga morali nesti iz dvorane. Zunaj se je zopet opomogel. Proti preganjanju koroških Slovencev. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec je vložil danes 86 strani obsega-jočo interpelacijo na .celotno ministrstvo zaradi preganjanj koroških Slovencev med vojsko. Natančno našteva vse podrobnosti strašnega preganjanja in trpljenja koroških Slovencev od začetka vojske do današnjega dne. Ženske porotnicel Justični odsek se je danes posvetoval o vladni predlogi glede porotniških imenikov. Sprejet je bil z 7 proti 6 glasovom, da naj se tudi ženske sprejmejo v porotniški imenik. Grafenauer v parlamentu med jugoslovanskimi poslanci. Dunaj, 6. julija 1917. Danes popoldne je prišel v »Jugoslovanski klub« v družbi g. župnika Šturma koroški mučenik — po amnestiji osvobojeni poslanec Grafenauer naravnost iz Mol-lersdorfa. Jugoslovanski poslanci so svojega tovariša prisrčno pozdravljali. Novica i o Grafenauerjevem prihodu se je hitro raz-j nesla po parlamentu. Prihiteli so v klub | pozdravit Grafenauerja tudi češka poslan-! ca Stanek in Tusar. Zunaj na hodnikih so ga pozdravljali j poslanci vseh strank. Posebno se je opa-! žalo, da ga je prišel pozdravit poleg koro-! škega Nemca dr. Waldnerja tudi načelnik ■ nemško nacionalnega Verbanda dr. Dober- I nig- Oba gospoda, Šturm in Grafenauer, iz-! gledata kaj slabo. Pozna se jima že na obrazu, da sta gladovala in trpela. Vendar našega Grafenauerja humor še ni minul, ■— Na svoji teži je izgubil Grafenauer do februarja 28 kg. Oslabel je tedaj že tako, da je moral sesti, ko je šel po primeroma kratkem hodniku enkrat gori in doli. Glede ravnanja od strani poveljstva pravi Grafenauer, da g, major pl. Schmuck in štabni zdravnik dr. Slama zaslužita vso pohvalo za svoje humanitarno ravnanje. Vendar bi bile njegove moči opešale, ko bi februarja meseca ne bilo dovoljeno, da smejo od doma prejemati pakete. Dne 16. februarja je obiskal kaznilnico tedanji minister Krobatin. Prišel je tudi v Grafen-auerjevo celico. Dve uri pozneje pride g. major naznanit veselo vest. da odslej smejo domači pošiljati živila v paketih. — Vest o cesarjevi amnestiji je prišla nepričakovano. Slutil pa je, da bo državni zbor preje ali pozneje razveljavil in ovrgel krivične obsodbe na podlagi protiustavnih vladnih odredb. *— Grafenauer je prišel v parlament malo pozneje, ko je parlament odrekel potrjenje vladnim odredbam po § 14. Župnik g. Šturm pripoveduje: Bil sem 11. marca 1916 aretiran, v Mollersdorf do-šel 15. junija 1916. V celici nas je bilo povprečno pet. Moj družabnik je bil župnik dr. Levicky iz Galicije, brat državnega poslanca Kosta Levickega. Druga družba je bila mešana. Večinoma častniki, kaznovani radi goljufije, poneverbe ali tatvine. V sosedni celici je bival znani nadporočnik Hofrichter. Hrana je bila pičla. Po zimi smo zelo zmrzovali. Šele odkar nas je obiskal bivši vojni minister Krobatin 16, februarja t, 1., so nam dovolili pakete z doma, odkoder smo dobivali živila. O amnestiji smo izvedeli 3, julija zjutraj, seveda neoficielno. Oficielno so nam naznanili to šele danes 6. julija. Časopisov nismo dobivali. Maševati tudi nismo smeli. Sprehajali smo se vsak dan. Zadnji mesec sva bila skupaj z Grafenatierjem. Čehi in Stranskega izjava. Načelstvo »Češkega Svaza« se jc danes posvetovalo o včerajšnji izjavi dr. Stranskega o ustavnem odseku. Seja se bo nadaljevala. Češke stranke so se zelo ostro izražale proti njegovi izjavi. Povdar-jajo, da je Stranski govoril kot zasebnik, ki ga ni nihče v to pooblastil. Stranski bo v prihodnji seji ustavnega odseka podal novo izjavo, v kateri bo no-pravil svojo včerajšnjo. Ustavni odsek. Dunaj, 6. julija. V današnji seji ustavnega odseka je podal poslanec dr. Stran-sky sledečo izjavo: Vsled potvorjenja so moja včerajšnja izvajanja v ustavnem odseku izzvenela v nemški javnosti popolnoma napačno. Tendence, ki se mojemu govoru pripisujejo, ni bilo v moji izjavi. Zaradi tega ni nikakor potrebno, da bi najmanjšo besedico prekliceval. Sicer sem govoril le za svojo osebo. Moram pa odločno zavrniti trditev nemške nacionalne zveze, da sem zahteval ureditev notranjih razmer v Avstriji na mirovni konferenci. Tega nisem zahteval, pač pa sem poudarjal, da so sprejele druge države Evrope, da celo Amerika, v mirovne pogoje načelo samoodločevanje narodov. Vsled tega dejstva je treba počakati uspeha mirovne konference. Dunaj, 6. julija. Po izjavi dr. Stranskega je razpravljal ustavni odsek o načrtu obširne in korenite premembe ustave. Razvila se je živahna debata. Seje ustavnega odseka so proglašene za javne. Posl. dr. Lodgmann je naglašal, da zahteva korist vseh narodov Avstrije, da se sporazumejo. Lodgmann se je zavzel za demokratični preustroj države. Posl. Renner je razmotrival o temeljih medsebojnega sporazumljenja narodov. Poslanci posameznih narodov v zbornici naj bi tvorili posebno narodno zbornico, ki bi reševala vsa vprašanja, ki bi spadala v delokrog njihovega naroda. Tem zbornicam bi bili odgovorni narodni državni tajniki, ki bi sicer ne pripadali kronskemu svetu, toda imeli vseeno pravico, stopiti s krono v neposreden stik. Ustavni odsek je sklenil, izvoliti poseben pododsek, ki bi delal v medsebojnem dogovoru vseh narodov na premembo ustave. Interpelacije. Poslanec Pišek predlaga, da se za bodoče leto kmetu pusti zadosti semena, pridelkov za domačo uporabo v večji meri kot dosedaj in da vlada preskrbi za po suši opustošene travnike pravočasno semen in umetnih gnojil po znižani ceni ter pri rekviziciji pusti za vprego pri kmečkem delu potrebno živino. Poslanec dr. Ravnihar interpelira domobranskega ministra radi odškodnine vsled eksplozije v Ljubljani in okolici poškodovanih poslopij, notranjega ministra pa radi kršenja jezikovne ravnopravnosti od strani uredništva »Hof und Staatshand-buch«. Poslanec Brenčič interpelira domobranskega ministra radi oprostitev mladih ljudij po trgih in mestih spodnjega Štajer-ja. Poslanec dr. Vrstovšek interpelira ministra za ljudsko prehrano radi pokvarjenih živil na Štajerskem. Namestništvo je namreč dobilo dva vagona fižola in dva vagona graha z Ogrskega; vlačili pa so jih po železnicah tako dolgo, da se je pokvarilo vse skupaj. Čeho-slovanska brigada. Dunaj, 6. julija. »Česky svaz« je dobil danes od avtoritativne strani k opazki včerajšnjega ruskega generalštabnega poročila o nastopu čeho-slovanske brigade pri Zborovu sporočilo, da gre tu za Čehe, oziroma. Slovake, ki so že pred izbruhom vojske bivali v Rusiji in so si tam pridobili rusko državljanstvo. Čehi so se bojevali pri Zborovu hrabro. Pod naslovom »neopravičena interpelacija« piše »Reichspost«: Od posebne strani nam poročajo: Včeraj so vložili poslanci Huramer, Teufel in tovariši interpelacijo na ministra za deželno brambo v zadevi zadržanja češkega moštva 19. pehotne divizije pri Zborovu: Povdarjamo, da se je ta divizija borila izredno hrabro in je njeno zadržanje v vsakem oziru brez madeža.« »Reichspost« dostavlja: Želeti bi bilo, da bi se stavile interpelacije v teh resnih časih bolj previdno. Dalekosežnost takih prehitrih izjav v vojnem času je nepreračun-ljivo velika in škoduje državi in armadi. Kabinet dr. pl. Seidler pred padcem? Nemški listi poročajo z Dunaja dne 5. t. m.: V parlamentarnih krogih so krožile baje od vladnih klopi razširjene vesti, da bo ministrstvo dr. pl. Seidler še v teku prihodnjega tedna odstopilo. Nov kabinet bo sestavljen pod vodstvom grofa Alfonza Mensdorf-Pouilly. Ali imajo te vesti kaj podlage, je težko določiti. Toda zdi se, da so le malo verjetne. Vojna in Netolicky na poti k vojakom. Dunaj, 6. julija. Popoldne sta prišla bivša poslanca Netolicky in Vojna v parlament. Kazen sta prestala v Komornu. Netolicky je imel prestati samo še en dan kazni. Poklicana sta k svojemu polku v vojaško službovanje, kjer bosta kot črno-vojnika-prostaka izvežbana. Posl. dr. Kra-maf bo izpuščen v prihodnjih dneh. Čehi in dr. Kramar. Iz vseh krajev Češke prihajajo dr. KramaFu brzojavne Častitke k njegovi oprostitvi. V sredo je izrazil praški mest-\ oi »vet soglasno svojo radost nad cesar- skim aktom pomilostitve, s katerim je podeljena najodličnejšim češkim obsojenim voditeljem zopetna svoboda, posebno častnemu meščanu Prage dr. Karlu Kra-mafu in poslancema Klofaču in dr. Ra-šinu. Schonerjanci za zopetno podelitev plemstva Schdnererju. Dunaj, 6. julija. SchSnerjevl pristaši ao naprosili v posebnem pismu predsedniku nemške nacionalne zveze Doberniga, naj se zavzame pri vladi, da bo podeljeno bivšemu državnemu poslancu Schonererju zopet plemstvo, katerega je vsled obsodbe izgubil. Avstrijski državni svet? Dunaj, 6. julija. Cesar je sprejel ope- tovano v avdijenci profesorja dr. Lamma-scha, in sicer v zadevi ustanovitve avstrijskega državnega sveta, ki naj bi izdelali načrt nove ustave v Avstriji. Državni svet bi bil sestavljen iz 20 do 25 članov, in sicer deloma iz poslanske, deloma iz gosposke zbornice, deloma bi člane imenoval cesar. Nemci nastopajo ostro proti ustanovitvi takega državnega sveta. Dunaj, 6. julija. Ministrski predsednik se je danes posvetoval z voditelji strank. Parlamentarni krogi trde, da gre za ustanovitev državnega sveta 25 oseb, ki naj ga sestavijo parlamentarci obeh zbornic in znanstveniki za priprave o izpremembi ustave. Zvečer je zboroval v parlamentu ministrski svet. Velepolitične debate v nemškem državnem zboru. Iz berlinskih parlamentarnih krogov se poroča, da je vzbudilo mnogo pozornosti dejstvo, da državni kanclerja ni bilo k posvetovanjem glavnega odseka, dasi je odsek razpravljal o celi vrsti vprašanj, pri katerih bi bila navzočnost državnega kanclerja potrebna. Socialisti so odkrito povedali, da bodo državnega kanclerja zopet pozvali, naj se izjavi o vojnih ciljih. Isto željo so izrazili narodni liberalci. V seji državnega zbora dne 7. julija bodo socialisti skoro gotovo priporočili državnemu kanclerju, naj prizna rusko mirovno obliko »brez aneksij in brez vojnih odškodnin«, češ da je to načelo napram vzhodu že izrekel in da je že prej odklonil priklopitev Belgije in povečanja ozemlja v Franciji. Ta debata bo v nemškem drž, zboru velepolitičnega značaja. Večina časopisja v Nemčiji je pričela jako ostro pisati proti vladi. Časopisje v Nemčiji poroča, da so bili v raznih mestih izgredi. Časopisje in demokratske stranke odločno zahtevajo, da se izvrši nova demokratična preuredba Nemčije. Berlin, 6. julija. (Kor. ur.) Državni zbor je razpravljal o predlogu ustavnega odseka glede predloga o delitvi obširnih volilnih okrajev. Državni tajnik je izjavil, da so zvezne države mnenja, da je potrebna preuredba volilnih okrajev s prevelikim številom prebivalcev. Predpriprave se že vršijo. Predloga bo predložena zbornici pravočasno, tako da se bodo prihodnje volitve vršile že v smislu spremembe. Ustavni odsek je odgodil glasovanje o uvedbi tajne, enake in splošne volilne pravice, ker je stavljenih več izpreminjevalnih predlogov. Zbornica je sprejela po dolgi debati, ki je obravnavala predvsem predlog socialnih demokratov glede uvedbe ženske volilne pravice, katero so odklonile vse zbornične meščanske stranke, predlog ustavnega odseka in je odobrila zakonski načrt, na podlagi katerega se podaljšajo mandati za eno leto. Jutri bo podal v proračunskem odseku državni kancler izjavo. Velika politična debata v saškem deželnem zboru. »Berliner Tagblatt« poroča iz Draž-dan z dne 3. julija: Politična preuredba v državi je bila danes predmet posvetovanj v drugi saški zbornici. Socialni demokrati so vložili predlog, da se v zveznem svetu deluje za svobodno in poljudno preureditev v državi. Notranji minister grof Vitz-thum se je skliceval na svoje prejšnje izjave, da bo počakal na predloge državne vlade in jih nato lojalno proučil. Napeta je postala razprava, ko je socijaldemokraŠki podpredsednik nasproti nekemu konservativcu izjavil, da se vojaki ne bore za zvestobo do kralja, marveč iz ljubezni do domovine. On sam je bil vojak in ve to razsojati, Zboljšanje razmer more priti le od krone ali z ulice. Ne veruje, da bo prišlo z ulice. Narodno liberalni poslanec Posern je izjavil, da po deželi zelo vre. Kot dober monarhistično misleč Saksonec je dolžan opozoriti na to, da se vojaki ne bojujejo iz zvestobe do kralja. Vlada, ki na to zida svoje sklepp, bo prišla do napačnih uspehov. Svari vlado. On ve, da so od vseh strank prišla svarila, nrtjno bi pa želel, da bi eno teh prodrlo tudi do kralja. Poslanec dr. Zoephel je popolnoma •cuilaiaJ • Stran 4. SL VENEC, toječe iz ene ali dveh sob, kuhinje in drugih pi itikiin v mestu ali zunaj mesta. Najraje z električno razsvetljavo. Prijazne ponudbo pod šifro pbtalna stranka št. 49u na upravništvo ..Slovenca". Išče se za takoj ali pozneje 1 soba in kuhinja za mirno stranko. Lahko je tudi v okolici. Sprejme se tudi mesto hišnice. — Ponudbe se prosi na upravo lista pod „Stanovanje" 1644. ki ima veselje do trgovine, z dobrimi spričevali ter poštenih staršev se sprejme v trgovino z meš. blagom na? deželi. Prednost imajo taki, kateri imajo že nekaj trgovske podlage. — Ponudbe je nasloviti na upravništvo tega lista pod štev 1647. ima naprodaj Peter Jenk© Is Lipica 2 pošta i.Piclfi3iOi:a. L star 26 let, železničar s 3000'— premoženja se želi seznaniti z gospodično nad 18 let staro kmečkih slarišev, ki je šivilja ali ima kako posestvo ali drugo obrt. ponudbe s sliko pod „julij 1637" na upravo lista. z 2 ali 4 kolesi S Z Ponudbe tvrdki: EeucdikL C-j &tlpl« 'ViubLana. rani! Kupiti želim malo z nekaj njivicami in travnikom, pri kateri bi se lahko redilo eno kravo. Želi se tudi nekaj gozda za steljo. k Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod štev. 1583. Proda se 1657 POSESTVO hiša z vrtom, nekaj gozda, več n]iv in travnikov. Natančneje se poizve ravno tam na Rupl št. 13., pri Kranju. Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zn' n ■>;, da jo naša iskreno ljubljena hči, sestra in teta gospodičr^ >kok danes ob 5. uri zjutraj, večkrat providena. s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgi in mučni bolezni v 27. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrago pokojnice bo v nedeljo 8. julija ob 4. uri popoldne v Mengšu. Sv. maSe zaduSnice se bodo brale v cerkvi sv. Mihaela v Mengšu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Mengeš, 6.julija 1917. Rodfelne: Prezelj, Sisofe, Sire. 1643 Zalwa3&. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom prezgodnje smrti moje iskreno ljubljene soproge, oziroma predobre matere, hčere, sestre in svakinje, gospo Ivanke Januš izrekam tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujem preč. g. duh. svetniku Berniku, onim, ki so ji okitili krsto s cvetjem, posebno pa še onim, ki so prihiteli iz daljnih krajev, da spremijo nepozabno pokojnico k nje prezgodnji tihi grudi. Domžale, 7.julija 1917. Franc Januš. Potem punc dražbe se bode prodalo dne 12. julija 1917 ob 9. url dopoldne na licu mesta, na Rečici v hiši št. 64 (Bled) pvsesfiv® i>L Si. 13Z hat. olič. Rečica ■h— MBBHIMMPJDSHMKCB^MMBBaBB »III — I———— Prodala se bo velika, lepa hiša (vila) z vrtom in kopališčem, dva mlina s stopami in vodno močjo, travnik, gozdovi in eventuelno tudi dve stavbeni parceli. Cenilna vrednost K 36.654-75, najmanjši ponudek K 24.436-50. Dražbeni pogoji so razvidni pri c. Str. okrasnem sssdlsCsi d Radovljici. Pojasnila daje tudi Pas9|ilnica d RadonSflci. 100 litrov zdrave domače pijače osvežujoče, dobre in zojo gaseče ei lahko vsak Ram priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnlk. grenadlne, mollnovec, poprova meta, mu&katelec, pomerančnlk, dlsečaper-la višnjovec. ISkaziti so no more. Ta domača pijača so lahkopije poleti hladna pozimi tudi vroča namesto ruma ah žganja. Snovi z natonč. navodilom stanejo E112' Iran. po povzetju JAN GROLICH droierlja pri anjelu, BRNO C43 Morava. 600 kron v zlatu če no odstrani krema GroUch z zra-von spadajočim pralnim praškom vse šolnine pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. m no ohrani kožo mladostno svožo in nožno. Cona X£ 6"65 s po* štnino vrod. Sporcije Rtanojo K 17'—, _ G porcij K 32-50. Vso brez kakih uiLUalinili stroskov. Naslov za naročila JAN GROLICH, drožerija pri angelu, Brno 643, Morava. Dljamantl za rezanje stekla za steklarje in domaČo rabo. Dijamante xa steklarje morem dobaviti sedaj le št. 4 po K 11 -70. in 6t. 5'/, po X 18- -, ker jo dovoz prekinjen in se moro surovo blago dobiti le težko in po visokih oenah Povzetje 85 vinar. več. Za reelno in solidno blago jamči JAK OROLIOH, dro-žerlja pri angelu, BRNO 043 Morava. r.iamir/1 «1! ie sredstvo za pomlaionje ridm^UOl iaB) ki rdeče, svetle in sive lase in brade za trajno temno pobarva, I steklenica s poštnino vrod K 9*70. RytSyol r bleda lica. Učinok je čudovit. 1 steklonica s poštnino vrod K 3 45. Povzotjo 85 vinar. več. Naslov za naročila! JAN bROLICH, drožerlja pri angelu, Brno 643, Morava- za m'zarsko in tapetniško obrt sprejme IVAN ČERNE, zaloga pohištva v Ljub-liani. Dunajska cesta štv. 28. 1649 Razglas. S pritrdilom občinskega sveta ljubljanskega, magstr. št. 6817, z dne 11. maja 1917, stopa od 8. julija 1917 dalje v veljavo nova razdelitev pasov in izprememba voznih cen. V prihodnje veljajo sledeči pasovi: 1. pas: Glavni kolodvor — glavna pošta, 2. pas: Glavna pošta — Ambrožev trg, oziroma glavna pošta — Sv. Florijana ulica, 3. pas: Ambrožev trg — Garnizijska bolnica, oziroma Sv. Florijana ulica — Dolenjski kolodvor. Vozne cene znašajo: a) Za dorasle: en pas..........10 vinarjev. dva pasova.........16 vinarjev, trije pasovi........20 vinarjev. b) Za otroke . . . . ..........8 vinarjev. c) Za znižane Jutranje vožnje po vseh pasovih 8 vinarjev. Do popolne porabe dosedanjih voznih listkov se bodo izdajali namesto: 8 vinarskih za znižane jutranje vožnje stari jutranji listki po 6 in 10 vinarjev, 16 vinarskih še preostali 15 vinarski listki, 20 vinarskih še preostali 20 in 25 vinarski listki, 8 vinarskih še preostali 6 vinarski otroški listki. lfodstoo obrata eHzStiričtae cestne želeralce d LjiatoB^j. SL VENEC, dne 7. julija 1917, Naprodaj je šest let stara, breja ple menska Zahtevajte slovenski ceniki Naslov: Jos. Peteline, Ljubljana Priporoča se tvrdka temne barvo v dobrem stanu so takoj proda. Kje pove upravništvo Slovenca pod 1619. Cena 4000 kron. Ogleda so lahko v Kosezah pri Vodicah pri gostilničarju Župan. 1617 ^akakega lobobola mmeIH 'e»iMI,»!'l|i no6i brea spanja. »Fides« fetnV^ lifefauii P1** votlih Bobeh kakor tudi Blv rllHl t,ci najtrdovrut. revmat. zobnih bolo-it cinah,kier so odrekla vsa sredstva. Pri BORs^^ŠpIljMl neuspehu denar naiaj I Cena K 2— ■L®■" 8 tabo K 5'—. «tab. KiS---Nikake '"rjmil'%ilmi&> zobne prhline ved Snežno bele zobe ilosožete « XXRIS zobno vodo. Takojšnji uiinek. Cena K t, 2 »teki. K 5. KEMENY, Kasohaul. poŠt. pr. 12-Z 42 Ogrsko. tovarniška zaloga šivaSnifo strojev. Stroji v raznih opremah in sistemih, priproste kakor tudi luius-opreme vedno v zalogi. Pouk v umetnem vezenju brezplačen! MATiftoNIS framišSkan^kega mostu, levo, ob vode tretja hiSa, 10letna garancija! J EDINSTVEN U svoJoJ' ANALITIČNOJ KAKVOČ/ Iran N/IJBOLJB I IfpJpAVNA NfljslsUR' PsiNlJS POROOlČNO M PIcb se odda v izvršitev in se v to svrho proda ves porabni stavbni materijal (strešna in zidna opeka, kamenje, deske itd.) — Ponudniki naj se oglase (od 2. do 3. ure pop.) do 10. julija na Sv. Petra cesti št. SO v Ljubljani. 1621 s 8. konj. silami, 110 volti za enakomerni tok. Ponudbe pod Motor 300 na upravo »Slovenca« v neposrednjl bližini mesta radi odsotnosti gospodarja. Naslov pove uprava lista pod ■št. 1555. Zaloge v Ljubljani: A. ŠeiFabon in dulius Elbcpt, Najstarejša slovenska tvrdka le široke Obstoji že nad 40 let odstruni prav naglo dr. Flesch-a izvir. „rujavo mazilo". Mali lonček K 1-G0, veliki K 3'— porcijaza rodbino K 9-—. Zaloga za Ljubljano ln okolicoi Lekarna pri zlatem jelenu, LJubljana. Marijin trg.1520 dobro prodajalko, sprejme JOS. EHRATH, trgovina meSanega blaga v Mokronogu, Dolenjsko imejiteljica zalogo cerkveno obleke in orodja Ljubljana, Wo!i'ova tiHica4 si usoja javiti preč. duhovščini ter si. občinstvu, da izdeluje natančno po naročilu in predpisih vsakovrstne b^odere, baldn-hirie, plašče, kazvle, pluvljale, rtsltn™-tike, velume, albe, Inretl?e, prte itd. itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Izdeluje se vse ročno, solidno, pošteno ter po najnižjih cenah, ter se prevzemajo tudi naročila pa vezenje, prenavljanje stare obleke ter sploh vsa popravila. Zagotovljajcč hitro In najpoštenejšo postrežbo, prosi, da se pri naročilih Izvoli ozirati na prvo domačo tvrdko. 32. c. kr. državna loterija naročite takoj 40°/0 kalijevo sol! Cena K 2280 za 100 kg iz postajo Žp.>ec. Z neročilom treba vposlati vreče! Razpošilja se po povzetju najmanj 10C ! M * l I so popolnoma varno nalo- i I 15 žene, ker posojilnica daje J A denar na varna posestva na ® ^ / W deželi sn v mestih. brez odbitka rentnega davka, "katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. ,,Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižb« z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menico se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo okroglo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron. dovoljujejo si tem potom naznaniti, da bodo pričenSi •• dnem 1. julija 1917 zjutraj za stranke uradovalo od 8. ure zjutraj do 2. ure popoldne raznn v nedeljah in praznikih ter prosijo, da blagovoli p. t. občinstvo vzeti to na znanje Ravnateljstvo Ravnateljstvo Ravnateljstvo Mastne tiraniln;ce v Radovljici Kmetske hranilnice in pose- Posojilnice v Radovljici jllnlce f Radovljici KA BANKA V LJUBLJANI SELENBURGOVA ULICA ST. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE FINANCIRA VOJAŠKE DOBAVE IN APROVIZACIJSKE KUPČIJE DAJE PREDUJME NA BLAGO. :: ESKOMPTIRA MENICE, FAKTURE IN TERJATVE POSPEŠUJE TRGOVINO, INDUSTRIJO TER UVOZ IN IZVOZ VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE PO 4%. :: VLOGE NA TEKOČI RAČUN DO nnmvnmi Tisk »Katoliške TU ~ " * " ^konzorcij »Slovenca,,. C. in kr. dvorni založniki Ljubljana Resljeva cesta 1. Marijin trg 1. Stran 8. SLVENEC, dne 7. julija 1917, 8tev, 153. priporoča vse vrste »oljnatih, suhih in fasadnih barv, mavca, prašnega olja za tla, strojnega olja, mast za usnje, kolo-maza, čopičev, steklarskega kleja in vseh v to stroko spadajočih predmetov. Ciillag s svojimi 1S5 cm dolgimi nriašfcimi i-or-slejskiml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečai rahl pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju 5as>, za njih rast in negovanie, za ojačitev lasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in žq po kratki dobi daje lasem in bradi naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim o^ivenjem do najvišje starosti« Lonček p<> 6, 10 In 15 kron. Po pošti se pošilja vsak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice, kamor je naslavljati vaa naročila Ana Csiiiag, Dunaj, I, Kohfmarktil. t| Kranjska deželna podružnica v L n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot. rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1914. . . . . . ................K 173,490.838-- Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48 752.022-76 V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička' '. ! K '432*232-66 Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj In poštnine prosto. 1439 Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12. Seznami na razpolago. dobivate v špecijalni trgovini za milo Istotnm tudi sveCe, krema za Čevlje, toaletna mila, pralni praški itd. na debelo in drobno!