Repentabor: občina bo od pokrajine odkupila Kraški muze" Dimitrij Žbogar, dobra štiri leta na čelu deželnega združenja kmetov Coldiretti /4 m tMwr ■+ U C''U 5.4 H ÎHA I AU El Naš intervju z Marto Košuta, soavtorico zanimive knjige o Škednju / 12 Primorski ČETRTEK, 19. FEBRUARJA 2009 Št. 42 (19.441) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Popuščanje izsiljevanju ni bilo dovolj Rado Gruden Državni zbor je včeraj sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato skupaj z dopolnilom, ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzorovala ob osamosvojitvi. Tak sklep sta, v zameno za odpoved referendumu o ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato, zahtevala Marjan Podobnik v imenu Zavoda 25. junij in Zdenko Vinkov Vincenc v imenu zunajparlamentarne Stranke Slovenskega naroda (SSN). Kljub temu, da je DZ popustil pred njunim izsiljevanjem, pa SSN vztraja pri nadaljevanju aktivnosti za zbiranje potrebnih podpisov za razpis referenduma. Stranka slovenskega naroda, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah dobila 2629 glasov, oziroma je zanjo glasovalo 0,25 odstotka sodelujočih na volitvah, se očitno požvižga na to, da ima proti sebi vse parlamentarne stranke z izjemo Jelinčičevih nacionalistov, in v imenu nekakšnih nacionalnih interesov postavlja na kocko ugled in mednarodno verodostojnost Slovenije, ki je na lanskem vrhu Nato že dala svoj pristanek k povabilu Hrvaške v Nato. Predstavniki SSN naj bi zdaj v naslednjih 35 dneh skušali zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referenduma. Vprašanje je, če jim bo to uspelo, toda prvi cilj so že dosegli. Hrvaška namreč po vsej verjetnosti na slavnostnem vrhu zveze Nato 3. in 4. aprila v Franciji in Nemčiji, ko bodo proslavljali 60-letnico ustanovitve povezave, ne bo mogla sodelovati kot polnopravna članica. Vendar zna »zmaga« političnih avanturistov iz SSN Slovenijo drago stati. Hrvaška bo v zvezo Nato slej ali prej prišla, Slovenija pa bo za novo blokado svoje južne sosede najbrž morala plačati primerno ceno. Vodstvo zveze Nato, kjer imajo odločilno besedo ZDA, je že dalo jasno vedeti, da na slovenske kaprice ne gleda z naklonjenostjo, pa tudi Nemčija in Francija kot gostiteljici vrha zveze ne bosta ravno zadovoljni, da jima je Slovenija pokvarila praznik. Tudi v Evropski uniji, kjer ima Ljubljana odprto drugo fronto z Zagrebom, bo Slovenija zdaj veliko težje našla zaveznike. Obstaja sicer še ena možnost, da se Slovenija izogne veliki mednarodni blamaži. Premier Pahor je napovedal, da bo pobudnike za referendum skušal prepričati, da pobudo umaknejo. Vprašanje je, če mu bo uspelo. Jasno pa je, da mora Slovenija čim prej nekaj storiti na področju referendumske zakonodaje, da takšni politični eksoti, kot je SSN, ne bi imeli več moči, da z grožnjami in izsiljevanjem ogrožajo ugled Slovenije doma in na tujem. dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Po torkovem odstopu prvega sekretarja Walterja Veltronija Demokratska stranka: kongres takoj ali po volitvah? Veltroni se je v poslovilnem nagovoru opravičil za neuspešno vodenje stranke PROSVETNI DOM - Sinoči izžrebali startno listo Kraškega pusta Medvejci na čelu sprevoda Odprtje 42. izvedbe Kraškega pusta z razstavo srednješolcev iz Doline in gledališko predstavo OPČINE - Heidi iz Medje vasi-Štivana bo v soboto korakala na čelu tradicionalnega pustnega sprevoda na Opčinah. Sinoči so namreč v Prosvetnem domu izžrebali startno listo pustnih vozov in skupin, med katerimi bo s Pikelca prva krenila tista iz Štmavra. Vseh sodelujočih vozov in skupin je letos kot znano enaindvajset. Čarobna pustna energija bo v prihodnjih dneh zajela vse ljubitelje zabave. Tako na Opčinah, ki so pravi »popek« pustne zabave, kot tudi drugod bodo poskrbeli, da ne bo ma-škaram dolgčas in da bo vzdušje vseskozi na višku. Defileji, koncerti in glasba bodo popestrili marsikateri večer ... v pričakovanju na sobotno pisano povorko. Na 8. strani RIM - V soboto se bo v Rimu zbral vsedržavni svet Demokratske stranke, da bi sklepal o tem, kako izbrati novega sekretarja, potem ko je v torek s tega položaja odstopil Walter Veltroni. Vse kaže, da bo krmilo stranke prevzel podsekretar Dario Franceschini do kongresa, ki naj bi ga priredili po junijskih volitvah. Drugi pa se zavzemajo za to, da bi kongres sklicali takoj. Veltroni pa je na včerajšnji tiskovni konferenci pojasnil razloge, ki so ga privedli do odstopa. V bistvu je priznal, da ni znal ustvariti stranke, kakršno si je želel skupno z milijoni državljanov, in za to se je opravičil. Na 6. strani Tondo se ne veseli Veltronijevega odhoda Na 3. strani V Slovenskem klubu v Trstu Mitja Volčič o Praški pomladi Na 9. strani Delegacija VZPI pri dolinski županji Premolinovi Na 9. strani Tudi na Goriškem najhujša kriza v lesnem sektorju Na 14. strani V Gorici oče osumljen poskusa umora 40 dni starega sinčka Na 14. strani slovenija - Vstop Hrvaške v Nato DZ sprejel zahtevani sklep, a referendum je še možen eu - Češka LJUBLJANA - Slovenski državni zbor je na izredni seji včeraj sprejel "sklep o nepriznavanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije", vključno z danes izpogaja-nim amandmajem, ki so ga podprle vse poslanske skupine razen SNS. Za je od 71 prisotnih glasovalo 65 poslancev, proti pa so bili štirje. DZ je tako sprejel sklep, s katerim naj bi zaščitili slovenske interese ob vstopanju Hrvaške v Nato in s katerim bi preprečili referendum o tem vprašanju. Eden izmed dveh pobudnikov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrva- ške v Nato, zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) je sicer že napovedala, da bo z zbiranjem zahtevanih 40.000 podpisov nadaljevala, ne glede na sprejetje tega sklepa. Premier Borut Pahor, ki je včerajšnji sklep DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato ocenil kot nekaj prelomnega v slovenski politiki, je izrazil pripravljenost na pogovore s predstavniki zunajpar-lamentarne Stranke slovenskega naroda in jih z argumenti skušal prepričati, da odstopijo od referendumske pobude. Na 2. strani Praga le naredila korak do ratifikacije Lizbonske pogodbe PRAGA - Spodnji dom češkega parlamenta je včeraj ratificiral Lizbonsko pogodbo. Za ratifikacijo je glasovalo 125 poslancev 200-članske zbornice oziroma pet več od potrebne ustavne večine. Postopek ratifikacije dokumenta v predsedujoči državi EU sicer s tem še ni zaključen. O dokumentu se mora namreč izreči še senat - predvidoma bo to aprila - postopek pa bo zaključen, ko bo ratifikacijo podpisal še predsednik države Vaclav Klaus. Evroskeptični predsednik pa je znan kot oster nasprotnik Lizbon-ske pogodbe in je že napovedal, da dokumenta ne bo podpisal, dokler ne bo postopka ratifikacije končala tudi Irska. Na 13. strani afganistan Krepijo se mednarodne vojaške enote WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek ukazal napotitev 17.000 dodatnih enot v Afganistan in sporočil, da je povečanje ameriške vojaške prisotnosti potrebno zaradi vse slabšega položaja v državi, ki doslej ni dobila strateške pozornosti in virov, ki jih nujno potrebuje. Včeraj pa se je mudil v Kabulu italijanski zunanji minister Frattini. Tudi Italija namerava okrepiti svojo vojaško odpravo v tej nemirni državi. Na 13. strani 2 Četrtek, 19. februarja 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - V zvezi z v ključevanjem Hrvaške v zvezo Nato Državni zbor sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov Kljub temu SSN ne odstopa od referenduma - Premier Pahor jih bo skušal prepričati v umik pobude LJUBLJANA - Državni zbor je na izredni seji včeraj sprejel "sklep o neprizna-vanju predpisov Hrvaške, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije", vključno z danes izpogajanim amandmajem, ki so ga podprle vse poslanske skupine razen SNS. Za je od 71 prisotnih glasovalo 65 poslancev, proti pa so bili štirje. DZ je tako sprejel sklep, s katerim naj bi zaščitili slovenske interese ob vstopanju Hrvaške v Nato in s katerim bi preprečili referendum o tem vprašanju. Eden izmed dveh pobudnikov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, zunajparlamen-tarna Stranka slovenskega naroda (SSN) je sicer že napovedala, da bo z zbiranjem zahtevanih 40.000 podpisov nadaljevala, ne glede na sprejetje tega sklepa. V sklepu je opredeljeno, da meja na kopnem in na morju med Slovenijo in Hrvaško še ni dokončno in sporazumno ugotovljena oziroma določena, da pa sta se vladi obeh držav k spoštovanju stanja na meji na dan 25. 6. 1991 zavezali tudi s skupno brionsko izjavo leta 2005. "Hrva- Borut Pahor ška je, kljub zavezi obeh strani, da bosta do dokončne in sporazumne rešitve mejnega vprašanja spoštovali stanje na dan osamosvojitve, storila številna enostranska dejanja in sprejela pravne akte, s katerimi spreminja ozemeljski status quo na dan osamosvojitve ter s tem poskuša prejudicirati rešitev mejnega vprašanja," piše v sklepu. "Zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Hrvaške k Severnoatlant-ski pogodbi Slovenija opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spreminjanje stanja na kop- Pavel Gantar nem in na morju na dan 25. 6. 1991, ko so slovenski organi med drugim izvajali pristojnosti v zaselkih na levem bregu Dragonje, na ozemljih na levem bregu Mure pri Hotizi, ter ko je Slovenija imela teritorialni stik z odprtim morjem in je izvajala jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom," še piše v danes sprejetem sklepu. V DZ se je nato nadaljevala razprava tudi o pobudi poslanske skupine SNS za sklic referenduma, ki pa jo je prej že zavrnil odbor za zunanjo politiko. Pobuda SNS je sicer različna od pobude, ki sta jo v ponedeljek vložila SSN in Zavod 25. ju- nij. V tem primeru gre namreč za civilno-družbeno pobudo, podprto z več kot 2500 podpisi, na podlagi česar imajo predlagatelji 35 dni časa za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. V primeru SNS pa gre za pobudo poslanske skupine, ki jo mora podpreti absolutna večina poslancev, da bi do referenduma lahko prišlo. Premier Borut Pahor, ki je včerajšnji sklep DZ o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato ocenil kot nekaj prelomnega v slovenski politiki, je izrazil pripravljenost na pogovore s predstavniki zunajparlamentarne Stranke slovenskega naroda, da bi jih z argumenti prepričal, da odstopijo od pobude. Glede na to, da bo predsednik DZ Pavel Gantar danes verjetno določil rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma, bo premier Pahor v naslednjih dneh povabil na pogovor predstavnika podpisnikov. Z njim se želi - najverjetneje jutri - pogovoriti, ali ne bi bilo glede na večinsko mnenje v slovenski politiki, da je referendum za naše interese škodljiv, smotrno umakniti pobudo za referendum. širitev eu - Priprave na evroipsko mediacijo med Slovenijo in Hrvaško Komisar Rehn in ministra Žbogar ter Jandrokovic se intenzivno pogovarjajo o vprašanju meje BRUSELJ - Evropski komisar za širitev Olli Rehn ter slovenski in hrvaški zunanji minister Samuel Zbogar in Gordan Jandrokovic so na srečanju minuli konec tedna v Bruslju razpravljali o vprašanju meje med Hrvaško in Slovenijo ter se dogovorili, da se bodo kmalu spet sestali, je včeraj v Bruslju potrdila Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Na- gy. "Lahko potrdim, da so se komisar Rehn ter zunanja ministra Slovenije in Hrvaške sestali konec minulega tedna na pobudo komisarja Rehna. Razpravljali so o vprašanju meje med Slovenijo in Hrvaško ter o hrvaških pristopnih pogajanjih," je povedala tiskovna predstavnica komisarja za širitev. Na tem tajnem sestanku konec minulega tedna so se komisar in ministra po njenih besedah dogovorili, da se bodo kmalu spet sestali. Stalna posvetovanja vseh treh strani potekajo že več tednov na vseh ravneh, na delovni ravni in tudi na politični. "Posvetovanja so intenzivna," je poudarila Nagyjeva. Komisar Rehn je sicer pred dvema tednoma izrazil željo, da bi bila media-cijska skupina, ki bi pomagala rešiti vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ter s tem omogočila nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, vzpostavljena v dveh tednih. Ta čas se torej pravkar izteka, vendar v komisiji zavračajo kakršne koli roke. "Nikakršnega trdno določenega ro- Evropski komisar za širitev Olli Rehn skuša pripraviti vse potrebno za mediacijo o spornih vprašanjih slovensko-hrvaške meje T' ni' -j ansa ka ni," je poudarila Rehnova tiskovna predstavnica. "Na neki točki bi bilo seveda dobro vedeti, kakšen je odziv obeh držav na komisijin predlog, da vidimo, ali so skupni temelji za takšno evropsko posredovanje," je dodala. Komisar je postavil okviren časovni načrt, v katerem naj bi se državi izrekli, vendar če v tem času nobena od držav ne bo odgovorila na njegov predlog, to ne pomeni, da bo zaprl vrata in se z nikomer več ne bo pogovarjal, so še pojasnili v komisiji. "Pri takšnem vprašanju ni mogoče prav dosti doseči s to- V < 11 gimi agendami," so dodali. Srečanje sta potrdili tako slovenska kot hrvaška stran. Zbogar je v izjavi za medije po seji odbora DZ za zunanjo politikov povedal, da sta z Jandrokovicem govorila o predlogu Evropske komisije za mediacijo. Kot je dejal, sta obe strani predstavili svoje poglede glede mediaci-je, ministra pa sta se dogovorila, da se bosta v kratkem spet srečala. Jandrokovic pa je dejal, da se je z Zbogarjem sestal na podlagi njunega dogovora s srečanja na varnostni konferenci v Munchnu v začetku februarja. "Pobudnik in gostitelj srečanja je bil komisar Rehn, govorili pa smo o reševanju hrvaško-slovenskega mejnega vprašanja in hrvaških pristopnih pogajanjih," je povedal. V kratki izjavi za medije v Zagrebu je dodal, da so se v Bruslju dogovorili, da se bodo pogovori nadaljevali, o drugih podrobnostih pa ni želel govoriti, poroča hrvaška tiskovna agencija Hi-na. Komisar Rehn se je včeraj popoldne sestal s podpredsednikom češke vlade Alexandrom Vondro, s katerim sta govorila o širitvi na sploh in v tem okviru tudi o Hrvaški. O tem je bil včeraj govor tudi na zasedanju odbora stalnih predstavnikov držav članic pri EU. (STA) Zbor Vinko Vodopivec v Južnoafriški republiki DURBAN - Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec bo v naslednjih dneh na povabilo deške šole Hilton College gostoval v Južnoafriški republiki. Zbor, ki se je na pot v mesto Durban na vzhodni obali Južnoafriške republike odpravil včeraj, bo do 27. februarja izvedel tri koncerte. Program bo obsegal predvsem skladbe slovenskih avtorjev. Začetki Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec segajo v petdeseta leta. Ze od samega začetka zbor sestavljajo izključno študentje, kar pomeni, da se vsako leto zamenja skoraj četrtina pevcev. Vodopivci so uveljavljeni tako na državni kot na mednarodni ravni ter se redno udeležujejo različnih tekmovanj in revij. Zbor se že pripravlja na mednarodno tekmovanje, ki bo maja v Bratislavi. Sneg na dalmatinskih otokih Braču in Hvaru ZAGREB - Prejšnjo noč je snežilo na dalmatinskih otokih Braču, Šol-ti in Hvaru ter tudi v Splitu. Splitske ceste bile pobeljene prvič po letu 2006, sicer pa je največ snega zapadlo v Liki in Gorskem Kotarju. Zaradi snega in orkanskega vetra je bilo zaprtih več cest in šol. V Splitu je padlo nekaj centimetrov snega, zaradi nizkih temperatur pa je nastala poledica, ki je močno ovirala promet. V hrvaškem državnem hidrometeorološkem zavodu pričakujejo, da bo danes poledica še hujša, saj se je čez dan topil sneg, ponoči pa so bile temperature po napovedih še nižje kot minulo noč. Snežna nevihta je zajela tudi območje Biokova. Pri mestu Imotski je bilo včeraj zjutraj kakih 40 centimetrov snega, v nekaterih vaseh na območju pa je snega tudi do meter in pol, saj zaradi vetra nastajajo zameti. Nekateri kraji so zaradi snega odrezani od sveta. Na območju Like je med 20 in 30 centimetrov snega, zaradi vetra in snega pa je bil promet močno oviran na območju Plitvic. BARILLA, vodilna italijanska multinaclonalka s področja blaga za široko potrošnjo, Išče za svoj sedež v Parmi (Ita), RAČUNOVODSKEGA/O DELAVCA/KO. Pogoji: ■ Starost: največ 35 let; ■ Diploma višje srednje šole v knjigovodstvu/računovodstvu ("ragioneria") ali univerzitetna diploma višje/visoke stopnje s področja ekonomije/podjetništva/financ; - Izkušnje s področja računovodstva/knjigovodstva; - Odlično znanje italijanskega in slovenskega jezika, dobro znanje angleščine; ■ Dobro znanje osnovnega račulnanlškega paketa MS Office, zaželjeno poznavanje programa SAP; ■ Pripravljenost na krajša službena potovanja v Slovenijo. Nudimo: ■ Priložnost za delo v mednarodnem okolju; ■ Zaposlitev za določen čas (18 mesecev); ■ Kategorizacija in plača v skladu s pridobljenimi veščinami in spretnostmi. Glavne delovne naloge: knjiženje faktur dobaviteljev, analiza dobaviteljev In blagovnih skupin, kontrola podporne dokumentacije prejetih faktur, stiki z dobavitelji in sodelavci tuje podružnice, koordinacija računovodskih storitev za tujo podružnico, plačila. Profil dopolnjujejo natančnost, spretnost pri reševanju problemov, proaktivnost, spretno komuniciranje in nagnjenost k medosebnim odnosom. Življenjepis pošljite na: inforecruiting@barilla.it tako, da v "oggetto" jasno označite vezo na "RIF. CFSL/09". od jutri do srede - Na slovenski obali Prvi Istrski karneval Pustne prireditve in rajanja bodo potekala v Portorožu, Piranu in Kopru POROTORZ - Konec tedna se bo pričelo pustovanje, čas veselja in norčavosti. Letos bodo vsi pustni dogodki v slovenski Istri zbrani pod enotnim imenom Istrski karneval. Prvi Istrski karneval se bo začel jutri, organizatorji Avditorij Portorož, Turistično združenje Portorož in Turistična organizacija Koper pa so s pomočjo številnih soorganizatorjev pripravili pester pustni program, vse prireditve pa bodo za obiskovalce brezplačne. V piranski občini bo pustovanje pričelo s Pustnim prevzemom oblasti jutri ob 11. uri, ko bo z glavnega pomola v Portorožu proti Piranu odrinila »gusarska« ladja, na kateri bo pustne šeme spremljal gusarski admiral. Ob 12. uri bodo »gusarji« pred piransko občinsko palačo na Tartinijevem trgu izzvali občinske veljake, ki jim bodo primorani s simboličnim ključem izročiti oblast Istre. Sledila bo zabava s Teatrom Ci-zamo in pogostitev s krofi in čajem na Tartinijevem trgu. Dogodek bo pripravljen v sodelovanju s KTD Čikole Čakole. V soboto bo nova pustna oblast obiskala Koper, kjer bo podrobno nadzirala Istrsko pustno povorko. Ta se bo pričela ob simbolični pustni uri 13:57 pred Mercator centrom II v Kopru. Več kot dvajset pustnih skupin z vozovi bo preplavilo Vojkovo nabrežje in Pristaniško ulico, povorka pa se bo zaključila na Ukmarjevem trgu, kjer bo vse udeležence in obiskovalce zabavala glasbena skupina AMARCORD. Istrsko pustno povorko bodo izvedli Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper, JSKD RS, izpostava Koper in Mestna občina Koper. Od 11. ure dalje bo v Taverni otroški pustni program s Plesno šolo Fiona z delavnicami Društva prijateljev mladine in plesnimi igrami Kulturnega društva Nambole. Pustno soboto bosta po popoldanskem rajanju za najmlajše s Cirkusom Bufeto v Avditoriju Portorož zaokrožili še dve prireditvi. Tradicionalni Veliki pustni ples v organizaciji Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini, ki bo ob 20. uri v piranskem Tartinijevem gledališču, za mlajše in bolj rokersko obarvane duše pa bo od 21. ure dalje v koprski Taverni koncert Tribu' Litfiba in Campovolo, v organizaciji Kluba študentov občine Koper. Istrski karneval se bo zaključil v sredo, 25. februarja. Ob 17. uri bo v Portorožu žalna povorka, ki bo Pusta v spremstvu jokajočih vdov in ostalih tradicionalnih pustnih mask prinesla na Trg Prekomorskih brigad. Tam se bodo od Pusta dokončno poslovili in pozdravili prihajajočo pomlad. Nosilne dogodke Istrskega karnevala bodo spremljali tudi številni manjši, kot so razne pustne delavnice, otroška pustna povorka in druge. Vse podatke o prireditvah si lahko pregledate na spletnih straneh www.portoroz.si, www.ko-per.si in www.avditorij.si. Vsi dogodki v okviru Istrskega karnevala bodo brezplačni. Najlepše in najbolj inovativne pustne maske pa bodo tudi bogato nagrajene. / ALPE-JADRAN Četrtek, 19. februarja 2009 3 politika - Predsednik Dežele ocenjuje Veltronijev odstop Tondo: Močna demokracija potrebuje močno opozicijo Napetosti v deželni svetniški skupini Demokratske stranke VIDEM - »Odstop Walterja Vel-tronija z mesta tajnika Demokratske stranke me ne navdaja z zadovoljstvom, prav nasprotno. Šibka opozicija ni dobra niti za večino, saj močna demokracija potrebuje tudi močno opozicijo.« Predsednik Furlani-je-Julijske krajine Renzo Tondo je včeraj v svojem blogu (spletni klepe-talnici) ocenil zadnja dogajanja v Demokratski stranki in vlogo opozicije, pri čemer se je očitno nanašal tudi na opozicijo v deželnem parlamentu. Po razpadu Illyjevega zavezništva je slednja ne samo šibka, temveč tudi notranje zelo razklana. »Današnja situacija zahteva odkrito soočenje o konkretnih problemih, ne pa prazne debate, ki ne vodijo nikamor. Opozicija v krizi predstavlja ošibitev za vse, « je prepričan Tondo. Veltronijeva poteza se mu zdi spoštovanja vredna, čeprav priznava, da je nekdanji vodja demokratov dober govorec, ki pa ni bil nikoli pravi politični lider. Predsednik FJK Renzo Tondo se ne veseli odstopa Walterja Veltronija kroma Predsednik deželne vlade v blo-gu (renzotondo.blogspot.com) govori tudi o svoji petletni županski izkušnji v rojstnem Tolmeču. »Prva štiri leta svojega županovanja sem mo- ral trdo delati, ker mi je opozicija, kot se temu pravi, stalno dihala za ovratnik. Zadnje leto mandata je opozicija močno popustila in moram priznati, da sem nekoliko popustil tudi koper - Nacionalna pripadnost na slovenski obali v začetku 20. stol. Zgodovinski inštitut ZRC SAZU zanikal navedbe Nacionala LJUBLJANA - Predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU Darja Mihelič se je odzvala na poročanje hrvaškega tednika Nacional, ki je v torek objavil članek o jezikovni strukturi prebivalstva v Slovenskem Primorju v prvem desetletju 20. stoletja. Po navedbah Miheličeve so podatki, ki jih navaja Nacional, potvorjeni. Rezultati avstrijskih štetij so bili že pogosto predmet znanstvenih razprav in preverjanj. Dezinformacije pa zbujajo nestrpnost v slovenski in hrvaški strokovni in laični javnosti. Tudi bojazen, da se politični pogajalci obeh strani ali tuji arbitri ali mediatorji ne bodo dali podrobneje podučiti o pravih podatkih, ampak bodo verjeli navedbam hrvaških medijev, ni odveč, opozarja Miheličeva. Podroben pretres in primerjava navedb hrvaškega Na-cionala z avstrijsko uradno objavo štetij leta 1910 za Koper, Izolo in Piran po navedbah Miheličeve kaže, da je Nacional pri vseh treh mestih upošteval le ožjo mestno naselbino in ne območja celotne občine. Kot število Hrvatov pa je v vseh primerih navedel kar število vseh prebivalcev v mestu, namesto da bi iskal hrvaško govoreče prebivalstvo v rubriki "državljani po pogovornem jeziku - srbski-hrvaški". Kot še pojasnjuje Miheličeva, je bilo v Avstriji leta 1846 prvič opravljeno "moderno" štetje prebivalstva, ki naj bi ugotovilo "narodnostno" pripadnost oz. pogovorni jezik prebivalcev. Štetja, ki so upoštevala pogovorni jezik, so se nato od leta 1880 ponavljala vsakih deset let do izbruha prve sveto- vne vojne, zadnje je bilo leta 1910. Osrednja cesarsko kraljevska statistična komisija je rezultate štetij redno objavljala, tako da so preverljivi, še navaja predstojnica Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Politična občina Koper z okolico je tako imela po objavljenih podatkih dunajske statistične komisije za štetje leta 1910 12.310 prebivalcev, od katerih jih je 9340 govorilo italijansko, 2278 slovensko, 154 srbohrvaško, ostalo so bili nemško in drugače govoreči ter nedržavljani. Politična občina Izola je imela po uradni avstrijski objavi 8461 prebivalcev, 6215 jih je prijavilo kot pogovorni jezik italijanščino, 2097 slovenščino in dva hrvaščino, ostali so bili nemško in drugače govoreči ter tujci. Ob avstrijskih štetjih v letih 1880, 1890, 1900 in 1910 pa je piranska občina v povprečju izkazovala 82,7 odstotka prebivalstva z italijanskim, 13,5 odstotka s slovenskim, 0,3 odstotka s srbohrvaškim in 3,5 odstotka z drugim občevalnim jezikom in nedržavljanov. Nacional, ki se je skliceval na originalne avstro-ogrske dokumente iz leta 1910, je v torek objavil, da so bile v treh mestih, ki so danes v Sloveniji, Kopru, Izoli in Piranu, osebe, ki so se imele za Slovence v zanemarljivi manjšini. Nacional je objavil, da naj bi v Kopru hrvaščino kot materni jezik izbralo 8993 prebivalcev, italijanščino 7909, slovenščino pa 599 ali manj kot štirje odstotki. Za Hrvata naj bi se imel 6101 prebivalec Izole, Italijanov je bilo 5914, Slovencev pa 40. V Piranu pa naj bi bilo po pisanju hrvaškega tednika 7379 Hrvatov, 7074 Italijanov in sedem Slovencev. deželni svet - V FJK so na tritedenskem študijskem potovanju Predsednik Eduard Ballaman sprejel potomce izseljencev TRST - Skupina potomcev izseljencev iz Furlanije-Julijske krajine v Argentino je v teh dneh na tritedenskem študijskem potovanju po FJK, včeraj pa jih je v deželnem svetu sprejel predsednik Edouard Ballaman (na posnetku spodaj). Predsednik deželnega sveta je v pozdravnem posegu poudaril, da je Furlanija-Julijska krajina dežela, ki posveča precejšnjo skrb tkanju vezi z izseljenci. »Ko so vaši dedje odhajali v svet,« je dejal Ballaman, »je bila to ena najrevnejših dežel v Evropi, danes pa smo po proizvodnih zmogljivostih v vrhu Evropske unije. In to tudi zahvaljujoč tistim, ki so s svo- jimi prispevki iz tujine omogočili Fur-laniji-Julijski krajini, da raste, se razvija ion modernizira.« Študijsko potovanje je organiziralo združenje izseljenih delavcev iz Furlanije-Julijske krajine Alef v sodelovanju s furlansko ustanovo za kulturno skrbstvo za emigrante in Acli. jaz in zato naredil nekaj napak,« piše še včeraj Tondo na svoji zasebni in-ternetni strani. Veltronijevo slovo je obelodanilo politične razlike v deželni svetniški skupini Demokratske stranke, ki je dejansko razklana med bivšimi levimi demokrati in nekdanjo Marjetico. Neke vrste »outsiderja« sta nekdanji socialist Giorgio Baiutti in Igor Gabrovec, ki je sicer formalno član svetniške skupine DS, a obenem tudi predstavnik Slovenske skupnosti. Medtem ko je deželni tajnik Bruno Zvech Veltronijev odstop komentiral zelo previdno in se zavzel za sklic izrednega kongresa, je bil vodja svetniške skupine Gianfranco Moretton zelo kritičen do dogajanj v stranki, tako na deželni, kot na državni ravni. Sedanje strankarske kolege iz vrst nekdanje stranke Levih demokratov je Moretton obtožil, da nimajo političnih načrtov in da tako ali drugače ogrožajo enotnost Demokratske stranke. vatikan Rdeča žoga Joca Pečečnika papežu VATIKAN - Slovenski podjetnik in lastnik proizvajalca električnih igralniških naprav Elek-tronček Joc Pečečnik je včeraj na Trgu sv. Petra v Vatikanu papežu Benediktu XVI. izročil rdečo žogo, simbol istoimenske dobrodelne ustanove, ki zbira denar za organizacijo dela na domu tistih oseb, ki potrebujejo dodatna finančna sredstva za preživetje. Z izročitvijo rdeče žoge Benediktu XVI. po splošni avdienci je dobrodelna ustanova začela tudi formalno delovati. Gre za fundacijo, ki s pomočjo Karitasa in socialnih služb identificira posameznike, ki imajo finančne težave, jim priskrbi delo na domu in odjemalce ter njihovo delo nagradi s finančnimi sredstvi, hrano ali storitvami, s čimer jim po Pečečnikovih besedah »pomaga ohraniti dostojanstvo«. Rdeča žoga se financira s prodajo svojega simbola, to je rdečih žog, gospodarstvenikom. (STA) trbiž - SKS Planika in GM - Šola T. Holmarja S prireditvijo Jezik in glasba nas povezujeta poklon dnevu slovenske kulture UKVE - Slovensko kulturno središče Planika in Glasbena matica - Šola Tomaža Holmarja v Kanalski dolini bosta s prireditvijo z naslovom Jezik in glasba nas povezujeta v petek, 27. februarja, v kulturnem centru na Trbižu obeležila dan slovenske kulture. Prireditev se bo začela ob 19. uri. Letos bodo v ospredju dneva slovenske kulture mladi, in to v duhu skupnega slovenskega čezmejnega prostora. Otroci, ki sledijo izbirnim tečajem slovenskega jezika, ki jih prireja SKS Planika, se bodo predstavili z lepljenko poezij, v svoji sredi pa bodo letos povabili še druge mlade, in sicer učenci Osnovne šole Josipa Vandota iz Kranjske Gore, s sosednje Koroške pa bodo na Trbiž prišli di- jaki Zvezne gimnazije za Slovence, ki je letos izbrala kot partnersko organizacijo prav Slovensko kulturno središče Planika ter mladi člani gledališke skupine iz Vogrč v Podjuni, ki se bodo v Kanalski dolini predstavili z otroškim musicalom Prijatelj. Glasbeno bosta večer zaokrožila še klavirska nastopa dveh gojenk Glasbene matice šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini. Prireditev bo torej po eni strani prikaz doslej opravljenega dela obeh slovenskih ustanov v Kanalski dolini, hkrati pa dokaz, da prizadevanja po povezovanju in sodelovanju s sosednjimi slovenskimi stvarnostmi, niso samo besede, ampak da jih je mogoče tudi dejansko uresničiti, in sicer prav s sodelovanjem mladih. (R. B.) 4 Četrtek, 19. februarja 2009 GOSPODARSTVO kmetijstvo - Dimitrij Žbogar, do konca januarja predsednik deželnega Coldirettija Predsednik kmetov v boju z mlini deželne birokracije Obračun več kot štiriletnega predsednikovanja največje deželne kmetijske organizacije TRST - Dimitrij Žbogar je pred nekaj tedni slekel suknjič deželnega predsednika Združenja neposrednih obdelovalcev Coldiretti in se z dušo in telesom vrnil v hlev v Samatorci, med svoje koze alpsko srnaste pasme, krave mlekarice, naskakujoče bikce in kruleče prašiče. Za predsednika največje deželne organizacije kmetov je bil izvoljen 30. julija 2004. Bil je prvi slovenski kmetovalec na tako odgovornem mestu. Po štirih letih in pol se mu je mandat iztekel in 26. januarja letos je predal štafetno motiko čedajskemu vinogradniku Dariu Ermacori, ostaja pa še vedno pokrajinski predsednik Coldirettija. Kako ocenjujete vaše predsed-nikovanje deželnega Coldirettija? »To je bila lepa izkušnja. V času Illyjeve deželne uprave smo imeli stalne stike z deželnimi ustanovami. Dejavnost se je poživila, začela se je prenova zastarelega sistema odnosov do kmetijstva. Odbornik Marsilio je dobro delal. S svojimi sodelavci je vzel v pretres vse problematike kmetijstva. Bilo je mnogo novosti.« Kaj pa s Tondovo vlado? »Dejansko smo obstali na mrtvi točki.« Kaj meni novi odbornik za kmetijstvo Violino? »Doslej še ni povedal, kaj misli o kmetijstvu. Če nekdo nekaj misli, se je mogoče o tem vsaj pogovarjati. Violino pravi le, da živi "dan za dnem"...« Po tem, kar pravite, izhaja, da je za vaš sektor odnos z deželo ključnega pomena. »Seveda. Dežela je naš sogovornik za razne projekte, za razvoj kmetijstva. Na žalost pa je deželna struktura še vedno preveč okostenela, birokratska.« Bi lahko pojasnili? »Deželne strukture, namenjene kmetijstvu, zaposlujejo več kot 600 ljudi. Sami si lahko predstavljate, koliko tak sistem stane družbo.« Ne, koliko? »Približno 30, 40, 50 milijonov evrov letno. Ta sistem je do pred nekaj leti razdeljeval za kmetijske potrebe in dejavnosti kakih 100 do 110 milijonov evrov letno. Danes znašajo tekoči prispevki za kmetijski sistem od 60 do 70 milijonov evrov letno, to pomeni manj kot pred leti, stroški za deželno strukturo pa so ostali nespremenjeni.« Dejansko pravite, da »požre« Dimitrij Žbogar deželna birokracija skoraj toliko, kot znašajo prispevki za kmetijstvo. »Meni se zdi tako upravljanje nespametno.« Ali ste predlagali kako rešitev? »Da. Racionalizacijo sistema. Priznane sindikalne organizacije naj bi pripravljale prošnje kmetov, s tem bi jamčile za njihovo verodostojnost, tako bi se izognili številnim drugim prošnjam, pregledom, papirjem. Vsa zadeva bi stekla hitreje in izognili bi se čakanju in zamudam.« Pravite, da je v kmetijskem sektorju preveč nadzora? »Ne. Nadzor mora biti, saj ima kmet od tega koristi, tako je njegov proizvod zajamčen. Hotel bi le, da bi nadzorni sistem upošteval potrebe kmetov, da ga ne bi oškodoval.« Bi ponazorili s primerom? »Takoj. Če je država preštudirala, da kmet potrebuje določen prispevek, s katerim bi mu bila dana možnost za preživetje v predelavi nekega proizvoda, ne more ta kmet čakati na prispevek celi dve leti. Kajti: nihče v proizvodnem sektorju ne prejema plače dve leti po opravljenem delu! Če nima ta kmet dovolj drugih prihodkov ali rezerve, preneha delati v kmetijstvu in si poišče drugo delo.« Ali je vaš predlog o racionalizaciji sistema prodrl? »Polovično. V prvih letih Illyjeve uprave je bilo do kmetijstva res precej posluha, potem se je zadeva ustavila.« Zakaj? »Takrat so se bližale deželne volitve.« Ali politika res tako pogojuje kmetijski sektor? »Politika je v bistvu tista, ki deli prispevke.« Ste se v svojem predsednikova-nju borili le z mlini deželne birokracije? »Ne. Kot Coldiretti smo si prizadevali, da bi čim večje število kmetov iztrgali iz sistema predelave za industrijski sistem in bi ga usmerili v tako imenovano več namensko kmetijstvo.« Kaj pa je to? »To je tisto, kar na Krasu počenjamo že dvajset, trideset let. Na Krasu ni površin, ki bi bile zanimive za industrijsko pridelavo. Zato se je kme- slovenska knjiga - Pirs 2009 Izšla že 18. izdaja Poslovnega informatorja LJUBLJANA - Slovenska knjiga je na zgoščenki izdala že 18. izdajo Poslovnega informatorja RS (Pirs), na kratko poimenovanega Pirs 2009. Gre za poslovno orodje s podatki o več kot 180.000 poslovnih subjektih, njihovih izdelkih in storitvah, ki jih ponujajo slovenskemu in tujim trgom, so danes sporočili iz Slovenske knjige. Imenik je namenjen poslovnežem in drugim uporabnikom, ki želijo hitro in z minimalnimi stroški najti zanesljive, pretežno neposredno na terenu preverjene informacije o aktivnih poslovnih subjektih, različnih inštituci-jah in podobnih statističnih enotah v Sloveniji. Najbolj ažurne podatke sicer ponuja Pirs na internetu (http://www.pirs.si), ki je lani v povprečju beležil okrog 125.000 mesečnih uporabnikov. Mogoč je tudi prenos svežih podatkov prek interneta na računalnik. Obe različici sicer kot izhodišče uporabljata informacije o poslovnih subjektih, ki jih je najti v javnih zbirkah podatkov, vendar jih nadgradita s popisom podatkov ob osebnem obisku Pirsovih zastopnikov na terenu, kar poleg boljše preverjenosti zagotavlja tudi obogatitev podatkov s takšnimi, ki jih v javnih zbirkah ni najti. Poslovni subjekti so dosledno razvrščeni po prenovljeni uradni klasifikaciji dejavnosti. Najpomembnejša dodana vrednost nove zgoščenke, tako v Slovenski knjigi, pa je dejstvo, da so dosedanjo prakso objavljanja izključno tistih e-na-slovov, za objavo katerih so z overovljeno popisnico dobili ustrezno pisno pooblastilo lastnika elektronskega poštnega predala, za veliko večino e-naslovov nadgradila v "predhodno soglasje za pošiljanje elektronskega sporočila". Tako je s podpisom pooblaščene osebe v podjetju pridobila izrecno dovoljenje, da lahko uporabniki Pirsa e-na-slov takšnega podjetja uporabijo za prvo komercialno sporočilo za namen neposrednega trženja, pri čemer podpisnik dovoljenja vnaprej soglaša, da takšno sporočilo ne šteje za neželene komunikacije po 109. členu zakona o elektronskih komunikacijah. (STA) energetika - Plinovod Južni tok Slovenski minister Lahovnik danes v Ljubljani o projektu s predstavniki Gazproma LJUBLJANA - Slovenski minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in v.d. generalnega direktorja direktorata za energijo Janez Kopač se bosta danes v Ljubljani sestala s predstavniki ruskega Gazproma. Srečanje bo namenjeno pogajanjem glede projekta izgradnje plinovoda Južni tok čez slovensko ozemlje. Kot je sredi januarja ob obisku prvega moža Gazproma Alekseja Millerja v Sloveniji dejal Lahovnik, bodo z Gazprom pogajanja glede Južnega toka intenzivirali. O omenjenem projektu še ostaja nekaj odprtih vprašanj, obe strani pa se bosta zavzemali za rešitve, ki bodo v interesu obeh, je poudaril minister. V intervjuju za STA je minister konec januarja med drugim povedal, da dokler odprtih vprašanj glede Južnega toka, med drugim vprašanja lastništva, ne bodo razrešili, Slovenija sporazuma ne bo podpisala. Slovenija v projektu ne želi imeti manjšinskega deleža, kot je to sprva predlagal Gazprom. Poleg tega npr. še vedno niso določene vstopne točke plinovoda v Sloveniji, ni izdelana študija investicijskih mož- EVRO 1,2596 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 18. februarja 2009 tijstvo usmerilo v kakovostno proizvodnjo.« Ali je bilo v teh vaših dobrih štirih letih vodenja Coldiretti kaj storjeno za Kras? »Odobrena je bila vrsta sprememb zakonov, ki so dejansko polnopravno uzakonile večnamembnost kmetijstva, to je kmetijstva, ki se ne omejuje le na pridelavo enega samega proizvoda, na primer samo koruze. Omogočena je bila mala prodaja na domu.« Kakšni so odnosi s Kmečko zvezo? »Mislim, da so prav dobri. Organizaciji Coldiretti in Kmečka zveza imata sicer drugačno tradicijo, odkar sem postal predsednik pa smo dobro sodelovali in še vedno sodelujemo. Večkrat smo imeli podobna stališča. V našem prostoru je pa vedno manj kmetov, zato bo morda primerno premisliti, kako bi si lahko pomagali, da bi imeli bolj učinkovite storitve za kmete, da ne bi toliko težili na ramena kmetov.« Koliko glav živine imate sedaj na kmetiji? »Približno 30 glav govedi, 40 koz in približno 50 prašičev letno ter kakih 150 kokoši.« Ko ste pred štirimi leti postali predsednik deželne Coldiretti ste imeli »le« 35 koz, osem krav in štiri bikce. Pomeni, da se je vaše delovanje, kljub predsedniškim zadolžitvam, okrepilo. »Da, zvišalo se je. Pravzaprav nismo sposobni nazadovati: moramo pač naprej.« Kaj pa tisti teliček, ki ga je kravja mamica Pika povrgla tri dni pred vašo izvolitvijo za predsednika Col-direttija? »Ste gotovi, da je bil teliček, da ni bila telica?« Tako ste takrat povedali. »Če je bil teliček, potem smo ga že pojedli.« Vaši gostje? »Ne, verjetno sem tudi sam kaj pripomogel k temu.« Vi ste tudi občinski svetnik Slovenske skupnosti v zgoniškem občinskem svetu. Kaj je težje: voditi deželni Coldiretti ali opozicijo v Zgoniku? »Oboje je težko.« Zakaj? »Ker te v obeh primerih - ko imaš kaj povedati - ne poslušajo.« Marjan Kemperle valute evro (povprečni tečaj) 18.02. 17.02. ameriški dolar japonski jen 1,2596 116,83 8 6131 1,2634 116,20 8 6410 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 45,3942 62 5770 45,7558 62,4560 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4513 0 88460 7,4520 0,88510 L/1 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 11,1088 8,8600 U.OOJ 1 J 10,9780 8,7940 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 28,847 1,4792 29,490 1 4813 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona rn3n73K^i TAnnf 15,6466 302,72 15,6466 30715 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 4,7865 1 5882 4,8795 1,5959 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,9726 1,9558 1,9750 1 9558 ICV romunski lev lit/*\\/<:Ki litac 4,2820 3,4528 4,3050 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats ICKI rpa 0,7073 2,9330 0,7076 2 9121 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1338 290,00 2 1209 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,4323 7,4736 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 18. februarja 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,47 1,25125 1,78 2,095 LIBOR (EUR) 1,58125 1,89875 1,98813 2,09 LIBOR (CHF) 0,305 0,49833 0,64 0,94 EURIBOR (EUR) 1,59 1,9 1,986 2,083 ZLATO (999,99 %%) za kg 25.251,84 € +399,89 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 18. februarja 2009 nosti za ta projekt, niso podpisane dolgoročne pogodbe za zagotavljanje količine plina, prav tako pa ni znana količina plina, ki bi tekla čez Slovenijo, je še poudaril minister Lahovnik. Kot je ob januarskem obisku v Sloveniji dejal Miller, lahko Slovenija postane tranzitna država za dobavo plina z Madžarske do Italije. Poudaril je tudi, da njihovi tuji partnerji, kupci, dajejo vedeti, da morajo predvidene zmogljivosti povečati, prav tako morajo povečati predvidene količine plina. O konkretnih številkah ni želel govoriti, so pa številke omenjali na pogovorih, ki so potekali v okviru njegovega obiska v Sloveniji. Plinovod Južni tok je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Južni tok naj bi bil končan do leta 2015. (STA) vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,21 IMTCDCI IDr»DA -2,48 +0 85 KRKA 1 1 IKA KOPER 56,41 -0,21 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,47 166,40 -2,25 -0,89 +2 13 TELEKOM SLOVENIJE 273,04 124,89 -0,89 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 53,54 AERODROM LJUBLJANA 26,93 DELO PRODAJA - ctni +0,06 -0,26 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTÜADCM7 nm NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMDTCCT 8,97 -0,66 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 49,12 11,50 -1,56 -2,54 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 449,00 234,11 -0,64 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 71,15 15,59 +0,21 -2,07 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 18. februarja 2009 -0,83 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,379 4,632 1128 -3,84 -7,30 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 3,74 1 02 +0,36 -2,92 +1 29 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,84 -0,26 EDISON ENEL ENI 0,843 4,34 1687 -4,85 -0,69 -0 18 FIAT FINMECCANICA 4,065 1123 +1,43 -1 06 FINMECCANICA GENERALI IFIL 13,62 -2,23 +0 11 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,852 2,135 13 79 +1,79 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 11,05 3 612 -0,79 +0,55 -1 70 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 6,86 -2,35 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,37 0,203 +0,51 -3,88 -1 07 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 8,305 12,67 +0,08 +1 08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,96 4,10 -4,59 TENARIS TERNA 0,995 7,92 -0,55 -0,19 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,49 0,371 -0,60 -4,75 UNICREDIT 7,69 1,049 +4,77 -6,51 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 34,65 $ +0,09 IZBRANI BORZNI INDEKSI 18. februarja 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 3.817,03 904,63 -0,56 -0,48 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.511,38 948,58 +1,82 -0 19 FIRS, Banjaluka Belex 15 Beograd 1.444,77 492 12 -1,06 -2,14 DCICA 1 J, DCUUIdU SRX, Beograd BIFX Sarajevo 221,40 1.810,17 -3,16 -1 42 Dir A, SalaJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 10.469,38 2.054,12 -2,51 -1,11 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 7.555,63 1.467,97 +0,04 -0 18 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 788,42 796,667 4.204,96 -0,10 -4,14 -0,28 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunaj 4.006,83 4.006,83 2.874,07 1.481,37 -0,68 -0,04 +0,08 a i X, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 628,5 2.118,47 -3,53 -0,07 EUROSI OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 7.534,44 1.651,06 13.016,00 2.209,86 9.015,18 -1,45 +0,80 +0,54 -4,72 -0,22 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 19. februarja 2009 5 GLOSA Saj smo vendar najboljši prijatelji! JoZe Pirjevec_ Pravkar sem prebral intervju, ki ga je pred nedavnim imel s predsednikom Republike Slovenije Danilom Turkom časnikar lista Il Piccolo Mauro Manzin. Slednji v uvodnih besedah ne skopari s komplimenti, češ, predsednik govori kot na plenarni skupščini Varnostnega sveta OZN. Gre za rafini-ranega diplomata, ki ni bil slučajno veleposlanik pri Združenih narodih. Pozoren opazovalec bilateralnih odnosov Italija -Slovenija dokazuje vse svoje lastnosti rafiniranega diplomata ob soočanju z bodečim vprašanjem, kar zadeva mejni spor med Ljubljano in Zagrebom. Res je. Predsednik Turk je uglajen gospod, ki zna meriti besede, tako da ne dregne nikogar, obenem pa zna tudi izraziti svojo misel. In vendar z intervjujem nisem povsem zadovoljen, pa ne s tistim delom, ki je posvečen diskusiji med Slovenijo in Hrvaško, temveč z uvodnim, kjer je govor o relaciji Slo-venija-Italija. Moj prijatelj Peter Merku, ki je napisal temeljno knjigo o diplomaciji sprave in pozna italijansko psiho kot svoj žep, v komentarju, ki mi ga je poslal o omenjenem intervjuju, sarkastično govori o hvali, s katero Manzin komentira Türkova izvajanja: „Tako se v Trstu piše samo, če je slovenski politik storil nekaj zelo ugodnega za večinski narod. Kot dokaz, da se je stvar za nas razvila neugodno, še citat iz včerajšnjega lista Il Piccolo (Matteo Unterweger): »Ljubljana je zadevo razčistila. In pošilja v Rim pomirjevalno sporočilo, jasne in odločne vsebine, ki ga je mogoče povzeti takole: 'Italija nima nobenega etičnega deficita glede zgodovinske odgovornosti fašizma. Gre za uradno pojasnilo, ki ga je Kvirinal dobil preko diplomatskih kanalov'.« Lep rezultat bleščeče diplomacije. Razumem, da ne moremo biti sprti z vsem svetom, ne razumem pa, kako se je mogoče tako zlahka odpovedovati moralni dediščini, ki izvira iz dejstva, da smo bili dvajset let žrtve fašističnega terorja in da v zadostitev zanj nismo dobili niti besede opravičila. Nasprotno, v zadnjih letih smo bili sistematično postavljeni na zatožno klop kot krivci, ki bi se morali prvi opravičiti. Naj poudarim, da ideja o spravnem procesu ni zrastla na našem zelniku, temveč na italijanskem, saj sta hoteli rimska in tržaška politična elita uprizoriti »show«, na katerem bi se mi sami razglasili za grešnega kozla. Ker na to nismo pristali, se je ista elita poslužila drugačnega trika. S predsednikom Napolitanom je začela trditi, da sprava sploh ni potrebna, ker smo se kot člani Evropske unije že tako in tako avtomatično spravili. Pri tem je seveda pozabila na vsa polena, ki nam jih je metala pod noge med vključevanjem v evropsko integracijo, kot tudi na žalitve, ki smo jih v zadnjih letih morali poslušati ob »Dnevu spomina«. Jaz sicer nimam velikega mnenja o spretnosti italijanske diplomacije, tokrat pa moram reči, da je dosegla svoje. Mi sami oziroma v našem imenu predsednik Türk smo priznali, da je vse v najlepšem redu, da je moralni dolg, ki ga ima Italija zaradi fašizma, izbrisan, da skratka medsebojnih odnosov med državama nič več ne kali. Medtem po vseh italijanskih šolah pogrevajo tragedijo »fojb« in nas obtožujejo genocida, predsednik Napolitano pa trdi, da so bili vsi Italijani, ki so bili po vojni žrtve maščevalnih dejanj IV. armade in IX. korpusa, nedolžni, kar je v bistvu isto. Čeprav je hudo, ker se krepi v mladih generacijah tradicionalno prepričanje o našem barbarstvu, to še ni najhuje. Konec koncev so Italijani sami odgovorni za to, kako vzgajajo svojo mladino in kakšne evropske (ali neevropske) vrednote ji posredujejo. Najhuje je, da naša politika pasivno sprejema apartheid, v katerega smo potisnjeni Slovenci v zamejstvu in mu pravzaprav pritrjuje. Saj smo vendar najboljši prijatelji! VREME OB KONCU TEDNA Od sobote bolj spremenljivo in občasno nestanovitno Darko Bradassi_ Pozornost številnih naših bralcev je namenjena predvsem dogajanju od sobote do torka, ko se bodo pri nas zvrstile pustne povorke in bodo zaživeli pustni običaji. Kot kaže, bo sobota prizanesla pustarjem, pa čeprav, po sinočnjih izgledih tudi ne kaže, da bo prevladovalo ravno sončno vreme. Od vzhoda bo pronical proti nam nekoliko bolj vlažen zrak, večjega poslabšanja ne pričakujemo, možno pa je le, da bo prevladovala oblačnost. Ponekod bi lahko v najslabšem primeru tudi padla kakšna manjša kaplja dežja. Gre sicer, tudi v morebitnem pritrdilnem primeru, za nekaj res zelo skromnega. Temperature pa bodo razmeroma nizke, v zimski normalnosti. Čez dan bo se bo živo srebro povečini zaustavilo med 5 in 10 stopinjami Celzija, v primeru povsem oblačnega vremena bo ta vrednost bližja prvi številki. V nedeljo kaže na prehodno in vsaj delno izboljšanje pred novim večernim poslabšanjem. Več oblačnosti bo v vzhodni in osrednji Sloveniji, kjer bodo občasno možne rahle padavine, nekaj več sonca pa predvidoma pri nas. Zvečer se bo vreme poslabšalo. V ponedeljek in torek kaže na nestanovitno in razmeroma mrzlo vreme z morebitnimi občasnimi padavinami. V Sloveniji bo predvidoma snežilo tudi v nižinah. Vremenska slika pa je še precej odprta in se bo lahko še občutno spremenila. Odvisno bo namreč od merjenja moči med anticiklonskim območjem, ki se v teh dneh krepi nad zahodno in osrednjo Evropo in novim ciklonskim območjem s severnim polarnim zrakom, ki se bo ob koncu tedna spustilo proti Sredozemlju. Šlo bo v bistvu le za razliko nekaj sto kilometrov, morda tudi manj. Zahodno od nas bo prevladovalo sončno vreme, vzhodno pa mrzlo in nestanovitno. Če bo prevladal anticiklon, je možno, da se bo polarni zrak spustil nekoliko dlje od nas, v obratnem primeru bo v naši neposredni bližini. Trenutno je še težko pre- soditi, katera evolucija bo najbolj možna. Kakorkoli že, povsem sončnega vremena po vsej verjetnosti od nedelje pa do torka ne bomo dočakali. Pa tudi temperature bodo zimske, v najslabšem primeru se bo ozračje še občutno ohladilo. Prevladovali bosta spremenljivost in vsaj občasna nestanovitnost, možne pa bodo tudi padavine. Kot kaže, bo v ponedeljek in torek v Sloveniji lahko snežilo do nižin. Če bo ciklon bližji našim krajem, bodo padavine pogostejše in bo hladneje tudi pri nas. Ozračje se je sicer v zadnjih dneh spet občutno ohladilo. Včeraj je radiosonda namerila na višini okrog 1500 metrov 8,7 stopinje Celzija, kar je za okrog 7 stopinj pod dolgoletnim povprečjem. Tudi v prihodnje ne gre pričakovati občutnejših otoplitev. Kot kaže, bomo morali na pomlad še malo počakati. Do konca februarja bo še prevladovalo razmeroma zimsko in precej hladno vreme. Danes in jutri bo povečini pretežno jasno in razmeroma mrzlo. Predvsem v nočnih urah bo pihala šibka burjica. V soboto bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho. Podobno vreme se bo predvidoma nadaljevalo tudi v nedeljo dopoldne, v popoldanskih urah ali zvečer pa je možno poslabšanje. Na sliki: meja med slabim in lepim vremenom bo v nedeljo ravno blizu nas PISMA UREDNIŠTVU Javno pismo Sorodniki in njihovi potomci ne bomo kljub temu, da čas celi rane, pozabili ne Danice Tomažič, ne njenega brata Pina, očeta Pepija, ne Daničinega moža Stanka Vuka ali strica Ferda Bi-dovca, obsojenega na smrt na prvem tržaškem procesu in usmrčenega na Bazovici... Živimo s spomini in ranami, ki so se zacelile, brazgotine pa so ostale, kakor tudi naše ogorčenje nad zločini italijanskih fašistov, ki še danes odmevajo, a jih hočejo nekateri spregledati. Ko so izšla pisma Stanka in Danice, se je sple-tel nekak slovenski mit o mladoporočencih iz ulice Rossetti, ki je spodbudil Fulvia Tomizzo, da je napisal roman z istim naslovom. V tem romanu nas je zbodel njegov osupljiv namig na ince-stno razmerje med bratom Pinom in sestro Danico, za katerega ni nobenih dokazov in o katerem se ni nikoli govorilo. Edini realni namig je morda mogoče najti v enem od Stankovih pisem, kjer pravi, da »nečesa« Pinu ne bo nikoli odpustil. Ali pa gre res za »incest«? Morda pa le za duhovno in ideološko boljševistično polaščanje in »posilstvo« sestre? Kasneje sta o stanku in Danici pisala še Boris Pahor in Tone Partljič. Vendar sta svoje manj provokativno pisanje obdelala literalno, junaki imajo literalna imena itd. Tudi njuno pisanje je za nas hočeš nočeš boleče, četudi v tem bolečem namigu na srečo nista našla takega pomena, da bi ga vključila v svoje delo. V nedavni uprizoritvi v »domačem« SSG Trst Zaljubljeni v smrt pa so avtorji (režiser Samo Strelec, avtorica Tamara Matejc) znova dregnili v za nas zmerom bolečo temo. Junakom niso nadeli literarnih imen, ampak nastopajo pred nami »naša« Danica, Pino, Stanko, mama... Ne le mi, tudi marsikdo drug zaradi tega doživlja dogajanje na odru kot »resnično«. S pravo lakoto se gledališki ustvarjalci vržejo na domnevni incest (ki je zanje dejstvo), ga uprizarjajo v seksualno provokativnih prizorih, ta- ko da je videti, kot da si Danico mož in brat »erotično« podajata. Ne le mi sorodniki, ki smo svoje ljudi poznali, ljubili in izgubili, tudi drugi so nas začudeno spraševali, ali ne bomo tožili SSG in avtorjev. Ker vemo, da umetniške stvaritve ne sodijo na sodišče in da tudi javnost potem prizadete tožitelje navadno cinično smeši, tega ne bomo storili. S tem pismom pa opozarjamo, da bi morali tudi umetniki poznati moralne in kulturne meje in dimenzije , da ne bi odpirali in še dodatno poglabljali naše bolečine, ampak iskali umetniško resnico, ne pa nedokazane namige spreminjali v glavno mrhovinarsko temo. Čudno, da jih bolj ne zanimajo nacionalne in druge eksistenčne dimenzije nasilja in smrti naših ljubih. Ne obsodijo tako radikalno fašizma, kot z radikalno »umetniško svobodo« brskajo po intimnosti naših dragih, na način da žalijo njihov spomin in tudi čustva njihovih še živih sorodnikov in potomcev. Za to jim ne moremo reči hvala, ampak, oprostite, prizadeli ste nas, umazali naše ljube pokojnike in pristali na vsesplošni nizki okus, ki nas obdaja. S tem so se utopili v vsesplošnem sen-zacionalizmu, brskanju po umazanih intimnostih, za katere ni dokaza, a očitno pride prav vsak namig. To obsojamo. Ne želimo, da bi njihovi potomci kdaj gledali na primer prizore o njihovih seksualnih intimnostih in deviacijah, za katere sicer ni dokazov, a so, žal, tako privlačne. Če bi sami na tak način izgubili svoje ljube, bi gotovo čutili in razmišljali globlje in drugače. Tako pa so krivični, površni, v naših očeh žaljivi. Seveda upamo, da ne bodo nikoli doživeli usode naših dragih, ki jih z resničnimi imeni tako zelo človeško žalijo. In s tem tudi nas. V imenu sorodnikov družin To-mažič, Vuk, Colja, Bidovec in njihovih prijateljev in prizadete gledališke publike podpisana sestrična Pinka in Danice Majda Colja Kompan Sodelovanje SSG s šolami Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča bi želelo pojasniti, kako poteka večletno sodelovanje s šolami. Pred desetimi leti se je začelo sodelovanje v sklopu abonmajskih ponudb, namenjenih predšolski in osnovnošolski publiki ter srednješolcem, kasneje je nastala tudi ponudba za višje šole. Začutili smo potrebo, da bi se med šolo in gledališčem razvil dialog, da bi skupaj načeli pot razvoja in poglabljanja gledališke kulture, tako da smo se marsikdaj skupno odločali za predstavitev projektov s strani ustvarjalcev na šolah in s profesorji-re-ferenti za gledališče delali tudi na nadgrajevanju vsebin, ki izhajajo iz ogleda gledališke predstave. Pred začetkom sezone in med sezono se z referenti po-gostoma srečujemo in dogovarjamo o vsebinah in o organizacijskem poteku dela, ob koncu sezone pa se sestanemo za obračun opravljenega dela. Referenti so profesorji in učitelji na šolah, ki posredujejo skupne dogovore tudi ravnateljem in profesorskim zborom, tako da sami predstavljajo vezno nit med gledališčem in šolo in nam gledališčnikom poročajo, če se šola strinja in odobri predlagane vsebine. Prav tako so pedagogi seznanjeni z dejstvom, da se v umetniškem procesu dogaja, da vsebine, ki jih skupaj odobrimo, niso preverjene, dokler predstava ne doživi premierske uprizoritve. Tudi v zvezi z neprijetnostjo, ki je nastala ob ogledu predstave s strani oddelka geometrov šole Žiga Zois bi podčrtali, da bi se nam zdelo korektno obravnavati nevšečnost znotraj delovne skupine, ki jo sestavljamo gledališčniki in profesorji, kar bi pokazalo odgovorni odnos do skupnega projekta. Prav v tem slogu je vodstvo gledališča pristopilo k reševanju tega vprašanja. Slovensko stalno gledališče se že vrsto let srečuje in sooča tudi s problematikami, ki so vezane na šolsko stvarnost in katerim se skuša sproti prilagajati in jih reševati z dialogom brez po- seganja v javnost. Menimo namreč, da v trenutku ko stopimo v sodelovanje s sogovornikom, moramo delovati složno in zagovarjati projekt do konca, z zavestjo, da se v delovnem procesu odpirajo najrazličnejša vprašanja, za katere iščemo konstruktivne odgovore. Za vodstvo Slovenskega stalnega gledališča Martina Kafol, predsednica Upravnega sveta SSG Tomaž Ban, ravnatelj SSG Kasarna v Mavhinjah Spoštovani župan Giorgio Ret! Na Primorskem dnevniku (PD, 12. 2. 2009) smo prebrali, da je bila v sklopu odobritve občinskega proračuna odobrena tudi prodaja bivše kasarne finančne straže v Mavhinjah, za katero naj bi bila spremenjena tudi namembnost iz javne v privatno, bivalno. Člani vaškega Jusa in celotna vaška skupnost smo glede tega razočarani in zgroženi, saj ste nam na javnem srečanju v prostorih ŠD Grmada dne 24. 6. 2008, na katerem je bil govor predvsem o obnovi bivše kasarne policije, in katerega smo se udeležili številni vaščani, govorili drugače! Zagotavljali ste nam, da bo zgoraj navedeni objekt vsekakor ohranil javno namembnost tudi v primeru, ko bi prišlo do ekstremne odločitve (za katero, kot ste govorili, bi bila vaška skupnost predhodno obveščena), da ga prodate. Ne samo to: v tem primeru bi bil denarni izkupiček namenjen vaškim potrebam (naj vas le spomnimo, da so nekatere hiše še danes brez primerno urejenih dostopov, asfalt na nekaterih cestah v vasi je v obupnem stanju, nove pokopališke strukture so že v takem stanju, da niso v ponos ne naročniku del in niti ne vaški skupnosti, »najlepši trg v občini« je vse prej kot dostojno urejen, itd.), ne pa za uravnavanje občinskih proračunov. Govori se, da občinska uprava vse obljubi, nato pa naredi po svoje. Sami presodite, ali naj verjamemo tem govo- ricam. Pričakujemo vaš odziv in pojas-nitev vaših odločitev ter namenov. S spoštovanjem Vasilij Pipan, predsednik Jusa Mavhinje Požar v Gročani V Gročani se je v soboto zvečer pripetila nesreča: gorelo je v več stoletni hiši, ki stoji sredi vasi. Upam, da ogenj ni povzročil prevelike škode, kajti hiša je prava vaška znamenitost tako v zunanjosti, kot tudi v notranjosti. Prav njena zunanjost je med drugim pritegnila pozornost slikarja Ro-smana iz Trsta, ki jo je ovekovečil v 30-tih letih prejšnjega stoletja. V tej hiši je stanoval župnik, ki je služboval v cerkvi sv. Tomaža, ki stoji na griču med Gročano in Vrhpoljami. Gročanska župnija je v preteklosti obsegala vse okoliške vasi ter celo Lokev in Lipico pa tudi Lonjer in del Katinare (do l. 1785, ko so zgradili katinarsko cerkev). Pozimi, ob slabem vremenu je župnik v tej prostorni hiši tudi opravljal obrede. Zvedel sem, da prav to hišo omenja tudi Virgil Šček v spisih »Lokavske starosti«, ko je kot upokojenec stanoval v Lokvi pri prijatelju dr. Požarju. O tem in o marsičem drugem mi je pripovedovala gospa Vesna, ki se je pri tej nesreči manj poškodovala, medtem ko je mož na žalost v bolnišnici umrl zaradi hudih opeklin. Prav gotovo pa bi bilo koristno, ko bi kak mlajši domačin o tej pomembni hiši opravil kakšno bolj poglobljeno raziskavo, ki bi omogočila, nenazadnje tudi današnjim vaščanom, spoznati zanimivosti življenja v preteklosti. Miran Kuret 6 Četrtek, 19. februarja 2009 ITALIJA politika - Odhajajoči prvi voditelj Demokratske stranke pojasnil svoj odstop Veltroni: Nisem znal uresničiti • - • v • sanje, za to se opravičujem Francechini naj bi vodil stranko do kongresa po volitvah - Berlusconi: Nameraval sem ga poklicati, toda... RIM - »Berlusconi in desnica sta zmagala bitko za vzpostavitev hegemonije v italijanski družbi, ker sta imela sredstva in možnost, s katerimi sta celo postavila na glavo vrednote te družbe in zgradila sistem nevrednot. Proti temu se je treba boriti pogumno, tudi takrat, ko je slab veter, vendar v zavesti, da če je jadro pravilno usmerjeno, bo prej ali slej zapihal veter, ki bo ladjo pognal naprej.« Tako je povedal Walter Veltroni na tiskovni konferenci, na kateri je včeraj dopoldne potrdil svoj odstop z mesta sekretarja Demokratske stranke ter pojasnil razloge, ki so ga privedli do te odločitve. Veltroni se je s časnikarji srečal v Adrianovem templju v Rimu, kjer je pred pol drugim letom priredil tiskovno konferenco takoj po izvolitvi na čelo stranke na primarnih volitvah. Poleg številnih predstavnikov tiska so poslovilni nagovor prišli poslušat mnogi voditelji stranke, med njimi podsekretar Dario Franceschini, Piero Fassino, Antonello Soro, Anna Finocchiaro, Pier Luigi Bersani. Opaziti pa je bilo tudi odsotnost Francesca Rutellija, Massima D'Aleme in nekaterih drugih veljakov. Sicer pa je Veltroni govoril s svojo značilno toplino, se pravi brez zamere, in poudaril, da hoče oditi, ne da bi zaloputnil z vrati. Veltroni je povedal, kakšno stranko bi bil želel voditi, da bi se uspešno spopadla z Berlusconijevo populistično desnico. Ta bi po njegovih besedah ne smela biti lepilo, ki bi držalo skupaj karkoli. Morala bi biti resnična reformistična stranka. »Preseči je treba salonsko, justi-cialistično in konservativno levičarstvo,« je poudaril. Povedal je, da se je v tem smislu na čelu Demokratske stranke osredotočil na tri glavne točke. Najprej se je zavzel za poenostavitev političnega in socialnega življenja v državi z namenom, da bi pripomogel k oblikovanju »demokracije, ki je zmožna odločati«. Poleg tega je vložil veliko naporov za programsko posodobitev stranke in za preseganje preživelih levičarskih kalupov. Nazadnje pa se je zavzel za nov koncept stranke, ki naj bi bila odprta in dovzetna za spremembe v družbi. Tu pa je Veltroni naletel na nepremagljive ovire. »Nisem zmogel narediti stranko, kakršno sem sanjal jaz in kakršno je sanjalo 3 in pol milijona državljanov, ki so se udeležili primarnih volitev. Temu nisem bil kos in se za to opravičujem,« je dejal. Prav zato je svoj odstop označil kot »bolečo, a pravilno odločitev«. Izrazil je upanje, bo njegov naslednik imel več sreče in da mu ne bo nihče metal po- len pod noge. »Ne delaj drugim tega, kar nočeš, da storijo tebi. Meni so resnici na ljubo to naredili, a jaz tega ne bom delal,« je pomenljivo dejal, s čimer se je očitno obregnil ob strankine veljake, ki so mu otežili delo. Pripadnike stranke je pozval k večji solidarnosti in enotnosti. Še posebno pa jim je položil na srce, naj ne opustijo projekta Demokratske stranke. »Rešitev ni v vračanju v preteklost,« je poudaril. Veltroni je izrazil tudi svoje mnenje, kako naj stranka poišče novega sekretarja. Po njegovem bi bilo najbolje, da bi krmilo stranke začasno prevzel podsekretar Dario Franceschini, in to do kongresa, ki naj bi ga priredili »brez naglice in po temeljiti politični razpravi«. Vse kaže, da se bo to tudi zgodilo. V soboto se bo zbral strankin vsedržavni svet, ki bo po vsej verjetnosti izvolil Fran-ceschinija za »regenta« do kongresa. Tega naj bi priredili oktobra, kot je bilo že poprej v načrtih, ali mogoče julija, vsekakor pa po junijskih evropskih in lokalnih volitvah. Druga možnost je, da bi se strankin svet razpustil in takoj sklical kongres. Za to se je zavzel bolonjski župan Sergio Cof-ferati. »Takoj potrebujemo sekretarja, izbranega z največjim možnim soglasjem. Le na tak način bo stranka lahko presegla krizo in se spopadla z zahtevnimi izzivi, kot so junijske volitve,« je dejal. Kaže, da je to stališče precej razširjeno med tistimi, ki se radi oglašajo po internetu. Sicer pa je včerajšnji Veltronijev nastop naletel na več odzivov tudi zunaj stranke. »Nameraval sem mu telefonirati, a ko sem prebral njegove izjave na tiskovni konferenci, me je minila volja,« je dejal predsednik vlade Silvio Berlusconi, ki očitno ni mogel prebaviti Veltronijeve trditve, češ da je »zgradil sistem nevred-not«. V vladni večini si na splošno manejo roke spričo težav, s katerimi se otepa opozicija. Tu in tam pa je kdo tudi zaskrbljen, ker se bo, recimo, z brezglavo opozicijo težje pogovarjati o reformah. Kaže, da se zlasti vodja Severne lige boji, kaj bo zdaj z »njegovim« davčnim federalizmom. Walter Veltroni ansa -/ Argentinski odziv na Berlusconijeve izjave RIM, BUENOS AIRES - Argentinsko zunanje ministrstvo je italijanskemu veleposlaniku Stefanu Ron-ci izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi izjave premiera Silvia Berlus-conija o desaparecidosih. Berlusconi je na nedavnem volilnem shodu na Sardiniji govoril o argentinskih diktatorjih, ki so disidente dali vkrcati na vojaška letala, s katerih so jih metali v Srebrno reko, rekoč, naj se gredo malo igrat, saj je lep dan. S strani italijanske vlade so pojasnili, da je šlo za nesporazum in da je premier želel poudariti gro-zovitost zločinov vojaške diktature, da bi razložil svojo užaljenost zaradi očitkov nasprotnikov, ki ga primerjajo z diktatorji. Scajola proti Confindustrii RIM - Minister za gospodarski razvoj Claudio Scajola je na posvetu sindikata kovinarjev Fim-Cisl napadel »krokarje« oz. zvezo indu-strialcev: njen študijski center je obtožil, da širi pesimizem, s tem da sistematično niža za pol odstotka gospodarske napovedi mednarodnih ustanov. V Italiji, je dejal Scajola, je kriza manj poudarjena kot v drugih industrijsko razvitih državah, saj ni bilo implozije finančnega trga in niti zloma nepremičninskega sektorja, vlada pa dela vse možno, da zaščiti italijanske proizvodne strukture. Na srečanju v Foggi s krajevnimi podjetniki pa je predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia predlagala, da za leto dni denar, ki gre drugače zavodu Inps za izplačevanje odpravnin, ostane v podjetjih za ustanovitev jamstvenega sklada za pomoč malim in srednjim podjetjem. Sanremo: Bonolis je očitno učinkovit SANREMO - Državna radiotelevi-zija RAI je z izbiro Paola Bonolisa za voditelja 59. izvedbe sanrem-skega festivala očitno zadela v črno, saj je prvemu delu predsinočnjega prvega večera sledilo nad štirinajst milijonov gledalcev, drugemu delu pa nad šest milijonov. Tako je oddaji sledilo skoraj 48 odstotkov gledalcev, kar je kakih dvanajst odstotkov več kot ob priložnosti lanskega festivala. Višek je predstavljal nastop komika Roberta Benignija, kateremu je sledilo nad šestnajst milijonov gledalcev, ob zaključku oddaje pa je kar dobrih šestdeset odstotkov gledalcev gledalo Sanre-mo. Podatki so razveselili generalnega direktorja RAI Claudia Cap-pona, za katerega je ta rezultat pravi odgovor na polemike prejšnjih dni okoli usode festivala. center cie - Pretep med priseljenci in policisti ter požar Kaos na Lampedusi Župan De Rubeis krivi vlado in ministra Maronija: »Center so spremenili v taborišče« - Zgradba ni primerna za bivanje Požar je uničil vsaj eno izmed zgradb centra CIE ansa LAMPEDUSA - V centru za identifikacijo in izgon ilegalnih priseljencev (CIE) na otoku Lampedusa je prišlo včeraj do pretepa med policisti in tunizijskimi priseljenci, razmere pa je zaostril požar, ki je uničil eno izmed stavb centra in se razširil na ostale. Pretep se je začel potem, ko je kakih tristo Tu-nizijcev v torek začelo gladovno stavkati. V pretepu in požaru je bilo po podatkih policije poškodovanih 24 ljudi, med temi so tako policisti kot Tunizijci, ki so z gladovno stavko nasprotovali premestitvi 107 rojakov v Rim, od koder naj bi bili izgnani iz Italije. Tunizijci so se baje najprej sprli med sabo, na poseg policije pa so reagirali z metanjem predmetov. Policisti so upor zatrli s pendreki. V centru je nastanjenih 800 tujcev. Župan Lampeduse Dino De Rubeis se je celo bal, da bo požar onesnažil vodo. Prepričan je bil, da so ogenj prižgali priseljenci. Premierja Berlusconija je pozval, naj posreduje, zahteval pa je odstop notranjega ministra Roberta Maronija. »Zahvaljujoč delovanju ministra tvegamo, da bo na Lampedusi prišlo do pokola,« je opozoril De Rubeis in zatrdil, da je vlada spremenila center v taborišče. Notranje ministrstvo je včeraj pospešilo postopek za izgon nekaterih gostov centra. Medtem je državno tožilstvo iz Agrigenta uvedlo preiskavo v zvezi z življenjskimi razmerami v centru CIE. Požar se je naglo razširil, ker je zgradba iz zelo vnetljivega materiala isopama. Center nima protipožarnega dovoljenja in zatorej ni primeren za bivanje, je ugotavljalo sicilsko tožilstvo. politika - Senat uzakonil 4-odstotni prag Nova zakonodaja za evropske volitve RIM - Senat je z veliko večino glasov odobril nova pravila za evropske volitve, ki uvajajo 4-odstotni prag za vstop v evropski parlament. Senatorji desne in leve sredine so tako potrdili zakonski predlog, ki ga je pred nekaj dnevi tudi s široko večino odobrila poslanska zbornica. Nova volilna zakonodaja je sad političnega dogovora med desno in levo sredino. Italija je bila doslej ena redkih držav Evropske unije, ki ni imela vstopnega praga za izvolitev evro-poslancev. Volilni sistem je bil proporcionalen, tako da je bil za izvolitev evropskega poslanca dovolj manj kot odstotek glasov. Na junijskih volitvah bodo do mandatov v Strasbourgu imele pravice le stranke, ki bodo presegle 4-odstotni prag. Parlament ni spremenil volilnih okrožjih, ki jih je še naprej pet. Furlanija-Julijska krajina bo tako še naprej sestavni del severovzhodnega okrožja, ki zajema še Veneto, Tri-dentinsko-Južno Tirolsko ter Emilio-Romagno. Senatorji in poslanci so tudi ohranili preferenčne glasove. Predstavnik Union Valdotaine Fosson je včeraj v senatu dejal, da zakon močno prizadene tako manjše stranke, kot stranke, ki zastopajo narodne in jezikovne manjšine. Juž-notirolska ljudska stranka (SVP) bo sicer še naprej lahko sklepala volilna zavezništva z večjimi strankami, nova zakonodaja prizadene predvsem francosko in slovensko jezikovno skupnost. Zastopniki manjših strank so že med obravnavo predloga v poslanski zbornici pozvali predsednika republike Napolitana, naj zakona ne podpiše. Po njihovem mnenju je zakon neustaven, ker prizadene pluralizem in pravico do političnega oziroma parlamentarnega predstavništva. kriminal - Uspešno sodelovanje italijanske in romunske policije Prijeli domnevna posiljevalca Čestitke Finija, Schifanija in Maronija Loyosa (zgoraj) in Racza peljejo v zapor ansa RIM - Beg Romunov, ki ju sumijo sobotnega posilstva mladoletnice v parku Caffarella v Rimu, se je prejšnjo noč končal: 20-letnega Alexandruja Isztoiko Loyosa so aretirali v Rimu pri pregledovanju skupine romunskih državljanov, njegovega 36-letnega rojaka Karola Racza pa v Livornu, kjer se je skrival v romskem naselju. Loyosa so izsledili zahvaljujoč se identikitu, ki sta ga nudila posiljeno dekle in njen fant, in dejstvu, da je policija oba Romuna že imela v svoji kartoteki, saj ju je ustavila že proti koncu januarja po posilstvu v četrti Primavalle, katerega žrtev je bila 41-letna ženska (morda sta vpletena tudi v ta zločin). Poleg tega so se italijanski policisti poslužili sodelovanja romunskih kolegov: Racz je namreč že bil odsedel tri leta v romunskih zaporih zaradi kraje, medtem ko je bil za Loyosa že lani podpisan odlok o izgonu iz Italije zaradi kraje in zbiranja ukradenega blaga, a ga je sodnik preklical. Tudi sobotno posilstvo je sledilo ropu: Romuna sta namreč mlad par najprej oropala, nato pa, spričo prikupnosti dekleta, sta slednjega še posilila »zanalašč«, kot je priznal sam Loyos. On in Racz ukradenih mobilnih telefonov nista nikoli prižgala, zato so ju policisti izsledili le na podlagi identikitov, pričevanj in primerjav s fotografijami, s katerimi so razpolagali: »Opravili so delo kot pravi policaji,« je o svojih agentih ponosno dejal rimski kve-stor Giuseppe Caruso, kateremu so že čestitali predsednika senata in poslanske zbornice, Renato Schifani in Gianfran-co Fini, in notranji minister Roberto Maroni. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Četrtek, 7. februarja 2009 1 Q APrimorski ~ dnevnik okoliške občine - Srečanje repentabrskih upraviteljev s pokrajinskim odborom Občina Repentabor bo odkupila Kraški muzej Sporočilo župana Aleksija Križmana in predsednice Marie Terese Bassa Poropat po srečanju na Colu Repentabrska občina bo od tržaške pokrajine odkupila Kraški muzej. Tako je bilo dokončno odločeno na včerajšnjem skupnem sestanku repentabrske in pokrajinske uprave na županstvu na Colu. Novico je sporočila predsednica pokrajinskega odbora Maria Teresa Bassa Poropat na tiskovni konferenci po srečanju. Repentabrska občina je že pred časom pokazala zanimanje za Kraški muzej, tako bi s Kraško hišo obogatila domačo turistično in etnološko ponudbo, pridobila pa bi tudi nov pomemben prostor za razne prireditve in druge pobude. Stekli so pogovori, zatem pogajanja in nazadnje sklep o kupoprodaji nepremičnine. Sedaj bo na vrsti cenitev, pri čemer pa bo treba upoštevati tudi, koliko bodo repentabrsko občino stala dela za prilagoditev Kraškega muzeja varnostnim in drugim zakonskim predpisom. V bistvu: od ugotovljene vrednosti nepremičnine bo treba odšteti strošek za obnovitev. Toliko bo plačala občina za odkup Kraškega muzeja. Cenitev bi morala steči zelo hitro, prav tako tudi ostali računi, da bi kupoprodajno pogodbo podpisali pred iztekom mandatne dobe sedanje repentabr-ske uprave. Tako bi postal »pridobljeni« Kraški muzej darilo župana Aleksija Križmana od njegovem odhodu z mesta prvega občana. Včerajšnjega srečanja v dvorani občinskega sveta na Colu so se na domači strani ob županu Križmanu udeležili še ostali upravitelji, podžupan Marko Pisani, odbornica Nives Guštin in odbornik Alberto Zenič, pokrajinski odbor pa so ob predsednici Bassi Poropat zastopali podpredsednik uprave Walter Godina in odborniki Mariella De Francesco, Marina Guglielmi, Adele Pino, Dennis Visio-li in Mauro Tommasini. Župan Križman je uvodoma poudaril, da je ozemlje njegove občine sicer majhno, a sodelovanje z drugimi krajevnimi ustanovami je pomembno prav v luči homogenega razvoja celotnega kraškega območja. Sodelovanje s tržaško pokrajino je zelo dobro, v interesu ozemlja. Zadnje leto so rezultati tega sodelovanja vidni, predvsem na cestnem omrežju, na katerem je - po letih spanja prejšnje des-nosredinske uprave - vendarle steklo pre-potrebno čiščenje in urejevanje cestišč. Bassa Poropat je ocenila, da so tovrstna srečanja z upravitelji okoliških občin koristna, saj na njih lahko pokrajinska uprava izve za prioritetne potrebe posameznih krajevnih ustanov in njihovih območij. Tržaško ozemlje gre ovrednotiti na turističnem, gospodarskem in naravoslovnem področju, je menila predsednica in zagotovila podporo pokrajine pri projektih, načrtih in pobudah v prid kraškega teritorija. Omenila je kraško oh-cet, prireditev pokrajinskega obsega, pa tudi posege za obogatitev opreme re-penske telovadnice, in za namestitev cestnih tabel in smerokazov ter tabel s turističnimi oznakami. Pokrajino in občino druži skupna prisotnost v lastništvu družbe, ki upravlja tovorni terminal pri Fernetičih. Obe upravi sta že izrazili pripravljenost prodaje dela delnic pristaniški oblasti, saj menita, da bi bil terminal idealna zemeljska postojanka tržaškega pristanišča. Za njiju pa je najbolj pomembno, da struktura - terminal - funkcionira. Pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini je sporočil, da se je v prejšnjih tednih sestala skupina tehnikov tržaške pokrajine in okoliških občin, da bi skupno pripravili načrt za namestitev dvojezičnih cestnih tabel in smerokazov. Naslednje operativno srečanje bo v četrtek, 26. februarja. Takrat si bodo tehniki ogledali kraje, kjer bo treba namestiti nove dvojezične table. M.K. Domači upravitelji s predsednico pokrajine (z leve): Alberto Zenič, Marko Pisani, Maria Teresa Bassa Poropat, Aleksij Križman in Nives Guštin kroma v soboto Simpozij o velikih klimatskih spremembah V konferenčni dvorani družbe Friulia v Ul.Locchi 21 bo v soboto ob 10. uri simpozij o aktualni temi klimatskih sprememb in njihovega učinka na teritorij. z uvodnimi referati bodo posegli profesor Filippo Giorgi iz Mednarodnega centra za teoretsko fiziko pri Miramaru, profesor Ren-zo Rosei, docent fizike materije na tržaški univerzi ter novinar in pisatelj Daniale Pernigotti. Uvodnim posegom bo sledila javna razprava. Simpozij prireja kulturno združenjeArtEventi v sodelovanju z znanstveno raziskovalnim centrom Area Science Park in družbo Friulia. Namen prirediteljev pa je izostriti pozornost javnosti do korenitih klimatskih sprememb, ki jih doživlja svet v zadnjih desetletjih in prinašajo vidne posledice za človeštvo ter živalske in rastlinske vrste po vsem svetu. tržaški občinski svet - Po več kot sedemurni razpravi Ponoči odobrili proračun 2009 Opozicija »izsilila« od večine sklad za posege na socialnem področju v višini 300 tisoč evrov Tržaški občinski svet je včeraj ob 1.45 zjutraj odobril proračun za leto 2009. Finančni dokument so podprli svetniki des-nosredinske večine (razen ligaških predstavnikov Ferrare in Portaleja), svetnik Stranke komunistične prenove Marino Andolina se je vzdržal, ostali svetniki leve sredine pa so glasovali proti. Do glasovanja je prišlo po več kot se-demurni razpravi, med katero ni manjkalo presenečenj. Opozicija je predložila 160 amandmajev, očitno z namenom, da bi se razprava zavlekla. Šlo je pa tudi za pritisk na večino, da bi sprejela amandma o ustanovitvi sklada v višini 300 tisoč evrov za socialne storitve. Ko se je ura bližala polnoči, so se na seji vodji strankarskih skupin vendarle domenili, za sprejem tega skupnega amandmaja, ki pa - konec koncev -ni bil skupni. Podpisali so ga vsi načelniki skupin, razen Maurizia Ferrare (Severna liga). Temu ni šlo v račun črtanje dveh amandmajev, ki jih je bila predložila Bos-sijeva stranka. Prvi je zadeval prispevek v višini 30 tisoč evrov za namestitev video-kamer, s katerimi naj bi poostrili nadzor in varnost v mestu. V drugem je Ferrara zahteval črtanje postavke o gradnji nomadskega kampa iz proračuna. Ta popravek so ob ligaših Ferrari in Portaleju podprli še svetniki Nacionalnega zavezništva in slovenska svetnika Stefano Ukmar (Demokratska stranka) in Iztok Furlanič (Stranka komunistične prenove). Prav ta je kako uro prej s podatki s tržaške kvesture nakazal, da bi bila gradnja kampa za skupinico 15 do 20 tranzitnih Romov nesmiselna. Zato je, skupno z Ukmarjem podprl predlog, ki pa je bil zavrnjen. To je tako razkačilo ligaša, da sta protestno zapustila sejo in se nista udeležila končnega glasovanja. Skupščina je medtem z glasovi desne sredine zavrnila Ukmarjev amandma o znižanju sejnine občinskih svetnikov za 10 odstotkov, sprejet pa je bil amandma Roberta Decarlija (Občani) o podpori združenju anonimnih alkoholikov (6 tisoč evrov). Tržaški župan Roberto Dipiazza je »osvojil« skupni amandma o skladu v višini 300 tisoč evrov za socialne zadeve, tako so ostali amandmaji odpadli. Zadnje presenečenje je ponudil Andolina: ocenil je, da je »proračun dober«, in se je zato (edini iz vrst opozicije) vzdržal. M.K. europe direct - Debate in poglabljanja jutri v bivši ribarnici Seminar za novinarje nam bo približal evropske inštitucije Seminar so predstavili včeraj v uradu Europe Direct kroma V Italiji je še danes veliko takih, ki s težavo odgovarjajo na vprašanja o Evropski uniji, njenih ciljih, delovanju in dosedanjih rezultatih. Informacije izredno počasi pronicajo v naše družbeno tkivo in občutek, da smo kot Evropejci medsebojno povezani, pri nas res težko zaleže. K boljši komunikaciji med Evropo in nami pa naj bi konkretno pripomogel celodnevni seminar za deželne novinarje »Evropa in krajevno informiranje«, ki ga jutri (od 9. ure dalje) v bivši tržaški ribarnici prireja tržaški občinski urad Europe Direct v sodelovanju z Novinarsko zbornico dežele FJK, italijanskim predstavništvom Evropske komisije in italijanskim uradom Evropskega parlamenta. Pred nami so junijske evropske volitve, zato je danes Evropi potrebno posvetiti večjo pozornost, je na vče- rajšnji predstavitvi povedal občinski odbornik za kulturo Massimo Greco in pojasnil, da si utira pot občutek, da ljudje Evrope ne poznajo, da obstaja nek identitetni deficit in deficit demokracije, se pravi preskromno vključevanje državljanov v evropsko sfero dejavnosti. Ravno zato se je porodila ideja o tem seminarju, ki ga bosta uvedla Greco in predsednik Novinarske zbornice Piero Villotta. Vprašanju Evrope se bodo nato posvetili vodja predstavništva Evropske komisije v Italiji Roberto Santa-niello in pa direktorica predstavništva Evropskega parlamenta v Milanu Ma-riagrazia Cavenaghi-Smith. Evropski poslanec NZ Sergio Berlato in pa glasnik evropskega komisarja za pravosodje, svobodo in varnost Jacquesa Bar-rota Michele Cercone se bosta poglobila v vprašanje priseljevanja in varno- sti, moderator debate pa bo odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Pos-samai. Po krajši pavzi bo za mikrofon ponovno sedel Roberto Santaniello in pa evropska poslanka FI Elisabetta Gardni, ki se bosta ubadala z energijo in klimatskimi spremembami; vprašanja jima bo postavljala namestnica direktorja televizijske postaje Tele4 Elia-na de Giacomi. Popoldanski del se bo začel predvidoma ob 14. uri, ko bo beseda tekla o komunikaciji v EU in o medijih na teritoriju. Svoje poglede bodo postregli deželni svetnik Ljudstva svobode in član Evropskega odbora za dežele Isidoro Gottardo, predstavnika Evropske komisije v Italiji Matteo For-nara in Pierdavid Pizzochero ter direktor deželnega Corecom Eugenio Am-brosi; debato bo koordinirala novinarka Rai Viviana Valente. (sas) 8 Četrtek, 19. februarja 2009 TRST opčine - Pogovor z Rudijem Wilhelmom, edinim še živečim članom prvega pustnega odbora Kraški pust je uspešno premagal vaški kampanilizem Prvi skupni sprevod je bil na Opčinah prirejen leta 1967 - Od konjev do traktorjev Rudi Wilhelm: »Navdušenje je bilo na začetkih res veliko, saj smo bili priče pomembni novosti, ki se je od tedaj tudi uspešno razvijala« kroma Za uvod v veselo pustno razpoloženje, ki bo v prihodnjih dneh preplavilo Opčine in celoten Kras, smo za pogovor zaprosili Rudija Wilhelma, edinega danes še živečega člana prvega odbora Kraškega pusta, ki se je na pobudo Openca Et-ka Križniča sestal leta 1967, Wilhelm pa je vlogo odbornika v njem opravljal še do pred kratkim. Zagotovo je torej prav Rudi Wilhelm tisti, ki nam lahko največ pove o tej že utečeni pustni navadi našega človeka. Za začetek seveda obvezno vprašanje o tem, kakšni spomini vas vežejo na čas prvih izvedb Kraškega pusta? Kakšno je bilo tedaj vzdušje med vami, ki ste bili pionirji te pobude? Prvi sprevod je bil na Opčinah prirejen leta 1967, pustna tradicija pa je v naših krajih že zelo dolga. Vsaka vas je namreč do tedaj pustovala zase, saj med prebivalci raznih vasi odnosi niso bili prav odlični. Ljudje so tedaj namreč živeli z velikim občutkom krajevne pripadnosti, bili so veliki lokalpatrioti, kampanilisti. Takrat je bilo namreč nenavadno, da se je nekdo poročil v vas, ki ni bila njegova. Govorim o času, ko so bili v Repnu samo Pu-riči in Škabarji, v Trebčah Kralji, na Pa-dričah Kalci in tako dalje. Bili so si vsi v sorodstvu. Po navadi so v pustnem času opremili manjši voz ter šli od gostilne do gostilne s harmoniko, ob koncu pa so pusta še zažgali. Po vojni je lokalpatriotizem malce upadel, vasi niso bile več tako samoizoli-rane, med seboj smo se bolje razumeli in se veliko več družili, zato se je tedaj lahko porodila zamisel za Kraški pust, katerega začetniki so bili Edo Križnič, ob njem pa še Robert Hlavaty in Rudi Vremec. Oni trije so pravzaprav dali predlog za priredbo Kraškega pusta, šele nato je nastal odbor. Se vam je morda kak dogodek s prve izvedbe Kraškega pusta še posebej vtisnil v spomin? Prvi pust je bil presenečenje za vse, do tedaj namreč na Opčinah nismo še videli toliko vozov in ljudi skupaj. Križnič je bil namreč živinozdravnik, poznal je torej vse kmete v okolici in jih uspel prepričati, naj pridejo s svojimi vozovi na Op-čine. Traktorjev je bilo tedaj še zelo malo, vozove so vlekli konji. Na vozovih je bila po navadi osmica, bili so okrašeni z bršljanom oz. smrekovino. Ti so tedaj prišli iz bazovske smeri, startali so z območja Bazoviške ceste, kjer se danes nahaja vojašnica orožnikov. Večina pustarjev je bila namreč s tistega dela Krasa. Openci smo tedaj spravili na voz maskirane otroke, več nismo uspeli. Ta sem jaz, ta pa je naš voz (s prstom kaže na platnico knjige Iz preteklosti v bodočnost, na kateri je objavljena fotografija prvega Kraškega pusta). Navdušenje je bilo tedaj res veliko, bili smo priča pomembni novosti, ki se je od tedaj tudi uspešno razvijala. Kako dolgo ste bili v odboru Kraškega pusta? Vsega skupaj enainštirideset let, lansko leto sem iz osebnih razlogov odstopil. V tem času sem bil deset let predsednik. Do kdaj pa so bili v sprevodu vozovi, ki so jih vlekle živali? Kdaj so jih torej naposled zamenjali traktorji? Približno desetletje po začetku pobude. Tudi vozovi sčasoma niso bili več kmečki, ampak so jih naredili prav izrecno za to priložnost. Jaz in še nek drugi openski kovač sva tedaj izdelala osem metrov dolg in dva metra in pol širok voz, ki ga openski pustarji uporabljajo še danes. Prvo in drugo leto sta šla kralj in kraljica pusta celo peš pred samim sprevodom. Tedaj namreč še ni bilo kočije, saj si denarno vsega tega nismo mogli privoščiti. Imeli pa smo veliko volje do dela. Danes so časi različni, finančni pogoji so boljši, zato je vse narejeno bolj kvalitetno. Predstavljam si, da so bili prvi udeleženci Kraškega pusta samo krajevni pustarji, kdaj so torej na Opčine začeli prihajati gostje tudi od drugod? Na začetku so vozovi prihajali iz vasi od Bazovice do Opčin, nato sta se nam priključila še Kontovel in Prosek. Pustarji so tedaj prišli na Opčine z veliko barko, kar je bilo za tiste čase izredno. Pustarji pa so prihajali tudi od drugod, denimo iz Divače ali Šempetra pri Gorici. Nekatere skupine smo tudi izrecno povabili, recimo cerkljanske laufarje, drugi pa so prihajali prav tekmovat. Zmoremo umestiti začetek Kraškega pusta v nek bolj splošen začetek množičnih pustovanj v naših krajih? V Škednju je pustna tradicija sicer daljša kot na Opčinah, ni pa bilo tam nikoli nekega pravega sprevoda z vozovi, ampak le s skupinami. Bilo je veliko osmic, tradicija pa je s časom zamrla. Vam je kaka izvedba Kraškega pusta ostala posebno v spominu? Odborniki smo bili vsa ta leta polni dela, tako da pustovanj nismo pretirano uživali. Veliko je bilo priprav, napora vloženega v zbiranje denarnih sredstev, prispevali so namreč predvsem trgovci, pa tudi zasebniki. Na pustno soboto je bilo treba urediti sprevod, tako da še danes tisti, ki je soudeležen v organizaciji, uživa, kar uživa. Po mojem mnenju so bile vse izvedbe Kraškega pusta dobre, vsako leto se je njihov kakovost boljšala. Danes je zagotovo na višku. Opozoril bi pa še na nekatere težave, ki jih imajo openski pu-starji pri izgradnji lastnega vozu. Prostori, v katerih delajo, namreč še zdaleč niso primerni, saj bi morali biti ogrevani. Načeli ste temo o vlogi odbornikov. Delo odbornikov Kraškega pusta je zelo naporno in odgovorno, saj morajo prireditelji sami skrbeti za javni red in mir. Ko sem bil aktivneje soudeležen v pripravah, smo na policiji morali podpisati zapisnik, da za vse dogajanje odgovarjamo sami. Vozove smo zato sklenili tudi zavarovati. V letu vojne v Iraku pa so mi osebno s kvesture sporočili, da nam sicer sprevoda ne prepovedujejo, a da ne moremo računati na prisotnost sil javnega reda na licu mesta. Tedaj tega nismo mogli sprejeti, zato je pustni sprevod tistega leta tudi odpadel. Primož Sturman -/ Za voznika skuterja štiridesetdnevna prognoza V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne na Ul. Co-roneo, se je resneje poškodoval 51-letni voznik skuterja M. P. Pet minut pred 15. uro je vozil po Ul. Coroneo, na višini bara na vogalu z Ul. Palestrina pa je iz še nejasnih vzrokov s svojim malaguti-jem padel na cesto. Pri tem se je močno udaril v prsi in glavo, razbita očala pa so mu pod čelado baje ranila obraz. Rešilec službe 118 je ponesrečenca nemudoma odpeljal v urgenco na Katinaro. Zdravniki so ocenili, da naj bi M. P. okreval v 40 dneh. Mestni redarji, ki so ugotavljali vzroke nesreče, so se dolgo pogovarjali z voznico avta volkswagen polo. Polo je v trenutku nesreče vozil pred malagutijem, redarji pa bodo morali ugotoviti, ali je avtomobil z zamenjavo voznega pasu vplival na nesrečo. Možno je tudi, da je skuter padel sam, vozili se vsekakor po podatkih občinske policije nista dotaknili. Stališče ponesrečenca včeraj zvečer ni bilo znano. BMW skozi predor z »nadzvočno« hitrostjo Na novi hitri cesti se skozi predor med Padričami in Katinaro še naprej vozijo »nadzvočni« avtomo-bilisti. Marsikateri voznik ne spoštuje hitrostne omejitve 80 kilometrov na uro, tržaška občinska policija pa dan za dnem nalaga globe in odvzema vozniška dovoljenja. Nov nezavidljiv rekord je dosegel 37-letni voznik iz Kosova, ki je v torek z avtomobilom BMW španske registracije švignil iz predora s hitrostjo 160 kilometrov na uro. Salame iz prihodnosti Pustni sejem na Drevoredu XX. septembra ponuja te dni najrazličnejše predmete in tudi živilske proizvode iz raznih italijanskih dežel. Tržaški mestni redarji običajno pozorno pregledujejo blago na stojnicah, pri nekem trgovcu pa so v torek naleteli na nenavaden prekršek. Njegove salame iz lom-bardske Valcamonice so po etiketah sodeč prišle iz prihodnosti: navedeni datum proizvodnje je bil namreč »maj 2009«. Redarji so vseh 19 salam zasegli. Ali je šlo samo za človeško napako, ali pa za goljufijo, to bo preverilo sodstvo v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem iz Brescie. Večer z Arcigay Na pobudo krožka Arcobaleno Arcigay-Arcilesbica bodo drevi ob 19.30 v lokalu Viale 39 (na Drevoredu XX septembra 39) predstavili knjigo tržaške pisateljice Eli-sabette Carboni »Il male della fe-licita«. Večer bo nato še dodatno obogatil glasbeni nastop Nathana Marie. Zagrebelsky o demokraciji in enakopravnosti Častni predsednik Ustavodajne skupščine, pravnik Gustavo Za-grebelsky se bo jutri mudil v Trstu, kjer se bo udeležil srečanja, ki ga prirejata študijski center Dialoghi europei in laboratorij Bruno Pincherle in je posvečen problemom italijanske demokracije v luči globalizacije in evropske integracije. Zagrebelsky bo ob 15. uri v dvorani Oceania na Pomorski postaji spregovoril o demokraciji in enakopravnosti. Razstava v dvorani Veruda V dvorani Veruda v palači Co-stanzi (Mali trg 2) bodo jutri odprli razstavo »Roberto D'Ambro-sio. Štirideset let slikanja«, ki jo je postavilo združenje Artecultura v sodelovanju z občinskim odbor-ništvom za kulturo. pust - Vrsta pobud in prireditev za vse okuse Eksplozija pustne energije Opčine kot vsako leto »popek« pustne zabave - Nadenimo si masko in pridružimo se norim pustnim dnem Ko govorimo o pustu, govorimo predvsem o tistem pravem, pristnem veseljačenju, ki ga predstavlja naš Kraški pust. Za sinočnji večer je vladalo veliko pričakovanje, saj so v Prosvetnem domu ob odprtju pustne razstave otroških del nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline izžrebali startno listo pustnih vozov in skupin sobotnega sprevoda. Prvi bo s Pikel-ca krenil voz Medja vas-Štivan, za njim pa ostalih dvajset vozov in skupin: Štmaver, Praprot, Združenje staršev osnovne šole Virgila Ščeka iz Nabrežine, Cooperativa sociale AM.ANFAS, Bazovica, Boljunec, Merče, Škedenj, Šempolaj, Prešnica, Lo-njer-Katinara, Sovodnje ob Soči, Doberdob, Križ, Kobarid, Opčine, Padriče-Gropada, VIII division Škedenj-Valmaura, Pro-sek-Kontovel, sprevod pa bo (zunaj konkurence) zaključil Sa-lež. Opčine bodo v prihodnjih dneh pravi »popek« pustne zabave. Danes se bosta ob 17. uri z zgodovinskim tramvajem pripeljala vaše veličanstvo kralj Cefizelj Merčedolski Plavi in kraljica Majeruonka s Črnega vrta. Kraljevi par se bo v spremstvu glasbe harmonikaric iz Mengša in domačih muzikantov sprehodil po openskih ulicah in seveda odprl prvi letošnji pustni ples, pri tem pa ocenil najbolj gostoljuben sprejem gostinskih obratov (ki bo nato slovesno nagrajen v soboto na pustnem bor-jaču Prosvetnega doma). Ob 20.30 bodo na oder Prosvetnega doma stopili igralci dramskega odseka prosvetnega društva Štandrež s Primorskimi zdrahami Carla Goldonija. Jutrišnji večer pa bo posvečen defileju otroških pustnih mask in tekmovanju Pustklobuk, za dodatno zabavo pa bosta poskrbela Mini cirkus Bufeto in plesna skupina Mati moja. V soboto bo pustno veseljačenje doseglo višek s tradicionalnim, letos že 42. sprevodom. Nagrajevanje bo tudi priložnost za ples in zabavo, saj bodo na borjaču Prosvetnega doma ob klobasah in zelju zabavo pričarali skupina Turbo Angels, plesna skupina Mati moja, ansambel Osminka in pa domači godbi s Proseka in Trebč. Pustni koncert s 3 Prašički v nabrežinski Kavarni Gruden Danes bo v Nabrežini kar noro. V Kavarni Gruden bo namreč od 21. ure dalje na sporedu koncert skupine 3 Prašički, ki so na našem teritoriju znani zaradi veselega vzdušja, ki ga ustvarjajo, popolne zabave in seveda kvalitetne glasbe. Upra-viteljici lokala sta se odločili, da bosta pustni četrtek popestrili z glasbo in tudi sami uživali v pustnem vzdušju pozno v noč. Prašički so večkrat nastopili v prostorih kavarne in zadovoljili res vse okuse. Sicer, to ni prvi koncert, ki poteka v lokalu, v njem so se vrstili številni koncerti znanih in manj znanih skupin. Vsaka žurka je bila neverjetno obiskana in zabave ter dobre volje ni manjkalo. V sklopu tega naj omenimo, da bo tudi drugi te- den in sicer v soboto, 28. februarja, nastop skupine Charge, ki bo predstavila tudi novo cd ploščo. V soboto, 14. marca, pa bo na vrsti skupina Just burning. Živijo pust! Tudi Škedenj se bo izkazal Škedenj je vedno veljal za rajon, v katerem je pust v tem letnem obdobju odigraval vlogo protagonista. Ta navada je sicer nekoliko izgubila svojo moč, najbolj vztrajni pa se ne vdajo in vedo povedati, da bo veselo pustno vzdušje prav gotovo zajelo vse. Danes bodo ob 10. uri na svoj račun prišli najmlajši iz domačih vrtcev in osnovnih šol, ki se bodo pokazali na ulicah zaselka. Ob 15. uri bo na vrsti t.i.»povorka služkinj«, ob 20. uri pa bosta glasba in veselje preplavila škedenjske bare in gostilne. Tudi jutrišnji program je podobno bogat: ob 16. uri bodo zaplesali najmlajši v župnijskem oratoriju, zvečer pa se bodo zavrteli še odrasli v domačih barih in gostilnah. V nedeljo se bodo ulice napolnile s sprevodom maškar.Sicer velja omeniti, da bo pust kraljeval v domačih gostilnah vse do pustnega pogreba. Žalovanja se bodo začela že v torek ob polnoči, ko bodo izpostavili »posmrtne ostanke« pokojnega Pusta na bakla-di; slovesno pa ga bodo sežgali na pepelnično sredo ob 15.30 na kresu med Škedenjsko ulico in Ul. Soncini. / TRST Četrtek, 19. februarja 2009 9 slovenski klub - Gost je bil novinar Mitja Volčič Tistega januarskega dne z Dubčkom v vrsti za mleko f f I • V V * 1*1**11** V I • II** I I • V • • • Izhodišče za pogovor je bil izid knjige o praski pomladi in posledični »jeseni« • •• 31. decembra 1967 je bil Mitja Volčič v Beogradu kot dopisnik osrednjega televizijskega dnevnika TG1. Šefov klic iz Rima mu je najavil, da se v Pragi »nekaj pripravlja«, in ga pozval, naj nemudoma odleti v češkoslovaško prestolnico. Kljub temu, da ni imel vizuma, sta splet srečnih okoliščin in naklonjenost uradnika na češkoslovaški ambasadi, pripomogli, da je Rai-jevi ekipi uspelo: Volčič je doživel brstenje tako imenovane praške pomladi, dogodke in vtise tistega zgodovinskega leta 1968 pa zbral v knjigi 1968 L'autunno di Praga. Knjigo, ki je nastala na podlagi radijske oddaje Alle 8 della sera, so v torek predstavili v Slovenskem klubu, kjer se je z avtorjem pogovarjal novinar Igor Devetak. Zgodovina je Volčiča nenehno snubila, je dejal novinar in istočasno izpostavil značilnost Vol-čičevega pisanja: vsaka opisana epizoda ima obraz človeka, njegove knjige so galerije portretov, od natakarja do mogočneža. V knjigi o »kratki praški pomladi in veliko daljši jeseni« je seveda izstopal Alexander Dubček; knjiga se začne z njegovim političnim rojstvom, zaključi pa z njegovo smrtjo, ki je imela, tako kot veliko smrti na vzhodu, »čuden prizvok«. Dubček je bil komunist, njegova družina je leta 1925 odšla v Sovjetsko zvezo, da bi »gradila socializem«, Alexander je diplomiral na Leninovi univerzi v Moskvi. S takim življenjepisom je bil lahko leta 1968 imenovan na čelo češkoslovaške komunistične partije, njegova želja po socializmu s človeškim obrazom pa se ni uresničila: 20. avgusta 1968 so tanki varšavskega pakta vdrli v Prago, odstopanje od sovjetskega modela ni bilo mogoče. Kateri so bili vzroki za neuspeh, je zanimalo Devetaka. V nesposobnosti obnove, ki je prevevala sovjetsko vodstvo, v razširjenosti korupcije, v Dubčkovem podcenjevanju nasprotnikov, je pojasnil avtor in pristavil, da se načrt kljub temu ni povsem izjalovil: praška pomlad je konsolidirala češki ponos, pol milijona ljudi ni podpisalo izjave, da se strinja s sovjetsko invazijo. Zaradi tega so bili ob službo. Volčičeva pripoved v Slovenskem klubu je bila prežeta z ironijo in osebnimi spomini: o Dubčku, ki ga je spoznal v tistih prvih januarskih dneh med postajanjem v vrsti za mleko. O politikih, ki mnogo jočejo, saj je njihovo življenje zelo stresno. O potnem listu, na katerem ni pisalo novinar, ampak uslužbenec podjetja Bernabei (slednji je v 60. letih vodil državno italijansko televizijo). A tudi o obrambnem instinktu, ki lahko novinarju prihrani marsikatero nevšečnost. »Za vsak slučaj pa v nekatere kraje vseeno nisem hodil na počitnice.« (pd) Z Mitjo Volčičem se je pogovarjal kolega Igor Devetak kroma pristanišče Varnostne predpise uvajajo počasi Na Prefekturi je bilo včeraj delovno srečanje o izvajanju sporazuma za varnost, ki so ga podpisali aprila lani. Vabilu prefekta Giovannija Balsama so se odzvali predstavniki pristaniške oblasti, zdravstvenega podjetja, krajevnih uprav, delovnih inšpektorjev, podjetij in sindikatov. Fabio Rizzi, odgovorni za varnost pri pristaniški oblasti, je dejal, da nadzorniki v zadnjih mesecih niso zabeležili posebnih pomanjkljivosti. Aprila naj bi ustanovili poseben odbor za higieno in varnost. Za zdravstveno podjetje in pokrajinski urad za delo je nujna uskladitev inšpekcijskih organov, razni sindikalni predstavniki (med temi tudi CUB) pa so bili mnenja, da je izvajanje sporazuma v zamudi, zlasti v zvezi z izobraževalnim tečajem na temo varnosti, ki naj bi ga bili deležni predstavniki delavcev. dolina Pokrajinska delegacija VZPI - ANPI pri županji Premolinovi Čas je, da se opensko strelišče preuredi v obljubljeni spominski park Dolinska županja Fulvia Pre-molin je včeraj dopoldne sprejela na vljudnostnem obisku delegacijo pokrajinskega vodstva ter openske sekcije VZPI-ANPI. Glavni predmet razgovora je bilo pereče vprašanje openskega strelišča in dostojne ureditve kraja mučeniške smrti Pinka Tomažiča, Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa in Ivana Vad-nala, ki je žal še zmeraj pod ključem, v spominski park miru. Po srečanju o isti temi s tržaškim prefektom Gio-vannijem Balsamom, so se namreč predstavniki borčevske organizacije želeli sestati tudi z dolinsko županjo, ki nekako koordinira prizadevanja za rešitev tega vprašanja, ki mu ni ne konca ne kraja, kot je bilo poudarjeno tudi med včerajšnjim srečanjem. Županja Premolinova je delegaciji VZPI-ANPI, ki so jo sestavljali predsednica pokrajinskega vodstva organizacije Stanka Hrovatin, podpredsednik Edvin Švab ter člana openske sekcije Rado Andolšek in Dušan Kalc, orisala sedanjo fazo do- gajanja, ki naj bi privedla do zaže-ljenega razvozlanja zapletenega birokratskega postopka ter zagotovila, da se bo še naprej, kot doslej, aktivno zavzemala za čim hitrejšo in čimbolj zadovoljivo rešitev ter da bo v ta namen tudi sama spet posegla pri tržaškem prefektu. Med včerajšnjim srečanjem na dolinski občini so si županja in predstavniki VZPI-ANPI izmenjali tudi mnenja in informacije o drugih vprašanjih, ki zadevajo ohranjanje spomina na narodnoosvobodilni boj. Županja Fulvia Premolin je ob tem povedala, da je v pripravi širša publikacija o padlih borcih, interni-rancih in drugih žrtvah svetovne vihre iz dolinske občine. Napovedala je tudi, da bo občina 21. marca gostila predstavnike pobratene občine Kočevje in da bo ob tej priložnosti tamkajšnji zbor priredil koncert partizanskih pesmi. V načrtih je tudi obisk predstavništva iz Marzabotta, vendar datum še ni določen. Na koncu je županja podarila gostom knjigo od Dolini Glinščice. sv. ivan - Na NSŠ Sv. Cirila in Metoda Glasbena revija bo že devetič na sporedu Nižja srednja šola Sv. Cirila in Metoda z glasbeno smerjo razpisuje tudi v tem šolskem letu v okviru dejavnosti glasbenega laboratorija revijo v izvajanju glasbe, ki bo letos doživela že deveto izvedbo, ki bo potekala na NSŠ Sv. Cirila in Metoda od 25. do 27. marca. Na 9. glasbeni reviji lahko sodelujejo učenci vseh razredov osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom v Trstu in pokrajini. Izvajalci bodo lahko nastopali kot solisti (tudi ob spremljavi na klavirju ali na drugem instrumentu) ali v komornih skupinah (od 2 do 15 članov). V zasedbah (ki lahko prihajajo tudi izven tržaške pokrajine) lahko sodelujejo srednješolci, le če ne presegajo več kot polovico članov sestave. Solisti ali komorne skupine morajo predstaviti glasbeni program, v katerem so posebno zaželene skladbe sodobnih skladateljev ter tržaških in slovenskih skladateljev iz katerega koli obdobja in lastne skladbe. Vsi nastopajoči bodo prejeli potrdilo o udeležbi. Komisija slovenskih in italijanskih glasbenih strokovnjakov bo prisluhnila izvajanjem nastopajočih ter bo izbrala program posameznikov in skupin, ki se bodo predstavile na zaključnem nastopu revije 8. aprila. Tam bo komisija izbrala tiste, ki se bodo v mesecu maju lahko udeležili tekmovanja v izvajanju klasične glasbe, ki ga organizira licej Dante Alighieri in je namenjen dijakom višjih srednjih šol. Tudi letos bo nagradni koncert izbranih učencev na Glasbeni matici - šoli Marij Kogoj, predvideno pa je tudi radijsko in televizijsko snemanje. Komisija bo podelila tudi nagrade za najboljšo izvedbo sodobne skladbe, skladbe tržaškega ali slovenskega skladatelja in lastne skladbe; nagradila bo izvirne sestave, najmlajše izvajalce in obetavne talente. Vpisni obrazci so na razpolago v tajništvu NSŠ Sv. Cirila in Metoda (Ul. Cara-vaggio 4, telefon 040-567500) in jih je treba oddati do srede, 9. marca. Razpis in obrazci so objavljeni tudi na spletni strani šole www.cirilinmetod.it. nabrežina Na OŠ Šček jutri delavnice • I •• v • I in knjižni dar Dan slovenske kulture bodo jutri dopoldne proslavili tudi na Osnovni šoli Virgila Ščeka v Nabrežini, a ne s klasično proslavo, ampak z literarnimi in likovnimi delavnicami. Slovenski kulturni praznik so na na-brežinski šoli delno že obhajali ob priložnosti dneva odprtih vrat, ko so gostili likovnici Jasno Merku in Magdo Tavčar, tokrat pa se bodo učenci, razdeljeni po interesnih skupinah, preizkusili v pisanju spisov in poezij ter v risanju. Svoje izdelke bodo ponosno pokazali staršem, ki bodo po koncu delavnic prišli na šolo. Dogajanje bo popestril še en dogodek: otroci bodo namreč prejeli knjige, ki jih bo posredovala družina nedavno preminulega bivšega nabrežinskega didaktičnega ravnatelja Mira Tavčarja. To bo tudi priložnost, da na OŠ Šček primerno počastijo spomin na tega zaslužnega šolnika, ki je veliko naredil za nabrežinsko šolo in za slovensko šolstvo v Italiji nasploh. katinara - Smrt Scipioneja Bernetiča Posledice požara so bile prehude Dva dni po požaru v Gročani je na katinarskem oddelku za intenzivno nego umrl 80-letni Scipione Bernetič (na sliki), ki so ga v vasi poznali pod imenom Sipio. Požar, ki je v nedeljo popoldne razdejal notranje prostore najstarejše hiše v vasi, je bil zanj usoden. Zdravniki so sorodnikom že pred tem pojasnili, da ko opekline prizadenejo več kot 60 odstotkov telesa, ne ostaja veliko upanja. V Bernetičevem primeru so bile opekline še hujše, poškodovale pa so tudi notranje organe. Zdravstveno stanje Bernetičeve žene Vesne Fonda je po besedah nečaka Radivoja Racmana sedaj znatno boljše in ne povzroča skrbi. Gospa se k sreči ni opekla, padec na domačem dvorišču pa ji je povzročil podplutbo na glavi. Okrevala bo, trenutno je v zdravstvenem domu v Škednju. Hišo pri številki 33 domačini dobro poznajo, saj je več sto let stara. V njej je nekoč živel župnik, ki je v hiši občasno tudi maševal. Do nedeljske- ga požara je domnevno prišlo zaradi vnetljive tekočine, s katero je Bernetič hotel prižgati peč na drva. Pravočasen poseg prisebnih sosedov in zatem gasilcev je preprečil še hujše posledice. Okoliščine nesreče mora vsekakor dokončno razčistiti javno tožilstvo, ki je v nedeljo odredilo zaseg hiše. 1 0 Četrtek, 19. februarja 2009 TRST / barkovlje - Boris Pahor gost slovnenskega kulturnega društva Ljubezen do bližnjega naj bo brezpogojna in neizmerna Publika je z zanimanjem prisluhnila Pahorjevim besedam Prostori slovenskega kulturnega društva Barkovlje so bili v soboto zvečer tako polni kot že dolgo ne. Barkovljani in Barkovljanke vseh starosti niso hoteli prezreti kulturnega večera, katerega gost je bil prof. Boris Pahor, pisatelj, ki je v svoji dolgi pisateljski karieri prejel celo vrsto priznanj, med katerimi naj omenimo samo naziv vitez francoske legije časti. S kančkom sreče pa bo Boris Pahor k zbirki častnih nazivov morda dodal še prestižno Nobelovo nagrado, za katero je bil pred kratkim presenetljivo predlagan. O tem in še drugih argumentih je prof. Pahor govoril z Ladijem Vodopivcem, ki mu je na skorajda dveurnem sobotnem srečanju postavil niz vprašanj, za glasbeno kuliso pa sta poskrbela baritonist Damjan Locatelli in pianistka Tamara Ražem, ki sta se predstavila s tremi slovenskimi samospevi. Uvodoma je Ladi Vodopivec naštel priznanja, ki jih je slovenski pisatelj prejel na italijanskem, slovenskem in francoskem knjižnem trgu, nato pa se je gost večera dotaknil aktualnih tem, ki se vsak februar ustvarjajo v tržaški pokrajini. Obregnil se je ob lanskoletno izjavo italijanskega predsednika Napolitana o fojbah in eksodosu Istranov, a v isti sapi je pohvali letošnji predsednikov nastop, češ da je bil veliko bolj spraven in realističen. V nadaljevanju je številno občinstvo prisluhnilo Pahorjevim hudim doživetjem v taborišču, ob tem pa je govornik še dejal, da je po končani vojni taboriško življenje za marsikoga predstavljalo tabu temo. Nekateri so kot zdravilno terapijo izbrali pot molčečnosti, za druge pa je bilo breme prehudo in so napravili samomor, je dejal Pahor, ki je nato spregovoril o svoji neizmerni ljubezni do Trsta. Na vprašanje, ali dejstvo, da vedno več italijanskih družin vpisuje svoje otroke v slovenske vrtce in šole pomeni izziv ali problem, je Boris Pahor odgovoril, da v tem ne vidi nikakršnega problema, večji problem zanj predstavljajo slovenske družine, ki svoje otroke vpisujejo v italijanske šole. Ob tej temi je izrazil še željo, da bi v prihodnje vedno več italijanskih šol uvajalo fakultativno učenje slovenskega jezika. Beseda je nato tekla tudi o romanu Nekropola, ki je bil v italijanski jezik prvič preveden že pred leti, vendar je bil tedaj prezrt. Ko je ponatis prevoda lani izšel pri milanski založbi Fazi, je knjiga tako rekoč v hipu postala uspešnica in za več tednov pristala na vrhu lestvice najbolje prodajanih tujih del v Italiji. Po Pahorjevi oceni je za dobro distribucijo slovenske knjige odgovorna založba, ki mora izdelati skrbno pripravljen program uradnih predstavitev prevedenih knjig, ob tem pa je govornik še dejal, da je njemu sicer ljubše, če njegove knjige v italijanski jezik prevajajo italijanski avtorji, ki vsak dan živijo v tesnem stiku z italijanskim jezikom. Pahor sicer nima nič proti slovenskim avtorjem, a pravi, da je jezik slovenskih avtorjev večkrat preveč tradicionalen in premalo moderen. kroma Založniki in bralci morajo delo brati in dojemati, kakor da bi ga pisal Italijan, je ocenil Pahor in dodal, da je njemu osebno ljubše, da tekst, tudi če ga je prevedel slovenski avtor, pregleda še italijanski avtor. V nadaljevanju večera smo lahko prisluhnili še drugim temam, v zadnjem delu intervjuja pa je Ladi Vodopivec gostu postavil nekaj osebnih vprašanj. Zelo hudomušen je bil Pahorjev odgovor na vprašanje, kako danes Boris Pahor gleda na tematiko starosti in smrti. Gost, ki je odgovoril, da bi bilo njemu zelo žal in se mu zdi predvsem škoda oditi na oni svet, je privabil nasmehe občinstva, ki se je nasmehnilo tudi ob odgovoru na vprašanje, česa pisatelj ne bi naredil, če bi se zazrl nazaj. »Vse kar je bilo slabega, so mi naredili drugi«, je menil Pahor, ki je ob koncu večera spregovoril še o pomenu ljubezni do bližnjega, ki mora biti, kot je povedal, brezpogojna in neizmerna. Sobotno srečanje s književnikom Borisom Pahorjem v slovenskem kulturnem društvu Barkovlje je v celoti uspelo, saj je bilo številno občinstvo navdušeno nad dejstvom, da je lahko v svojem domačem kraju prisluhnilo velikemu pisatelju in kandidatu za Nobelovo nagrado za literaturo. Po bučnem aplavzu je gospa Vera Poljšak gostu podelila častno članstvo v njihovem društvu, izročila pa je tudi darilo, ki bo prof. Pahorju bojda prav prišlo na potovanju v Stockholm, kjer bodo decembra letos podelili Nobelove nagrade. (sč) Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 19. februarja 2009 ŠIMEN Sonce vzide ob 7.01 zatone ob 17.38 -Dolžina dneva 10.37 - Luna vzide ob 3.51 in zatone ob 11.56 Jutri, PETEK, 20. februarja 2009 SILVAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 4,7 stopinje C, zračni tlak 1020 mb ustaljen, veter 20 km na uro sever, vlaga 40-od-stotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10 stopinj C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 16., do sobote, 21. februarja 2009 Trg Giotti 1 (040 635264), Ul. Belpog- gio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (040 638454). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega pod- jetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M* Kino tionary road«; 16.00, 18.00, 20.00 »Viaggio al centro della Terra«. FELLINI - 16.15 »Australia«; 20.20 »The millionaire«; 18.45, 22.15 »Religiolus«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Frost/Nixon - Il duello«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 18.10, 20.45 »Il curioso caso di Benjamin Button«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.10, 20.30, 22.15 »Il dubbio«; 18.50 »Un matrimonio all'inglese«. KOPER - KOLOSEJ - 13.50, 17.10, 20.30 »Nenavaden primer Benjamina But-tona«; 14.30, 16.20, 18.10 »Povest o Despereauxu«; 14.10, 16.00, 17.50, 19.40, 21.30 »Vojna med nevestama«; 20.00 »Zamenjan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Operazione Valchiria«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Revolutionary Road«; Dvorana 4: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ex«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.40 »Il curioso caso di Benjamin Button«; Dvorana 2: 17.40, 19.50, 22.00 »Ex«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Questo piccolo grande amore«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »Operazione Valchiria«; Dvorana 5: 20.10, 22.10 »Venerdi 13«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO DPZIO »JOŽEF ŠTEFAN« obvešča, da so profesorji vsako jutro na razpolago staršem in učencem tretjih razredov nižjih srednjih šol za katerokoli pojasnilo v zvezi s študijem na tem zavodu. Po predhodnem dogovoru je možno tudi popoldansko srečanje za pogovor in ogled naših laboratorijev in delavnic. NA SREDNJI ŠOLI SREČKA KOSOVELA bo v petek, 20. februarja, na sedežu na Opčinah, ob 17. uri, informativno srečanje s starši učencev, ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali prvi razred. VRTEC JAKOB UKMAR vabi na delavnice otroke (in njihove starše), ki bi se radi vpisali in obiskali naš vrtec prihodnje šolsko leto. V ponedeljek, 23. februarja bo plastično likovna delavnica od 11. do 12. ure. Delavnice vodita vzgojiteljici v vrtcu Jakob Ukmar pri Sv. Ani, Staroistrska cesta, št.78 (tel.: 040-810520). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da rok vpisovanja se zaključi 28. februarja. Tajništvo sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9. ure do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30. DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA IN NIŽJE SREDNJE ŠOLE S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM sporočajo, da se bodo vpisovanja v otroške vrtce, osnovne šole in nižje srednje šole zaključile 28. februarja 2009. 9. GLASBENA REVIJA bo potekala od 25. do 27. marca, na Državni nižji srednji šoli Sv. Cirila in Metoda. K sodelovanju so vabljeni učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom, ki lahko nastopajo kot solisti ali pa v skupinah. Nastopajoče bo poslušala komisija glasbenih strokovnjakov, ki bo izbrala program za zaključni nastop, ki bo 8. aprila 2009. Vpisni obrazci so na razpolago na tajništvu šole sv. Cirila in Metoda (ul. Caravaggio, tel. in fax 040-567500) in na naslovu www.ciri-linmetod.it. Prijave morajo biti oddane do 9. marca. M Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 19.15, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Milk«. CINECITY - 16.00, 17.00, 19.00, 20.30, 22.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«; 16.15, 20.15, 22.10 »Venerdi 13«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Questo piccolo grande amore«; 15.45, 18.00, 20.10, 22.20 »Ex«; 15.50 »Space Chimps«; 20.00, 22.15 »Operazione Valchiria«; 17.40, 22.00 »Revolu- Glavna točka pa je Škofjeloški pasjon, ki bo letos spet izvajan. Mesta za ogled je treba hitro rezervirati, zato je potrebno, da se čimprej vpišete. Za vse ostale informacije in vpis tel. na št.: 040-220693 ali 347-9322123. VABIMO vas na potovanje v južno Turčijo in na Ciper po poteh sv. Pavla od 20. do 29. aprila. Za informacije: uprava Novega glasa v Gorici, tel. 0481 533177, uredništvo v Trstu 040 365473, g. Jože Markuža, 040 229166. PODPORNO DRUŠTVO V ROJANU IN KROŽEK KRUT vabita v nedeljo, 10. maja na spoznavanje Kanalske doline z izletom od Tablja, preko Naborjeta in Žabnic do Rajblja in Belopeških jezer. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8, Trst; tel.: 040-360072, pri g. Darku Ko-balu, tel. 040-826661 in pri g. Antonu Boletu, tel. 040-417025. ' . Mali oglasi BRACCO - 14 mesečno mešanico, sterilizirano, po imenu Lola, živahna lepotica črno-sivo-bele barve, oddam zaradi družinskih razlogov. Poklicati na tel. št.: 040-573364 ali 3299504034. GOSPA Z IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica ali kot negovalka starejše osebe. Klicati ob urah obedov na 040-213011. IŠČEM dvakrat ali trikrat tedensko delo kot hišna pomočnica v okolici Op-čin. Klicati na tel. št. 040-212385 (ob uri kosila). KROGLJE - DOLINA privatnik prodaja hišo 150 kv. m, popolnoma opremljeno ali ne, z vrtom, tlakovanim dvoriščem, prostorno garažo in pralnico, avtomatična železna glavna vrata in avtonomno ogrevanje na metan. Zanimiva cena. Prodaja tudi zemljišče 1320 kv. m (Krogljah - Dolina ) z odobrenim gradbenim načrtom za eno dvostanovanjsko hišo in eno družinsko hišo. Cena 150.000,00 evrov. Tel. št.: 040-226627 ali 333-2809980. MLADA SLOVENSKA DRUŽINA išče hišo z vrtom (tudi potrebno popravil) na Krasu. Tel.: 348-6037926. PODARIM keramično ploščo za tuš (piatto doccia) dimenzija 83x83 cm. Telefonirati na št. 040-208989. PRODAM kamniti portal. Poklicati na tel. št.: 334-6475337. PRODAM kraško skrinjo z intarzijami (intarsiata). Poklicati na tel. št.: 3397396098. PRODAM železna vrata 200x80 cm, ter hladilnik detroit 200x98x130 cm s tremi predali primeren za trgovino ali ša-gro. Tel.: 040-814212. PRODAM gorsko kolo. Kupcu podarim čelado in drugo opremo. Tel.: 3394579861. PRODAM rabljene cevi dolžine od 3 do 5 metrov, debelost od 3 do 10 cm. Tel.: 040-280910. ZANESLJIVA GOSPA izkušena v gospodinjstvu, varstvu otrok in oskrbi starejših oseb išče delo. Tel. 3931865407. H Poslovni oglasi VODILNA ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA IŠČE sodelavce za vključitev v lastne kadre, z možnostjo pogodbe za nedoločen čas. Za informacije in razgovore poklicati 347/8924293 ali 335/8027881 Id Osmice PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi na planinski izlet na Polda-novec, v nedeljo, 22. februarja. Težavnost je odvisna od trenutnih vremenskih razmer. Prevoz z osebnimi vozili. Sestanek z udeleženci bo danes, 19. februarja, ob 18. uri, v društvenih prostorih. KRUT Pridruži se nam na Velikonočni izlet po Bratislavi in Dunaju, od 10. do 13. aprila. Vse informacije na našem sedežu v ul. Cicerone 8/B, tel.: 040360072. SESTRE IZ SV. KRIŽA pri Trstu organizirajo v nedeljo, 29. marca romarski izlet v Škofjo Loko. Ogledali si bomo znamenitosti mesta in okolice. OSMICA je odprta pri Davidu v Sa-matorci št. 5. Vabljeni. Tel. št.: 040229270. OSMICA NA BRDINI (Opčine) bo odprta v soboto, 21. februarja ob priliki pustne povorke. OSMICO V ŠKEDNJU je odprl Kristjan Debelis. Tel. št.: 040-810285. Vabljeni! OSMICO je odprl v Dolini 37, Zorko. Nudi domač prigrizek. Tel. št.: 040228594. OSMICO je v Vižovljah odprl Ivan. Tel. št.: 040-291498. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjivasi št. 14. Tel. št.: 040-208553. V BORŠTU je odprl osmico Jordan. Nudi domač prigrizek. Tel. št.: 3482341176. / TRST Četrtek, 19. februarja 2009 1 1 abonmajska sezona Koprodukcija Slovensko stalno gledališče in Novi Zato. Tamara Matevc ZALJUBLJENI V SMRT Posvečeno Fulviu Tomizzi ob 10-letniti njegove smrti. Režija: Samo M. Strelec Igrajo: Nikla Petruška Panizon, Romeo Grebenšek, Primož Forte, Lara Komar in Miranda Caharija. Matevčeva je segla bistveno dljeod dosedanjih, merajnihobdelav uboja zakoncev Vuk, »■mladoporočencev Iz ulice Bossetti« Marec Mala dvorana Ssg: Četrtek, 26. marec ob 19.30 (z italijanskimi nadnapisi) Petek, 27. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) Sobota, 28. marec ob 20.30 (z italijanskimi nadnapisi) Nedelja, 29. marec ob 16.uri Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE info@teaterssg.it - www.teaterssg.it 2009 PROQIWM 2009 42. kraškega pustu ČETRTEK, 19.02. Prihod Vašega Veličanstva Kralja in Kraljice 42. Kraškega pusta z zgodovinskim tramvajem št. 6 na opensko tramvajsko postajo in plesni mimohod po openskih ulicah Predstava dramskega odseka » PD ŠTANDREŽ « zGoldonijevo komedijo » PRIMORSKE ZDRAHE « - Režija: Jože Hrovat Predprodaja vstopnic za komedijo» PRIMORSKE ZDRAHE « bona razpolago eno uro pred predstavo. ¿j Čestitke Danes praznuje KASIA svoj 5. rojstni dan. Voščijo ji zdravja in sreče vsi, ki jo imajo radi. Te dni praznuje TJAŠA okroglo obletnico. Da bi se znala pravilno orientirati tako med New Yorškimi nebotičniki, kot na nadaljnji življenjski poti ji iz srca želijo vsi domači. 0 Prireditve KD IVAN GRBEC vabi v petek, 20. februarja, ob 20.30 v društvene prostore (Škedenjska ul. 124) na odprtje razstave »Porečanka - Parenzana; včeraj: ozkotirna proga; danes: pot zdravja in prijateljstva«. Uredila prof. Branka Sulli Suslčič. V BAMBIČEVI GALERIJI (Proseška 131, Opčine, 040-212289, e-mail: gmb@skladmc.org) razstavlja do 20. februarja, Matej Sussi: Zimska idila -akvareli. Ogled od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. SKD PRIMOREC vabi v Hiško ud Ljenčkice v Trebčah na ogled razstave domačih umetnikov 21., in 22. februarja, od 16. do 18. ure. Ob nedeljah (15. in 22. februarja) je razstava odprta tudi po sveti maši (od 11. do 12. ure). NABREŽINSKI GODBENIKI bodo ob priliki Pusta obiskali naslednje vasi: nedelja, 22. februarja Slivno, Mavhinje, Cerovlje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; ponedeljek, 23. februarja Medjavas, Vi-žovlje, Sesljan, Trnovca, Šempolaj in Nabrežina Postaja; v torek 24. februarja Nabrežina Kamnolomi in Center. BAKROREZI FRANKE KOVAČIČ bodo na ogled do sobote, 28. februarja, v baru tramvajske postaje na Opčinah. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN CPZ SVETI JERNEJ vabita na »Večer slovenske pesmi in besede« (poklon A.M.Slomšku), ki bo v soboto, 28. februarja, ob 20.uri, v Finžgarjevem domu na Opčinah. Oblikovali ga bodo MlMPZ Vesela Pomlad, CPZ in Moška PS Sveti Jernej, šolski zbor Pedagoškega liceja Slomšek, recitatorji otroške gl. skupine »Tamara Petaros« in govornik, prof. Ivan Peterlin. PRIMORSKA POJE 2009 - Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst, Zveza pevskih zborov Primorske, Zveza slovenskih kulturnih društev Trst-Gori-ca-Videm, Zveza slovenske katoliške prosvete, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s CPZ Novi Sv. Anton vabijo na koncert revije »Primorska poje 2009«, ki bo v soboto, 28.februarja, ob 20.30, v Marijinem do- mu v Trstu (ul. Risorta, 3). Nastopili bodo: Moški nonet Vasovalci - Dole nad Idrijo, Slovenski lovski pevski zbor Doberdob - Repentabor, Mešani pevski zbor Alojz Kocjančič - Puče, Moški pevski zbor Fantje izpod Grmade - Devin, Mešani pevski zbor Jazbine - Plešivo, Moški pevski zbor Pobje - Črni vrh nad Idrijo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti prirejata 15. revijo kraških pihalnih godb: Tržič-Občinsko gledališče, 28. februarja, ob 20. uri, nastopajo Kraška pihalna godba Sežana, PO Kras Doberdob, PO Ricmanje. I!3 Obvestila KAVARNA GRUDEN NABREŽINA vabi danes, 19. februarja, ob 21. uri na nastop skupine 3 Prašički, pustni žur, vstop prost!!! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo danes, 19. februarja, ob 17. uri, prihod Vašega Veličanstva Kralja in Kraljice 42. Kraškega pusta z zgodovinskim tramvajem št.6 na opensko tramvajsko postajo in plesni mimohod po openskih ulicah; ob 20.30 predstava dramskega odseka PD Štandrež z Goldonijevo komedijo Primorske zdrahe v režiji Jožeta Hrovata. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo v petek, 20. februarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, Pu-stklobuk in defile otroških mask. Gost večera: Mini cirkus Bufeto (SLO) in plesna skupina »Mati moja!«. Večer bodo povezovale Valentina Sancin, Melita Malalan in Elena Husu. KRUT vabi vse, ki bi radi šli na individualna zdravljenja v termalne centre v Sloveniji, da se pravočasno prijavijo. Posebno ugodne pogoje zagotavlja v Zdravilišču Strunjan, v Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Podrobnejše informacije na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga prireja v petek, 20. februarja, ob 17. uri, v srenjski hiši v Gročani, otroško pustno rajanje z Gašperjem in ani-matorji: ustvarjanje svojega pustnega prijatelja, cirkuška delavnica, rajanje z otroškim padalom, plesna animacija in veliko zabave! Toplo vabljeni! SRENJA RICMANJE vabi svoje člane na izredni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v Kulturnem domu v Ricmanjih. Dnevni red: tranzakcija. V PETEK, 20. FEBRUARJA, ob 22.uri, Kraški Ovčarji bodo nastopili na pustni veselici v Liverpool pubu na Op-činah. Vabljeni! Brezplačna telefonska številka: 800214302 info@teaterssg.it www.teaterssg.it FUNDACIJA ELIC - SINTESI: Umetnostna Šola za otroke vabi na brezplačen otroški seminar »Strip za mir« v soboto, 21. februarja, ob 16.uri, ul. Maz-zini 30, 5. nadstropje. Vodi ga akademski umetnik in grafični oblikovalec Leonardo Calvo. Za informacije pokličite na tel. št.: 333-4784293 ali 040774586. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča, da bo v soboto, 21. februarja, ob 14.uri, sprevod 42. Kraškega pusta. Gosta povorke: skupina Laufarji iz Cerknega (SLO) in pihalni orkester »Fanfara citta dei Mille« iz Bergama. Povorko bosta vodila Franko Korošec in Giorgio Amodeo. Po sprevodu nagrajevanje v »Pustnem borjaču« Prosvetnega doma. Nastop glasbene skupine Turbo Angels, plesne skupine »Mati moja!«, glasbene skupine »Ansambel Osminka« ter domače godbe iz Proseka in Trebč. Po nagrajevanju se zabava nadaljuje v pustnem bor-jaču Prosvetnega doma med klobasami in zeljem kioskov kuharjev SK Brdina in pevskega zbora Tabor. Program na pustnem borjaču vodijo Valentina Sancin, Melita Malalan in Elena Husu. PUST 2009 pod šotorom pri ŠKC v Zgoniku. Sobota, 21.februarja nastopajo: Just Burning, Atomic Harmonic, 3 Prašički, DJ Šček. Nedelja, 22. februarja nastopajo: Mali kraški muzi-kanti, Primorski fantje vstopnine ni. Torek, 24. februarja nastopajo: The Gringers, Mambo kings, 3 Prašički, DJ Riki. Pokroviteljstvo občine Zgonik org. A.C.M.»Zamejski«. Poskrbeli smo za mlajše in starejše! Delovali bodo kioski za jedačo in pijačo! Toplo vabljeni! PILATES - SKD IGO GRUDEN sporoča, da se vadba redno nadaljuje ob torkih in petkih z urnikom 18.30-19.30 in 19.30 -20.30. Vadba za zdravo hrbtenico pa poteka ob sredah od 17.30 do 18.30. Vabljeni! Na razpolago je še nekaj prostih mest. Tel.: 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). ZDRUŽENJE STARŠEV, GLASBENI USTVARJALCI IN SKD VESNA iz Križa vabijo otroke in odrasle na veliko pustno rajanje v nedeljo, 22. februarja, od 16. ure dalje, v KD Albert Sirk v Križu. V noro zabavo vas bo popeljal priznani animator Sten Vilar. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV IN KNJIŽNICA DUŠANA ČERNETA vabita v ponedeljek, 23. februarja, ob 20.30, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na okroglo mizo ob knjigi »Moj oče Zorko«, avtorice Marije Ščuka Kerže. Sodelujejo: Ivo Jevnikar, Lida Turk, ki je za knjigo napisala spremno besedo, Marija Cenda, ki je iz italijanščine prevedla Ščukova zaporniška pisma, tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar ter avtorica. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 23. februarja, od 16.30 na veselo pustno rajanje, v spodnjih prostorih Škerkove-ga doma v Šempolaju. V PONEDELJEK, 23. FEBRUARJA, od 16. ure dalje, bo v prostorih Mladinskega krožka v Dolini otroško pustno rajanje, ki ga prireja Mladinski krožek Dolina. Pričakujte si veliko iger in čarobno presenečenje! ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v ponedeljek, 23.februarja, od 16.30 dalje v dvorani Športno Kulturnega Centra v Vižovljah »Otroško pustno rajanje« z animatorko Damjano Golavšek. Pridite in zabavali se bomo!! KD FRAN VENTURINI Domjo vabi na »Pustovanje 2009« v centru Anton Uk-mar - Miro pri Domju. V soboto, 21. februarja, od 20. do 24. ure »Ples za srednješolce z dj-jem« ter v nedeljo, 22. in torek, 24. februarja, od 15. do 20. ure »Otroško pustno rajanje z ansamblom Eta Beta«. Vstop prost. Vljudno vabljeni. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse, na pepelnico v sredo, 25. februarja, od 18. do 20. ure, v Štalco v Šem-polaju, da se od Šempolajskega pusta 2009: »Snežkota - Veselka« skupno poslovimo in se mu z veselo pesmijo in glažem vina poklonimo. ALPINISTIČNI ODSEK V SKLOPU PLANINSKEGA DRUŠTVA NOVA GORICA vabi v »Alpinistično šolo«. Začetek šole bo 26. februarja, ob 19. uri, na sedežu Planinskega društva Nova Gorica, Bazoviška 4. Inf.: Pavel Ferjančič, tel. 031 702-279 (po 17. uri), pavlo.fer-jancic@gmail.com. JUS NABREŽINA vabi člane in vašča-ne, da se udeležijo vzdrževalnega čiščenja Brščic. Zbirališče dne 26. februarja ob 13.uri in 28. februarja ob 9.uri »Za vodico«. Vsakdo naj s seboj prenese potrebno orodje. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na redni občni zbor v četrtek, 26. februarja, ob 10. uri v prvem sklicu in ob 17. uri v drugem sklicu na sedežu društva ul. Mazzini 46. Vljudno vabljeni. FUNDACIJA ELIC - SINTESI: Umetnostna Šola vabi na konferenco »Umetnost pripomore pri jezikovnemu in znanstvenemu učenju« v petek, 27. februarja, ob 19.30, ul. Mazzini 30, 5. nadstropje. Predavateljici: dr. prevajanja in diplom. cirkusa Elisa Waldner, učiteljica Alenka Deklic. Za informacije pokličite na tel. št.: 333-4784293 ali 040-774586. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 27. februarja na sedežu Pomorskega kluba - Miramarski Drevored 32, 33. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TROMESEČNI VOKALNI TEČAJ pod vodstvom Adija Daneva prireja ZCPZ v sodelovanju z ZSKD. Srečanja bodo potekala ob sobotah od 7. marca dalje v prostorih Finžgarjevega doma na Opčinah: A) v jutranjih urah bodo na vrsti predavanja o vokalni tehniki s praktičnimi vajami za pevce naših zborov, za mlade pevovodje in za vse ljubitelje petja; B) popoldanski pas pa bo namenjen opernemu, koncertnemu in komornemu repertoarju za izkušene solopevce. Prijave do 27. februarja na tel. št. 328-4535725. SLOVENSKA KOMISIJA ZA MLADINSKO PASTORALO vabi mladino na redno mesečno srečanje, ki bo 28. februarja (zadnja sobota v mesecu, prva postna), ob 16.uri, v prostorih Marija-nišča. Srečanje bo potekalo v dveh delih. Prvemu delu, delavnici in pogovoru, bo sledil verski obred, nato pa še prijateljsko druženje. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane na redni občni zbor, ki bo potekal v soboto, 28. februarja, ob 17.30 v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Toplo vabljeni! OBVEŠČAMO CENJENE BRALCE občinskih knjižnic v Nabrežini in Ribiškem naselju, da bosta zaprti do nedelje, 1. marca 2009. Oproščamo se za nevšečnost. SI SLABE VOLJE, ŽALOSTNA, UTRUJENA? Če bi se rada sprostila in pozabila na skrbi pridi in zapoj z nami! Dobivamo se vsak četrtek, ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah... po vajah pa se seveda zaustavimo na prijetnem klepetu. Informacije dobiš na tel. 349-7565893 (Dunja). Lepo vabljena, pevke ženske skupine »Vesela Pomlad«. KROŽEK AUSER »PINO ZAHAR« z Rocola Melare (ul. Pasteur 41 d) prireja nadaljevalni tečaj informatike. Tečaj se bo začel 3. marca in bo potekal ob torkih in četrtkih od 15.30 do 17.30. Prijave in dodatne informacije na tel. št.: 040-913155 od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD obvešča, da je še nekaj prostih mest na tečajih: hrvaščina (80 ur) za Slovence, ob torkih in četrtkih, od 20. do 22. ure; hrvaščina (80 ur) za Italijane, ob torkih in četrtkih, od 18. do 20. ure; nemščina (48 ur) za začetnike, ob sredah in petkih, od 18. do 20. ure. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD v sodelovanju s Kmečko zvezo prireja 150 urni tečaj splošnega kmetijstva. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 040566360. BAR TPK SIRENA organizira v nedeljo, 8. marca kosilo z glasbo. Vabljeni člani in prijatelji. Informacije nudimo na sedežu ali na št. 040-422731 ali 3476902820. SLAVISTIČNO DRUŠTVO V TRSTU prireja v marcu štiri srečanja s prof. Petrom Weissom. Predavatelj bo obravnaval pravopis in aktualna vprašanja slovenskega jezika. Prvo srečanje bo 4. marca, od 16. do 18. ure, v Narodnem domu v Trstu. Naslednja predavanja se bodo zvrstila 11., 18. in 25. marca. Kdor se hoče prijaviti, naj pokliče do 26. februarja na tel. št.: 040-299632 ali naj piše na naslov elektronske pošte ve-ratuta@tiscali.it. Kotizacija znaša 20,00 evrov. Vabljeni! TEHNIČNI URAD - zunanje službe občine Dolina obvešča, da je nova telefonska številka občinskega odpada v Boljuncu sledeča: 328-7235479. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN vabi člane in prijatelje na predavanje »Kako biti starši srečnih otrok«. Srečanje bo potekalo v soboto, 7. marca, ob 16.30, na ul. Cicerone 8. Predavala bo klinična pedagoginja, dr. Frances-ca Simoni. Za prijave in informacije: tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org. POT DO DOBREGA POCUTJA - Šc Melanie Klein in deželna zbornica kliničnih pedagogov vabi na celodnevni praktični tečaj za odrasle, ki se bo odvijal v nedeljo, 8. marca, od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30, na ul. Cicerone 8. Tečaj bosta vodila dr. Fran-cesca Simoni in dr. Giovanni Ambro-sino. Število mest je omejeno. Za informacije in prijave: tel. 328-4559414, info@melanieklein.org. KMEČKA ZVEZA obvešča svoje člane, da bodo od 13. februarja do nadaljnjega podružnice v Dolini (Kmetijska zadruga) in Opčinah (bivši sedež ZKB) zaprte zaradi organizacijskih zadev. Osrednji sedež v Ul. Cicerone in podružnica v Nabrežini pa bosta delovali po običajnem urniku. OBČINA DEVIN-NABREŽINA sporoča, da bo za izdajo vozovnic za javni prevoz po znižani ceni za civilne, delovne ter vojne in vojaške invalide, za slepe, gluhoneme in deportirance s stalnim bivališčem v Občinah Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor poskrbelo Vsedržavno združenje vojnih in civilnih invalidov tudi na občinskem sedežu v Naselji sv. Mavra 124 - Sesljan 17. marca, od 14. do 15.30. Za dodatne informacije Vam je na razpolago občinska socialna služba, tel.: 0402017389. Prispevki Ob smrti prijatelja Stojana Furlana daruje Drago Grilanc 10,00 evrov za ŠKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na Franca Trobca darujeta Olga in Nadja 30,00 evrov za MoPZ Fantje izpod Grmade. Namesto cvetja na grob Vibranta darujeta družini Bandelj in Skerk 40,00 evrov za Oktet Odmevi. Namesto cvetja na grob Pavline Gerlanc daruje družina Purič Mirko, Repen 97, 15,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob 4. obletnici smrti tovariša Edvarda Vogliča daruje družina 50,00 evrov za VZPI-ANPI - sekcija Devin Nabrežina. Marija Capponi daruje 20,00 evrov za cerkev na Pesku. Popravek: V spomin na Maria Badaliča daruje Pina z družino 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Karlo Malalan vd. Ban darujejo družine Gregori, Grgič, Križ-mančič S., Križmančič V., Križman-čič D., Metlika S. ter Žagar 35,00 evrov za SKD Lipa in 35,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na dragega Gigija Košuto daruje sestrična Helena 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Nadji in Tanji topel objem ob izgubi drage mame in none IVANKE ŽAGAR vd. FONDA. SKD Slavko Škamperle 12 Četrtek, 19. februarja 2009 KULTURA / intervju - Pogovor z Marto Košuta, ki je z Marijo Makarovič uredila zanimivo knjigo spominov sežana Zgodba o Skednju, ki je nekoč živel z eno dušo in eno pametjo Marta Košuta je dolgoletna zbirateljica in »arhivarka« kolektivnega spomina naše skupnosti: amaterka, kot sama pravi. Veliko se posveča narodnim nošam in ravno ko je predstavila knjigo o ške-denjski noši Ano lejto je pasalo, jo je dr. Marija Makarovič prepričala, da bi bilo dobro nadaljevati z zbiranjem spominov domačink in domačinov. Danes pravi, da ji je k sreči prisluhnila: »Najbrž je bil to zadnji pravi trenutek, saj sta medtem že dva najina informatorja umrla.« Kaj je prišlo do izraza med vajinim raziskovanjem? Predvsem originalni živelj Škednja: kdo so bili ti ljudje, kako so živeli, kaj so delali. To je bila zelo interesantna vas, sorazmerno bogata, kajti poleg kmečkega življenja so se domače žene ukvarjale s peko kruha in sorazmerno dobro zaslužile. Zaslužka niso investirale v nova zemljišča ali obnovo hiš, pač pa v izobrazbo svojih otrok, saj so jim želele dati to, česar same niso imele. Do izraza pride torej izreden, intelektualno morda najbolj močen kraj v našem slovenskem prostoru. A tudi dejstvo, da se ta zgodba tragično zaključi po 1. svetovni vojni: samo iz Škednja je fašizem razgnal 27 učiteljev, zato si lahko predstavljamo, kdo vse je moral še oditi. Vsa Slovenija je imela učitelje in glasbene pedagoge iz Škednja, celo jugoslovanski minister za železnico je bil Škede-njec. In tragično je, da sami ne poznamo teh zgodb; tistega Škednja skoraj ni več, razen nekaj ljudi, ki še dela v prosveti. In hudo se mi zdi, da dovolimo, da govorijo o ezulih in njihovih izgubljenih dobrinah, a ne odpremo ust, da bi povedali, kaj vse je izgubila naša skupnost. Katarina Duša in Makso Cotič berlin Razstavlja Annie BERLIN - V Berlinu bodo v petek zvečer odprli razstavo 200 fotografij ameriške fotografinje Annie Leibovitz, ki je med drugim portretirala skupino Queen, bivšega ameriškega predsednika Billa Clintona in igralko Demi Moore. Razstava z naslovom Življenje fotografinje 1990-2005 bo v Nemčiji, kamor je pripotovala iz Londona, na ogled le v galeriji C/O.Razstavo je pripravil muzej Brooklyn iz New Yorka, po napovedih galerije pa si bo mogoče ogledati tudi njene zasebne fotografije, med drugim posnetke avtoričine življenjske sopotnice Susan Sontag (1933-2004). Devetinpetdesetletna foto-grafinja, ki jo bodo v soboto gostili tudi na pogovoru, je nazadnje zbudila pozornost s fotografijo prve dame ZDA Michelle Obama za naslovnico revije Vogue, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Soavtorica Marta Košuta kroma ¿L- -j h.T- Vašo knjigo je izdalo domače društvo ... Slovensko kulturno društvo Ivan Grbec: vse dejavnosti, organizacija večerov, družabnosti slonijo na dobri volji skupine žensk. Žal bom kritična, a naša stvarnost, naši mediji se ne zanimajo za te ljudi: malo se poroča o njihovih prireditvah, njihovih naporih za ohranjanje slovenstva. Knjiga je izšla s finančno pomočjo Zveze slovenskih kulturnih društev, Pokrajine Trst in Zadružne kraške banke. Pohvaliti moram tudi Iva Corvo, ki je oblikoval in opremil knjigo... ter z obema rokama pomagal pri realizaciji. Platnica pa je originalno delo slikarja Marjana-Pan-čija Kravosa. Med našimi informatorji je bila tudi njegova mama Mileva Mazlu in obe družini sta Škednju veliko dali, čeprav tega nihče med njimi ne izpostavlja. Kdo so bili vajini informatorji in kakšen odnos sta vzpostavili z njimi? Josipina Puc Lukač, Alma Godina Ghirardi, Ema Oblak Primožič, Mileva Mazlu Kravos, Sonja Lavrenčič, Roža Po-čkar, Aljoša Žerjal, Fausto Sancin, Marija Godina Sancin, Dr. Ivan Patrizio, Sergio Sancin, Zorka Albrecht Debelis, Alojz Debelis. Naši ljudje so fantastični, sprejmejo te kot sorodnika in se ti odprejo. Bilo je enkratno, zelo sem jim hvaležna za to, kar so mi dali. Sta se pri pisanju osredotočili na posebne dogodke? Najini sogovorniki so želeli povedati predvsem to, kar jih je najbolj žulilo. Zelo interesantno, da je vsakdo hotel povedat tisto, kar ga je najbolj zaznamovalo: ko si prišel do tiste točke, ni bilo več mogoče spremeniti poteka zgodbe. Medve pa sva skušali tudi čim več izvedeti o njihovih prednikih in družini: da ne bi iz pripovedi izpadel zgodovinski spomin na kraj in ljudi. ¿v- j j* Bi lahko izpostavili kakšen spomin? Veliko jih je. Spomnim naj samo na procesijo leta 1945, ki jo je opisal Fausto Sancin: vredna je knjige. Na njej sta nastopila del nekdanjega škedenjskega orkestra in godba na pihala IX. korpusa, ki je bila takrat v Škednju. Skupaj so igrali nabožne pesmi, partizani pa so v vojaški opremi spremljali nebo: ob vsaki postojanki pred oltarjem so molili in peli, na koncu vsake postaje pa zaigrali himno Hej Slovani. Župnik Rovis, ki je potem postal tajnik škofa Santina... in torej vemo, na katero nogo je čotal, je hotel zbežati, mon-sinjor Ukmar pa ga je zadržal ... V takih procesijah je še po 2. svetovni vojni bilo tudi sto dvajset noš! Kaj pa sobivanje z železarno? Domačini se seveda niso posebno veselili, da industrija vdira v njihov prostor. Železarna pa je prinesla tudi denar: delavci so živeli, spali, jedli v vasi. To so bile kompenzacije, dokler so prihajali slovenski delavci in tisti iz Srednje Evrope. Vse pa se je spremenilo po 1. svetovni vojni: naši ljudje niso več dobili službe, ma- sovno so začeli uvažati italijanske delavce in krasti zemljo: gradili so stanovanja za te ljudi, kasneje tudi za ezule. Zakaj Ena duša in ena pamet? Ta stavek nam je povedala najstarejša Škedenjka, Alma Godina Gherardi, ki je bila izredno navezana na svoje ljudi. Rekla je: bili smo ena duša in ena pamet. Z Marijo pa sva stavek izrabili, ker se vse zgodbe dopolnjujejo. Tragičen primer: preden so enega od bratov Kravos zajeli in ga izročili bandi Colotti, so ga obvestili, da je bil ovaden in da prihajo ponj. Njemu pa je ravno takrat prišla dolgo pričakovana pošiljka sukanca in pred trgovino je imel skupino domačink: fašisti so sukance prevrnili, da so se kotalili po celi vasi. Ljudje so jih pobirali, nekateri so jih takoj vrnili, drugi čez čas: niso si jih upali uporabiti, saj je bil Kravos zajet, zverinsko mučen in zažgan v Rižarni. To zgodbo nam je marsikdo povedal, drugi jo je dopolnil ... in transverzalno vidiš, kako je ta vas živela z eno dušo, enim čutenjem, enakim načinom mišljenja ... Poljanka Dolhar Odprta razstava Lucijana Bratuša SEŽANA - V veliki galeriji sežanskega Kosovelovega doma so sinoči odprli pregledno razstavo Slike primorskega umetnika Lucijana Bratuša. Gre za dela, ključnega pomena za Bratušev opus, saj kažejo na študijsko poglobljeno ustvarjalno pot s trdno zastavljenimi smernicam. To je sicer tretja v nizu štirih februarskih razstav ob avtorjevi 60-letnici.Bratuš je že v diplomskem delu trdno postavil temelje in jasno nakazal smernice, po katerih se že več kot tri desetletja giblje njegovo slikarstvo. Figura človeka je bila in ostaja njegova motivna prioriteta, likovne zgodbe pa so pogosto koncipirane v večdelne kompozicijske zasnove, je ob razstavi, ki jo je podprlo ministrstvo za kulturo, zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Avtor je ustvarjalni credo podredil osebni interpretaciji človeške figure, pri kateri so oblike zgovorne prinašalke vsebin. V slikarskih kompozicijah je figuralni lik postavljen v središče, v center preko katerega se v odprtih kompozicijskih zasnovah širi tudi proti robu slikovnega polja. V ritem in harmonijo oblik Bratuš vključuje tudi ubranost barv. Z njimi poskrbi za posamezne dinamične impulze, vselej pa ohranja izostren koloristični občutek in skrb za njihovo stanje ravnovesja, je še zapisala Stibilj Šajnova. Sežanska razstava Bratuševih slik, ki bo na ogled do 11. marca, je tretja v nizu februarskih preglednih razstav ob avtorjevi 60-letnici. Odprli so jih že v ajdovski Pilonovi galeriji, ljubljanski Galeriji Lek in Galeriji Velenje, sledila pa bo še postavitev v Galeriji Tir v Solkanu. Tokratno Bra-tuševo gostovanje na Krasu je pomemben del niza, saj kot edina predstavitev ponuja Bratuševo slikarstvo v ožjem pomenu besede, je poudarila Stibilj Šajnova. Akademski slikar in grafik Lu-cijan Bratuš, ki je vključen tudi v pedagoško delo, se je leta 1949 rodil v Vipavi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, kaligrafijo, grafičnim oblikovanjem in teorijo likovne umetnosti. Od leta 1970 razstavlja samostojno ter sodeluje na razstavah slikarstva, grafike in oblikovanja doma in v tujini. Skupaj je sodeloval na 230 postavitvah. Za svoje delo je prejel 15 nagrad in priznanj. (STA) milje - V občinski galeriji Negrisin in muzeju Cara umetniki iz petih obmejnih držav V duhu večkulturnosti MILJE - V Miljah si lahko ogledamo potujočo skupinsko razstavo umetnikov iz petih različnih obmejnih držav v duhu mul-tikulturnosti, sad sodelovanja med Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo. Za mednarodno koordinacijo razstavnega projekta InconTra je poskrbel Franko Vecchiet, medtem ko je Renzo Gri-golon s strani Ljudske univerze iz Trsta speljal pobudo iz kulturnega vidika, oba umetnika sta obenem s svojim delom prisotna na razstavi. V občinski galeriji Ne-grisin in muzeju Cara so se na tej etapi razstave pridružili še miljski ustvarjalci in predstavniki Italijanskega združenja iz Rijeke. Gre za idealno združevanje ustvarjalcev v duhu soočanja in izmenjave, ki dovoljuje poglobljena opažanja glede sodobnih likovnih prijemov v raztegnjenem prostoru Alpe Jadrana-Panonije ter obenem utrjuje vezi v prenovljeni evropski stvarnosti. Za uresničitev mednarodnega načrta so sodelovala specifična umetniška združenja, ki so za vsako državo zaupala selekcijo umetnikov izbranemu kuratorju: Elizabeth Ledersberger-Lehocky za Avstrijo, za Madžarski Kormend Zsuzanna Paloc-zi, Barbara Raič za Hrvaški HDLU, Peter Vernik za slovenski ZDSLU in DLUM, Martina Gamboz za združenje CNI. Dragocena je bila pomoč umetnice Cvetke Hoj-nik, ki je stvarno sodelovala pri postavitvi razstave in je obenem med sodelujočimi slikarji. Na ogled je več del 22 umetnikov, pretežno gre za slike na platnu, nekaj je fotografij in kipov, ki izpričujejo svobodo v izbiri likovnega pristopa od figuralike, mimo od abstrakcije vse do bolj aktualne konceptualne umetnosti. Razstavo je ob odprtju predstavila umetnostna zgodovinarka Edith Risse iz Graza, obenem avtorica spremnega teksta v katalogu. Vzpostavila je predvsem stične točke ne glede na državno pripadnost, ker se prav na osnovi kulturnih razlik v bodoče lahko dodatno razvijejo možnosti sožitja. Boljše poznavanje sosednih narodov lahko pri tem procesu bistveno prispeva. Razstava je na ogled do 22. februarja v torek in soboto 17-19 in na nedeljo 1012; 17-19. Jasna Merku Umetniško delo Cvetke Hojnik, ki je sodelovala pri postavitvi razstave in je obenem med sodelujočimi slikarji Sorazmerno bogata vas je veliko investirala v izorbrazbo - Velik del bogastva je fašizem uničil / SVET Četrtek, 19. februarja 2009 13 češka - Pomemben premik v dokaj »evropskeptični« državi Spodnji dom parlamenta ratificiral Lizbonsko pogodbo Pogodbo mora potrditi še senat - Češka med zadnjimi v Evropski uniji PRAGA - Spodnji dom češkega parlamenta je včeraj ratificiral Lizbonsko pogodbo. Za ratifikacijo je glasovalo 125 poslancev 200-članske zbornice oziroma pet več od potrebne ustavne večine. Postopek ratifikacije dokumenta v predsedujoči državi EU sicer s tem še ni zaključen. Proti pogodbi je glasovalo 61 poslancev, glasovanja pa se jih je udeležilo 197. Za potrditev je bila potrebna tripetinska večina vseh poslancev. "Spodnji dom češkega parlamenta je dal svoje soglasje k ratifikaciji Lizbonske pogodbe," je po glasovanju sporočil podpredsednik poslanske zbornice Lubomir Zaoralek. Celoten proces ratifikacije nove evropske pogodbe, ki naj bi zagotovila učinkovitejše delovanje 27-članske povezave, bo na Češkem trajal še več mesecev. O dokumentu se mora namreč izreči še senat - predvidoma bo to aprila - postopek pa bo zaključen, ko bo ratifikacijo podpisal še predsednik države Vaclav Klaus. Izid glasovanja v senatu ni gotov, saj je velik del senatorjev iz vrst vladajoče Državljanske demokratske stranka (ODS) zagrozil, da bodo glasovali proti pogodbi, če ne bo pred tem sprejet zakon, ki bo parlamentu dal pristojnost, da potrdi vsakršen prenos pristojnosti z nacionalne na evropsko raven. Evroskeptični predsednik Klaus pa je znan kot oster nasprotnik Lizbonske pogodbe in je že napovedal, da dokumenta ne bo podpisal, dokler ne bo postopka ratifikacije končala tudi Irska. Irci naj bi predvidoma jeseni ponovili referendum o Lizbon-ski pogodbi, potem ko so lani junija v prvo dokument zavrnili. Češki parlament je zadnji v EU, ki glasuje o Liz-bonski pogodbi. Vsi ostali parlamenti razen irskega, ki zaradi referenduma dokumenta sploh ni obravnaval, so jo namreč že potrdili. Postopka ratifikacije sicer še nista popolnoma zaključena na Poljskem in v Nemčiji. V prvi čakajo na podpis predsednika, v drugi pa na mnenje ustavnega sodišča. Podpredsednik češke vlade Alexandr Vondra je pozdravil izid glasovanja in ga označil za "pomemben korak", ki je bil po njegovih besedah dosežen "skozi temeljito demokratično razpravo". Ratifikacijo Lizbonske pogodbe v spodnjem domu češkega parlamenta je pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "To je pomemben signal zavezanosti češkega parlamenta Evropi v času, ko češko predsedstvo predano in sposobno vodi Evropsko unijo," je dejal Barroso in izrazil upanje, da bo pogodbo v luči čim prejšnje za-ključitve postopka kmalu ratificiral tudi senat, so sporočili v Bruslju. (STA) Češki predsednik Vaclav Klaus ansa eu - Pretiran primanjkljaj so zabeležile Francija, Španija, Grčija, Malta, Irska in Latvija Bruselj sprožil postopke zaradi primanjkljaja proti šestim državam BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj v Bruslju sprožila postopke zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja proti šestim državam članicam EU: petim državam z evrom, Franciji, Španiji, Grčiji, Malti in Irski, ter Latviji, ki evra še ni uvedla. Komisija je sicer poudarila, da bo postopke zaradi izjemnih kriznih okoliščin vodila zelo prožno. To ni ukrepanje "proti nikomur", je le orodje za sodelovanje z državami pri konsolidaciji njihovih financ, je ob predstavitvi odločitve v Bruslju poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia. "Ne berite naših papirjev kot kritiko, morda smo v nekaterih primerih kritični, a le v nekaterih," je dodal. Omenjenih šest držav je lani prekršilo pravila pakta o stabilnosti in rasti, ki določa, da javnofinančni primanjkljaj ne sme presegati treh odstotkov bruto domačega proizvoda, v januarski gospodarski napovedi pa jim je komisija napovedala še bistveno vi- Joaquin Almunia ansa šje primanjkljaje. Evropska komisija je zato včeraj sprejela poročila o prekomernem primanjkljaju za vsako od teh šestih držav, kar je prvi korak v postopku zaradi kršenja proračunske discipline, ki se lahko konča tudi s sankcijami. Najbolj je mejo treh odstotkov presegla Irska, ki je lani beležila 6,3-odstotni primanjkljaj, za letos ji je komisija januarja napovedala 11,0 odstotka primanjkljaja, za naslednje leto pa celo 13,0 odstotka. Podatki komisije se sicer razlikujejo od napove- di držav članic, ki so običajno, tudi v primeru Irske, nekoliko ugodnejše. Francija je po podatkih komisije lani beležila 3,2 odstotka primanjkljaja, letos naj bi bil primanjkljaj 5,4 odstotka, v prihodnjem letu pa 5,0 odstotka. Za Španijo so številke za lani, letos in prihodnje leto 3,4 odstotka, 6,2 odstotka in 5,7 odstotka. Za Malto 3,5 odstotka, 2,6 odstotka in 2,5 odstotka, za Grčijo 3,4 odstotka, 3,7 odstotka in 4,2 odstotka, za Latvijo pa 3,5 odstotka, 6,3 odstotka in 7,4 odstotka. V vseh šestih državah razmere niso enako resne. Za primer Grčije je komisar Almunia povedal, da želi grškim oblastem sporočiti, naj glede na pozitivno rast pospešijo konsolidacijo. "Menimo, da je stanje v Grčiji boljše kot v povprečju, želimo opozoriti grške oblasti, da so odgovorne za to, da se odzovejo zdaj," je pojasnil komisar. Namen postopka, ki ga je sprožila Evropska komisija, je države krši- teljice usmeriti na pravo pot s podrobnimi priporočili. Najpomembnejše vprašanje je, koliko časa bodo imele države na voljo, da primanjkljaj ustrezno znižajo. Komisija bo o tem odločila prihodnji mesec, ko bo postopke tudi formalno zagnala. Komisar Almunia je sicer včeraj dejal, da bi Francija in Španija morali proračunsko disciplino vzpostaviti v letu 2010. Konec letošnjega leta in začetek prihodnjega leta naj bi se namreč po njegovih besedah začelo postopno gospodarsko okrevanje. Irsko in Grčijo pa je komisar pozval k takojšnjemu ukrepanju. Pakt o stabilnosti in rasti sicer državam članicam dopušča, da v izjemnih okoliščinah prestopijo določeno mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda, vendar le začasno in ne preveč. "Komisija bo pri nadaljnjem ukrepanju uporabila vso prožnost, ki jo omogoča obnovljeni pakt o stabilnosti in rasti," je zatrdil Al-munia. (STA) Iran izdelal brezpilotno letalo, ki doseže Izrael TEHERAN - Iran je izdelal brezpilotno letalo z maksimalnim doletom tisoč kilometrov, ki lahko doseže tudi Izrael. Namestnik iranskega obrambnega ministra Ahmed Vahidi drugih podrobnosti o letalu ni želel razkriti, je pa dejal, da gre za pomemben dosežek Teherana. Iran je pred dvema letoma sporočil, da je izdelal brezpilotno letalo. Vendar je Vahid prvi visoki iranski predstavnik, ki je razkril, kakšen je dolet letala. Njegovih navedb pri neodvisnih virih še ni bilo mogoče potrditi. Omenjena vest prihaja iz Irana potem, ko so iranske oblasti minuli teden naznanile preoblikovanje iranske vojske s ciljem izboljšati obrambne zmogljivosti zračnih sil. Iranske oblasti so sicer resno vzele grožnje Izraela z napadom in so v tem primeru zagrozile z "uničujočimi povračilnimi ukrepi". Papež in Pelosijeva o spoštovanju življenja VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je v včerajšnjem 15-minutnem pogovoru s predsednico predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelo-si izpostavil potrebo po spoštovanju človeškega življenja od spočetja do naravne smrti, so sporočili iz tiskovnega urada Svetega sedeža. Benedikt XVI. je na srečanju z visoko predstavnico Združenih držav, ki je sicer katoličanka, a zagovornica splava, poudaril, da "naravni moralni zakon in nauk Cerkve o dostojanstvu človeškega življenja od spočetja do naravne smrti vsem katoličanom, še posebej pa zakonodajalcem, pravnikom in odgovornim za skupno dobro družbe, narekujeta sodelovanje z vsemi možmi in ženami dobre volje za spodbujanje pravične pravne ureditve, ki bo človeško življenje ščitila v vsakem trenutku". Pelosijeva, ki je v italijansko prestolnico prispela v nedeljo, se je v torek sestala z italijanskim premierom Silviom Berlusconijem. Saab vse bliže stečaju STOCKHOLM/BERLIN - Švedski proizvajalec avtomobilov Saab, ki je v stoodstotni lasti ameriškega giganta General Motors (GM), se je zaradi načrtov za prestrukturiranje, ki jih je v torek predstavil GM, znašel na robu stečaja. Vodstvo GM je švedskega proizvajalca v svojih načrtih odpisalo, švedska vlada pa še naprej zavrača lastniški vstop v podjetje. GM je v svojih načrtih med drugim zapisal, da namerava prodati ali ukiniti znamke avtomobilov, kot so Saab, Hummer in Saturn, ostali pa bi mu Chevrolet, Cadillac, GMC in Buick ter Pontiac z dvema ali tremi modeli. (STA) afganistan - Tudi Italija krepi svojo odpravo Obama pošilja dodatnih 17.000 ameriških vojakov WASHINGTON - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek ukazal napotitev 17.000 dodatnih enot v Afganistan in sporočil, da je povečanje ameriške vojaške prisotnosti potrebno zaradi vse slabšega položaja v državi, ki doslej ni dobila strateške pozornosti in virov, ki jih nujno potrebuje. Obama je povečanje ameriške pozornosti Afganistanu, kjer je teroristična mreža Al Kaida pod zaščito skrajnega isla-mističnega režima talibanov pripravila napade na ZDA 11. septembra 2001, napovedoval že med predsedniško kampanjo. Predhodnika Georgea Busha je nenehno kritiziral, da se je spustil v pustolovščino v Iraku, preden je končal delo v Afganistanu, kjer talibani spet pridobivajo na vplivu. Obama je v torek ukazal, da gre v Afganistan enota okrog 8000 marincev in 4000 pripadnikov kopenske vojske s 5000 pripadniki podpornih enot. Te enote so bile predvidene za namestitev v Iraku spomladi in poleti. Število bojnih enot naj bi v Iraku tako padlo s 14 na 12 brigad. Odločitev o zmanjšanju enot v Iraku sicer še ni bila sprejeta. Italijanski zunanji minister Frattini z afganistanskim predsednikom Karzajem ansa ZDA imajo v Afganistanu več kot 30.000 vojakov, poveljnik sil general David McKiernan pa si želi, da bi jih dobil še najmanj 30.000. Obama naj bi se v dveh tednih odločil, za koliko bo zmanjšal ameriško vojaško prisotnost v Iraku, in prav tako, koliko enot bo poslal še v Afganistan. O odločitvi je v torek obvestil člane kongresa in po telefonu tudi afganistan- skega predsednika Hamida Karzaja. Včeraj pa se je nenapovedano mudil v Kabulu italijanski zunanji minister Franco Frattini. Tudi Italija namerava nekoliko okrepiti svojo vojaško odpravo v državi, in to za 2.800 vojakov do junija, avgusta pa še za 200 do 250 enot. Sicer pa se je Frattini včeraj pogovarjal s Karzajem tudi o okrepitvi gospodarskega in političnega sodelovanja. gaza - Hamas je pogoj že zavrnil Izrael za premirje zahteva izpustitev vojaka JERUZALEM - Izraelski varnostni kabinet je včeraj soglasno odločil, da ne bo privolil v premirje in odprtje prehodov z območjem Gaze, dokler palestinsko gibanje Hamas ne bo izpustilo izraelskega vojaka Gi-lada Šalita, ki so ga zajeli pred dvema letoma in pol, poročajo tuje tiskovne agencije. Hamas je pogoje izraelskega varnostnega kabineta že zavrnil. Izpustitev vojaka Šalita kot pogoj za prekinitev ognja je predlagal izraelski premier Ehud Olmert. "Ni si moč zamisliti, da bi dosegli dogovor s Hamasom, bodisi ob posredništvu Egipta bodisi brez njega, brez izpustitve Gilada Šalita," je po včerajšnjem zasedanju varnostnega kabineta dejal izraelski notranji minister Mejr Šetrtit, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Hamas je na pogajanjih o prekinitvi ognja že doslej zavračal povezovanje prekinitve ognja z izpu- stitvijo izraelskega vojaka in se je želel o izmenjavi talcev pogajati ločeno. Palestinsko gibanje na pogajanjih z Izraelom, ki potekajo ob posredništvu Egipta, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa zahteva umik izraelske gospodarske in trgovinske blokade območja Gaze ter odprtje mejnih prehodov. V zamenjavo za izpustitev vojaka Šalita je Hamas zahteval izpustitev več sto palestinskih ujetnikov iz izraelskih zaporov, s čimer pa se ne strinja izraelska stran. Egipt je kasneje sporočil, da je preložil medpalestinsko spravno konferenco, ki naj bi 22. februarja potekala v Kairu, poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na egiptovsko tiskovno agencijo Mena. Po navedbah egiptovskih virov so konferenco preložili, ker so potrebna dodatna posvetovanja. Druge podrobnosti zaenkrat niso znane. (STA) 1 4 Četrtek, 19. februarja 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it gorica - Tajnik CGIL Paolo Liva o gospodarstvu na ozemlju pokrajine Kriza šele trka na vrata, najhuje v lesnem sektorju » V Tržič prihajajo novi podjetniki, Gorica ne zna izkoristiti obmejne lege< Svetovna gospodarska kriza šele trka na vrata goriške pokrajine. Nekateri obrati in tovarne že občutijo prve negativne učinke recesije, v prihodnjih mesecih pa naj bi se s krizo soočila številna podjetja in družbe. Pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva pričakuje največ težav v lesnem sektorju, ki se sicer že več mesecev ponaša z negativnimi gospodarskimi kazalci. V težavah so predvsem srednja in mala podjetja iz severnega dela pokrajine, to se pravi iz občin Krmin in Mariano, kjer so obrati tesno povezani s proizvodnjo lesnih tovarn v Manzanu in okoliških občinah. »Dežela je pred kratkim razglasila krizno stanje tudi za občini Mariano in Krmin ravno zaradi povezanosti z proizvodnjo na Videmskem; to nam omogoča, da lahko uvedemo razne socialne blažilce v podjetjih, ki so zašla v krizo,« razlaga Liva in pravi, da so na žalost nekatera podjetja obsojena na zaprtje. Slabi časi se pišejo predvsem obratom, ki so specializirali svojo proizvodnjo v povezavi z večjimi tovarnami in ki zato niso kaj dosti vlagali v inovacijo. Težke trenutke po besedah Live doživljajo tudi delavci tržiške tovarne Eaton, ki proizvaja ventile za avtomobile. »Ker je lastnik tovarne ameriška družba, krajevne uprave in sindikati imamo zelo malo manevrskega prostora za reševanje krize,« pojasnjuje tajnik CGIL in pravi, da je v tovarni zaposlenih 350 delavcev, drugih petdeset pa jih dela za povezana podjetja. Po besedah Live bo preživetje tovarne v veliki meri odvisno od razmer na svetovnem avtomobilskem trgu, zato pa je treba upati, da se bo predvsem ameriško gospodarstvo čim prej spet postavilo na noge. Liva vsekakor ugotavlja, da se morajo tudi podjetniki iz goriške pokrajine marsikaj naučiti od hude gospodarske krize. »Predvsem morajo dobiček vlagati v razvoj svojih obratov in tovarn, ne pa iskati lahkih poti do zaslužka na borznih trgih,« pravi Liva in poudarja, da morajo podjetja vlagati tudi v inovacijo, brez katere danes enostavno ne gre. Bolj kot zaradi gospodarske krize, ki se bo itak prej ali slej zaključila, je Li-va zaskrbljen zaradi vse večjih razlik med južnim in severnim delom pokrajine, kjer gospodarstvo napreduje z različnimi hitrostmi. »V Tržič prihajajo novi podjetniki. Slovensko navtično podjetje Seaway je skoraj dogradilo svoje hale; v kratkem bo zaposlilo 120 delavcev, skupno pa jih bo imelo 300. Kmalu naj bi se v industrijsko cono vselila še francoska družba Beneteau, ki gradi jadrnice. Tržiško gospodarstvo se torej krepi; osrednji obrat - ladjedelnica Fincantieri - ima ob tem naročila še za vse prihodnje leto. Komaj se bodo Združene države Amerike opomogle, bi moralo v Tržič priti še kako naročilo, tako da na prihodnost ladjedelnice gledamo z optimizmom,« pravi Liva, ki ima precej drugačno mnenje za gospodarski razvoj Gorice. Po njegovih besedah mesto in njegova okolica nimata velikih perspektiv, ker ne znata izkoristi svoje obmejne lege in ne znata navezati stikov s sosedi v Sloveniji. Liva je prepričan, da bi morale krajevne uprave več vlagati v čezmejno sodelovanje, v razvoj čez-mejnega univerzitetnega pola, sploh bi si morali upravitelji več prizadevati, da bi Gorico vključili v mednarodne koridorje, ki bodo povezovali zahodno in vzhodno Evropo. Tajnik CGIL tudi ugotavlja, da v severnem delu goriške pokrajine pravzaprav ni podjetnikov, ki bi bili pripravljeni vložiti svoj kapital v nove gospodarske dejavnosti. Edina večja naložba je po njegovih besedah komercialno središče v Vilešu, kjer bo imela svojo veletrgovino tudi švedska veriga IKEA. V njej bo zaposlenih okrog 250 Paolo Liva (zgoraj) in lesarsko podjetje na Krminskem (desno) bumbaca gorica - 40-dni stari otrok naj bi bil žrtev nasilja Oče osumljen V zaporu zaradi suma poskusa umora - 9-letna Goričanka, ki jo je zbil avtomobil, v umetni komi Otročič, ki je bil star komaj 40 dni, je bil žrtev nasilja. Njegovo zdravstveno stanje je stabilno, naj ne bi bil v življenjski nevarnosti, vendar prognoza ostaja pridržana. V videmski bolnišnici, kamor so dojenčka prepeljali kmalu po prihodu v goriško bolnišnico, so ugotovili vrsto hematomov na glavi, ki naj bi bili posledica očetovega nasilnega ravnanja. Preiskovalci molčijo, kot je prav, zato da se ta srhljiva zgodba o nasilju v družinskem okolju, žrtev katerega je nebogljeni otročič, čim bolje razčisti. Znano pa je, da so včeraj dopoldne odpeljali otrokovega očeta v goriški zapor, kjer ga je sodna policija pridržala. Osumljen je poskusa umora. Zato bi zaščitili vse vpletene osebe, njihovih imen niso posredovali. Po razpoložljivih podatkih je otrok sin 24-letnega očeta, ki naj bi bil po poklicu delavec, in ravno tako stare mamice - oba sta italijanska državljana - z bivališčem v Semenišld ulici v Gorici. Njuno stanovanje so zasegli, v kolikor je kraj domnevnega nasilja. Po ugotovitvah zdravnikov naj bi bil otrok že večkrat podvržen nasilju. Nad njegovim stanjem bdi osebje neonatološkega oddelka vi-demske bolnišnice, kamor so ga nemudoma odpeljali, potem ko so ga v torek zjutraj sprejeli v goriško pediatrijo, kjer pa so ugotovili, da bodo otroku učinkoviteje pomagali videmski zdravniki. Dojenček je utrpel poškodbo lobanje. Preiskavo vodijo goriški karabinjerji in jo koordinira namestnik državnega tožilca Marco Panzeri. Danes ali jutri bo sodnik za predhodne preiskave na podlagi zaslišanja odločal o očetovem priporu. Mamico so zaslišali že v torek popoldne. Na osnovi dosedanjih spoznanj je utemeljen sum, da je bil otrok žrtev nasilja, kar pa bodo morali potrdili ali zanikati zdravniki. Tudi zdravstveno stanje 9-letne Goričanke, ki jo je v torek zjutraj zbil avtomobil v ulici Garzarolli v Gorici, naj bi bilo stabilno, vendar je obenem zelo hudo, zato pri znancih ni zaznati sledi optimizma, temveč le veliko, ganjeno upanje. Prejšnjo noč so deklico na Ka-tinari dvakrat operirali zaradi udarca v glavo. Ostaja v umetni komi. delavcev, vsega skupaj pa naj bi po predvidevanjih sindikatov v komercialnem središču zaposlili približno 500 oseb. Čeprav v glavnem ne gre za delovna mesta z visoko kvalifikacijo, je po besedah Live odprtje komercialnega središča dobrodošlo, ker bo v njem zaposlenih veliko žensk. V goriški pokrajini je namreč stopnja ženske brezposelnosti višja od moške, sicer pa se v zadnjih časih število brezposelnih ni bistveno povišalo. »Veliko bolj smo zaskrbljeni za porast ur dopolnilne blagajne,« razlaga Liva in pravi, da se je lani število ur dopolnilne blagajne povišalo za kar 130 odstotkov glede na leto prej. »Delavci na dopolnilni blagajni prejemajo po 750 evrov na mesec, kar nedvomno ni veliko, vendar ti vsaj pomaga preživeti. V veliko večjih težavah se znajdejo pre-kerni delavci. Kdor je namreč zaposlen s terminskimi pogodbami, nima pravice do dopolnilne blagajne; če njegovo podjetje zaide v krizo, izgubi delo in ostane na cesti,« pojasnjuje Liva in za zaključek poudarja, da si ravno zaradi tega sindikat prizadeva za sklepanje pogodb za nedoločen čas, ki dajejo zaposlenim večjo socialno varnost. (dr) gorica Namesto glob v* • večji nadzor Sile javnega reda bodo okrepile nadzor nad ulicami goriškega mestnega središča. Zaradi agentov naj bi se posledično znižala prisotnost oseb, ki po mestu prosijo miloščino, hkrati pa naj bi se »pomirili« tudi ponočnjaki, ki se predvsem ob koncu tedna zbirajo v javnih lokalih in pred njimi. Odločitev o povečanem nadzoru s strani sil javnega dela so sprejeli med včerajšnjim zasedanjem odbora za varnost, ki so se ga udeležili prefektinja Maria Augusta Marrosu, kvestor Antonio Tozzi, župan Ettore Romoli in poveljniki policije, ka-rabinjerjev in finančne straže. Na srečanju so ugotavljali, da bi z globami in občinskimi odredbami o »preganjanju« beračev ne rešili težav zaradi prisotnosti oseb, ki v zadnjih časih pogosteje kot kdajkoli prej prosijo miloščino po goriških ulicah. Večinoma gre za priseljence iz raznih afriških držav; nekateri izmed njih so zelo vsiljivi, zato pa so predvsem starejši občani opozarjali nanje tako mestne upravitelje kot tudi sile javnega reda. Na včerajšnjem zasedanju na pre-fekturi so sklenili, da bodo poostren nadzor nad mestnimi ulicami izvajali tako ka-rabinjerji in policisti kot tudi finančni stražniki in mestni redarji. Osebe, ki prosijo miloščino, se nerade srečajo s silami javnega reda, zato naj bi zapustile Gorico ob večji prisotnosti agentov. Prositi miloščino samo po sebi sicer ne predstavlja kaznivega dejanja; zakon je kršen le v primeru, da so osebe, ki prosijo miloščino, posebno vsiljive in nadležne. Sile javnega reda bodo nadzor nad mestnimi ulicami poostrile tudi v nočnih urah. Po pretepu izpred desetih dni v javnem lokalu Casino v ulici Crispi v Gorici je namreč spet stopil v ospredje pozornosti problem nočnega hrupa v mestnem središču. Občinska uprava je svojčas z odredbo upravitelje javnih lokalov iz ožjega središča prisilila, da zaprejo svoje bare predčasno; problem nočnega hrupa je bil takrat rešen, vendar le za kratek čas, saj so mladi kaj kmalu odkrili in začeli obiskovati nove lokale v drugih predelih mesta. Zdaj bodo težave s hrupom reševali skupaj z agenti sil javnega reda, ki bodo skrbeli, da ne bo prišlo do ekscesov; hkrati bodo redno opravljali kontrole v javnih lokalih, tako da bodo njihovi upravitelji spoštovali odredbe o točenju alkoholni pijač, vrtenju glasbe in urnikih zaprtja. (dr) gorica - Gradnja stanovanj ATER Zamudo povzročile italijanske železnice Zamudo pri začetku gradnje poslopja s 24 socialnimi stanovanji na Rojcah so povzročile italijanske železnice, ki niso dale potrebnega soglasja projektu. Tako zagotavljajo v goriškem podjetju za javne stanovanjske gradnje ATER in razlagajo, da so pred enim letom italijanske železnice zavrnile projekt, ker naj bi načrtovano poslopje stalo preblizu železniškim tirom. O stanovanjskem kompleksu, ki naj bi stal med ulicama Del Carso in Pasubio, na območju nekdanje klavnice, se govori že več let. Svojčas je podjetje ATER prejelo od dežele 8.500.000 evrov, za uresničitev tega in še nekaterih projektov; pred enim letom so pripravili načrt, ki so ga morali po zavrnitvi italijanskih železnic spremeniti. Zatem so ga posredovali ministrstvu za infrastrukture, od koder na podjetju ATER še niso prejeli potrebne zelene luči za nadaljevanje postopka in začetek gradbenih del. Na zamudo pri uresničitvi stanovanjskega kompleksa so opozorili nekateri občinski svetniki, ki so se v občinskem svetu spraševali, zakaj se gradnja še ni začela. tržič - Zaradi preprodaje mamil Šesterica zaprta Odbornica zagovarja delovanje nizkopražnega centra SPDG V PLANINSKI ZVEZI Člani zavarovani Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča člane, da je društvo zaprosilo za vpis v Planinsko zvezo Slovenije, kar omogoča, da bodo člani zavarovani za kritje stroškov reševanja v tujih gorah, za primer smrti in invalidnosti in za odgovornosti osebe oziroma stvari. Pri društvu so se odločili za kategorijo B članstva, s čimer dobijo člani tudi znamkico o recipročnosti, to je potrdilo za uveljavljanje popustov za prenočevanje v planinskih kočah štirinajstih planinskih organizacij alpskega loka. Dosedanji in novi člani lahko zaprosijo za novo izkaznico; obvezna je slika. Društveni sedež v Gorici bo v ta namen odprt v ponedeljek, 23. februarja, od 18. do 20. ure ter v ponedeljek, 2. marca, prav tako od 18. do 20. ure. Šest mladeničev, ki so jih v torek v Tržiču aretirali zaradi preprodaje mamil, je še vedno v goriškem zaporu. Danes bo potekala obravnava, med katero bo sodnik odločil, ali bodo morali Stefano Micheluz, brata Mario in Claudio Puglisi, Cristian Massimo, Francesco Francioso in Juan Perani ostati še naprej v kaznilnici ali pa bodo na nadaljevanje sojenja čakali na prostosti. Preiskava, v katero je poleg aretirane šesterice vključenih še drugih šest mladeničev, se je pričela leta2007. Zahteva za pripor je že bila posredovana že 1. septembra lani, medtem ko jo je sodnik podpisal letošnjega 4. februarja. Preiskovalci so ugotovili, da so osumljenci preprodajali hašiš in marihuano v Tržiču in okolici, še največkrat pa so to opravljali v baru Tommasu - njegova upravitelja sta brata Puglisi - in v socialnem centru Officina sociale. Tržiška občinska odbornica Cristiana Morsolin medtem zagovarja delovanje niz-kopražnega centra Entrata libera. V njem nudijo pomoč uživalcem mamil, dejavnost pa poteka v sodelovanju z ustanovo SERT. Center Entrata libera deluje v pritličju po- Cristiana Morsolin altran slopja v ulici Natisone, v katerem je tudi središče Officina sociale. Po besedah Morso-linove gre za povsem ločeni dejavnosti; center Entrata libera vodi svoje programe v povezavi z javnimi ustanovami, medtem ko Of-ficina sociale je zgolj najemnica prostorov na prvem nadstropju poslopja, ki je sicer v občinski lasti. Morsolinova poudarja, da so v centru Officina sociale zasegli zgolj trideset ogorkov cigaret, hkrati upa, da se ne bo ponovila zgodba iz mladinskega središča. Na njegovem dvorišču so namreč svojčas našli nekaj brizgalk, za katere se je izkazalo, da so bile tja namerno odvržene. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 19. februarja 2009 1 7 gorica - Deželni svetnik Giorgio Brandolin z vodstvoma SKGZ in ZSKD Povezovalna vloga je manjšini pisana na kožo Brandolin o volitvah: Izbire kandidatov in zavezništev morajo dozoreti na krajevni ravni Vodstvi Slovenske kulturno-gospo-darske zveze (SKGZ) in Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD), ki sta ju vodila predsednika Rudi Pavšič in Marino Mar-sič, sta se v goriškem KB centru srečali z deželnim svetnikom Demokratske stranke Giorgiom Brandolinom, ki je izrazil prepričanje, da je slovenska manjšina ključen razvojni in povezovalni element v čezmej-nem prostoru. Uvodoma sta Pavšič in Marsič izpostavila pomembno vlogo, ki jo je Brando-lin odigral kot predsednik goriške pokrajine v prelomnem obdobju tako za Goriško kot za širše območje. Pomembna je bila tudi njegova aktivna vloga v korist slovenske narodnostne skupnosti in konkretnega povezovanja goriškega čezmej-nega prostora, sta ugotavljala na srečanju, ki so se ga udeležili še Igor Komel, David Peterin, Vesna Tomšič in Mariza Pelesson. V pogovoru so tudi poudarili potrebo, da naj se manjšini omogoča vloga spodbujevalca večkulturnosti in večjezičnosti. S tem v zvezi so ravno goriški Kulturni dom, ZSKD in SKGZ že uresničili veliko pobud, ki so prispevale k odpravljanju napetosti in obremenjenosti s preteklostjo ter tako utrdile temelje pravega medkulturnega dialoga. Brandolin je s povedanim soglašal in potrdil, da je pripravljen pomagati ter tudi sedanji deželni vladi posredovati predloge in načrte, ki nastajajo v okviru slovenske narodnostne skupnosti. »Še močneje moramo verjeti v so- Brandolin med Pavšičem (levo) in Peterinom v goriškem KB centru bumbaca delovanje, ki mu z že odrabljenim izrazom pravimo čezmejno. Vendar je to edina pot, da na slovenski in italijanski strani odpravimo v ljudeh vse ostanke meje in miselnih pregrad. Ravno slovenska narodnostna skupnost lahko odigra glede tega odločilno vlogo,« pravi Brandolin in dodaja: »Zavedam se, da kot predstavnik Demokratske stranke, ki še ni zares zaživela in doživlja hudo stisko, in član opozicije na deželi nimam velike moči, ravno zato pa si bom prizadeval za skupno nastopanje s kolegi v deželnem svetu Antonazom, Gabrovcem in Kocijančičem. Skupaj lahko učinkovite- je zagovarjamo interese manjšine, ki pa mora - zato da bo dejavnik razvoja - biti odprta, otresti se mora vrtičkov, iskati mora obenem interes okolja, v katerem živi, gojiti mora vsestranske odnose, dajati mora na razpolago svoje najboljše sile in tudi svoje kulturne domove in športne strukture, kot nekateri že zgledno počenjajo. Za to sem si prizadeval kot predsednik pokrajine, v to nameravam vlagati svojo politično težo tudi danes. Pod temi pogoji bo manjšina veliko naredila za ves goriški prostor.« Torkovo srečanje v KB centru je bilo obenem priložnost za analizo stanja v manjšini ter odnosov med krovno organizacijo SKGZ in političnimi strankami tudi v luči priprav na junijske občinske volitve. Glede tega je Brandolin dejal, da v treh goriških občinah s slovensko večinsko prisotnostjo - tako kot v ostalih enajstih občinah pokrajine, kjer bodo potekale volitve -, bodo morale izbire kandidatov in zavezništev dozoreti na krajevni ravni, na teritoriju. »Katera koli izbira, ki bi jo vsiljevali z vrha ali od zunaj in ne bi upoštevala volje in usmerjenosti domačinov, bi bila napačna in bi naredila več škode kot dobrega,« je zaključil Giorgio Brandolin. brulc in romoli Dve Gorici, ena vizija? Župana Gorice in Nove Gorice, Ettore Romoli in Mirko Brulc, bosta danes, na javnem srečanju, odgovarjala na vprašanje, ali imata Gorici eno samo (razvojno) vizijo. Priložnost za soočanje med županoma prireja Slovenska kulturno gospodarska zveza, vodila pa ga bosta novi urednik dnevnika Il Piccolo, Paolo Possamai, in urednik Primorskega dnevnika, Dušan Udovič. Poleg omenjenih bodo na srečanju, ki bo potekalo danes ob 18. uri v goriškem Kulturnem domu, sodelovali še odbornik za finance pri goriški občini Guido Germano Pettarin, direktor Visokošolskega in raziskovalnega središča (VIRS) iz Nove Gorice Uroš Saksida in direktor Primorskega tehnološkega parka Stojan Ščuka. Namen današnjega dogodka je napeljati pogovor na evroregijo in na možnost, ki se ponuja Goricama, da bi skupaj postali prestolnica evroregi-je, saj imata vse potrebne značilnosti za vodenje takšne ustanove. Mesti imata idealno geopolitično lego, na kulturni ravni ne zaostajata za nikomer in že združujeta vse tri kulture, ki bodo sobivale v evroregiji, in sicer slovensko, italijansko in nemško. Župana bosta opravila tudi obračun dosedanjega sodelovanja in nakazala poti, ki jih občinski upravi nameravata skupaj prehoditi. gorica - Štandreško društvo Skultura 2001 si prizadeva za počastitev pionirjev letenja Rusjanovo obeležje na letališču? Komisija si je že ogledala lokacijo - Skulptura naj bi stala na robu letališkega travnika - Lastnik zemljišča je uprava državne posesti Uresničuje se želja članov štandreškega društva Skultura 2001, da bi ob sodelovanju rajonskega sveta za Štandrež in pod pokroviteljstvom javnih uprav in raznih združenj na območju goriškega letališča namestili obeležje, ki bo spominjalo na pionirske čase letenja. Letošnje leto je namreč posvečeno bratoma Jožetu in Edvardu Rusjanu, snovalcema in graditelje, a letal, ki sta pred sto leti na goriških Rojah preizkušala svoje leteče izdelke. Šlo je sicer za drugačna letala, kot jih poznamo danes, vendar brez teh pionirjev, ki so pomanjkljivo znanje nadomestili z navdušenjem in trdnim prepričanjem v uspeh, bi tudi »jumbo jetov« ne imeli. Prav po zaslugi bratov Rusjan, ki sta svoj dom imela v ulici Cappella pod Kostanjevico, je bila mala Gorica vpisana v seznam evropskih krajev, ki so prispevali k razvoju letalstva. Vse to se je dogajalo, ko so naši kraji še pripadali avstro-ogrski monarhiji in ko je Gorica veljala za pomembno kulturno in gospodarsko središče razvite ve-čnarodnostne dežele. Cvetočim letom je sledila 1. svetovna vojna, njej pa 25-letno obdobje črnega režima, v katerem ni bilo prostora za slovenska brata Rusjan. To se je dogajalo tudi po drugi svetovni vojni, vse do nekaj let od tega. No, zdaj Rusjana spoznavajo in cenijo tudi italijanski krogi, tako da so njuni podvigi našli pot tudi v italijansko časopisje in knjižne izdaje. Kot rečeno, se Štandrežci ogrevajo za postavitev trajnega obeležja Edvardu in Jožetu v čast. V ta namen se je na območju kar precej zanemarjenega letališča pred nekaj dnevi mudila komisija, podrobno je pregledala teren in ugotovila lokacijo, kjer bi lahko obeležje stalo. Komisijo so sestavljali predstavniki štandreškega rajonskega sveta, društva Skultura 2001, ZSŠDI in kulturnega združenja 4° Stormo. Prisotna je bila tudi nečakinja pionirjev letalstva Grazia Rusjan in Stefano Jus, ki poučuje na visoki šoli za mozaike v Spilimbergu. Prisotnost je najavil tudi Jurij Smole z akademije za likovno umetnost in oblikovanje iz Ljubljane, a je zaradi drugih zadržkov zadnji hip odpovedal pot v Gorico. Obe strokovni ustanovi namreč sodelujeta na kiparskih srečanjih, ki potekajo v Štandrežu in sta tudi izdelali okviren načrt za obeležje. Po ogledu lokacije je komisija ugotovila, da bi tako obeležje v obliki manjše skulpture najbolj prišlo do izraza nekaj desetin metrov stran od glavnega vhoda, na samem robu letališkega travnika. Lastnik zemljišča je uprava državne posesti, člani prisotnih združenj in ustanov pa so mnenja, da ne bi smelo biti večjih birokratskih ovir, saj gre za obeležitev pomembnega zgodovinskega jubileja, ki ga Gorica na noben način ne sme spregledati. (vip) Komisija med ogledom lokacije, kjer naj bi stalo spominsko znamenje foto vip zagraj Občina prireja tečaj slovenščine Zagrajska občina prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila profesorica Tjaša Ruzzier. Lekcije -skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagraju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za vpisovanja je na voljo tajništvo zagrajske občine (tel. 0481-93308). Tečaj je brezplačen, v prvi vrsti je namenjen prebivalcem občine Za-graj, ki je od leta 2004 pobratena s krajevno skupnostjo Branik. štandrež - V domu Andrej Budal v polnem teku gradnja pustnega vozu CD Rom z množico pustarjev Iz štandreškega pustnega tabora napovedujejo prisotnost 86 maškar iz raznih krajev od Benečije do Trsta V Štandrežu trije opazujejo, eden pa dela? bumbaca Ob pustnem vozu štandreškega kulturnega društva Oton Župančič bo na nedeljskem sprevodu po Sovod-njah rajalo 86 pustarjev, med katerimi jih bo tudi nekaj, ki prihajajo iz raznih krajev od Trsta do Benečije. Podatek o številu udeležencev so posredovali iz štandreškega pustnega tabora, od koder zagotavljajo, da ne gre za pustno šalo, saj naj bi bilo ob letošnjem vozu veliko več maškar kot v prejšnjih letih. Povedali so tudi, da gradnja voza poteka s polno paro, po vsej verjetnosti pa bodo z delom zaključili v soboto oz. v nedeljo dopoldne. Z vozom se bodo kot rečeno odpeljali na sovo-denjsko povorko društva Karnival, medtem ko jih na pustni torek čaka koledovanje po Štandrežu. Zbrali se bodo opoldne pred domom Andrej Budal, nato pa se bodo odpravili na obhod vaških domačij. Nazadnje so napovedali, da bo voz imel naslov CD Rom. 1 6 Četrtek, 19. februarja 2009 GORIŠKI PROSTOR Opij v šoferski kabini / nova gorica - Zaradi slabih poslovnih rezultatov Se družba Mip dokončno potaplja? Včeraj delavci niso dobili plač - Sindikat se že pripravlja na stečajni postopek Nesreča v Gradeč V okviru rednih vzorčnih kontrol so agenti goriške finančne straže in osebje carinske službe med prehodom državne meje pri Štandrežu odkrili večjo količino opija, ki ga tako kot heroin pridobivajo iz maka. Čez mejo sta ga v Italijo pripeljala šoferja na tovornjaku iz Irana. Opojne snovi nista skrbno skrivala, saj so 3,6 kilograma opija našli v šoferski kabini. Mamilo so zasegli, možakarja pa prijavili oblastem. Zaposleni v Mipu (Mesna industrija Primorske) po pričakovanjih včeraj niso prejeli plač. »Nič ne moremo narediti, ker se je SID banka usedla na vse naše prilive. Vse je v njihovih rokah,« je pojasnil Vojteh Volk, koordinator skupine Mip. O tem, da je začela SID banka prejšnji teden unovčevati zavarovanja za kredite družbam skupine Mip, pa je Volk povedal: »SID banka ni potegnila poteze, ki bi pomagala reševati problem Mipa, ampak nasprotno. Menim, da gre v tem primeru za teror nad gospodarstvom. Ukrepi vlade bi morali iti v smer, da bi se pomagalo podjetjem, ki imajo perspektivo, blagovne znamke, sodobno tehnološko opremo, naročila - in Mip to ima. Ne pravimo, da me-nedžment ni delal napak. Toda menedžment se lahko zamenja, ni pa treba na tak način kaznovati delavcev in uničiti podjetja.« Volk je izrazil prepričanje, da so popolnoma »zabetonirani«. Skupina Mip ima po njegovih besedah v Sloveniji 71 milijonov kreditov, skupno pa preko 90 milijonov. Leta 2007 je imela 96 milijonov evrov kon-solidiranega prometa. Za leto 2008, ki je bilo poslovno precej slabše, uradnih podatkov še ni. Proizvodnja se je v večjem delu ustavila. Mipu grozi, da mu bodo izključili elektriko (družba Elektro Primorska je to enkrat za krajši čas že storila) in vodo. Več kot 400 delavcev od 750, ki jih skupina Mip zaposluje v Sloveniji, je trenutno na dopustu ali na čakanju. Včeraj je tudi uprava skupine Panvita potrdila, da ne bo lastniško vstopila v Mip. Konzorcij bank upnic Mipa je namreč uradno zavrnil Panvitino ponudbo -menda zato, ker ni vsebovala nakupa Mesne industrije Pomurka in farme Podgrad -, ta pa svoje ponudbe ne namerava spremeniti oz. dopolniti. V Mipu so povedali, da ponudba, ki jo je oddala Panvita, ni v skladu s predponud-bo, na osnovi katere je bila Panvita izbrana kot najboljši ponudnik, da opravi skrbni pregled. Ponudba po njihovih besedah ni bila sestavljena tako, da bi reševala zastavljene cilje dokapitalizacije skupine Mip in zagotavljala ohranjanje celotnega delovanja skupine. Redke delavce, ki še hodijo v službo, je včeraj na oglasni deski pričakalo sporočilo, da bodo jutri izvedeli, ali plača bo ali ne. »O tem, kaj se z Mipom dogaja, izvemo iz medijev. Nihče nam nič ne pove. Dokler preje- V kromberškem obratu Mipa (desno); družbi grozi, da ji bodo izključili tudi elektriko in vodo foto n.n. mamo plače, pa čeprav z zamiki, bomo hodili delat, kaj naj drugega,« je povedal delavec Drago Krpelj iz Nove Gorice, eden redkih, ki je bil pripravljen spregovoriti o težavah. »Delam v obratu, kjer pripravljamo meso za maloprodajo. Trenutno naredimo toliko, kolikor je surovine. Dva do tri dni na teden delamo, sicer smo doma, na čakanju,« je še dodal in, ne da bi vedel, koliko časa bo še imel zaposlitev, se je odpravil proti domu. Za komentar trenutnih razmer v Mi-pu, ki niso rožnate, smo prosili tudi sekretarja Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije Jova Labanca. »Vemo, da bo seja nadzornega sveta Mipa 20. februarja, in najbrž se bo zgodil črni scenarij, da bo šel Mip s svojima družbama farme Podgrad in Me- sne industrije Pomurka v stečaj,« je povedal in dodal, da se že pripravljajo na stečajni postopek, saj bodo skušali članom sindikata, pa tudi ostalim delavcem pomagati. »Lokalno skupnost smo že pozvali, naj se Mipu ne ukine voda, da ne bi prišlo do kakršne nesreče, zastrupitve ali podobnega zapleta, ker gre vendarle za hrano, kar je občutljivo. Isto velja za elektriko. Pobudo smo naslovili tudi na razna ministrstva, da bi v čim večji meri zaščitili ljudi. Ker dvomimo, da bo iz stečajne mase kaj ostalo za poplačilo ljudi, se z občinami na območjih, kjer delujejo družbe skupine Mip, pogovarjamo o koriščenju rezervnih skladov za pomoč ljudem, ki najverjetneje ne bodo dobili plač,« je zaključil. Nace Novak golobič Zaradi več denarja za podjetja Slovenski minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je v družbi predstavnikov ministrstva za gospodarstvo včeraj v Novi Gorici predstavil javne razpise obeh ministrstev za leto 2009. Po posvetu je povedal, da je gospodarstvo na Severno Primorskem razvojno in izvozno orientirano in zaradi tega zahtevno. Zato pričakuje, da bo država svojo vlogo odigrala bolje, kot jo je pogosto v preteklosti. »Želeli smo predstaviti razpise v podporo razvojno-raziskovalnim aktivnostim podjetij, kar je posebej pomembno v teh kriznih časih, ko podjetja sama ne morejo več investirati v to v takšni meri,« je poudaril Golobič in pojasnil, da vlade namenja temu področju bistveno več sredstev kot v preteklosti, in sicer namesto 50 milijonov evrov, kot je bilo sprva predvideno, kar 150 milijonov evrov. Povedal je še, da so želeli gospodarstvenike seznaniti s tem povečanjem denarja in poskrbeti, da bodo v čim krajšem času pripravljeni konkurirati na razpisih za ta sredstva. Posvet je bil tudi priložnost za to, da so gospodarstveniki izrazili pripombe in mnenja o tem, kako razpisovanje in razdeljevanje teh sredstev optimizirati. »Tu je veliko rezerve, ogromno administrativnih ovir in nesmiselnih zahtev, ki nimajo zveze s predpisi EU. To želimo izči-stiti, ker pripravljamo za jesen sistemsko spremembo na tem področju. Pet milijard evrov, ki Slovenijo tako rekoč čaka iz nepovratnih sredstev, preprosto ne sme biti nepovratno izgubljenih,« je dodal Go-lobič in pojasnil, da bi se to zgodilo, če bi nadaljevali po stari poti. (nn) V Gradežu se je včeraj ponesrečil mlad delavec. Podrl je drevo, vendar mu je leto padlo na noge. Z rešilcem so ga prepeljali v tržiško bolnišnico, kjer so ga sprejeli na zdravljenje. Njegovo zdravstveno stanje ni hudo. Praznik SKP v Doberdobu Stranka komunistične prenove (SKP) -krožek Doberdob vabi člane in simpatizer-je drevi ob 20. uri v bar sprejemnega centra Gradina, kjer bo praznik včlanjevanja s harmoniko, »fancjuljni« in seveda tudi z novimi izkaznicami. Prisoten bo pokrajinski tajnik SKP Alessandro Saullo. Skala in Tkivo Časa V Goriški knjižnici Franceta Bevka bodo danes ob 18. uri predstavili roman Skala in zbirko kratke proze Tkivo Časa Bojana Bizjaka Zakawskyja. O knjigah, avtorju in njegovem literarnem ustvarjanju bo govoril Ivan Mer-molja, odlomke iz predstavljenih del bosta brala Ana Krečič in Andrej Turk. (nn) Visoka stopnja PM10 V Gorici je v torek stopnja prašnih delcev PM10 presegla dovoljeno mejno vrednost. Če bo onesnaženost vztrajala tri dni zapored, bo občina sprejela prve ukrepe za njeno omejevanje. Degrassi na čelu FNP-CISL Mauro Degrassi je nov predsednik goriške federacije sindikata upokojencev FNP-CISL. Poleg njega sta bila v tajništvo federacije imenovana Itala Cristin in Ervino Mucchiut. Gorici sedež agencije ARPA Deželni svetnik Ljudstva svobode Roberto Marin predlaga, da naj se v Gorici uresniči sedež deželne agencije za okolje ARPA. Ustanovo bodo namreč reorganizirali, tako da bodo ukinili nekatere periferne urade. Bolj kot Videm si po mnenju Marina sedež ustanove zasluži Gorica, kjer Korn in Livarna predstavljata okoljska vozla. gorica - Komunistična prenova priredila javno manifestacijo Odločno v bran ustave nova gorica - Hit in sindikati Dogovarjanje odloženo, rok za podatke podaljšan Uprava opozarja na možnost dodatnega poslabšanja tržnih razmer »Romolija uprava ne rešuje težav zaradi revščine, pač pa potiska socialno ogrožene na rob mesta« Vodstvi Hita in vseh treh reprezentativnih sindikatov v družbi so na včerajšnjem sestanku sklenili, da se bodo o sindikalnih zahtevah dogovarjali prihodnji teden, do nadaljnjega pa je podaljšan tudi rok zaposlenim za oddajo podatkov o socialnem in zdravstvenem stanju. Uprava in sindikati se bodo o sindikalnih zahtevah, ukrepih za boj s posledicami gospodarske krize pogovarjali prihodnji teden, ko se vrne tudi predsednik uprave Niko Trošt, ki je v tem tednu odsoten. Po njegovih besedah je do nadaljnjega preložen tudi rok, do katerega morajo zaposleni družbi oddati izjave o socialnem in zdravstvenem stanju; rok bi se iztekel 24. februarja. Sicer pa v upravi Hita upajo, da bosta dogovor in tesno sodelovanje med upravo in predstavniki zaposlenih glede izvajanja ukrepov za nevtralizacijo posledic gospodarske krize omogočila učinkovito reševanje nastalih težav in hitrejše prilagajanje družbe spremenjenim tržnim razmeram. Te se lahko v naslednjih mesecih še poslabšajo, kar bo zahtevalo tudi hitro reakcijo vlade na področju presežne davčne obremenitve igralniške panoge, so sporočili iz Hita. Sindikati pa od uprave zahtevajo spoštovanje podpisanih dogovorov, ukrepanje zoper šikaniranje delavcev s strani predpostavljenih, pojasnila glede ukinjanja zaposlovanja za določen čas ter ukinjanja in minimiziranja študentskega dela, pa tudi odprodajo nepotrebnih finančnih naložb Hita. NOVA GORICA Laboratorij za raziskave javnega mnenja Dekan Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) v Novi Gorici, Matevž Tomšič, in direktor skupine Parsifal, Dane Kostrič, bosta na mestni občini Nova Gorica danes ob 12. uri podpisala sporazum o sodelovanju. Cilj sporazuma je vzpostaviti skupni razi-skovalno-učni laboratorij na Goriškem, ki bo z informacijsko-komuni-kacijsko tehnologijo omogočal izvajanje raziskav javnega mnenja s pomočjo kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod. Namenjen bo raziskovanju za potrebe gospodarstva, javnega sektorja in civilne družbe, pa tudi samemu študijskemu procesu na FUDŠ. Ob 18. uri pa bo v dvorani Obrtnega doma v Novi Gorici tretji družboslovni večer FUDŠ na temo prihodnosti študija družboslovja v Sloveniji. O uporabnosti družbenih ved in možnostih nadaljnje zaposlitve po končanem študiju bodo razpravljali dekan Matevž Tomšič, dekan Fakultete za medije iz Ljubljane Peter Lah in višji znanstveni sodelavec na Univerzi-tetno-raziskovalnem središču v Novem mestu Uroš Pinterič. (nn) Člani in somišljeniki SKP so v torek demonstrirali pred prefekturo na goriškem Travniku foto skp Stranka komunistične prenove je v torek pod noč na goriškem Travniku priredila javno manifestacijo, s katero so se odločno postavili v bran italijanski ustavi in laičnosti države. Shod so nameravali izpeljati pred enim tednom, ko je bila v ospredju pozornosti žalostna zgodba Eluane Engalaro. Ravno zaradi njene smrti in v znak spoštovanja do njene tragične usode so manifestacijo odpovedali. Kasnejši napadi predsednika vlade Silvia Bersluconija in drudih predstavnikov desne sredina na predsednika republike Giorgia Napolitana in sploh na italijansko ustavo, ki je za nekatere »filosovietska«, so se pripadniki Komunistične prenove odločili za ponovno mobilizacijo. Po njihovih besedah se predsednik vlade ne zmeni za zakone, sodbe in ustavo, kar je povsem nesprejemljivo; pripadniki Komunistične prenova na enak način obsojajo tudi vtikanje vatikanskih veljakov v agendo državne vlade in parlamenta. Torkove manifestacije so se s svojimi zastavami in simboli poleg članov Komunistične prenove udeležili tudi predstavniki Stranke italijanskih komunistov, sindikata CGIL in Demokratske stranke. Iz goriškega krožka Komunistične prenove so se medtem včeraj oglasili, da bi opozorili na skrajno diskriminanten odnos, ki ga ima uprava župana Ettoreja Romolija do socialno ogroženih posameznikov, ki prosijo miloščino po mestnih ulicah. Po mnenju članov Komunistične prenove desna sredina noče rešiti problema vse bolj razširjene revščine v mestu, pač pa si prizadeva zgolj, da bi se reveži umaknili iz mestnega središča. Po drugi strani Komunistična prenova od vedno skrbi za zagotavljanje socialne pravičnosti in za spoštovanje pravic slehernega državljana, trdijo člani goriškega krožka. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 19. februarja 2009 1 7 GORIŠKA Sneg je do jutra skopnel V noči s torka na sredo je sneg za kratek čas pobelil Goriško. Do jutra se je sicer obdržala le tanka bela odeja, ki pa je kljub vsemu presenetila voznike. Promet se je odvijal počasi, a brez večjih težav. Goriški gasilci so povedali, da alarma ni bilo, čeprav se je sneg zadrževal zlasti v okolici Gorice - v Ločniku, Ko-privnem in Krminu. Tudi na novogo-riškem operativno-komunikacijskem centru zaradi sneženja oz. njegovih posledic niso obravnavali nobene prometne nesreče. Nekatere ceste so bile zjutraj sicer poledenele, sonce pa je hitro poskrbelo za odpravo morebitnih nevarnosti in nevšečnosti. Večjih težav niso imeli niti pri cestnem podjetju, ki skrbi za čiščenje 674 kilometrov državnih in457 kilometrov občinskih cest na Severnem Primorskem. Delavci so bili na terenu celo noč. Še največ dela so imeli s poledenelo cesto po Soški dolini, ki so jo posuli kar štirikrat, in ponekod v Goriških Brdih. (nn) Snežna odeja po cestah in pločnikih Gorice je razveselila otroke bumbaca TV PRIMORKA Nova direktorica Nadzorni svet družbe VA Video audio film, ki je ustanovitelj TV Primorke, je v ponedeljek na mesto direktorice imenoval Natašo Nardin, sicer producentko, ki s TV Primorko sodeluje vse od njene ustanovitve. Lastniki, med katerimi sta od lanskega oktobra tudi družbi Primorje Ajdovščina in Salonit Anhovo, ki sta od večinskega lastnika TV Primorke, družbe Krat d.o.o., odkupila po 19,9 odstotni delež predvsem z namenom, da bi televizija tesneje sodelovala s primorskimi občinami in njihovimi ustanovami ter z gospodarstvom, od novega vodstva pričakujejo realizacijo novih zamisli za izboljšanje programa, ki bo uresničil zamisel o primorski televiziji, ter njeno nadgraditev v sodoben in prepoznaven medij. V ta namen načrtujejo vlaganje v tehnično in prostorsko ter kadrovsko prenovo TV Primorke, ki bo 4. aprila praznovala svojo petnajsto obletnico. (nn) gorica - Javno srečanje V Kinemaxu o duševni bolezni Film posvečen reformi Franca Basaglie V goriškem Kinemaxu bo danes ob 18. uri potekalo javno srečanje na temo duševnih bolezni, med katerim bodo predvajali film »Si puo fare«. V njem nastopata Claudio Bisio in Giuseppe Battiston, posvečen pa je obdobju reforme Franca Basaglie, ko so bivšim bolnikom umobolnic pomagali do zaposlitve in vključitve v družbo. Pred pri-četkom filma bodo spregovorili prireditelji večera, in sicer predstavniki zadruge Il Mosaico in oddelka za zdravljenje duševnih bolezni goriškega zdravstvenega podjetja. Pojasnili bodo, kako je prišlo do realizacije filma, hkrati pa bodo spregovorili o učinkih Basaglieve reforme na Goriškem. Predstavili bodo tudi publikacijo »Appunti di economia sociale«, ki jo je izdala zadruga Il Mosaico in je posvečena psihosocialni rehabilitaciji. Po projekcij filma bo možnost odprtega pogovora s socialnimi operaterji. Zadruga Il Mosaico prireja večer tudi v sodelovanju z družbo Transmedia, ki daje na razpolago dvorano. Vstop na srečanje in projekcijo je prost. Danes ob 11. uri bodo film predvajali za dijake goriških šol. gorica kinema - V Hiši filma Izgubljeni orkester, »pravljica« o vojni na Srednjem vzhodu V okviru Kinoateljejevega niza filmov v izvirniku bodo danes vrteli film »Bikur ha-tizmoret« (Izgubljeni orkester) na temo odnosov med Arabci in Izraelci, ki je prejel nagrado v sekciji Un Certain Regard na festivalu v Cannesu. Predvajali ga bodo v Ki-nemaxu na goriškem Travniku ob 17.45 in 20.45. Mladi režiser Eran Kolirin je prepričal občinstvo in kritiko s svojim prvencem, ki se izogiba klišejem o srednjevzhodnem konfliktu in je osredotočen na soočanje dveh samotnih svetov. Film je tenkočutna, poetična, grenko-sladka pravljica o združevalni moči kulture, komična in otožna obenem, na Kaurismakijev način. Tema filma je ponudila Kinoateljeju možnost, da je k organizaciji današnjega dogodka pritegnil različne sredine: društvo za raziskavo uporabne psihoanalize ARPA, društvo Forum Cultura in odborništvo za mir pri goriški pokrajini. Pred projekcijo ob 20.45 bo film predstavil Moreno Zago, sociolog, profesor in avtor knjige »Confini di celluloide«, po koncu filma pa bo sledil pogovor, ki ga bo vodil Rodolfo Picciulin, predsednik društva ARPA. Kinoatelje že napoveduje, da se bo v četrtek, 5. marca, v okviru praznovanj ob dnevu žena, povezal z združenjem S.O.S. Rosa in vrtel film »La Mome - La vie en rose« Olivierja Dahana. g Koncerta sezona 2008/2009 Klavirski recital Elcaterina Richter Rusija zmagovalka na 8. Mednarodnem tekmovanju v klavirski interpretaciji Giuliano Pečar 2008 Na sporedu Chopin, Tchaikovsky, Prokofiev Kulturni center Lojze Bratuž DANES, 19. februar, ob 18.30 [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 048132515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Gledališče V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v petek, 20. februarja, ob 21. uri predstava »I ponti di Madison County« (nastopajo Paola Quatrini in Ray Lovelock); informacije pri blagajni občinskega gledališča od ponedeljka do petka med 18. in 20. uro, ob sobotah med 16. in 18. uro (tel. 0481-630057). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA bo danes, 19. februarja, ob 20. uri gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje s predstavo Johna Steinbecka Ljudje in miši. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž: v soboto, 21. februarja, ob 16.30 bo predstava »L'incredibi-le storia del maialinotigre« skupine Tearticolo; informacije med 10. in 12. ter med 15. in 16.30 v uradih CTA v Gorici (tel. 0481-537280). Q Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: »Večer na temo duševne bolezni« 18.00 »Si puo fare«. Dvorana 3: »Gorica Kinema« 17.45 -20.45 »La banda«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 21.00 »Il curioso caso di Benjamin Button«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Ex«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Que-sto piccolo grande amore«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ope-razione Valchiria«. Dvorana 5: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Venerdi 13«. ~M Koncerti PD VRH SV. MIHAELA razpisuje 9. Srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov Zlata grla 2009. Revijalni del srečanja bo v soboto, 4. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah, tekmovalni del pa v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v nedeljo, 5. aprila, ob 17. uri. Vpisovanje bo potekalo do 5. marca; informacije na tel. 333-3461368 (Mirko Ferlan) ali na naslovu elektronske pošte pdvrhsvmihaela@yahoo.it. VEČERNI KONCERTI kulturnega združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v ul. Roma v Gorici: v petek, 20. februarja, ob 20.45 bo nastopil dunajski orkester devetih glasbenic Damenkapelle Wiener Hofburg; informacije na tel. 0481-547863, 0481-280345 in 347-9236285 ter na spletni strani www.lipizer.it. H Šolske vesti VPISOVANJE V OTROŠKE VRTCE IN PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE poteka na ravnateljstvu v ul. Brolo 21 v Gorici do 28. februarja od ponedeljka do petka med 11. uro in 13.30, ob sobotah med 11. in 12.30, ob torkih in sredah tudi med 15. in 17. uro; informacije na tel. 0481-531824. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da poteka vpisovanje v prve letnike otroških vrtcev in prve razrede osnovne šole na tajništvu v Doberdobu, trg Sv. Martina 1, do 28. februarja. Uradi so odprti od ponedeljka do četrtka med 7.45 in 9.45, ob petkih med 11. uro in 13.45, ob sobotah med 7.45 in 9.45, ob sredah popoldne med 15. in 16. uro (tel. 048178009). Obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira društveno tekmovanje v veleslalomu v nedeljo, 1. marca, v Forni di Sopra. Zbirališče ob 9. uri na progi Cimacuta; prijave do sobote, 21. februarja, na tel. 0481-22164 (Marta), 0481-536104 (Da-nja) in 0481-21417 (Loredana). SMUČARSKI ODSEK SPDG organizira ob priložnosti društvene tekme avtobusni prevoz v nedeljo, 1. marca, v Forni di So-pra. Odhod s parkirišča pri sejmišču Espomego ob 7. uri; prijave sprejema Loredana (tel. 0481-21417 ali 3385068432) do zasedbe razpoložljivih mest. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Verdijevem korzu v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 9. in 19. uro. OBČI NA ROMANS s pokroviteljstvom goriške pokrajine razpisuje 4. literarno nagrado Celso Macor - Identiteta in zgodovinski spomin narodnih in jezikovnih skupnosti Furlanije julijske krajine. Vpisovanje bo potekalo do 28. februarja; informacije od ponedeljka do petka med 11. in 13.30 v uradu za kulturne dejavnosti občine Romans, ul. La Centa 6 (tel. 0481-966904, elektronska pošta in-fo@comune.romans.go.it). OBČINA ZAGRAJ prireja s prispevkom Fundacije Goriške hranilnice začetni tečaj slovenskega jezika in kulture, ki ga bo vodila profesorica Tjaša Ruzzier. Lekcije - skupno jih bo deset - bodo potekale v občinski knjižnici v Zagraju med 10. marcem in 9. aprilom, in sicer ob torkih med 15.30 in 17. uro ter ob četrtkih med 16.30 in 18. uro. Za obvezno prijavo klicati na občinsko tajništvo (tel. 0481-93308). OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo v ponedeljek, 23. februarja, zaprta. SCGV EMIL KOMEL sklicuje redni občni zbor v petek, 20. februarja, ob 18.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Na dnevnem redu bo izvolitev novega odbora. M Izleti DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira izlet z letalom na Portugalsko (Fatima, Porto, Lizbona) od 31. maja do 5. junija; informacije in vpisovanje do 28. februarja na sedežu krvodajalcev v Ga-brjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 340-3423087 (Paolo) ali 3294006925 (Vincenza). DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV SOVODNJE organizira v sklopu nacionalnega kongresa krvodajalcev od 13. do 17. maja avtobusni izlet v Rim s sprevodom v nedeljo, 17. maja, do trga Sv. Petra in z mašo s papežem; informacije in vpisovanje na sedežu krvodajalcev v Gabrjah ob ponedeljkih od 17. do 18. ure ali na tel. 3403423087 (Paolo) ali 329-4006925 (Vin-cenza). PLANINSKO DRUŠTVO PODNANOS organizira 25. zimski pohod Po Vojkovih poteh na Nanos v nedeljo, 1. marca ob 8. uri z zbirališčem pred osnovno šolo v Podnanosu; informacije na tel. 0038631-344182 (Ivan Kodre) in 0038640-154260 (Irma Božič po 17. uri). SPDG obvešča, da bo dvodnevni planinski (zelo zahtevni) izlet na Kredarico (m 2515) 21. in 22. februarja; prijave na sedežu društva danes, 19. februarja, od 19. do 20. ure, informacije na tel. 048181965 ali na naslov boris@kinoatelje.it. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo od 4. do 6. junija tridnevni avtobusni izlet na jezero Maggiore; informacije na tel. 0481-78398 (pri Mili), tel. 0481-78000 (gostilna Peric), tel. 3804203829 (Miloš). 0 Prireditve SINDIKAT NOVINARJEV FJK IN NOVINARSKA ZBORNICA FJK v sodelovanju z zbornico odvetnikov iz Gorice prirejata okroglo mizo na temo svobode informiranja in pravosodja v Italiji v luči napovedane zakonske reforme s področja objave sodnih aktov in prisluškovanj. Sodelovali bodo novinarji, odvetniki in sodniki; pokrajinska sejna dvorana (korzo Italia 55, Gorica) danes ob 16. uri. V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi v Gorici bo danes, 19. februarja, ob 18. uri predstavitev romana »Caro agli dei« Annapaole Prestia in v četrtek, 26. februarja, ob 18. uri bo Dušan Jelinčič predstavil svojo knjigo »Assassinio sul K2«. ZSKD, AŠZ DOM IN KULTURNI DOM vabijo na Otroško pustno rajanje, ki bo v torek, 24. februarja, od 15. do 18. ure v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Animacija, šminkanje, čaranje in žrebanje nagrad. Vstopnina 1 evro. AŠKD KREMENJAK prireja tradicionalno pustno koledovanje po vasi v torek, 24. februarja. Zbirališče mask bo pred kulturnim centrom v Jamljah ob 13. uri. Ob 21. uri bo ples, igral bo El Cocomero Pason - direktno iz Španije. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU prirejajo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev in ZSKD Prešernovo proslavo v soboto, 28. februarja, ob 20. uri. SKRD JEZERO prireja Prešernovo proslavo v nedeljo, 1. marca, ob 17. uri na sedežu društva v Doberdobu. V GABRJAH prireja Prešernovo proslavo kulturno društvo Skala na svojem sedežu v petek, 6. marca, ob 20.30. V KULTURNEM DOMU ANDREJA BU-DALA v Štandrežu bo v nedeljo, 15. marca, ob 18. uri Prešernova proslava v organizaciji KD Oton Župančič in vokalne skupine Sraka. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na predavanje Marije Merljak o hrani za jasne in modre misli v domu Franca Močnika v ul. San Giovanni 9 v Gorici v torek, 3. marca, ob 20.30; informacije na tel. 0481-536455. V POKRAJINSKIH MUZEJIH, v palači At-tems Petzenstein na Kornu v Gorici, bodo v sredo, 25. februarja, ob 18. uri predstavili šest videoprojekcij Roberta Kusterleta in Ferruccia Goie z naslovom »L'incertezza sospesa«. Večer bo predstavil Simone Venturini. Mali oglasi PRODAJAMO seno; tel. 349-6613812. V KRMINU prodam hišo 150 kv.m. z dvoriščem, tri sobe, dve kopalnici, kuhinja, dnevna soba in klet; tel. 349-7047992. in Osmice KOVAČEVI izza cerkve v Doberdobu imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78125. OSMICA ŠTOLFA PRI KUKUKU v Doberdobu je odprta od četrtka do nedelje; tel. 0481-78140. V DOBERDOBU PRI CIRILI je ob petkih, sobotah in nedeljah spet odprto. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Tiziana Blasini por. Pacori iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 14.00, Albina Zotti vd. Blasig (iz splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 11.00, Giorgina Pezzicari vd. Somaglia (s pokopališča v Zdravščini) v cerkvi in na pokopališču. ^ Zapustila nas je naša draga Francesca (Fani) Venika vd. Bensa Žalostno vest sporočata sinova Dario in Dušan z družinama Pogreb bo v soboto, 21. februarja, ob 10.30 iz mrliške veže nove bolnišnice v Gorici v cerkev v Pevmi. Pevma, 19. februarja 2009 Zadnji pozdrav noni vnuki Erik, Robert, Stefano in pravnuki Jaš, Jan, Andreja, Nina in Jacopo Ob izgubi drage mame in none Fani izrekamo Dariju in Robertu občuteno sožalje uslužbenci podjetja Bensa s.r.l. 1 8 Četrtek, 19. februarja 2009 PRIREDITVE umetnost - V Sežani do 11. marca Slike Lucijana Bratuša v Kosovelovem domu SEŽANA - V veliki galeriji sežanskega Kosovelovega doma bodo so včeraj odprli pregledno razstavo Slike primorskega umetnika Lucijana Bratuša. Gre za dela, ključnega pomena za Bratušev opus, saj kažejo na študijsko poglobljeno ustvarjalno pot s trdno zastavljenimi smernicam. To je sicer tretja v nizu štirih februarskih razstav ob avtorjevi 60-letnici. Bratuš je že v diplomskem delu trdno postavil temelje in jasno nakazal smernice, po katerih se že več kot tri desetletja giblje njegovo slikarstvo. Figura človeka je bila in ostaja njegova motivna prioriteta, likovne zgodbe pa so pogosto koncipirane v večdel-ne kompozicijske zasnove, je ob razstavi, ki jo je podprlo ministrstvo za kulturo, zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kri-tičarka Anamarija Stibilj Šajn. Avtor je ustvarjalni credo podredil osebni interpretaciji človeške figure, pri kateri so oblike zgovorne prinašalke vsebin. V slikarskih kompozicijah je figuralni lik postavljen v središče, v center preko katerega se v odprtih kompozicijskih zasnovah širi tudi proti robu slikovnega polja. V ritem in harmonijo oblik Bra- tuš vključuje tudi ubranost barv. Z njimi poskrbi za posamezne dinamične impulze, vselej pa ohranja izostren koloristični občutek in skrb za njihovo stanje ravnovesja, je še zapisala Stibilj Šajno-va. Sežanska razstava Bratuše-vih slik, ki bo na ogled do 11. marca, je tretja v nizu februarskih preglednih razstav ob avtorjevi 60-letnici. Odprli so jih že v ajdovski Pilonovi galeriji, ljubljanski Galeriji Lek in Galeriji Velenje, sledila pa bo še postavitev v Galeriji Tir v Solkanu. Tokratno Bratuševo gostovanje na Krasu je pomemben del niza, saj kot edina predstavitev ponuja Bratuševo slikarstvo v ožjem pomenu besede, je poudarila Stibilj Šajnova. Akademski slikar in grafik Lucijan Bratuš, ki je vključen tudi v pedagoško delo, se je leta 1949 rodil v Vipavi. Ukvarja se s slikarstvom, grafiko, kaligrafijo, grafičnim oblikovanjem in teorijo likovne umetnosti. Od leta 1970 razstavlja samostojno ter sodeluje na razstavah slikarstva, grafike in oblikovanja doma in v tujini. Skupaj je sodeloval na 230 postavitvah. Za svoje delo je prejel 15 nagrad in priznanj. SLOVENIJA / FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Gabriele Vacis in Natalino Balasso: »Viaggiatori di pianura« / Nastopa ATA Teatro Regionale Alessandrino. Režija: Gabriele Vacis. Urnik: v ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.30. Tony Cucchiara: »Pipino il breve« / Nastopa Stalno gledališče iz Catanie v režiji Giuseppa Di Martina. Urnik: v sredo, 25. ob 20.30, v četrtek, 26. ob 16.00 in 20.30, v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.00. DVORANA BARTOLI Fabio Alessandrini in Carlo Tolazzi: »Tunnel« / Produkcija Teatro di Fabio, Compiegne (Francija). Urnik: danes, 19. jutri, 20. in v soboto, 21. ob 21.00 ter v nedeljo, 22. februarja ob 17.00. La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Eduardo De Filippo: »Ditegli sempre di si« / Nastopa Stalno gledališče iz Ka-labrije. Režija: Geppy Gleijeses. Urnik: danes, 19. jutri, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.30. Anton Čehov: »Scherzi« / Koproduk-cija Chrestani / Zuzzurro & Gaspare. Nastopajo: Andrea Brambilla, Nino Formicola in Eleonora D'Urso. Režija: Massimo Chiesa. Urnik: v petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 20.30 ter v nedeljo, 1. marca ob 16.30. TRŽIČ Občinsko gledališče V četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 20.45 / Stefano Massini: »La commedia di Candido«. V glavnih vlogah Ottavia Piccolo in Vittorio Vi-viani. Režija: Sergio Fantoni. Gledališče Rossetti: Luigi Pirandello -»Enrico IV« Nastopata Ugo Pagliai (na sliki) in Paola Gassman. Režija: Paolo Valerio. Urnik: danes, 19. ob 16.00 in 20.30, jutri, 20. in v soboto, 21. ob 20.30 ter v nedeljo, 22. februarja ob 16.00 SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / SNG Nova Gorica in Gledališče Koper: »Duohtar pod mus«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 19. februarja ob 19.30 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. Jutri, 20. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V soboto, 21. februarja ob 19.30 / Jean - Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 18.00 / Ajshil: »Oresteja«. V sredo, 25. februarja ob 19.00 / William Shakespeare: »Kralj Lear«. V četrtek, 26. februarja ob 18.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V petek, 27. februarja ob 11.00 / Matjaž Zupančič: »Vladimir«. V soboto, 28. februarja ob 19.30 / William Shakespeare: »Tit Andronik«. Mala drama Danes, 19. februarja ob 20.00 / Jean Genet: »Služkinji«. Jutri, 20. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V soboto, 21. februarja ob 20.00 / Thomas Bernhard: »Moč navade«. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 20.00 / Žanina Mirčevska: »Žrelo«. V sredo, 25. februarja ob 20.00 / Andrej Rozman Roza: »Najemnina or We Are The Nation On The Best Lo-cation«. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. V petek, 27. februarja ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 19. februarja ob 15.00 / Branko Završan in solisti: »Solistika«. V soboto, 21., v torek, 24., v četrtek, 26. in v petek, 27. februarja ob 19.30 / Olja Muhina »Tanja - Tanja«. V sredo, 25. februarja ob 19.30 / Peter Stone, Julle Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. Mala scena Jutri, 20. februarja, predstava »Lili -razglednice futuristične ljubezni«, odpade. V soboto, 21. februarja ob 21.15 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. V ponedeljek, 23. februarja ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. V torek, 24. februarja ob 18.00 / Ser-gi Belbel: »Mobilec«; ob 20.00 Miha Mazzini: »Let v Rim«. V sredo, 25. februarja predstava »Spomenik G« odpade. V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. V petek, 27, februarja ob 21.00 / Premiera »Spomenik G« (namesto 25.2.). V soboto, 28. februarja ob 20.00 / Janez Janša, Dušan Jovanovic: »Spomenik G«. Šentjakobsko gledališče Danes, 19. februarja ob 17.00 / A. Jaoui, J.-P. Bacri: »Družinska zadeva« (komična melodrama), režija Jaša Jam-nik. Jutri, 20. februarja ob 19.30 / A. Ni- colaj: »Hamlet v pikantni omaki« (komedija), režija Janez Starina. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž Danes, 19. februarja ob 18.30 / Klavirski recital Ekaterine Richter - Rusija, zmagovalke 8. mednarodnega klavirskega tekmovanja v klavirski interpretaciji Giuliano Pecar 2008. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 24. februarja ob 20.45 / Janine Jansen - violina in Itamar Goilan -klavir. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V četrtek, 26. februarja ob 20.00 / Koncert Džez in vino: Jim Black & Alas, "No LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 19. in jutri, 20. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije in zbor Consortium musicum. Dirigent: En Shao. V ponedeljek, 23. in v torek, 24. februarja ob 19.30, Gallusova dvorana / Sergej Prokofjev: »Romeo in Julija«, balet. Dirigent Aleksandar Spasic. V naslovnih vlogah Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Baletni solisti, baletni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. V četrtek, 26. februarja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester RTV Slovenija, solistka Barbara Hendricks. Dirigent: Walter Proost. Šentjakobsko gledališče V soboto, 21., v petek, 27. ter v soboto, 28. februarja ob 19.30 / J. Jacobs - Roza: »Briljantina«, (muzikal), režija in koreografija Mojca Horvat. RAZ STAV E FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Vincenzo Bellini: »Norma« / Nastopa zbor in orkester gledališča Verdi. Dirigent: Julian Kovatchev. Urnik: jutri, 20. ob 20.30, v soboto, 21. ob 16.00, v torek, 24. in v četrtek, 26. ob 20.30, v soboto, 28. februarja ob 17.00, v nedeljo,1. ob 16.00 ter v torek, 3. marca ob 20.30. Dvorana de Banfield - Tripcovich V petek, 27. februarja ob 20.30 / Koncertna sezona 2009 - pod vodstvom Juliana Kovatcheva nastopa orkester in zbor gledališča Verdi. Solista: Silvia Dalla Benetta - sopran in Sung-Kyu Park - tenor. Gledališče Rossetti Dvorana Bartoli V petek, 27. in v soboto, 28. februarja ob 21.00 / Bernstein School of Musical Theatre, »A New Brain«. Muzikal, ki ga vodi Shawna Farrell. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija: do 20. februarja razstavlja Matej Sussi »Zimska idila -akvareli«. Ogled od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do 18. marca 2009 je na ogled razstava »Intimnost nabre-žinskih izsekov« Stefana Turka. Ogled je možen v urnikih odprtja kavarne. GORICA Državna knjižnica, (Ul. Mameli): do 27. februarja bo na ogled razstava udeležencev mednarodnega natečaja »Venice International Photo Contest«; odprto od ponedeljka do petka med 10. uro in 18.30, ob sobotah med 10. uro in 13.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Galerija sodobne umetnosti (Trg Paolo Diacono 22): do 1. marca bo v po-klon Albertu Vianiju razstava »I tabel-loni didattici«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. SEŽANA MC podlaga: do 28. februarja je na ogled razstava »Bienale male laične ilustracije«. Kosovelova knjižnica: na ogled je razstava bibliofilske zbirke, ki jo je zasnovala in postavila Martha Sotelo Bunje-vac. Kosovelov dom, Velika galerija: do 11. marca bo na ogled razstava slik Luci-jana Bratuša ob njegovi 60-letnici. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do konca marca bo Jo-zica Zafred razstavljala fotografije Sto-jan Zafred pa slike. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Kulturni dom: fotografska razstava Raj-ka Bizjaka Zvezdni prah - inkarnacija. Na ogled do 27. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro in med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 1. marca bo na ogled muzejska razstava razglednic »Po naših krajih od Javornika do Pore-zna«. IDRIJA Grad Gewerkenegg, razstavišče Nikolaja Pirnata: od danes, 19. februarja, do 15. marca bo na ogled razstava likovnih del »Slovenija odprta za umetnost«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galeriija, (vhod s Cankarjeve 20): do 8. marca bo na ogled dokumentarna razstava »Španska vizija« ob stoletnici rojstva Zorana Mušiča. Odprto vsak dan od 10.00 do 18.00. w Četrtek, 19. februarja 2009 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it ¿Primorski ~ dnevnik nogomet - Šestnajstina finala pokala UEFA Milan v Nemčiji ni obdržal vodstva Inzaghi povedel goste v vodstvo, v drugem polčasu je Werder kronal pritisk z golom Werder - Milan 1:1 (0:1) STRELCA: Inzaghi v 36. in Diego V 84. min. WERDER: Wiese, Fritz (od 46. Harnik), Mertesacker, Naldo, Boenisch, Tziolis, Baumann (od 52. Jensen), Ozil, Diego, Pizarro, AlemidaMILAN : Dida, Bonera, Senderos, Favalli, Zambrotta, Flamini, Pirlo, Ambrosini, Seedorf 8od 84. Jankulovski), Ronaldinho (od 89. Beckham), Inzaghi BREMEN - Milan je na sinočnji prvi tekmi šestnajstine finala v Brem-nu proti domačemu Werderju dolgo časa vodil, naposled pa prednosti ni znal obdržati. V prvem polčasu je za Ance-lottijevo moštvo v 36. minuti zadel In-zaghi, ki je zdaj za Milan že pravi specialist za tekme na evropski sceni. Gostje so igrali solidno in bili stalno nevarni. Toda Milan se je v drugem polčasu preveč zaprl v obrambo, Werder je vse bolj napadal in resno ogrožal Milanovega vratarja Dido (ki je nekajkrat učinkovito posegel, a se ni zdel vedno zanesljiv), dokler ni najboljši igralec nemškega moštva Diego šest minut pred koncem rednega dela dosegel izenačenje. Werder je nadaljeval z obleganjem Milanovih vrat in Pizarro je z glavo zadel vratnico, kar je sicer v začetku drugega dela uspelo tudi In-zaghiju. Ostali izid: Sampdoria - Metalist Kharkiv (Ukr) 0:1 (Olynik v 45. min.) odbojka Častno slovo Blejcev od Lige prvakov Zenit Kazan - Ach Volley Bled 3:0 (25:18, 25:20, 25:19) ZENIT KAZAN: Ball 1, Zajcev,, Kornejev 10, Bogomolov 10, Špilev, Bovduj 11, Čeremišin 4, Apalikov 8, Stanley 15. ACH VOLLEY: Flajs 4, Pajenk 5, Čebron, Cundy 8, Gasparini 15, Čuturič 1, Pleško, Thomas 4, Eat-herton 3, Škorc, Perez, Satler 1. KAZAN - Pot slovenskega moškega odbojkarskega prvaka v Ligi prvakov se je po pričakovanjih končala v osmini finala. Branilec evropskega naslova, ruski Kazan, je bil na drugi tekmi na domačem igrišču pred 2.800 gledalci zanesljivo boljši. Blejci so se mu enakovredno upirali samo v prvem delu uvodnih dveh setov. V prvem so bili v vodstvu do prvega tehničnega odmora (8:6), po delnem izidu 7:1 za Kazan pa so se mu približali še do izida 17:19, v drugem setu pa je bilo stanje izenačeno do izida 17:17, ko so bili za Blejce usodni servisi Američana Stanleya. Blejci ligo zapuščajo z dvignjeno glavo, med drugim so na prvi tekmimi v Ljubljani osvojila dva seta, kar je proti Rusom v letošnji sezoni uspelo le še Pia-cenzi, ki pa jo je sinoči izločila poljska Czestochowa, medtem ko sta se Macerata in prvak Trentino Volley uvrstila v četrtino finala. Macerata se bo njej pomerila prav s Kazanom, nasprotnik Trentina pa bo Cze-stochowa. Ostali izidi: Fenerbache (Tur) - Macerata 3:2 (prva tekma 0:3); Czestochowa (Pol) - Piacenza (Ita) 3:0 (3:2); Belchatow (Pol) - Dinamo Moskva (Rus) 3:1 (prva tekma 2:3); Iskra Odinčevo (Rus) - Maaseik (Bel) 3:0 (3:1); Trentino Volley -Mallorca (Špa) 3:0 (3:0). Inzaghi je sinoči zabil gol in zadel vratnico ansa Udinese danes na Poljskem VIDEM - Udineseju gre zdaj v A-ligi spet nekoliko boljše od rok, zato so v taboru Videmčanov pred današnjo tekmo šestnajstine finala pokala UEFA v Poznanu na Poljskem proti domačemu Lechu optimistično razpoloženi. Trener Marino si je ogleda nekaj posnetkov s tekem poljskega moštva in je povedal, da sta ga presenetila organiziranost in agresivnost Lecha, vendar pa je treba tudi povedati, da poljsko moštvo zaradi zimske prekinitve domače lige že nekaj mesecev samo trenira. »Glede na pomen tekme to ne igra nobene vloge,« svari trener pred tekmo, ki se bo pričela že ob 18. uri. Kljub temu, da zavzema zdaj pokal UEFA za Udinese precejšen pomen, pa moštvo danes ne bo nastopilo z najboljšo postavo. V njej bo prišlo do precejšnjih sprememb. V obrambi bo igral Domizzi namesto Felipeja, na sredini bo Isla zamenjal Inlerja, napadalno dvojico pa bosta sestavljala Quaglia-rella in Pepe, medtem ko bo Di Natale sedel na klopi za rezerve, Floro Flores pa je ostal v Vidmu, ker je poškodovan. Verjetna postava: Udinese (4-42): Handanovič, Zapata, Coda, Domizzi, Pasquale, sla, Obodo, DAgostino, Asamoah, Quagliarella, Sanchez. košarka Siena favorit pokalnega finala v Bologni BOLOGNA - Vsi proti Sieni. Od danes do nedelje se bo v kraju Casalecchio di Reno pri Bologni odvijal finalni del najboljših osem državnega pokala. Težko je pričakovati, da bi kod lahko ustavil »Sie-nin tank«. V prvenstvu je toskansko moštvo doseglo rekordnih 19 zmag v prav tolikih krogih, zelo dobro pa mu zdaj gre tudi v evroligi. Res pa je tudi, da lahko vsako moštvo naleti na črn dan, navsezadnje je prav Siena na zadnjih dveh zaključnih pokalnih turnirjih končala svojo pot v polfinalu. Kakorkoli že, njen glavni tekmec naj bi bila rimska Lottomatica, ki pa jo dre- vi v četrtfinalu čaka Boniciollijev bolonj-ski Virtus. Uvodna tekma bo danes med lanskim zmagovalcem pokala (s tržaškim trenerjem na klopi) Avellinom in presenečenjem letošnje A1-lige Teramom. Jutri bosta še dve četrtfinalni tekmi. Trevi-so, ki je v zadnjih štirih prvenstvenih krogih nanizal le eno zmago, se bo pomeril z Montegranarom. Ta je v primerjavi z lansko sezono izgubil kar nekaj ključnih igralcev, a se še naprej nahaja v zgornjem delu prvenstvene lestvice. Siena je proti Cantuju nesporen favorit. Vse tekme bo direktno predvajala Tv postaja Sky, med komentatorji pa bo tudi nekdanji tržaški košarkar Gianmarco Pozzecco. Spored, danes: Teramo - Avellino (18.00), Virtus Bologna - Lottomatica Rim (20.30); jutri: Treviso - Montegranaro (l8.00), Siena - Cantu (20.30). smučarski teki Švedinjo ustavili že pred SP LIBEREC - Švedska smučarka tekačica Britta Norgren je prva športnica na SP v Libercu, ki v uvodu ne bo smela nastopiti. Zaradi previsokih vrednosti namerjenega hemoglobina v krvi ji je FIS iz varnostnih razlogov za pet dni prepovedala nastopiti. Novico so potrdili tudi v švedski reprezentanci, ki na Norgrenovo tako ne bodo mogli računati na današnji posamični tekmi na 10 kilometrov v klasični tehniki, na kateri je med fa-voritkami tudi Slovenka Petra Majdič. TV PRAVICE - Mednarodni olimpijski komite (MOK) je eksklu-zivne evropske televizijske pravice za zimske olimpijske igre leta 2014 v So-čiju in poletne OI 2016, ki bodo gostitelja dobile oktobra, dodelil mar-ketinški agenciji Sportfive. V pogodbo je vključenih 40 evropskih držav, med njimi so izjeme Francija, Nemčija, Italija, Španija, Turčija in Velika Britanija. V pogodbo so vključene vse medijske platforme, od brezplačnih televizijskih postaj, do naročniških TV ter internetne in mobilne telefonije. NBA - Los Angeles Clippers -Phoenix 140:100 (Dragic, 23 minutah 12 točk, štiri skoke in dve podaji za Clipperse); Indiana Philadelphi 100:91 (Nesterovic, 21 minutah, osem točk, 2 skoka, 2 blokadi in podaja za Indiano); Los Angeles Lakers - Atlanta 96:83 (Vujačic, 17 minut, šest točk, skok, podaja in tri ukradene žoge za Lakerse). KOLESARJI - Italijan Davide Rebellin (37 let) je zmagovalec 3. etape španske dirke Ruta del Sol. To je bila njegova že 51. zmaga med profesionalci. Na dirki po Kaliforniji pa je 3. etapo dobil Norvežan Thor Hus-hovd, Slovenec Janez Brajkovič pa je na skupni lestvici šesti. ROKOMET - 1. slovenska liga: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 26:27 (9:18) biatlon - Svetovno prvenstvo v Pjoengčangu Teja Gregorin nepričakovano priborila Sloveniji srebrno odličje PJEONGČANG - Slovenija je osvojila prvo medaljo z biatlonskih svetovnih prvenstev. Na posamični 15-ki-lometrski tekmi v korejskem Pjoengčangu je srebro osvojila 28-letna Ihan-ka Teja Gregorin. »Ze celo sezono sem bila brez kakršnega koli uspeha, tole danes je prišlo ob pravem času. Nisem izgubila samozavesti in obrestovalo se je. Tudi na treningih mi je v zadnjem obdobju kazalo dobro. To je bilo tudi v preteklih sezonah že nekajkrat tako, a mi je danes to, kar mi morda prej ni, uspelo prenesti še na tekmo. Tekla sem res dobro, čeprav sem podoben tek pokazala že nekajkrat, a se na nekaterih tekmah prej nisem znašla na strelišču. Danes sem se borila za vsak strel, saj je vsako kazensko minuto težko nadoknaditi. Zame je današnji dan sanjski,« je po nastopu povedala Gregorinova. Zlato medaljo je osvojila trikratna olimpijska prvakinja 32-letna Nemka Kati Wilhelm (44:03,1/1), Gregorinova je ob enem zgrešenem strelu zaostala za 39,5 sekunde (1 zgrešen strel), tretjeu-vrščena Norvežanka Tora Berger pa 46,5 (1) sekunde. Zimska sezona je bila za Gregori-novo doslej zelo veliko razočaranje, zato sama pravi, da ji medalja pomeni še več. Tekmovalka iz Ihana je priznala, da je imela tokrat tudi nekaj sreče s startno številko tri. »Ker nisem poznala izidov tekmic, ni bilo nobene primerjave, obenem pa nobenega pritiska.« Težje je bilo pred televizorjem, kjer je spremljala tekmice. »Tam so vedno mešani občut- ki. Po eni strani si želiš, da tekmice grešijo, po drugi ti je takoj nato žal, saj smo med seboj tudi prijateljice in vem koliko treniramo, a mislim, da imamo glede tega vse enake težave. Pred televizijo nato nisem mogla verjeti, kako grešijo ena za drugo in nekajkrat sem bila tudi sama zelo presenečena,« je ob največjem uspehu v karieri še povedala Gregorinova. Kot običajno, pa so športni uspehi slovenskih tekmovalcev že po tradiciji povezani tudi s stavami. Gregorinova sicer ni izdala natančnih imen, a: »Najbolj sem vesela, ker bodo nekateri ljudje okrog mene končno nehali kaditi.« Gregorinova se je v širši svetovni vrh v biatlonu prebila 2006/7, enako uspešna pa je bila sezona 2007/8, kjer se je redno uvrščala med najboljšo deseterico. Na posamičnih in štafetnih tekmah je bila med prvim in desetim mestom uvrščena kar 15-krat. 28-letna Teja Gregorin iz Ihana je že dve sezoni v svetovnem vrhu, a ji letos pred SP ni šlo od rok ansa 2 0 Četrtek, 19. februarja 2009 ŠPORT / alpsko smučanje - Na sporedu superkombinacija, smuk in superveleslalom Od jutri Trbiž epicenter svetovnega ženskega pokala Vse nared za tridenvno tekmovanje - Na včerajšnjem treningu Tina Maze 3. TRBIŽ - Trbiž bo od jutri do nedelje epicenter ženskega alpskega smučanja. Jutrišnja tekma superkombinaci-je bo uvod v tridnevno trbiško etapo ženskega svetovnega pokala, sledila bosta sobotni smuk in nedeljski superveleslalom. Snežne razmere na višarski progi Di Prampero so odlične: to so potrdili organizatorji, trenerji in tudi tekmovalke, ki so včeraj preizkusile podlago na uradnem treningu. »Podlaga je trda in nasploh zelo dobro utrjena. Progo smo pripravljali deset dni, zato je bila tudi zaprta javnosti,« je potrdil Peter Gerdol, glavni organizator tekem. Včerajšnjega treninga smuka se je udeležilo 85 tekmovalk, na tekmah pa jih bo nastopilo manj: »Trenerji bodo sami določili, kdo bo nastopil. Vse glavne fa-voritke so že na Trbižu, odsotne so seveda poškodovane smučarke,« je pojasnil Gerdol. Uspešnost tekmovalk nenazadnje vpliva tudi na prisotnost gledalcev. Na Trbižu pričakujejo predvsem vzhodne sosede, Slovence, ki bodo spremljali nastop adutinje Tine Maze. Po mnenju Gerdola bodo višarsko areno najbrž napolnili tudi avstrijski navijači: »Škoda, da Janica Kostelič ne tekmuje več, saj bi sicer Trbiž preplavili tudi Hrvati.« Smukaško postavitev (800 m višinske razlike) je postavil Jan Tischhau-ser, ki trasira vse tekme svetovnega pokala, superkombinacijo (smuk in slalom) ter superveleslalom pa bodo postavili trenerji reprezentanc. Včerajšnji prvi trening smuka je minil brez težav in brez poškodb. Najhitrejša je bila Avstrijka Elisabeth Goergl, druga Anja Parson, tretja pa Črnjanka Tina Maze. Od Italijank je bila najbojša Lucia Recchia, šesta, osma je bila Daniela Cecarelli, deveta pa Nadia Fanchini, vodilna na lestvici superveleslaloma v svetovnem pokalu. Nasploh so bili komentarji vseh tekmovalk pozitivni: vse so poudarile, da je proga zahtevna in dolga, a vsekakor dobro pripravljena. »Proga v zgornjem delu sploh ni ravna, ampak veliko obrača. Več je tudi grbin, kar me je danes (včeraj, op.a.) utrudilo,« je povedala Mazejeva, ki je včeraj dosegla tretji najboljši čas. Nekaj radovednežev je tekmovalke že včeraj spremljalo ob progi, glavnino oboževalcev, navijačev in ostalih gledalcev pa pričakujejo od jutri dalje. V vi-šarski areni so včeraj postavili velik ekran, tribune pa so skoraj nared. Tekme bosta komentirala dva spikerja, ki bosta poročala v italijanščini, angleščini in »Azzurra« Nadia Fanchini je bila na včerajšnjem treningu deveta. Vodilna v seštevku supervelelslaloma si želi dobrega rezultata v paradni disciplini in tudi v smuku, kjer je bila na nedavnem svetovnem prvenstvu tretja ansa nemščini. Gerdol je zagotovil, da oba poznata tudi nekaj slovenskih besed, tako da ne izključuje, da bodo gledalci ob prihodu Tine Maze v ciljno areno lahko prisluhnili tudi slovenski besedi. Med tekmami bodo imeli vstop na progo samo nekateri člani reprezentanc, gledalci pa bodo lahko spremljali smučarke edinole v areni. Glavno parkirišče ob progi bo namenjeno ekipam, organizatorjem in novinarjem, za gledalce pa bodo uredili nova parkirišča. Spremljevalni program bo stekel v jutranjih in popoldanskih urah v areni pri višarski žičnici, zvečer pa v centru Trbiža. V Žab-nicah bo na kolesarski progi, ki vodi do proge Di Prampero, kulinarični sejem domačih tipičnih pridelkov. »Cesta okusov« (Via dei Sapori) bo odprta od jutri do nedelje. Uvod v tridenvno tekmovanje (jutri ob 10.45) bo otvorila letalska akrobatska skupina Frecce Tricolori, pred sobotnim smukom pa bodo nastopili padalci športne skupine Folgore. Pokriti šotor na glavnem trbiškem trgu pa bo gostil glasbeni del prireditev. (V.S.) VSTOPNICE - Sektor A (osrednji): jutri: 15 evrov, sobota in nedelja: 25 evrov; 3 dni: 50 evrov; sektor B (stranski): jutri vstop prost; sobota in nedelja 15 evrov; 3 dni: 25 evrov. Sektor C (fan club): jutri vstop prost; sobota in nedelja 10 evrov; 3 dni: 15. evrov. Otroci do 14 leta starosti, člani zveze FISI, člani fan clubov in vojaki: 5 evrov. Spored Danes 11.00 Trening smuka (Višarje) Jutri 11.00 superkombinacija - smuk (Vi-šarje) 14.30 superkombinacija - slalom (Višarje) 18.00 koncert: Global Kryne Sobota, 21. februar 11.00 smuk (Višarje) 18.00 nagrajevanje (Trbiž, trg Unita) 14.00 - 15.00 koncert: Die Zillerta- ler (v Žabnicah) 16.00 - 17.30 koncert: Die Zillerta- ler (na Trbižu) 19.30. koncert: Big Band Brasil »Latin All Stars from Ny« Carnival Festival Nedelja, 22. februar 11.30 superveleslalom (Višarje) smučanje Vse je nared tudi v Kranjski gori LJUBLJANA - Kranjska Gora bo 28. februarja in 1. marca gostila 48. pokal Vitranc, tekmi alpskih smučarjev za svetovni pokal v veleslalomu in slalomu. Zaradi obilnega sneženja v tej zimi organizatorji nimajo težav s snegom, zato je proga praktično že nared za tekmovanje. Oba dneva se bosta tekmi začeli ob deveti uri, finalni vožnji pa bosta ob 12.15. Vodja tekmovanja Aleš Vidic že od začetka januarja pripravlja progo, ki jo bo v soboto pregledal Raimund Berger, inšpektor Mednarodne smučarske zveze (FIS). »Zapletov ne pričakujemo, želimo pa si, da bi bilo vreme ugodno tudi v naslednjih dneh. Zgradili smo nov skladiščni objekt in kupili dva snežna topova ter obnovili energetsko postajo. Parkiranje za gledalce v Kranjski Gori in Podkorenu bo brezplačno, pričakujemo pa okrog 15.00 gledalcev,« je pojasnil Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega odbora, Nagradni sklad je za obe tekmi 225.000 švicarski frankov. šolski šport - Smučanje Na deželno fazo se je uvrstilo več ekip naših šol Dijaki šole Trinko, ki so se uvrstili na deželno fazo. Iz leve proti desni: Nikolas Semolič, Luca Cattelani, Marco Berte, Mak Cattelani smučanje - Dejavnost SK Devin Na društveni tekmi kar 195 tekmovalcev Tečaji, enodnevni in štiridnevni izlet SK Devin je na Valentinovo priredil vsakoletno društveno tekmo tako za društveno lestvico in obenem kot tudi sklep prvega dela desetdnevne smučarske šole, ki je potekala pet koncev tedna ob sobotah in nedeljah. Na progi Cimacuta se je že v jutranjih urah zbrala prava množica Devinovcev, ki so preživeli lep sončen dan. Letos je bilo prijavljenih rekordnih 195 tekmovalcev, od katerih je bilo kar 115 tečajnikov, ki so sledili trem različnim stopnjam izpopolnjevanja od začetnikov vse do tistih bolj izurjenih malih smučarjev pod vodstvom 10 smučarksih učiteljev. In treba je priznati, da je bilo letošnje zastavljeno delo res odlično izpeljano in tudi na sobotni tekmi so vsi pokazali lep napredek. Najprej se je po krajši progi spustilo 60 začetnikov, nato so start predstavili na zgornji del proge in med veleslalomskimi vratci so se vsi lepo znašli. Tekmovali so tudi skoraj vsi Devinovi predstavniki projekta Ski Pool Gadi. Na koncu sta dosegla najboljši čas naraščajnica Elisa Košuta med ženskami in mladinec Matija Rožič med moškimi. (na sliki) Treba je priznati, da je tekmo vseskozi spremljalo krasno vreme in odlično pripravljene proge, za kar gre posebna zahvala družbi Promotur. Že med samo tekmo so člani, odborniki in starši lepo pripravili prostor za zakusko in postregli vsem z jedmi na žaru, klobasami z zeljem in izvrstno pripravljenimi slaščicami. Društveni praznik Društvena prvaka SK Devin Elisa Košuta in Mattia Rožič se je nadaljeval do večernih ur v bližnji koči Zwar, kjer je vsem lepo postregla upraviteljica gospa Monika. S tečaji smučarske šole bo SK Devin nadaljeval takoj po pustnem času vse dokler bodo vremenske razmere in snežna podlaga zdržale, načrtujejo pa tudi ce- lodnevni izlet na obsežna smučišča Civetta, za velikonočne praznike pa štiridnevni smučarski izlet v Sexten v Pustertalu, kjer bodo sklenili letošnjo zimsko sezono, in sicer prav tam, kjer so preteklega decembra priredili uspešni Openday . Na Zoncolanu je v torek steklo goriško pokrajinsko prvenstvo za nižje in višje srednje šole v alpskem smučanju. Tekmovanja v veleslalomu sta se udeležili dve goriški slovenski šoli: nižja srednja šola Trinko in višja srednja šola Trubar-Gre-gorčič (licejski pol). V konkurenci nižjih srednjih šol se je v nadaljnjo deželno fazo uvrstila moška ekipa, ki je bila v skupnem seštevku prva. Mak Catellani je bil prvi, na tretjo stopničko se je uvrstil Nikolas Se-molič, Marco Berte je bil osmi, Luka Cattelani pa deseti. V ženski konkurenci pa so dijakinje šole Trinko bile šeste. Najboljša je bila Alice Pecorali na devetem mestu. Ostale: 22. Tamara Lupin, 28. Eva Lutman in 34. Nicol Marchi. Zmagala je Ales-sia Fantini iz šole Ascoli, ki sicer tekmuje za SK Devin. Na deželno fazo, ki bo 3. marca, se je uvrstila tudi ženska ekipa licejskega pola Trubar-Gre-gorčič, ki je na ekipni lestvici zasedla 2. mesto. Zmagala je Elisa Podbersig (šola Slataper), dijakinja slovenske šole Diana Berte pa je bila tretja. Za zmagovalko je zaostala eno sekundo in 47 stotink. Carlotta Zitter je bila četrta, 16. Nicole Peric, 20. Alida Passon. V moški konkurenci sta tekmovala samo dva dijaka. Marco Ventin je bil tretji in se tako uvrstil v deželni finale. Tadej Pahor pa je bil 21. Na deželno fazo višjih srednjih šol se je uvrstil tudi tržaški znanstveni licej F. Prešeren z žensko ekipo, ki jo sestavljajo: Sara Tence, Carolina Russo in Vanessa Strain. Na finalu bodo tekmovali tudi dijaki trgovskega zavoda Ž. Zois: Minej Purich (na pokrajinski fazi je bil najhitrejši), Aleksander Cossutta, Andrej Labiani in Lenard Ca-stellani. / ŠPORT Četrtek, 19. februarja 2009 21 navijaške skupine - V organizaciji društva Cheerdance Millenium balinanje - ZSŠDI odbojka Evropski vrh razpravljal na Opčinah EP bo na Švedskem - Naše društvo od danes v Firencah Opčine so minuli teden gostile predstavnike evropske cheerleading zveze ECA. Na sestanku sta se ob odboru (prisotni sta bili le podpredsednica in tajnica) zbrala po dva predstavnika vsake države članice, skupno se je torej zbralo 25 članov. Italijansko zvezo FISAC so predstavljali Nicol Krizmancic, odgovorna za cheerleading pri zvezi, podpredsednik Giampaolo Cialvolello iz Ce-senatica in odgovorna za ples Erika Ferrari. Organizacija je tokrat pripadla našemu slovenskemu društvu Cheerdance Millenium. Na enodnevnem sestanku so ob odobritvi bilance in volitvah novega odbora določili datume in lokacije glavnih tekmovanj. Letošnje evropsko prvenstvo bo na vrsti 4. in 5. julija na Švedskem, naslednje leto bo tekmovanje gostil Cese-natico, leta 2011 pa bo EP v Nemčiji. Predstavniki so se obenem domenili o izvedbi evropskega poletnega tabora, ki bo stekel v soorga-nizaciji evropske in italijanske zveze, ki bo letos v drugi polovici avgusta v večnamenskem športnem centru v Cesenaticu. Glavna organizatorka sestanka Nicol Krizmancic je bila z udeležbo in nasploh s potekom dvodnevnega srečanja nadvse zadovoljna. »Škoda le, da se sestanka niso udeležili predstavniki Hrvaške in Danske. Sicer pa je steklo vse v najboljšem redu,« je o uspešnosti sestanka povedala odgovorna za tujino pri gro-pajskem društvu. Glavni del srečanja je stekel v konferenčni dvorani v hotelu Danev, po sestanku je sledila še gala večerja v Hotelu Safir v Sežani. Posamezne države čaka sedaj državno prvenstvo in priprava na evropsko prvenstvo. Člani slovenskega društva Cheerdance Millenium imajo nadvse natrpan koledar: od danes do 22. februarja bodo nastopili na sejmu v Firencah »Danza in fiera«, Na Opčinah so se zbrali predstavniki 13 držav kjer bodo vodili tečaje, ponujali informacije in prikazali nekaj navijaških točk. Marca pa bodo na vrsti seminarji in tečaji v Cesenaticu, ki jih bodo člani gropajskega društva vodili in s tem skušali privabiti čimveč novih društev v to športno panogo. Zimska sezona: Uspel tretji turnir trojk Prejšnji teden je balinarska komisija pri ZSŠDI-ju organizirala tretje tekmovanje med zimsko sezono. Zaradi pomanjkanja zbijalcev se je organizator tudi tokrat odločil za trojke. Skoraj vsa društva so po svojih močeh prijavila zadovoljivo število svojih članov. Tekmovanja se je vseeno udeležilo 14 trojk, ki so tri dni merile moči v Domu pristaniških delavcev. Končno prvo mesto je osvojila trojka v postavi Livio Taučer, Riki Furlan in Zdravko Skupek. Med štirimi nastopi je za največje prijetno presenečenje poskrbel predstavnik Poleta, ki je zelo dobro opravil svojo nalogo. Le poredkoma je zatajil, takrat pa sta vrzel napolnila soigralca, tako da ni ekipa nikoli povsem odpovedala. Vseeno se jim v drugem nastopu ni prav nič dobro pisalo, saj so proti Kojancu, V. Iacovichu in Križ-mančiču že izgubljali z 2:8, tik ob izteku časa pa jim je vendarle uspelo rezultat preobrniti v lastno korist. Drugo mesto je dosegla trojka v postavi B. Milič, B. Cossutta in Mil-covich, ki se je v finalu sicer dobro upirala poznejšim zmagovalcem s Skupkom na čelu, za katerega je bil to že tretji uspeh v dosedanjih štirih nastopih. (Z.S.) šah - Prvenstvo openskega didaktičnega ravnatejstva Uspelo tekmovanje v Križu Ekipni nastopi v sklopu SST in kvalifikacijski turnir posameznikov za nastop DP S tekmo na kriški šoli Alberta Sirka PLANINSKI SVET SPDG: Nova članarina in zavarovanje v letu 2009 Slovensko planinsko društvo v Gorici je v dogovoru s Planinsko zvezo Slovenije rešilo eno težjih vprašanj, povezanih z dejavnostjo društva: zavarovanje članov za reševanje v gorah. Pred nedavnim je društvo zaprosilo za članstvo v PZS, kar omogoča članom društva skoraj enake zavarovalne pogoje, kakor jih imajo člani planinskih društev v Sloveniji. Zavarovanji so za kritje stroškov reševanja v gorah vseh evropskih držav in Turčije z izjemo države stalnega bivališča (Italije). Pri društvu so se odločili za članstvo B kategorije, kar predvideva poleg zavarovanja za kritje stroškov reševanja do višine 2800 evrov za vsak škodni primer letno, tudi zavarovanje za invalidnost (do 8.500 evrov), primer smrti (5.500 evrov) zavarovanje odgovornosti osebe (do 44.000 evrov) in zavarovanje odgovornosti za stvari (do 4.200 evrov). Dosedanje člani, ki se bodo odločili za novo ponujeno možnost in novi člani, bodo poleg tega lahko uveljavljali pravico do popustov za prenočevanje v planinskih postojankah na območju štirinajstih planinskih organizacij alpskega loka. Plačilo članarine B ka- tegorije pa daje pravico tudi do popustov ob nakupu opreme v desetih športnih trgovinah v Sloveniji, tako posameznim članom, ki morajo seveda predložiti izkaznico, kakor društvu za nakup večje količine opreme oziroma oblačil in obutve. Da bi omogočili čim večjemu številu članov, da čimprej in še pred začetkom sezone uredijo članstvo po novem, bo društveni sedež odprt v ponedeljek, 23. t.m. od 18. do 20. ure ter 2. marca, prav tako od 18. do 20. ure. Člani, ki želijo imeti novo izkaznico morajo predložiti fotografijo in seveda takoj poravnati članarino in zavarovalnino. Rok zavarovanja začne veljati dan po vplačilu. Zavarovanje krije prostovoljno dejavnost na področju planinstva, alpinizma, turnega smučanja, kolesarjenja in drugih dejavnosti. Zavarovanje vključuje tudi poškodbe in okvare nastale zaradi mraza in višine (do 5000 m) ter zastrupitve. Prejšnji petek je na kriški šoli Alberta Sirka v organizaciji vodilne šole Žige Zoisa notranje prvenstvo v šahu openskega Didaktičnega ravnateljstva. Kljub temu, da so zaradi organizacijskih in didaktičnih razlogov na prvenstvu nastopili samo dijaki 4.in 5.razredov in da jih je kar tretjina zbolela za gripo, je bilo udeležencev kar 20. Opensko didaktično ravnateljstvo je tačas na področju šahovskih krožkov izredno dejavno, saj jih trenutno deluje kar štiri: v Križu pod vodstvom učiteljice Barbare Boneta in Danijela Ceja, na Opčinah pod vodstvom Mitje Petaros, v Bazovici pod vodstvom Franca Blocarja in na Proseku pod vodstvom prof. Borisa Fabjana. Kljub odsotnosti nekaterih boljših posameznikov, je turnir odlično uspel. Vsi udeleženci so dokazali, da so veliko napredovali, končno prvo mesto pa je po predvidevanjih pripadalo izkušenemu petošolcu Liamu Visen-tinu (Sirk), ki je edini osvojil vseh sedem dvobojev: Drugi (in prvi med četrtošolci) je bil z zmago manj Luka Nabergoi (Sirk) pred Jordanom Štekarjem in Rickardom Košuto (oba Bevk). Prva ženska predstavnica je bila na petem mestu četrtošolka Veronika Vascotto (Sirk), na šesto mesto pa se je uvrstil najboljši predstavnik šole Čer-nigoi, Alex Eva. Končna razvrstitev: 1. Liam Visentin (Sirk) 7/7, 2, Luka Nabergoi (Sirk) 6/7, 3. Jordan Štekar (Bevk) 5/7, 4. Rickard Košuta (Bevk) 5/7, 5. Veronika Vascotto (Sirk) 4/7, 6.Alex Eva (Černigoj) 4/7, 7. Martin Gabrijel Rupel (Bevk) 4/7, 8.Dana Tenze (Sirk) 3,5/7, 9Tina Busan (Bevk) 3,5/7, 10. Matteo Gher-sinich (Černigoj) 3,5/7, ll.Mojca Petaros (Bevk) 3,5/7, 12. Jan Hussu (Sirk) 3,5/7, 13. Karen Prester (Bevk) 3,5/7, 14. Rajko Me-zgec (Černigoj) 3/7, 15. Ylenia Sedmach 3/7, 16. Brunetti Sara (Černigoj) 2/7, 17. Peter Jerič (Bevk) 2/7, 18. Danjel Stefani (Bevk) 2/7, 19. Juliette Protti (Trubar) 1,5/7, 20. Katerina Cufar (Trubar) 1,5/7. Pred dnevi so mladi šahisti, ki obiskujejo krožek slovenskih šol, nastopili tudi na deželnem ekipnem prvenstvu za A in B ekipo tržaškega društva SST 1904. V prvem krogu sta se ekipi spoprijeli med seboj in remizirali 2:2. Kar 3 zmage na 4 so prispevali naši šahisti Matjaž Zobec, Cristina Sustersich in Liam Visentin, nastopili pa so še Tjaša Oblak, Erik Solinas, Filip-po Camana in, v neuradni konkurenci, Aj-lin Visentin, Nicola Pinzani, Lorenzo Obersnel, Devan Štoka, Marco Miloševič in Alex Solinas. 15. februarja pa je bil na sporedu eden izmed kvalifikacijskih turnirjev za državno prvenstvo posameznikov. Podvig je pred časom že uspel Filippu Camana in Tjaši Oblak, tokrat pa sta si pravico priborila še Cristina Sustersich (3 zmage na 5 dvobojev) in Lorenzo Obersnel (4/5) s prvim mestom v svojih kategorijah. Zabeležiti gre še dober nastop Liama Visentina in Matjaža Zobca (oba 3/5), a tudi manj izkušenih Ale-xa Solinasa (2/5) in Marca Miloševiča (1/5). Marko Oblak Olympii derbi 1. divizije proti Našemu praporju Olympia - Naš prapor 3:2 (30:28, 17:25, 13:25, 25:17, 15:9) OLYMPIA: Polesel 1, Mucci 20, Komjanc 10, Brotto 6, Terpin 7, Frandoli 0, Dorni 3 Blasig 15, Pavlovič 1. NAŠ PRAPOR: Kuštrin 25, Braione 20, Juretič 9, Fogari 4, Simeoni 11, Boschini 10, Beganovič 2, Romano (L). Olympia in Naš Prapor sta odigrala derbi, ki bi ga sicer morala igrati že lani decembra. Že od začetka je bilo opaziti, da bo to pravi derbi. Olympia je v prvem se-tu vodila vse do konca, ko je imela tudi zaključno žogo, a je ni znala izkoristiti. Naš prapor jo je dohitel in si izboril set-žogo, Olympia se ni vdala in z lepimi napadi mladega Blasiga osvojila set. V nadaljevanju je Naš prapor reagiral boljše in igralci Olympie so imeli veliko težav, predvsem na sprejemu, tako da ni bil možen napad s centra in tudi krili sta s težavo dosegali točke. Drugi in tretji set so tako zasluženo osvojili gostje. V četrtem setu je prišlo ponovno do preobrata, na krilu je zaigral Dorni, izboljšal se je sprejem, centra sta bila ponovno vključena v igro, saj sta dosegla skupaj 18 točk. V zadnjh dveh setih je Olympia zasluženo zmagala. Vrstni red: Intrepida 22, Naš prapor 16, Olympia 14, Soča Lokanda Devetak 11, Turriaco 9, Fincantieri 6. (Olympia in Fin-cantieri s tekmo manj) UNDER 18 ŽENSKE Govolley - Lucinico 0:3 (11:25, 18:125, 18:25) GOVOLLEY: G. in M. Zavadlav, Bressan, Antonič, Petejan, Komjanc, Poz-zo (L), Valentinsig, Ragusi. Trener: Petejan. Bolj homogene nasprotnice so bile boljše od Goričank. D bi jim nudile več odpora, bi morale boljše spejemati in igrati bolj natančno v polju, kar pa jim ni uspelo. Vrstni red: Mossa 20, Lucinico 16, Govolley 6, Soča 5, Grado 1. UNDER 14 ŽENSKE Skupina A Sokol Bar Igor - Virtus A0:3 (20:25; 13:25; 19:25) Altura - Sokol Bar Igor 0:3 (19:25;12:25;19:25) SOKOL BAR IGOR: Budin, Devetak, Doz, Gridelli, Micheli, Škerk, Škerl, Vido-ni. Trener: Lajris Žerjal Sokolovke so v prejšnjih dneh odigrale kar dve tekmi. Proti prvouvrščenemu Virtusu A so mlade Nabrežinke kljub na trenutke res odlični igri gladko izgubile, dokazale pa so, da se dobro delo v telovadnici končno obrestuje. Domačinke, ki so žal na izredno pomembni in občuteni tekmi zaigrale v okrnjeni postavi, so tekmo začele praktično perfektno in visoko povedle, nasprotnice pa so nato reagirale in na koncu žal prevladale. V drugem setu so se soko-lovke upirale nasprotnicam le na začetku, nato pa popolnoma popustile, v tretjem setu pa so se do konca borile in v drugem delu precej zmanjšale zaostanek za Virtusom. Za dober nastop zaslužijo pohvalo prav vse, še posebno pa Ivana Škerk ter Eleonora Doz. Po tem porazu pa sokolovke žal nimajo več možnosti, da bi na drugem mestu, ki še vodi v play-off, prehitele Omo B. V torek pa so se mlade Nabrežinke pomerile z zelo skromnim nasprotnikom in gladko zmagale. Spet so zadovoljile z igro, čeprav si iz strahu pred napakami niso upale forsirati vsakega napada, kot jim je naročila trenerka Žerjalova. Pohvalo za dobro igro na mreži zasluži tokrat Fulvia Gridelli. (pera) Vrstni red: Virtus A 27, Oma B 21, Sokol Bar Igor 18, Azzurra 13, Kontovel 11, Bor Co.A.La 6, Altura 0 (Virtus A s tekmo več) UNDER 13 ŽENSKE Bor Co.a.la - Centro Coselli 3:1 (25:8; 22:25; 25:15; 25:17) BOR: Buldrin, Costantini, Furioso, Ghersi, Giannotti, Olivo, Pozzo, Pučnik, Rabak, Zonch. Borovke so tokrat s požrtvovalno igro proti enakovrednemu nasprotniku dosegle vse tri točke. V prvem setu so dobro servirale in z lahkoto sprejemale spodnje servise nasprotnic, v drugem se-tu pa so bile veliko manj natančne. V zadnjih dveh setih so stopile na igrišče tudi igralke, ki ponavadi manj igrajo in dobro opravile svojo nalogo. 22 Petek, 20. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI subaru - Prijetna vožnja v mestnem prometu Novi justy nič več 4x4 pridobil pa je pogon na plin Poganja ga 998-kubični trivaljnik Subaru slovi po svojih odličnih avtomobilih, ki imajo vsi po vrsti štirikolesni pogon. Do sedaj je bil tega deležen tudi Suba-rujev malček justy, za katerega so se v krajih z ostrimi zimami in gostim prometom kupci kar pogosto odločali. Značilno za vse Subarujeve modele, vključno za justy so bili le bencinski motorji. Zadeva se je začela bi povzročalo preglavice. Je pa zato omembe vredna medosna razdalja: ta znaša 2.430 mm, kar pomeni, da so kolesa premaknjena v štiri vogale in posledično veliko prostora v notranjosti. Voznik ima še kar dovolj prostora za volanom, vse kar potrebuje je lepo na dosegu rok in nog, prostora za kolena, rame- na in komolce ter nad glavo pa je tudi dovolj. Armaturna plošča, za katero lahko rečemo, da je ena boljših v tem segmentu, kar se tiče uporabnosti, je zanimiva in razgibana. Merilniki so lepo pregledni, vgrajen av-toradio ima velike in razločno čitljive ter dostopne gumbe, tu pa so še številni predalčki in poličke. Pod volanom in pred sovoz-nikovimi koleni sta dve veliki polici z lepo navzgor zavihanim robom, da tisto, kar pospravite nanjo, tam tudi ostane. Potem sta tu še polička na sredinski konzoli in predalček pred prestavno ročico, v vratih pa boste našli držalo za pijačo (ali kaj podobnega) in velika žepa za drobnarije ter papirje. Nekoliko nenavadna, toda domiselna rešitev je bila tudi vtičnica za slušalke med volanom in avtoradiem. Mali, 998-kubični bencinski trivaljnik, ki ima sicer dvojno odmično gred v glavi, ne zmore čudežev. Tistih 69 KM se v mestu sicer zdi povsem dovolj in v mestnem prometu se kar poskočno premika, na avtocesti pa naj bi dosegel 160 km/h, polno obremenjen s kilogrami pa bo na avtocesti preizkušal vašo potrpežljivost. Tudi občutljivost za veter oziroma za bočne sunke je precejšnja in tudi večji tovornjaki lahko precej slabo vplivajo na mirno ohranjanje zastavljene smeri. Kot rečeno, pa po drugi strani hvalimo živahnost in igrivost na mestnih ulicah. Tam je justy prava igrača, odziven na Justy zdaj nima več štirikolesnega pogona, je pa pridobil pogon na plin; različica bi-fuel ima namesto rezervnega kolesa posodo za plin (levo spodaj) ukaze volana. Enako velja za vožnjo po kratkih in zavitih ovinkih. Če lahko justyju kaj očitamo je nenatančen in počasen menjalnik, tako da boste s športno vožnjo, če imate tovrstne skomine, še kar razočarani. Tudi poraba ni pretirana. Če nekoliko pazimo, ko pritiskamo na stopalko za plin, bomo dosegli zadovoljivo porabo 5,5 kriza Nissan ■ v v odpušča, Renault izgublja Tretji največji japonski avtomobilski proizvajalec Nissan Motor bo zaradi slabih poslovnih rezultatov marca ukinil 20.000 delovnih mest, kar je 8,5% vseh zaposlenih. Število zaposlenih se bo tako zmanjšalo z 235.000 na 215.000. Nissan je od oktobra do konca decembra 2008 prodal 731.000 avtomobilov, kar je 18,6 odstotka manj kot v enakem obdobju leta 2007, in pri tem ustvaril za okrog 912 milijonov dolarjev izgube. Skupna izguba v tekočem poslovnem letu, ki se bo končalo konec marca, pa naj bi znašala kar 2,9 milijarde dolarjev. Tudi Nissanovemu partnerju Renaultu trda prede: v letu 2008 je v primerjavi z letom prej Renault izgubil kar 78% dobička, promet se je v zadnjem trimesečju 2008 zmanjšal za 30%. Na pomoč mu je priskočila država, v kateri lasti je tovarna in mu zagotovila 3 milijarde evrov posojila po zelo ugodnih obrestih. Predvidevajo, da bo za skupino Renault-Nissan globoka kriza trajala vsaj do polovice letošnjega leta. l na 100 km. Ker ima justy tudi posodo za plin, bo končni izračun še kar zadovoljiv, čeprav bo s plinom porabil nekoliko več. Justy je na voljo v dveh različicah: MT velja 12.700 evrov, s pogonom na plin bi-fuel pa 14.680 evrov. Pri slednji pa lahko računate tudi na državni prispevek za okolju prijazne avtomobile. spreminjati pred nekaj leti, ko so začeli ponujati svoje znane bokserje tudi s pogonom na utekočinjeni plin. Najprej so ga bili deležni večji modeli (forester, impreza, legacy in outback), sedaj so ta pogon namenili tudi justyju, ki pa je s tem bil deležen še druge novosti: doslej je imel štirikolesni pogon, odslej pa bo samo še dvokolesni in tudi ne predvidevajo, da bi ponudili tudi različico s štirikolesnim pogonom, kar se nam zdi velika škoda. Justy je torej predvsem mestni malček, zunanjost je kar prijetna: prinaša nekaj svežine v ta avtomobilski razred. Lahko bi mu celo pripisali, da je športen, nedvomno pa je na pogled zelo dinamičen avto. Z odrezanimi robovi je zelo pregleden in nudi dober občutek za prostor okoli njega. Parkiranje v majhna, še prosta parkirna mesta in razne luknje na ulicah je zato lahko opravilo, ki ga bo vešč tudi manj izkušen voznik ali voznica. Zanimivo je pravzaprav to, da so z obliko dobro pritegnili tako ženski kot moški del populacije, saj nikakor ne moremo trditi, da gre za 'babji' avto, kot to sicer v nenapisanih pravilih velja za nekatere tekmece. Praksa kaže, da lahko z njim parkirate na prostoru, ki v dolžino meri nekaj manj kot štiri metre. Dolžina od prednjega do zadnjega odbijača namreč znaša 3.610 mm. Tudi širina s 1.665 mm ni nekaj, kar seat - V Ženevi bodo predstavili exeo ST Karavan naprodaj konec leta Španci bodo ponujali tri bencinske in dva dizelska motorja - Bogata oprema Stran pripravil Ivan Fischer Seat exeo smo prvič videli v Parizu, in sicer v li-muzinski obliki, v Ženevi pa bodo predstavili še karavansko različico exeo ST. Oba, limuzina in karavan, močno spominjata na prejšnjo serijo Audijeve štirice, kar pa ni nič čudnega, saj je kuhinja, iz katere prihajata, ista. V primerjavi z limuzino, od katere prevzema večino oblikovnih rešitev, bo ST sedem centimetrov daljši. Večina dodatnih centimetrov gre na račun prtljažnika, ki bo imel 442 litrov praznine. Enako kot limuzino bo tudi karavan (uvodoma) gnalo pet motorjev - trije bencinarji in dva dizla, vsi iz koncernskega asorti-mana. Bencinski motorji bodo imeli moči med 75 in 147 kilovatov (102 - 200 KM), dizla pa 103 in 125 kilovatov (143/170 KM). Vsi motorji bodo izpolnjevali standard Euro5, ki prične veljati šele leta 2011, že serijsko pa bodo opremljeni s šeststopenjskimi menjalniki. Seat obljublja, da bo prav vsem različicam namenil bogato opremo. Tako bo še osnovna različica reference serijsko opremljena s sedmimi varnostnimi zračnimi blazinami, dvopodročno klimatsko napravo, 16-col-skimi platišči in meglenkami, če se omejimo le na del opreme. Španci naj bi prve avtomobile začeli prodajati konec letošnjega leta, po nekaterih napovedih pa naj bi model exeo ST 1.6 ponujali že za 2 tisoč evrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 19. februarja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Cezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Hrček Miha - Lisica Liza in medved Marko 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Osrednja proslava ob dnevu slovenske kulture 2009, sledi Cezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.00 Aktualno: Sanremo Question Time 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita' (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Glasb.: Sanremo 59. Festival italijanske glasbe 0.55 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.25 14.00, 19.00, 1.35 Resničnostni show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Un mondo a colori 10.00 Dnevnik, Punto.it 11.00 Variete: Insieme sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.45 Aktualno: Italia allo specchio 16.15 Aktualno: Ricomincio da qui 17.20 Nan.: Law & Order 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 23.20 Dnevnik 21.05 Aktualno: Annozero (vocita Michele Santoro in Margherita Granbassi) 23.25 Aktualno: Tg2 Punto di vista, sledi Parlament 23.35 Dok.: Palco e retropalco ^ Rai Tre 6.00 7.30 8.00 8.15 9.15 9.20 12.00 12.45 Dnevnik - rai news 24, vmes il caffé in italia, istruzioni per l'uso Dnevnik Buongiorno Regione Rai news 24 Aktualno: La storia siamo noi Aktualno: Verba volant Aktualno: Cominciamo bene Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, Chièdiscena Aktualno: Le storie - Diario italia- 13.05 Nad.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Leonardo, sledi Neapo-lis 15.15 Variete: Trebisonda 16.30 Variete: La Melevisione 17.00 Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo 19.00 0.00 Deželne vesti, vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Agrodolce 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Dnevnik 21.10 Nan.: Medium 22.35 Nan.: Day Break 23.20 Dok.: La superstoria 0.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved Rete 4 Nan.: Quincy Nan.: Hunter Nan.: Nash Bridges Nan.: Febbre d'amore Nan.: Bianca 17.45 Dnevnik in prometne informacije 11.40 Nad.: My Life 2 12.40 Nan.: Un detective in corsia 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Forum 15.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berlino 15.55 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Il giardino di gesso (dram., VB, '63, i. D. Kerr) 18.35 21.10 Nan.: Tempesta d'amore 18.55 21.55 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Tempesta d'amore 22.35 Film: La casa di sabbia e nebbia (dram., ZDA, '03, igra Jennifer Connelly) 7.00 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 14.30 Klasična glasba 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedrà 10.35 Nan.: Don Matteo 6 11.00 Nan.: Lassie 12.00 Kratke vesti 12.50 La Provincia ti informa 13.20 Fra ieri e oggi 13.50 ... Mescola e rimescola 15.15 Dokumentarec o naravi 15.40 Alta Fedeltà 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco ADN Kronos 20.05 Qui cortina 20.15 Il direttore incontra 20.30 Deželne vesti 20.55 Film: Nel giardino delle rose (dram., It., '90, i. G. Giannini) 22.45 Il Rossetti 23.30 Nogomet: Triestina - Salernitana La 7 6.00 7.00 Dnevnik, horoskop in vremenska napoved Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg - Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: L'ispettore Tibbs Film: Su e giù per Beverly Hills (kom., ZDA, '86, r. P. Mazursky, igra Nick Nolte) 1.05 Pregled tiska 5 Canale 5 6.00 Dnevnik, pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattinocinque 9.55 14.05, 18.05 Resničnostni show: Grande Fratello 10.00 18.00, 0.30 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Aktualno: Uomini e donne 16.15 Resničnostni šov: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio cinque 18.00 Dnevnik, kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario 20.00 1.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Scherzi a parte 23.40 Resničnostni show: Grande fratel-lo Live 0.45 Aktualno: Nonsolomoda V Italia 1 6.05 Nan.: Still standing 6.35 13.40, 17.50 Risanke 9.00 Nan.: Hope & Faith 9.30 Nan.: Ally McBeal 10.20 Nan.: E alla fine arriva mamma! 11.20 Nan.: Piu' forte ragazzi 12.15 Aktualno: Secondo voi 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 19.30 Risanke: Simpsonovi 15.00 Nan.: Paso adelante 15.50 Nan.: Smallville 16.40 Nan.: Drake & Josh 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.50 Nan.: Camera cafe' 20.30 Kviz: La ruota della fortuna 21.10 Film: Hellboy (fant., ZDA, '04, r. G. del Toro, i. R. Evans) 23.45 Aktualno: Live 1.15 Studio Sport 16.05 Nan.: MacGyver 17.05 Dok.: Atlantide 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 0.40 Dnevnik 20.30 Šport: Prepartita 20.45 Nogomet: Fiorentina - Ajax 23.30 Dok.: Sex and the City 0.00 Dok.: Delitti (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Nils Holgerson (pon.) 9.35 Pod klobukom (pon.) 10.10 Nad.: Maks (pon.) 10.45 Turbulenca (pon.) 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Hum. nan.: Peta hiša na levi 13.45 Piramida (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Gumbek in Rjavček 16.10 Dok. film: Hanna Stava 16.25 Enajsta šola 17.00 Poročila 17.30 Dolgcajt 18.25 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 19.00 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Šport 19.55 Tednik 21.00 Dok. oddaja: Življenje in delo Ra- dovana Karadžiča 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 19.02.1991 0.00 Dnevnik 0.35 Dnevnik zamejske Tv (t Slovenija 2 6.30 9.30, 11.45, 23.55 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.15 Sedma noč osamosvojitve - Tv dnevni 19.02.1991 8.40 9.10 11.15 13.00 14.45 15.35 15.45 16.05 16.40 20.00 22.20 13.45 14.00 14.20 14.50 16.15 17.15 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.40 22.30 22.50 11.00 11.30 17.10 18.00 18.40 19.45 20.30 21.30 22.45 Globus Dok. serija: Po Rusiji z Jonathanom Dimblebyjem SP v nordijskem smučanju SP v biatlonu Dok. serija: Izjemne živali Pomagajmo si Dok. serija: Izjemne živali (pon.) Mostovi - Hidak SP v nordijskem smučanju Film: Na svidenje otroci Nad.: Temnopolti Arijec Koper Dnevni program 0.00 Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti City folk SP v biatlonu SP v nordijskem smučanju Pogovorimo se o... Pomagajmo si 23.55 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.10 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Dok. oddaja: Ribarite z nami Avtomobilizem Film: Zadnjič skupaj (It., i. M. Ra-nieri) Primorska kronika Izostritev i Tv Primorka 23.30 Videostrani 20.00, 23.00 Dnevnik TV Primorka, vreme Nad.: Jelena Mojca in medvedek Jaka Primorski tednik (pon.) Pravljica, sledi EPP Kmetijska oddaja Med durom in molom Kulturni utrinek (pon.) RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Glasbena skrinjica; 9.00 Radioaktivni val; 10.00 Poročila; 10.10 3x3 je deset; 10.15 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Aktualnosti; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 16.15 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Pregled prireditev; 18.30 Glasbena razglednica; 20.00 -22.00 Glasbeni abonma; 22.30 Od glave do repa, Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 9.50 Razlaga z razlogom; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Poročila; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Minute za country; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Izpod peresa slovenskih skladateljev; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov; 22.05 Radijska igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 19. februarja 2009 VREME, ZANIMIVOSTI dolžina dneva Sonce vzide ob 7.01 in zatone ob 17.38 Dolžina dneva 10.37 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 3.51 in zatone ob 11.56 bioprognoza Danes bo splošni vremenski vpliv na počutje in razpoloženje ljudi ugoden; ob sončnem vremenu pa tudi vzpodbuden. plimovanje Danes: ob 1.42 najnižje 3 cm, ob 6.40 najvišje 22 cm, ob 13.47 najnižje -42 cm, ob 20.37 najvišje 22 cm. Jutri: ob 2.07 najnižje -4 cm, ob 7.29 najvišje 30 cm, ob 14.17 najnižje -49 cm, ob 20.547 najvišje 27 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin.................880 Vogel.................340 Kranjska Gora........100 Krvavec..............310 Cerkno...............150 Rogla.................200 Mariborsko Pohorje . 160 Civetta...............350 Piancavallo..........450 Forni di Sopra........310 Zoncolan ............360 Trbiž..................250 Na Žlebeh ...........570 Mokrine..............380 Podklošter...........225 Bad Kleinkirchheim . 180 (NAPOVED ZA JUTRp