Naročnica mesečno _____ _______C«k. račun: Ljnb- 2? za ^^^ mmmm ^ m stvo 40 - ne- ^^^ ^ ^ ^^^ ^Ht ^ ^ z« ce- ^^^^^ MU ^^m BA ^^m m ^^^^^^ M ^^m loletno 9b za H ^Hf M J^^^^P v^H^ff Bf^ IHm inozemstvo 120 Din J^V ^^ M ■■■ Praga-Dunaj 24.797 Uredništvo je v f^^^^T "XV ^^^^^^^ Kopitarjevi uL 6/111 ^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^^^^^^ ^ jova ulica žteVf6i Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Merjenje pomorskih sil Pred tednom dni smo na tom mestu pisali, •kaiko čudno je, da je takoj po monakovskem sporazumu, ki jo po trditvah vseh štirih državnikov, ki so ga podpisali, človeštvu prihranil grozote vojne in rešil mir, pri zapadnih dveh velesilah, to je pri Franciji in Angliji, kar naenkrat nastalo izredno močno in sikom j vse-narodno razpoloženje za čiim večje oboroževanje na suhem, na morju in v zraku, iin da sta frainoosika in angleška vlada skoraj v isti sapi sklenili uporabiti visoke milijarde za izpopolnitev narodne obrambe. To čudno in na prvi pogled nerazumljivo prikazen smo si po svoje razlagali tako, da sta zapadni dve velesili zaradi svoje vojaške nepripravljenosti pač morali sprejeti inonaikovski siporazum, čeprav jima jo bil slkrajino neprijeten in za obe dejansko poniževalen, toda da sta iz tega obe izvajali n.ujnostni nauik, da bosta morali v svojem lastnem interesu zamujeno popraviti, da prvemu monaikovskemu sporazumu ne bodo sledili še novi in hujši, ki bi se morali plačevati s francosko in angleško kožo in ne več s kožo kakšne majhne državice. Medtem ko je suhozemsko in zračno oboroževanje, v katerega sta se hikrati vrgli Anglija in Francija, zavito v kopreno nejasnosti in je tudi tujim generalnim štabom težko priti na sled pravim številkam in pravemu obsegu oboroževanja, se oboroževanje na morju že po svoji naravi bolj odraža in je bolj dostopno vpogledu javnega mnenja. V pomanjkanju točnejših podatkov o oboroževanju na suhem in na morju se bomo toirej zatekli k podattkoin o oboroževanju na morju, da iz njih razberemo osnovne smeri evropske in svetovne politike, smeri, ki jih iz čestoikrat preveč zakritih besod posameznih državnikov ne moremo vedno pravilno doumeti. Iz teh številik bo bister opazovalec dogodkov bral točen popis dejanskega položaja in si bo znal dati odgovor na vprašanje, če zares obstojata dva bloka velesil v Evropi, francosko-angleški na eni in italijansiko-nemški na drugi strani, ali pa če se morda že ne pojavljajo kakšne druge oblike sodelovonja, ki trenutne razmejitve med velesilami počasi pretvarjajo v neikaj novega. Z drugimi besedami, če se mora Evropa pripravljati na spopad med imenovanima dvema skupinama velesil, ki bo odločil o prihodnji nadoblasti nad Evropo in nad svetom, ali pa če se v daljnih ozadjih današnjih navideznih opredelitev ne spajajo nove oblike sodelovanj in nasprotij. Oglejmo si nekaj številk. Ako vzamemo v poštev štiri evropske velesile, to so Anglija, Francija, Italija in Nemčija, in pogledamo v njihove ladjedelnice, kjer gradijo nove bojne edinice, dobimo naslednjo podobo: Anglija gradi pet veliiikih oiklopnic v skupni veličini 175.(XX) ton, pet nosilcev letal s skupno 114.000 tonami, 17 malih križark s 126.000 tonami, 25 rušilcev s 43.000 tonami in 15 podmornic s 15.000 tonami. Francija gradi trenutno tri velike oklopnice, to je 105.000 ton, 1 nosilca letal z 19.500 tonami, dve mali križanki s 16.000 tonami, 7 rušilcev z 12.400 tonami in 7 podmornic, ki skupno obsegajo 6900 ton. Nemčija gradi tri velike dklopnice v iznosu 96.500 ton, dva nosilca letal s skupno 38.500 tonami, tri srednje križanke s skupno 50.000 tonami, štiri mule križarke s 34.000 tonami, 55 rušilcev s >6.291 tonami in 25 podmornic v skupnem obsegu 13.167 ton. Italija od svoje strani pa gradi tri velike oklopnice s skupno 105.000 tonami, nobenega nosilca letal, nobene srednje križarke, dve mnili križanki s skupno 15.700 ton, 24 rušilcev s skupno 27.588 ton in 12 podmornic s skupno 10.362 tonaimi. Kaj pripovedujejo te številke? V kolikor se tiče velikih oiklopnic, gradita torej Italija in Nemčija skupno več kaikor Anglija, a manj kakor Anglija in Francija skupaj. Nosilcev letal gradi blok Framcija-Anglija mnogo več kakor blok Nemčija-ltulija, to pa nekoliko zaradi tega, ker Italija to vrste ladij ne potrebuje, ker imajo pomorska letala svoja oporišča lahko na obalah Italije. Srednjih križark gradita Anglija in Francija neprimerno več kaikor »os Riun-Berlin«, kar govori za to, da hočeta braniti svoje dolge pomorske zveze s kolonijami. Rušilcev in pa podmornic, ki prihajajo v poštev za obrambo domačih obal proti morebitni blokadi, pa gradita Italija in Nemčija skupaj mnogo več ikn.kor Anglija in Francija, katerima se nevarnosti blokade ni treba bati. Skupno gradita zapadni zaveznici Anglija in Francija 87 novih bojnih edinic v skupnem iznosu 634.142 ton, medtem ko gradi blok Italija-Nemčija vsega skupaj tli bojnih ladij vseh vrst s 406.608 tonami. Razmerje med novimi gradnjami je torej še vedno 100 proti 65 v prilog Anglije in Francije. Razmerje med obstoječima vojnima brodovjema obeh skupin velesil pa je 100 proti 31 zopet v prilog zapadnih dveh velesil. Iz gornjega bi sklepal, da izrnera gradenj novih bojnih ladij evropskih velesil ne more imeti za trajno osnovo možnost takojšnjega spopada med obema taboroma, niti možnosti izključno evropskih obračunavanj, kajti zgoraj navedene številke kažejo na preveč hudo oboroževalno tekmo med štirimi velesilami, tekmo, ki bi bila stalno za italijansko - nemški blok neugodna. Admiraliteto velesil morajo imeti pred seboj druge slutnje, ki merijo izven Evrope in računajo tudi s pomors/kiimi silami »Angleška premoč na Daljnem vzhodu je za vselej nehala" Daljnosežna izjava japonskega veleposlanika v Rimu Kilajska postane zvezna država — Japonska pa totalitarna Berlin, 27. oktobra. AA. Havas: Novi japonski poslanik v Rimu Siraroti je dal dopisniku »Leipziger Neueste Nachtrichten« v Tokiu tik pred svojim odhodom sledečo izjavo: »S padcem H a n k o v a jo za vselej nehala angleška premoč na Daljnem vzhodu. Japonska pa bo ohranila velikodušno stališče do vseh tujih velesil.« Za končno ureditev kitajskega vprašanja je potrebnih 10 let. Tudi za primer, če bi sc sovražnosti hitro zaključile. Nova Kitajska mora postati druga Mandžurija. Država se bo uredila po zgledu Združenih držav. Ustanovile se bodo samoupravne vlade, ki bodo podrejene skupnemu predsedniku. Z vojnega in zunanjepolitičnega stališča bo zveza z Japonsko igrala v novi Kitajski pomembno vlogo. Poleg tega je v načrtu tudi carinska zveza.' Siratori ne misli, da hi mogle priti neprilike v zunanji politiki, kajti Japonska nima nobenih zahtev po ozemlju. Zmage pu Japonska ne bo delila z zapadnimi velesilami, samo pravice tujih držav se hodo spoštovale. Francosko sodelovanje jo prav tako potrebno. Nemška tehnika, industrija in trgovina bodo niogle tukaj razviti vso svojo delavnost pod zelo ugodnimi pogoji. Približuje se koncu težko delo, kakor ga zahteva zedinjenje vsega japonskega naroda. Japonska bo prav tako nadaljevala z refor-nami v svoji notranji politiki. Liberalna doba na Japonskem je zaključena. Japonski narod si ho ustvaril totalitarno državo, ki je edina v skladu z japonskimi izročili. Amerika sprašuje Japonsko Washington, 27. okt. AA. (DNB) Ministrstvo zunanjih zadev je danes objavilo besedilo note, katero je ameriški veleposlanik v Tokiu izročil 6. oktobra predsedniku ja|>onske vlade knezu Konoju. V tej noti ameriška vlada protestira proti temu, da Japonska v zasedenih okrajih Kitajske ne opravlja samo vojaške in upravne oblasti, temveč ovira tudi ameriško gospodarstvo. Kakor se je prej v državi Mandžukuo vsa trgovina z inozemstvom izročila japonskim družbam in so sc morali ameriški trgovci odreči svoji delavnosti, tako se sedaj na Kitajskem razvija slična stvar. Nota navaja celo vrsto točk, kjer je prizadeta ameriška trgovina. Končno pa nota izraža upanje, da se bodo ameriški trgovini v teh kitajskih pokrajinah kmalu vrnile njene pravice. Roosevelt s „Mir, ki ga hoče meč, ne more hiti trajen" AVashington, 27. oktobra. AA. Havas: V svoji radijski poslanici je predsednik Roosevelt med drugim izjavil, da tisti, ki so doživeli zadnje težke dogodke, ne morejo sumiti v živo željo naroda, da sc upostavi mir. Roosevelt ne dvomi, da je mir, ki ga človeštvo doseže iz strahu pred vojno, trajnejši kakor pa mir, dosežen z mečem. Ne more pa biti miru, če državniki drug drugim groze z vojno. Ne more biti miru, če ljudem ne bo omogočeno svobodno misliti, svobodno izražati svoja čustva, in svobodno izpolnjevati svojo vero. Prav tako ne more hiti miru, če se gospodarski viri, ki bi jih morali porabiti za gospodarsko in socialno obnovo, uporabljajo za neprestano tekmo v Chamberlain spel k HHlerlu London, 27. okt. b. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da bo bržkone zopet prišlo do sestanka med nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem in britanskim ministrskim predsednikom Chamberlainom, ker ta sestanek želijo angleški vodilni krogi. Angleška vlada je že pooblastila svojega poslanika v Berlinu sira Nevilla Hendersona, da takoj, ko se vrne s svojega dopusta, stori korake za ustvaritev tega sestanka. Dalje izjavljajo, da ho govor, ki ga bo imel kralj pri otvoritvi novega zasedanja parlamenta, vseboval pripombe, da bo kmalu prišlo do ponovnega sestanka med Hitlerjem in Chamberlainom. To opazko bo angleški kralj napravil v zvezi z izjavo, da hoče Anglija trenutni položaj v Evropi stabilizirati in izvesti ustvaritev mirovnega pakta, ki bi moral zajeti tudi vprašanje nemških kolonialnih zahtev. Za Anglijo ho vodil ta pogajanja sam ministrski predsednik Chamberlain. Zedinjenih držav Severne Amerike in Japonske. Te slutnje bodo postale bolj otipljive, kakor hitro bodo objavljene tudi številke glede najnovejših naročil vojnih ladij, za katera je bil dovoljen kredit, a ki še niso bila predana industriji, ter kakor hitro bomo natančno poznali tudi številke novih gradenj Zedinjenih držav Severne Amerike, o katerih že zdaj pravijo, da se bodo prilagodile v veliki meri tudi potrebam angleškega imperija, česar ni mogoče trditi o japonskih gradnjah. Oboroževalna delavnost evropskih velesil torej kaže bolj izven Evrope na velike ploskve svetovne politike, kjer bodo morale pasti usodne odločitve. Ni pa še gotovo, če bo tudi za tn primer obveljala razmejitev, ki zaenkrat velja za evropsko področje. oboroževanju, ki ogroža gospodarski razcvit vseh narodov. Predsednik Roosevelt je nato obrazložil rujno potrebo, da Združene države nadaljujejo z oboroževanjem, pa ne zato, da komu vsilijo svojo voljo, temveč da si zagotovijo mirno sožitje z vsemi državami. Danes priznavamo, da je ves svet postal naš sosed. Toda načelo dobrega sosedstva prinaša s seboj gotove obveze vzajemnosti. Po padcu Hankova Tokio, 27. oktobra. AA. DNB: Danes bo objavljeno sporočilo cesarskega vrhovnega poveljstva, da so japonske čete danes v četrtek zavzele pokrajino Vuhan z mesti Hankov, Vučang in Han-jang. Zadetek svečane-proslave ob padcu Hankova je odložen na jutri. Ves Tokio je danes v znaku svečanosti. Po raznih krajih se zbirajo udeleženci velikega sprevoda, katerega se bo udeležilo med drugim tudi 50.000 šolarjev. Za jutri zvečer se pripravlja najbolj veličastna manifestacija in sprevod, kar jih je kdaj videla japonska prestolnica. Občina je objavila proglas, v katerem poziva prebivalstvo, naj dostojno proslavi veliko zmago. Svečanosti tega tedna se bodo končale 3. novembra, ko bodo proslavljali narodni praznik ob rojstnem dnevu mikada. istega dno bodo japonske čete svečano vkorakale v Hankov. Na čelu čet se bo nahajal glavni poveljnik princ Higasekuni, in vsa generaliteta in admiraliteto. V političnih krogih trdijo, da bo nn ta dan seja vlade, nakar bo objavljena vladna deklaracija v zvezi z japonsko-kitajsko vojno. Šanghaj, 27. oktobra. A A. DNB. Kljub silnemu odporu kitajskih čet so Japonci danes zavzeli mesto Jantaj. Četo napredujejo sedaj proti čangčuju. Mislijo, da razpolagajo Kitajci na tem odseku s 60 divizijami. Severno od Hankova pa imajo Kitajci še okrog 70 divizij. Ribbentrop v Rimu V Rima so nekoliko presenečeni nad obiskom ni v ospredju. Tukaj so udejstvuje predvsem Poljska in madžarska vlada vse vodstvo v tej borili prepušča Poljski. Pogajanja med Poljsko in Nemčijo, ki so se zadnje dni vodila in so do-vedla do razgovora med poljskim poslanikom v Berlinu Lipskim in državnim kanclerjem Hitlerjem, dobro napredujejo. Obe stališči se drugo drugemu približujeta. V Berlinu govore, da je rešitev že dosežena in da vlada sporazumno nazi-ranje med Nemčijo, Poljsko in Madžarsko, ki ga bo po vsej priliki sprejela tudi Italija. Voti Ribbentrop je sedaj v tej zadevi v Rimu, Dr, Tiso mirno pričakuje odločitve Zelo zanimivo sliko o trenutnih pogajanjih za slovaško mejo je podal tudi slovaški ministrski predsednik dr. Tiso, ki se je vrnil iz Monakovega, kjer se je dolgo pogovarjal z nemškim zunanjim ministronj Ribbentropom. Dr. Tiso je v svoji izjavi dopisniku »United Press« dejal, da bodo »mesta Bratislava, Nitra in Košice ostale pri Slovaški, razen če hi 4 velesile poslale drugačno povelje, česar pa ni pričakovati. Takšnega povelja ne bo. Novo mejo hodo tako potegnili, da pridejo slovaške vasi pod Slovaško, madžarske pa pod Madžare, čeprav l)i to zahtevalo več časa. S teh meja morajo za vedno izginiti vse narodnostne napetosti. Na Madžarskem še itak živi nad 100 tisoč Slovakov. Niti misliti ni na to, da bi tem dodali še drugih 300.000. Z vojaškega stališča je sedaj položaj takšen, da bo slovaško mejo branila češkoslovaška skupna armada, s politično-diploma-tičnega stališča pa takšen, da svojo mejo branijo slovaški zastopniki. Nemški zunanji minister je z načinom, kako naj poteče nova meja. ki ga mu je on sam (dr. Tiso) predložil, zadovoljen. On upa, da bo Madžarska sama prostovoljno sprejela la predlog. Slovaška jo pripravljena tudi prebivalstvo izmenjati, Madžare poslati na Ogrsko in tamošnjo Slovake povabiti na Slovaško. Mir hi bil tako trajen. Slovaška mirno pričakuje odločitve velesil. Ne boji se, da bi bila za Slovaško krivična. Rim, 27. okt. b. Poluradni »Times« je dobil informacije, da so v Rimu zelo iznenadeni nad nepričakovanim prihodom nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa. Sklepajo, da je von Ribbentrop odšel v Rim predčasno in italijanski politični krogi na to niso bili pripravljeni. Ribbentrop pride nocoj ob 10 v Rim. Jutri bo imel z Mussolinijem in grofom Cianom sestanek, na kar hodo vsi prisostvovali svečani paradi ob priliki pohoda na Rim. Zaradi tega italijanski vodilni krogi ne smatrajo sedanji trenutek kot ugoden za razgovor. »Tribuna« se jezi na komentarje pariškega in londonskega protifašističnega tiska, ki hočejo ta sestanek prikazati kot nekak izredni sestanek. »Tribuna« trdi, da gre za popolno pri-rodno izmenjavo misli med italijanskimi in nemškimi ministri o nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Zato obisk von Ribbentropa v Rimu tudi ne more nikogar iznenaditi. Predmet razgovorov: Slovaška meja Berlin, 27. okt. TG. V zvezi s potovanjem zunanjega ministra von Ribbentropa v Rim k Mussoliniju menijo tukaj v mednarodnih krogih, da sta se stališči Nemčije in Madžarske glede novih meja na Slovaškem približali. Nemčija je namreč tudi za plebiscit po onih krajih, glede katerih vlada spor med madžarsko in praško vlado. Na ta način bi Nemčija namreč ohranila svoje prijateljstvo z Madžari, a bi obenem tudi uveljavila svoje varuštvo nad Slovaki, ki jih v vsej češkoslovaški krizi vidno podpira. Dejansko gre še samo za dve mesti na Slovaškem, o katerih vlada spor. To sta Nitra in Košice. Usoda Bratislave jo odločena. To mesto no pride pnd Madžarsko. Madžarska vlada je na to že pristala. Ni pa tako za Nitro in Košice, ki' ju Ogri zahtevajo, a ju Slovaki nočejo dati. In glede teh mest se bosta Nemčija in Italija sedaj dogovorili. Kot rečeno, bi bil' plebiscit za Nemčijo najugodnejša rešitev. Vprašanje Podkarpatske Rusije za enkrat nikakor Litva v nevarnih kleščah Ne ve, če se naj nasloni na Poljsko ali na Nemčijo Na vsak način pa proč od Sovjetije Ciirich, 27. okt. TG. »Neue Ziircher Zeitung«, ki je o nemških političnih načrtih navadno zelo dobro poučena, objavlja zanimive podatke o trenutnem položaju Litve, in sicer v sklopu sodobnega razvoja evropske politike v srednji in vzhodni Evropi. Člankar pravi, da je Litva sedaj v kleščah med dvema neprijateljskima tokoma. Na eni strani jo napada Poljska, kot da bi hotela proti Litvi začeti nov osier postopek, na drugi strani pa se v ozemlju Klajpede (Memelja) stvari razvijajo podobno, kakor so so razvijale v sudetskih deželah. Nemci v Mcmelju nastopajo za svojo neodvisnost in posnemajo tnktiko sudetskih Nemcev. Vodi jih neki dr. Neumann, isti. ki je bil leta 1935 glavni obtoženec v veleizdajniškem procesu proti nekaterim Nemcem, in je bil takrat obsojen na 12 let trdnjavske ječe, a je bil pred kratkim na nemško željo izpuščen. Litovska vlada je nevarni položaj spregledala. Naučila se je od Čehov in je takoj ponudila obsežne ugodnosti tako Poljakom kakor Nemcem. Monakovski sporazum je Litvo tudi naučil, koliko se sme zanašati na svoje zavezništvo s Sovjetsko Rusijo. Vlada je ta nauk vzela resno in je sklenila,' da bo svojo zunanjepolitično smer spremenila. Oslonila se bo ali na Nemčijo ali na Poljsko. Toda osloniti se bo morala tako, da !>o ali eni ali drugi veliki sosedi dovolila mogočen vpliv nn svojo državno usodo, kajti sicer preti nevarnost, da si ti dve državi ne izbereta Litve zn kakšne medsebojne politične kupčije. Mlajše siru je so za nemško pokroviteljstvo. Starejše, predvsem katoliške stroje, zn poljsko. Tudi vojaški kroci so boli vneti 7,a Nemčijo. Vlada bi najrajši opustilo ludi svojo dosedanjo oslombo na Anglijo ter prenesla na Nemčijo vse tiste gospodarske ugodnosti, ki jih je do sedaj uživala Anglija. Pripravljena je dati Klajpedi, ki je edino litovsko pristanišče, pojiol-no samoupravo, samo da to mesto ohrani in si s tem pridobi zaslombo pri Nemčiji in tudi podporo namške vlado proti pretiranim poljskim vmešavanjem. Vest, da je Nemčija Litvi ponudila za dobo 15 let nenapadalno pogodbo, ako dobi Me-melj samoupravo, nemško gospodarstvo pa vodilni vpliv v Litvi, se tukaj uradno nikoli ni zanikala. Torej je treba računati s tem, da se ho Nemčija na miren način tudi v gospodarskem pogledu polastila važnih postojank na Baltiku. Ni še znano, kakšne protipoteze bo podvzela poljska vlada, ki bi se nerada dala izpodriniti iz tega področja. Hitler in Beck London, 27. okt. b. >Daily Telegraph« poroča iz Varšave, da so bosto Hitler in Beck sestala šele po povratku nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa iz Rima, ako se bosta sploh sestala. Predvsem bosta razpravljala problem stabilizacije pol jsko-neniških odnosov, ki so v .zvezi s sledečimi točkami: 1. Gdansko vprašanje in de Ilire ukinitev Zvezo narodov, 2. Podaljšanje poljsko - nemškega nenapndal-nega pakta vsaj rez leto 1010. 3. Zelja Nemčije, da se vzpostavi hodnik med Nemčijo in vzhodno Prusko skozi Pomnrje. Nemčija namreč želi v tem koridorju zgraditi avtomobilsko cesto, ki naj bi olajšala proniot med Nemčijo in vzhodno Prusko. 4. Vprašanje odnosov do Litvo, Strašen zločin v sodni dvorani Cerkniškega sodnega starešino g. Slabela Franca je u sodni d¥®ram smrtno nevarno obstrelil sod. oficial Rožanc Anton, nakar je napravil samomor Cerknica, 27. oktobra. Vsa cerkniška daljna in bližnja okolica je pod vtisom krvavega dogodka v razpravni dvorani cerkniškega sodišča, kjer je med razpravo višji pisarniški oficial R o ž a n c Anton ustrelil svojega sodnega starešino S i a b e t a Franca in ga smrtno nevarno ranil, nato pa samemu sebi s strelom v srce vzel življenje. Kot blisk sc je ob tri četrt na peto uro popoldne raznesla po Cerknici grozna vest, da so v razpravni dvorani sodišča streljali in da je starešina ranjen, oficial pa mrtev. Ljudje so zapustili sveje delo in drveli proti sodišču, vsi zbegani in prestrašeni, kaj se je dejansko zgodilo. Videli so prihajati zdravnika dr. Smrduja, za njim zdravnika dr. Pušeniaka, nato župnika Strajherja, a šc vedno niso nič drugega vedeli, kakor da se priljubljeni starešina v drugem nadstropju sodnijskega poslopja, kjer je stanoval, bori s smrtjo, in da leži v razpravni dvorani mrtev oficial Rožanc Anton. Edini, ki bo mogel opisali podrobnosti dogodka, bo sodni starešina sam, ako mu Bog nakloni zdravje. Posredna priča dogodkov je bil sodni sluga, ki jc stal nn hodniku, ko je bilo v razpravni dvorani sodno zasliševanje Rožanca Antona, ki je bil v disciplinarni preiskavi zaradi nerednega službenega poslovanja. Kar naenkrat sliši sluga strel iz dvoratne, skoraj istočasno pa staješinove vzklike: Pomagajte, pomagajte! Ko je sluga drvel proti dvorani, so se vrata odprla in je planil skozi nje ves bled starešina Slabe, ki je pritiskal roko na srce ter poskušal pohiteti v nadstropje v svoje stanovanje. Sluga je skočil k svojemu predstojniku in mu pomagal do stanovanja, kjer jc nastal strašen položaj. Krvavečega starešino je nesrečna žena, ki so jo obstopili otroci, položila na divan, nakar so takoj poslali po zdravnika dr. Smrduja in dr. Pušeniaka ter po duhovnika. Vsi trije so v najkrajšem času drug za drugim prišli ter nudili svojo pomoč. Takat jc bil sl.orešina še pri zavesti, toda močno je krvavel. Zdravnik je ugotovil strel tik pod srcem. Ob uri, ko poročamo, je okrog nesrečne hiše vse polno ljudi, Iti objokujejo usodo priljubljenega starešine in njegove družine, medtem ko se zgoraj v nadstropju g. Slabe Franc bori s smrtjo. Sodni sluga je takrat, ko je spremljal ranjenega starešino v njegovo stanovanje, slišal iz dvorane še drugi strel, toda šele ko so nudili ranjencu na pomoč, jc stopil doli, da vidi, kaj se fe zgodilo. Nudil se mu jc grozen prizor. Na tleh ležečega vznak je našel oiiciala Rožanca Antona, ob njem pa revolver. Ko je pristopil k ležečemu, je videl, da ie že mrtev. Skozi telovnik mu je curljala kri. Strel, ki si ga je zadal, je meril prav v srce in smrt je morala biti takojšnja. Revolver je bil izdelan v neki madžarski orožarnicf. Takoj nato je prišel tudi sodnijski in_ orožni-ški ogled prostorov in je bil nepoklicanim vsak dostop v rozpravno dvorano prepovedan. O vzrokih, ki so nesrečnega oficiala Rožanca napotili, da je streljal na svojega starešino v trenutku, ko ga je zasliševal zaradi disciplinskih prestopkov v službi, šušlia vsa Cerknica. Že 14 dni traja ta preiskava. Na desetine prič je bilo poklicanih na sodišče in zaslišanih. Očitali so Ro-žancu težke prestopke v službi in je bil njegov položaj zelo hud. Na sled so nerednemu poslovanju oficiala prišli tako rekoč po naključju. Rožanc je imel svojo družbo, ki se je rada zbirala. Toda prišlo je do nesoglasij in medsebojnih prepirov, ki so dali povod za to, da je bilo poslovanje Ro-žančevo javljeno oblastem, ki so potem naročile disciplinsko preiskavo, ki je bila poverjena sodnemu starešini g. Slahetu. Med zasliševanjem pa je Rožanc, ki je uvidel, da se zbirajo nad njim temni oblaki, potegnil revolver, ki ga ie ncopa-ženo prinesel s seboj v dvorano, ter ustrelil na svojega predstojnika, nato pa obračunal sam s seboj. Nočemo se vmešavati v podrobnosti, ki jih bo javnosti brez dvoma po natančni preiskavi objavila oblast sama. V Cerknici in daleč naokrog, koder je bil starešina g. Slabe poznan in priljubljen, je nocoj zavladalo nepopisno ogorčenje nad grdim zločinom in nad nesrečnikom, ki je nameraval ubiti dobrega sodnika in dobrega družinskega očeta s 4 otroki. Socialni teden v Zagrebu Rusini demonstrirajo proti Madžarom »Hcčemo zvezno državo Čehov, Slovakov in Rusinov« LDlorod, 27. ckt. AA. ČTK: Tukaj je bila včeraj velikanska manifestacija. Velike množice so korakale po ulicah, nosile češkoslovaške in podkarpadske zastave ter zahtevale, da se na vsak način ohrani nedotakljivost Podkarpatske Rusije in češkoslovaške republike. Množice so priredile članom vlndč viham« ova-cije. Novi minister za podkarpatsko Rusijo msgr. Vo-ro5n je izjavil, da praška vlada odločno odklanja plebiscit in da stoji na stališču, da je treba republiko preurediti v zvezno državo Čehov Slovakov in Rusinov. Istočasno je minister pozval narod, nai ohrani mir in naj ne stori ničesar, kar bi moglo škoditi ciljem in zahtevam naroda v teh krajih. Stališče Češke ljudske stranke Praga, 27. okt. c. Drnes je zasedal širši glavni odbor češkoslovaške ljudske stranke. Seji je predsedoval bivši minister msgr. Šramek. Na seji so govorili največ o tem, ali naj se stranka razide iri priključi k drugim političnim skupinam, Prevladovalo je mnenje, da morajo tudi politično življenje voditi krščanska načela. Zato je tudi v novi republiki potreben obstoj samostojne in močne katoliške politične skupine. Stranka bo zato svoje delo še podvojila. Ob sklepu je bila sprejeta resolucija, ki izreka popolno zaupanje dosedanjemu predsedniku stranke msgr Šrameku. Prav tako se mu vodstvo zahvaljuje za njegovo požrtvovalno delo tekom zadnjih mesecev. Pismo čsl. škofov papežu Praga, 27. okt. AA, Školje iz Češke in Moravske so poslali skupno pismo sv. očetu Piju Xl„ v katerem se mu zahvaljujejo za njegove besede o priliki njegovega zadnjega radijskega govora o sv. Vaclavu. Papež Pij. XI. je škofem odgovoril s posebnim pismom, v katerem se j'tn zahvaljuje za njihova čustva ter izjavlja, da bo še naprej molil k Vsemogočnemu za blagostanje njihovega naroda. Beneš ostane v Angliji London, 27. okt. AA. Reuter: Bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš bo bržkone ostal na Angleškem mnogo dlje, kakor pa se je prvotno mislilo. Tako bo torej dr. Beneš odložil zaenkrat svoje potovanje v Čikago. Njegov nečak je izjavil sledeče: Mojemu stricu je zelo potreben odmor, ki je že dosedaj zelo dobrodelno vplival na njegovo zdravje. Nečak je pristavil, da bi moral dr. Beneš po zdravniških nasvetih svoj odmor podaljšati, kolikor je mogoče. Beneš prebije večidel svojega časa v čitanju pisem, ki mu prihajajo vsak dan iz vseh delov države, Pozno spoznanje Oaladier je sunil v komuniste »Francija želi iskreno sodelovati z Nemčijo« (Daladier v Marseilleu) Marscillc, 27. okt. c. Na današnji popoldanski seji rniiikalno-socialističnega kongresa je govoril predsednik vlade Edouard Daladier. Njegov govor jo bil središče vsega kongresa in je bila danes popoldne zato kongresna dvorana prepolna. Na tribuni so bili skoraj vsi člani vlade in tudi predsednik parlamenta E. Herriot. Ko je Daladier prišel v dvorano, so ga vsi navdušeno pozdravili, nato pa zapeli marseljezo. Daladier je prevzel predsedstvo kongresa in začel takoj govoriti. Uvodoma je Daladier najprej poudaril, da boče tokrat govoriti vsem Francozom brez razlike strank. Prešel je takoj na polje mednarodne politike in poudaril, da mora izjaviti, da je mona-kovski sporazum za vso evropske omiko, za francoske ideale o svobodi, pa tudi za Češkoslovaško samo šo zmeraj boljši kot pa nesreča, ki bi sledila, če tega sporazuma ne bi bilo. I)clo francoske diplomacije so povsod in v vseli nzirih naslanja na tesno sodelovanje med Anglijo i n F r a n c i j o. Francija želi prijateljstvo in sodelovanje z vsemi sosedami in prav med Nemčijo in Francijo je dovolj osnov zn tako prijateljsko in tesno sodelovanje. Francija si želi iskreno sodelovanje z Nemčijo Govoreč o tekmi v oboroževanju je Daladier poudaril, da izdado narodi letno za svoje oboroževanje nad 220 milijard frankov (330 milijard din ali 33krat več kot je jugoslovanski drž. proračun. Op. ur.). Vsem Francozom pa se mora zahvaliti za rosno in disciplinirano obnašanje tekom zadnjih dogodkov. Poudarili mora, da so tedaj vsi Francozi vestno izpolnili svoje dolžnosti. Toda vodilni komunisti so tedaj sabotirali to delo, Daladier pa slovesno izjavlja, da jim ne bo več dovolil, da lil komunisti še ovirali svobodo in blagostanje delavstva. Vlada ne misli ukiniti 40-urnegn delovnega ledna, pač pa hoče ohraniti vse pridobitve socialnih reform Toda vlada ne more dopustiti, da bi socialne odredbe ovirale razvoj gospodarstva in pa potrebe narodne obrambe. Stavk vlada ne bo več dovolila v sedanji obliki. Stavka bo možna samo tedaj, če sc ho delavstvo izreklo znnjo v tajnem glasovanju. Vlada bo prepovedala tujcem in Inozemskim delavcem, da bi še mogli biti delavski zaupniki, x Francijn pa tudi nc bo smela biti več prosto bojišče za razne tuje nasprotujoče si ideje. Tudi ta borba sc mora urediti in no sme ovirati mirnega razvoja francoske notranje politiko. Daladier je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da veruje v zdravje francoske republike. Francija se bo dvignila in ji zato niso potrebni nikaki republikanski diktatorji. Govoreč o sporazumu v Monakovem je Daladier še rekrl, da je v Monakovem ves čas sodeloval v znamenju popolne enakopravnosti in če bi bil opazil, da mora postopati pod silo ultima-tuma, tedaj bi se takoj vrnil v Pariz in od francoskega naroda zahteval zadoščenja. Tisto, kar smo storili v Monakovem, je bilo pametno. Nasilje komunistične stranke pa je nato paraliziralo mojo delo. Mi smo rešili mir in ugled Francije in na tej poti hočemo tudi vztrajati. Ko sem v Monakovem poslušal vzklika-nje navdušene množice, ki pa me je pozdravljala, tedaj sem čutil isto, kot pred 20 leti v Verdunu: med obema narodoma je vkljub težavam mnogo osnov za medsebojno upoštevanje in sodelovanje. Daladier je tudi govoril o položaju francoskega gospodarstva. Rekel je, da bodo v letu 1939 izdatki dosegli višino 102 miljard, dohodki pa samo 07 miljard fronkov. Ce bo šla Francija po tej poti naprej, tedaj se ho zrušila v bankrot. Francija pa, ki se razdira gospodarsko, je odprto polje za socialne nemire in za zunanje vpade. Ljudka fronta razpadla Po Daladierovem govoru so posebno povsod komentirnli njegove ostro izjave proti komunistom. Daladier je posebno ostro žigosal francoske komuniste tedaj, ko je zavračal komunistične trditve, da je francoska vlada izdala Češkoslovaško. Te izjave so posebno pomembne za bodočo frnncosko vladno politiko znrodi tegn. ker jo Daladier ve tem govoru ostro obsodil delo francoskih komunistov tako na polju zunanje kakor tudi notranje politiko. Povsod poudarjajo, da je bil to govor ostor obračun s politiko francoske ljudske fronte, ki jo sedaj dokončno razpadla, — — n Peti dam socialnega tedna je začel g. dr. Milan Ivšič, eden prvih sodobnih hrvaških katoliških sociologov, ki jc na zelo prijeten in poljuden način razložil posledice, ki jih ie rodil liberalizem in kapitalizem v hrva.ški družbi. Liberalizem in kapitalizem sta silno slabo vplivala na vso družbo na Hrvaškem. Prvi njihov vpliv vidimo v tem, da liberalizem in kapitalizem nimata nobenega smisla za duhovnost. S tem sta odvrnila ljudi od•Boga in od zemlje in s tem povzročila veliko m I ač nos ti Uničila sta tudi v ljudeh ljubezen do bližnjega, ker v sebičnem pohlepu po bogastvu hoče obosateti človek na škodo bližnjega. Neizmerno škodo je povzročil kapitalizem zlasti v mladini, ki se je navzela tega sebičnega in materialističnega duha in zgubila smisel za duhovne in kulturne vrednote. Sebičen in materialističen duh, ki sla ga povzročila liberalizem in kapitalizem, zatira v človeku vsako spoštovanje do njegovega bližnjega in zatira čednosti, ki jih potrebujemo v družbi. Liberalizem in kapitalizem ne spoštujeta svojega predstojnika. Učita človeštvo, da služi tistemu, ki ga plačuje. Iz mesta je zašel ta pogubni nauk tudi na deželo in je povzročil še hujše razdejanje kakor v mestih. Materialistično pojmovanje življenja se kaže zlasti v lahkoživosti, ki jo lahko opazimo tudi na vasi. Dalje se kaže to materialistično pojmovanje v tem, da kmet beži s svoje zemlje. In končno pokaže govornik veliko zlo, zaradi katerega trpi hrvaška zemlja — to je bela kuga. Uživanjaželjnost se kaže v strašni sebičnosti in zatira v človeku smisel za ž.rtve. ki smo jih dolžni državi in narodu. Kapitalizem je nauk skrajne sebičnosti in ne kaže nobenih višjih ciljev. Zato konča govornik s Krekovimi besedami, ki je rekel, da če primerja veliko škodo, katero sta povzročila v človeški družbi socializem in kapitalizem, moramo reči, da sta liberalizem in kapitalizem storila mnogo večjo škodo kakor socializem. Zakaj onadva sta odvzela človeštvu smisel za vsako duhovnost in zanesla med ljudi najhujšo surovost in brezobzirno borbo. Po tem zanimivem predavanju se je oglasilo še nekaj izmed poslušalcev k besedi, s čimer je dobila anketa še bolj zanimiv značaj. Drugi govornik je bil vsenčil. docent dr. Antun D n b i n o v i č , ki jc govoril o stanovskih organizacijah v hrvatski preteklosti. V Hrvatski sta bili v začetku dve vrsti stanovskih organizacij. Prva vrsta je bila v primorski Hrvatski, to je Dubrovniku, Splitu itd. Ta organizacija ima začetek v rimski dobi (obrtniške organizacije in podobno). Posebno v Dubrovniku lahko zasledimo te ostanke. Druga vrsta stanovske organizacije pa je bila razširjena v panonski Hrvatski. Govornik je začel opisovati stanovsko organizacijo v rimski dobi. Nova doba se je začela s prihodom Slovanov v sedanjo hrvatsko deželo. Primorska mesta so imela posebno organizacijo, ki je trgovala nekako do Karla Velikega. Velike socialne spremembe so nastale pod vlado Arpadovičev. Potem govornik obdela reforme, ki jih je izvršil splitski irhidiakon Toma, in žalostne posledice tatarskih vpadov sredi 13. steletja. Ustavil se je in podrobno opisal socialne boje v 14. in 15. stoletju, ki se kažejo zlasti v krizi plemstva v 15, stoletju, Tedaj je začel tudi razcvet mestnega življenja, v katerem zavzemajo važno mesto turški boji. Gospodarsko politiko starega agrarnega plemstva (Krsta Frankopana in dubrovniških veleposestnikov) nadaljuje doba gospodarsk- krize v 16. stoletju, ki se kaže zlasti v kmečkih bojih, ki so zlasti v Zagrebu, kjer so se uprli hrvatski in slovenski kmetje, povzročili velike socialne prevrate. Stanovski boji so sc nadaljevali šc v sledečem stoletju, vendar je treba tukaj omeniti dobo katoliške reforme. Zelo važno za razvoj socialnega vprašanja na Hrvatskem ie bilo tudi razmerje med grofi Zrinjskimi in Erdodyji, katerih posledice so se zlasti poznale v mestnem življenju. Potem je govornik omenjal posledice turških bojev, turških napadov na Dunaj leta 1683 in mestno življenje v 18. stoletju. Končal pa je z opišem stanja, kakor je bilo v francoski revoluciji v osemnajstem stoletju. Po Jugoslaviji Kraljica Marija potuje v inozemstvo Kranj, 27. oktobra. AA. Zvečer ob 20.20 je Nj. Vel. kraljica Marija dospela v Kranj. Na železniški postaji sta kraljico pričakovala Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. kr. Vis. kneginja Olga, ki sta z Nj. Vel. kraljico večerjali v dvornem vlaku. Potem je Nj. Vel. kraljica nadaljevala pot v inozemstvo. D. Ljotič zaprt Belgrad. 27. okt. AA. Aretiran je bil Ljotič Dimitrije. Ministrstvo notranjih zadev objavlja: Danes, 26. oktobra, okoli 8 zvečer je bila policijska uprava v Belgradu obveščena, da je v Nego-ševi ulici 1 nekakšen tajni sestanek. Ker so bili policijski organi točno poučeni, da ni bil v mestu prijavljen noben sestanek, sta bila {»slana dva policijska organa, da se prepričata, kaj se tam godi. Tretji policijski organ pa je ostal pred poslopjem. Takoj po vhodu v omenjeno poslopje so kontrolni organi ifgotoVili, da gre za tieprljaVljeii političen sestanek, katerega se je med drugimi udeležil tudi odvetnik Dimitrije Ljotič, o katerem, so vedeli, da mestna uprava za njim poizveduje. Z ozirom na to sta policijska organa pozvala navzoče, katerih ie bilo 32, naj se razidejo, Dimitrija Ljotica pa da gre z njima na policijo. Policijski organi so odstranili vse prisotne iz sobe, v kateri je bil sestanek, in jih spravili v drug prostor, kjer so jih zadržali in na ta način preprečili njihove intervencije. Tretji policijski organ, ki ga pa na njegovo zahtevo niso hoteli pustiti noter, je telefonično obvestil svoje predpostavljene, da so poslali ojačenje, Ko je to policijsko ojačenje prišlo, udcleženci sestanka uniformiranim organom policije najprej niso hoteli odpreti vrat. Odprli so jih šele na energično zahtevo. Uradniku, ki je vodil policijske organe, so udeleženci izjavili, da ne bodo sledili pozivu oblasti. Nekateri udcleženci, tako odvetnik Aleksander Lazarcvič in mesarski delavec D Opačič, so napadli službujočega uradnika ter klicali, da rajši prelijejo kri, da pa se nočejo raziti. Ljotič je nato rekel prisotnim članom: »Tovariši, samo enkrat se umre.« Da ne bi bilo treba rabiti orožje z ozirom na tako postopanje in izjave zborovalcev, je policija poslala novo ojačenje, nakar so bili vsi udeleženci, med njimi tudi Dimitrije Ljotič, odvedeni in obdržani v upravi mosta. Preiskava se sedaj nadaljuje. Novi jugoslovanski poslanik se je predstavil v Varšavi Varšava, 26. okt. AA. Danes ob 12.10 je predsednik poljske republike sprejel v svečani avdienei jugoslov. poslanika dr. Aleksandra V u k č e v i č a, ki je pri tej priliki izročil predsedniku republike svoja akreditivna pisma. V spremstvu poslanika Vukčeviča se je nahajal šef protokola, prvi adjutant predsednika republike, člani poslaništva in jugoslovanski vojaški ataše. Izročitvi nkreditivnih pisem je prisostvoval tudi zunanji minister Beck in šef civilne hiše predsednika republike. V govoru, ki ga je imel pri tej priliki dr. Vukčevič, je izrazil svoje zadovoljstvo, da sc nahaja na Poljskem v svojstvu predstavnika kraljevine Jugoslavije. Naglasil je dalje, da bodo njegovi napori stremeli zn razvijanjem prijateljskih odnošajev med obema državama, ki sta povezani med seboj s skupnim poreklom in težnjami. Po izročitvi akreditivnih pisem je Vukčevič položil venec na grob poljskega neznanega junaka. Razstava »Tri ieta vlade« Banja Luka, 27. okt. m. V Banjaluki je danes šef centralnega presbiroja g. dr. Kosta Lukovič odprl razstavo »Tri leta vlade dr. Stojadinoviča«. Med prebivalstvom vlada za to razstavo veliko zanimanje. Vlak je skočil s tirov Zagreb, 27. oktobra, b. Davi nekaj pred 6 se je v neposredni bližini Podsuscda iztiril vlak, ki je ob 5.45 odpeljal iz Zagreba proti Ljubljani. Lokomotiva je skočila s tračnic in poštni voz. Vla-kovodji pa se jc posrečilo vlak ustaviti in sta se le lokomotiva in poštni voz malo nagnila. Med potniki je seveda prišlo do velike panike, vendar pa zaradi nezgode vlaka ni bil nihče ranjen, pač pa od prtljage, ki jc zaradi nagle ustavitve vlada popadala na potnike. Ljudskih žrtev ni bilo in tudi večje materialne škode ne. Poškodovane 60 le tračnice. Vlak so vrnili v Zagreb in brzovlak je £cj Karlovac nadaljeval pot proti Ljubljani. Ustanovni oSični zbor Jugosl.-angieške trgovske zbornice Zagreb, 27. oktobra b. Danes dopoldne ob 10 je bil v posvetovalnici Trgovsko-industrijske zbornice v Zagrebu prvi redni občni zbor novo-ustanovlienc Jugoslovansko-britanske trgovinske zbornice. Občni zbor je otvoril predsednik zagrebške trgovsko industrijske zbornice dr. Kras-nik in pozdravil vse navzoče. V svojem govoru je orisal delo pripravljalnega odbora. Tajnik zbornice dr. Fleischer je obvestil, da je doslej prijavljenih v to zbornico 156 članov. V zbornico se je včlanilo okrog 40 vodilnih tvrdk iz Anglije. Nato je bil soglasno izvolien za predsednika te zbornice predsednik trgovsko industrijske zbornice v Zagrebu dr. Štefan KraSnik, za podpredsednika pa je izvoljen Mihael Djurič, podpredsednik trgovske zbornice v Belgradu in senator, g. Ivan Mohorič, glavni tajnik zbornice za TOI v Ljubljani. Med drugimi odborniki so izvoljeni v, upravni "odboV tudi iAndrew Gassner, veleindustrijec .iz Tržiča, Edmund Glanzmann, veleindustrijec i« Tržiča, Avgust Praprotnik. predsednik Centrale industrijskih korporacij v Belgradu in predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani in več Angležev. Odlikovanja Belgrad, 27. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja,( in z ukazom kr. namestnika so bili na predlog ministra za telesno vzgojo naroda odlikovani- z redom sv. Save 3. razreda dr. Ciril Pavlin, predsednik JZSZ iz Ljubljane, z redom jugoslovanske kro,ne 4. razreda dr. Stanislav Zitko, predsednik ZFO v Ljubljani, z redom sv, Save 4. razreda Josip Hvale, podnačelnik ZFO v Ljubljani, z redom sv. Save 5. razreda Drago Ulaga, šef strokovnega oddelka v ministrstvu za telesno vzgojo naroda, Evgen Beteto, podpredsednik SK Ilirije iz Ljubljane, Marija Pogačnik, načelnica Zveze dekliških krožkov, Ivo Kermavncr načelnik ZFO v Ljubljani, Franc Natlačen z Jesenic, in Ivan Varšek iz Ljubljane. Belgrajske novice Belgrad, 27. okt. AA. V centralnem higienskem zavodu v Belgradu se bo dne 1. jan. 1939 začel tečaj za šolske zdravnike, ki bo trajal tri mesece. Atene, 27. okt. m. Tu se je pričel kongres predstavnikov eksportnih družb balkanskih držav ter se bodo na njem razpravljala vsa vprašanja izvozne trgovinske politike balkanskih držav, Belgrad, 27. okt. m. Belgrajska policija je zasledila na svojem področju v Sarajevski ulici znanega tatu Ivana Unučiča, katerega zaradi številnih tatvin zasledujeta tudi zagrebška in ljubljanska policija. Organi policije so Unučiča zasledili snoči ter so ga zasledovali po vsej Sarajevski ulici. Toda Unučič je izkoristil mračna dvorišča in se skril, tako da ga policija snoči še ni mogla aretirati. Vesti iz sovjetske zmede Pariz, 27. okt. b Iz Moskve prihajajo vesli, da .je bil dosedanji visoki funkcionar v komisari-atu za notranje zadeve Emelianov imenovan za komisarja težke industrije na mesto Kaganoviča, ki mu je bilo dodeljeno neko manjše in neznatno mesto. Ta sprememba je povzročila v poučenih krogih veliko zanimanje, ker je znano, da je Ka-ganovič eden izmed poslednjih stare garde, ki je bila pri Stalinu v milosti. Kaganovič ni bil samo zvest sotrudnik Stalinov, temveč celo njegov rojak. Kaganovič ie bil baje odstranjen zalo iz komisariata za težko industrijo, ker jo je prav tako desorganiziral, kakor svoječasno železnice. Salamnnca, 27. oktobra. AA. DNB: Poročilo nacionalističnega poveljstva pravi: Na fronti južno od Madrida v odseku Questa dela Reina je bil odbit močan republikanski napad. Sovražnikove izgube so velike. Santiago de Chilo, 27. okt. AA. (flavos) V torek, dne 25. t. m. so bile v republiki Chile predsedniške volitve. Po službenih poročilih so volitve potekle v največjem redu in miru. Izid je sledeč: Kandidat levice Peter Agire je dobil 220 lisoč 892 glasov, a kandidat desnice Gustav Ros 213.521 glasov. London, 27. okt. c. Za mornariškega ministra je bil danes imenovan lord Stanliope, za prosvet-nega ministra pa lord Delavvare. Zcmunskn vremenska napoved: Prevlndovolo bo oblačno, tu pa tam dež. Nekoliko vedro bo v nekaterih krajih. Toplota bo v zahodnih krajih nekoliko padla, v ostalih delih pa so no bo spre-meniln. Zagrebška vremenska napoved: Deževno in spremenljivo s porastom temperature, ffrmo 5 Sv. oče hrvatskemu socialnemu tednu Predsedništvo hrvatskega socialnega tedna, o katerega poteku in predavanjih poročamo v našem lilstu, je prejelo iz državnega vatikanskega tujniStva pismo z datumom 18. oktobra 1938, naslovljeno na nadškofa dr. Alojzija Stepinca. Pismo pravi: Prevzvišeni in prečastiti gospod! Najvišjemu duhovniku je drago, da more pozdraviti z vsestransko marljivostjo pripravljeni »Hrvatski socialni teden«, ki se bo pod Tvojim pokroviteljstvom ob koncu tega meseca pri vas začel. Njegova svetost je pregledala program predavanj lega zasedanja in ga zasluženo hvali in niti najmanj ne dvomi, da ne bi bil dosežen namen — kakor se je to posrečilo že prejšnje leto — da se namreč o predmetu tako velike važnosti razpravlja z doraslimi močmi. Zato priznava, da v svoji duši čuti veliko pričakovanje od vaše marljivosti. Vaša dežela mora biti tudi sedaj v neprestanem proučevanju katoliške stvari na častnem in odličnem mestu, kakor je bila v preteklih časih vedno zelo zaslužna za Kristusovo vero. Nobenega predmeta pa ni, ki hi bolj globoko zavzemal misli ljudi, kakor je socialno vprašanje. Zastonj se trudijo učeni ljudje, skupščine narodov, odredbe zakonodavcev, da bi rešile to vprašanje, če tega posla ne vodi zakon evangelija, ki narodom daje primerna sredstva za rešitev in obenem ureja običaje v duhu pravičnosti in vzajemne dobrohotnosti. Budno nadaljujte, da tudi tain luč katoliške modrosti namerite na vse tisto, kar je tako važno za religijo, za državo, za javni red, za kulturo in omiko, za srečo lega naroda. Najvišji duhovnik, naprošen, zasedanju podeljuje apostolski blagoslov in želi rešilnih in odličnih sadov in uspehov. Z dolžnim spoštovanjem Tvoji Prevzvišenosti najvdanejši card. Evgenij Parelli, s. r. Tudi msgr. Hector Felice, apostolski nuncij v Belgradu, je hrvatskemu socialnemu tednu brzojavno želel najlepših uspehov. Kako grade cerkljanski vodovod? Cerklje pri Kranju, 28. oktobra. Med kraji, ki še niso preskrbljeni z zdravo pitno vodo, so tudi vasi, ki leže ob cerkljanskem potoku Reka, na katerega so izključno vezane glede uporabe vode. Potok, ki je sicer pri izviru pod Krvavcem popolnoma čist in zdrav, se takoj v prvih vaseh zaradi nesnage, ki prihaja v njega potom pranja, od greznic in gnojišč, kar se popolnoma sploh ne da preprečiti, že tako nesnažen, da ta voda iz struge nikakor ni zdrava ne za pitje ne za kuho. Poleg vsega tega pa so nekatere domačije od potoka po več 100 m oddaljene in morajo gospodarji vodo po večkrat na dan na to daljavo voziti na dom. Lokomobila, s katero vlačijo vagončke na lesenih tirih navzgor. Zaradi tega je med ljudstvom zadnja leta prevladovala splošna želja po vodovodu. Vedno bolj se je uveljavljala misel in nje nujnost, da bo vodovod kljub velikim žrtvam prej ali slej vendarle treba zgraditi, da bo mogel cerkljanski okoliš kam napredovati in se razvijati. V takih okoliščinah je stvar leta 1936 toliko dozorela, da so se merodajni krajevni činitelji pričeli s to mislijo resno baviti. Ukrenili so prve korake pri oblasteh, kjer so za stvar našli polno razumevanja. Akcija za vodovod je s tem stopila v življenje. Banska uprava je brezplačno izdelala načrte in proračun, ki znaša 1,800.000 dinarjev. Ustanovljena je bila zadruga z edinim namenom zgraditi vodovod. Ljudje pa so pokazali izredno veliko voljo, da prispevajo za lasten napredek in tudi pripravljenost na žrtve. Vse jarke in drugo, kar je le mogoče opraviti z domačimi močmi, so bili pripravljeni izvesti s tlako. S tem bi se v denarju po proračunu prihranilo 400.000 din. Tako so v miru, brez vsakega hrupa, jeseni leta 1936 zastavili prve lopate okrog studenca v Reki, katerega so strokovnjaki spoznali, da mora zalagati z vodo vse prizadete vasi v naši občini in še dalje doli proti Komendi in Vodicam. Higienski zavod je pa preizkusil vodo in ugotovil, da je studeinčnica popolnoma zdrava in dobra. Še tisto jesen je bilo zabetonirano zajetje, h kateremu je prispevala banovina cementa v vrednosti 35.000 din. Pozneje pa se je izkazalo, da bo treba gradnjo nadaljevati le postopoma in da je zaradi tega treba delo enakomerno nasloniti na vse občane. Zato je akcijo od zadruge prevzela občina, ki je gradnjo po določenih etapah nadaljevala. Leta 1937 so skopali lezervoar, ki bo imel 150 m3 prostornine. Banovina je pa to leto nakazala 80.000 din podpore v ceveh. Letošnje leto, prav te dni, pa se izvršujejo dela pri za-betoniranju rezervoarja, deloma s podporo banske uprave v cementu in železju v skupni vrednosti 50.000 dinarjev, deloma s tlako, deloma pa z občinskim denarjem, ki doteka iz letošnje 30% vodovodne doklade na direktne davke. Če se bo gradnja po tem načrtu nadaljevala in bodo ljudje še s tako vnemo sodelovali, bodo v prihodnjih dveh letih Cerklje dobile vodo. Od tu se bo potem omrežje postopoma širilo v vasi, ki so predvidene v načrtu in sicer: Grad, Dvorje, Cerklje, Vasica, Zg. in Sp. Brnik, Vopovlje, Češnjevk in Pšenična Polica (ki sicer že ima svoj vodovod, ki pa za potrebe ne zadošča, ker poleti večkrat usahne). Vsa dela pa bodo po načrtu zgrajena tako, da bo vodovod mogel sprejeti še nove priključitve. Dolžina omrežja po sedanjem načrtu znaša 12 km. Če se pa vodovodnemu odboru posreči dobiti brezobrestno posojilo, se bo pa izvedba načrta seveda minogo pospešila. Pomembnost te za Cerklje ene najvažnejših pridobitev bi bilo odveč poudarjati. Ne le iz higienskega, ampak tudi iz gospodarskega ozira bo vodovod za vse prebivalce velikega pomena. Poleg tega pa še to: lepa cerkljanska okolica pod prijaznim Krvavcem bo z vodovodom na mah postala marsikateremu privlačen in primeren kraj za poletni odmor. Zadnja ovira, ki sedaj odbija ljudi, bo tako odstranjena in Cerklje bi dobile vse pogoje, da se počasi razvijejo v važen tujsko-prometni kraj, kar bi bilo za prebivalce lahko bogat vir dohodkov. Že za dosedanja dela, ki v obrisih že kažejo obsežnost celotne naprave, se moramo zahvaliti krajevnim činiteljem in imciatorjem, kakor sedanji občinski upravi, g. županu Slemen in predsedniku vodovodnega odseka g. dr. Bohincu; izreči pa moramo tudi najlepšo zahvalo kr. banski upravi za razumevanje in podporo ter njenemu g, inž. Kotlovšku, pod čigar nadzorstvom se dela izvršujejo Obenem pa izražamo željo vsega cerkljanskega okoliša, da bi vsi vztrajali pri uresničenju te lepe in prekoristne zamisli do končne izvedbe načrta. ! Požar na Dravskem polju Ptuj, 27. oktobra. Dne 26. t. m. ob pol 5 zjutraj se je v Dragonji vasi, o,bčina Cirkovce, naenkrat zaslišal pretresljiv vzklik: »Gori, goril« V plamenih je bila hiša posestnika Alojzija Dolenca. Požar se je kmalu razširil na sosedno gospodarsko poslopje Napasta Franca. Na kraju požara sta bili kmalu gasilski četi iz Cirkovcev in Mihavcev. Toda omejiti sta se morali le na varstvo in lokaliziranje drugih hiš. Dolenc jc bil zavarovan pri treh zavarovalnicah za 158.800 din, in sicer na štiri police. Dejanske škode pa je okrog 50.000 din. Napast pa je bil zavarovan za 43.000 din. Tudi njegova škoda je manjša. Zanimivo pri vsej tej stvari pa je to, da )e bilo gospodarstvo Dolenca 20. t. m. na javni dražbi pri sodišču v Ptuju prodano. V neki zvezi s tem požarom pa je tudi najbrž požar, ki je 2. t. m. uničil 3 posestnike, ki so sosedje Dolenca. To 6o: Podgoršek Marija, Godec Franc in Draškovič Franc. 2e takrat je bil Dolenčev sin Franc osumljen, da ie zažgal ta sosednja poslopja, da bi se na ta način razširil ogenj tudi na poslopja njegovega očeta in da bi s tem odvrnil dražbo, ki ie bila, kakor jc gori omenjeno, 20. t. m, To pa sc takrat k sreči ni zgodilo. Goreti je začelo pn po-sestnici Podgorškovi, odkoder se je ogenj razširil še na ostala dva posestnika. Franca Dolenca so takrat orožniki aretirali in je še danes v preiskovalnem zaporu. Islotako so tedaj zaprli tudi njegovega očela, ker so ga orožniki osumili, da jc 26. t m. najbrž v obupu zažgal svoje, na dražbi prodano posestvo. Nevihta na Notranjsko Ljubljana, 2X. oktobra. Nad Ljubljano je v četrtek, kakor smo že kratko omenil,' ulila popoldne huda ploha. Okoli 17 so mnogi pasantje po Ižanski cesti opazili bliskanje v smer. proti zapadli Čulo se je tudi votlo grmenje. Kakor nam poročajo, je na Notranjskem ob tem času divjala huda nevihta. Udarila je tudi strela, kar je nenavaden dogodek za konec oktobra. Strela je pokvarila telefonske varovalke na poštah v Cerknici in na Rakeku. Zato je bila zveza s tema krajema pozno v noč prekinjena. Telefonska zveza Cerknica—Stari trg pri Ložu je bila tudi močno poškodovana. Zanimivo je, da je kai hitro preielo apelacijsko sodišče kratko poročilo o groznem dogodku na cerkniškem sodišču, o katerem je »Slovenec« že obširno poročal. Poročilo je prispelo točno ob 17. Nato je bila telefonska zveza z Ljubljano in Cerknico prekinjena. V Mariboru mrtvi ne bodo več volili Leta 1931 je »volilo« Živkoviča 7 mrtvih in 234 odsotnih Mariborčanov Maribor, 28.' okt. Znamenite Živkovičeve »volitve« leta 1931 so še marsikomu v spominu, večinoma pa so takratni volivci danes že pozabili, kako so dobivali od Živkoviča osebna »pisma«, v katerih jih je silil k volitvam. Ta pisma so morale občine dostavljati vsem volivcem, kontrolirali pa so jih okrajni glavarji. Zaradi kratkega roka do volitev so imele takrat občine ogromno dela, pri volitvah samih pa so morale vsaki 2 uri sproti pošiljati telefo-nično in telegrafsko volivne rezultate v Relgrad. V Mariboru so bile te volitve znamenite še po- sebej zaradi tega, ker so takrat lahko glasovali vsi pokojni in odsotni Mariborčani. Ko so pozneje pregledali volivne imenike in pa volivne zapisni-ke, se je ugotovilo, da je oddalo svoj glas za Živkoviča 7 mrtvih Mariborčanov, 234 pa takšnih, ki na dan volitev dokazano niso bili v Mariboru. Predsedniki takratnih volivnih odborov na posameznih voliščih so bili pač širokogrudni ter so takšne zlorabe dovoljevali. Zlasti se je odlikoval neki predsednik, pri katerem so volili vsi pokojniki in pa polovica odsotnih. Seveda je imel potem na svojefn volišču skoraj stoodstoten rezultat. Jubilejno leto Glasbene Matice v Celju Uradba vodovodnega rezervoarja Celje, 28. oktobra. Ob 20 letnici obstoja Glasbene matice v Celju smo imeli ponovno priliko, da vidimo, kakšni so cilji in kakšna so stremljenja v vzgojnem, pedagoškem in umetniškem pogledu Glasbene matice v Celju. To smo videli letos še jasneje kakor vsa druga leta. Ne glede na upoštevanja vredno delo zavoda in vseh nastavnikov, ki so dali po svojih močeh vse, moramo ravno letos poudariti delo orkestralne skupine, v kateri sedijo med nekaterimi častitljivimi osivelimi glavami po večini srednješolci. V njih je polno umetniškega zanosa, želje in volje, da dosežejo nekaj več. To je barometer muzikalne kapacitete, na katero sme Glasbena matica zidati zanesljivo svojo stavbo. Cela generacija je izšla iz tega zavoda v teh 20 letih, kjer je črpala svoje znanje in prejemala podlago za nadaljnji študij. Tako danes lahko Glasbena matica z veseljem gleda na veliko vrsto svojih nekdanjih gojencev, ki so tu muzikalno zrastli in uspevali ter se že nekateri na odgovornih službenih mestih udejstvujejo kot pionirji glasbene kulture in izobrazbe po vzorih, ki so jih našli na zavodu Glasbene matice v Celju. V četrtek zvečer je imela Glasbena matira v Celju 20.redni letni občni zbor. Tako stopa Glasbena matica v Celju letos v jubilejno leto. Predsednik dr. Milan Orožen je uvodoma spregovoril o uspešnem udejstvovanju Glasbene matice ter se v lepih besedah zahvalil učiteljskemu zboru, zlasti pa g. ravnatelju Karlu Sanoinu. Poročilo g. ravnatelja Karla Sancina je bilo ob vstopu Glasbene matice v jubilejno leto pač lahko podati, saj je ravno g. ravnatelj toli storil za glasbeni uspeh in napredek Glasbene matire v Celju. V svojem govoru je zlasti poudarjal cilj glasbene vzgoje ter se, zahvalil zlasti starejšim članom za solidarno udejstvovanje, ki tako zgledno in vzorno vpliva na mladino in pomaga pri skupnem delu. Tajniško poročilo je podala šolska upravite-ljica v p. gdč. I. Zupančičeva. Glasbena matica je imela ob koncu preteklega šolskega leta 168 gojencev in gojenk, mladinsko zborovo petje pa je obiskovalo 90 gojencev. V preteklem letu je Glasbena matica požrtvovalno sodelovala pri številnih prireditvah izven šole, zlasti pa se je izkazala ob prireditvi CKT in je izpolnila velik dol sporeda glasheno pevskega večera. Letos se je vpisalo 155 učencev in učenk. Blagajniško poročilo je podal g. ravnatelj Turnšek. izkazuje 123.554 din dohodkov in 123.131 din izdatkov. G. prof. Fink je kot nadzornik šole poročal, da so bili uspehi v preteklem šolskem letu zelo dobri. 22% gojencev ji; bilo ocenjenih z odličnim uspehom, 54% s prav dobrini, 15% z dobrini in 2% z zadostnim. Po poročilu g. ravnatelja Jeriča je bil izvoljen dosedanji odbor z g. dr. Milanom Orožnom na čelu. S ponosom lahko gloda Glasbena matica na svoje delo od početka 1919 pa do danes. Vsa la doba je bila doba dela, resne volje in idealizma. Glasbena matira je širila glasbeno kulturo med najširše sloje naroda; vzgojila je lepo vrsto gojencev, od katerih so se nekateri posvetili izrecno glasbeni panogi, ko so dopolnili še drugod svoje študije in stojijo danes kot samostojni kulturni delavci v naši javnosli. Vse delo se je vršilo pod vodstvom sposobnih in preizkušenih ličnih moči. S sedanjim g. ravnateljem g. Karlom Sancinoin je šola pridobila izvrstnega voditelja, učitelja in vzgojitelja. Ko je prišel v začetku 1 1923 na zavod, se je z vso dušo oklenil šole in neumorno delal za procvit zavoda. Zvesto ga je pri njegovem delu podpiral učiteljski zbor, tako sedanji, kakor vsi oni, ki so sodelovali na tej šoli Med temi omenimo nadarjene, neumorno delavne glasbene učitelje: Slavka Osterca, hegula, UHIONSPECIIALITET Petraka, Vido Jerajevo in Verbičevo. Odveč bi bilo naštevati vsa sodelovanja Glasbene matice pri raznih celjskih društvih, kjer je nastopala bodisi s svojim orkestralnim ali komornim kvartetom, z, mladinskim pevskim zborom s sodelovanjem učiteljskih moči itd. Dosedaj je priredila 11 mladinskih koncertov s predavanji, 61 javnih nastopov gojencev ter 50 raznih koncertov solistov in združenj, domačih iu tujih, torej 122 glasbenih prireditev v okviru Glasbene matice. Nekateri koncerti so se prenašali polom ljubljanskega radija, dva prenosa pa je oddajala kratkovalovna postaja Belgrad. Ko poročamo le na kratko o delu Glasbene matice v Celju, prosimo merodajne, da bi se čimprej rešilo vprašanje boljših prostorov Glasbene matice, ki pa naj ostane še nadalje kulturno središče društev, da bi izšla iz naše šole generacija — oplemenitena po glasbeni umetnosti. Osem let je imel kobilo v hlevu V vasi Sokolovcu pri Koprivnici živi v divjem zakonu 50-letni kmet Rudolf škvarča. Ima hišico, četrt grunta in hlev. V leni hlevu stoji 10-letna kobila, ki že 8 let ni prišla iz hleva. Ta primer je bil precej znan in so ljudje mnogo govorili o tem. zato je prišla uradna komisija. Komisija je našla v hlevu kobilo neprivezano in popolnoma normalno razvito. Kmet je priznal, da je že 8 let ni vedel na prosto. Pravi pa, da je imel zanjo že 2500 din ponujenih, pa je ni prodal, ker ima kobilo tako rad, da jo bo kljub svojemu siromaštvu redil do smrti ter da je ne bo nikoli pustil iz hleva. Ptui Rdeči križ v Ptuju vabi občinstvo iz Ptuja in okolice, da obišče za Vse svete obnovljeno vojaško pokopališče v Strnišču pri Ptuju. Verske obrede bo opravil ob 14 vojaški duhovnik iz Ptuja. Sodeloval bo pevski zbor železničarjev iz Ptu-ja.— Odhod izpred Narodnega doma v Ptuju bo točno ob 13. — Meščanstvo! Počastimo spomin padlih junakov s čim večjo udeležbo! Nesreča. 29 letni Dolenc Franc, kurjač iz vasi Dežur, občina M »kole, in zaposlen v tovarni >Vu>natex< v Majšpergu, se je peljal dne 26. t. m. proti Sv. Lovrencu na Drav. polju. Na cesti se mu je naenkrat zlomilo kolo, pri čemer je padel in se zelo hudo poškodoval po obrazu. Zdravi se v ptujski bolnišnici. Novo mesto V nedeljo, 30. t. m. priredi Prosvetno društvo ob 11 dopoldne v veliki dvorani Prosvetnega doma proslavo praznika Kristusa kralja. Vsi farani iskreno vabljeni! Litija Prosvetno društvo v Litiji otvarja igralsko sezono s krasno opereto »Čevljar baron« v 3 dejanjih. Prva predstava se vrši v soboto, 29. t, m. ob 8 zvečer in v nedeljo, 30. t. m. ob 3 popoldne v dvorani Ljudskega doma. Vabljeni! Umor Vidalija pred sodiščem Ljubljana, 28. oktobra. Veliko zanimanje je letos junija vzbudi} umor trgovskega knjigovodje Jožeta Vidalija, ki je bil zadnji čas nameščen v Celju in je hodil domov v kahiniški okraj po svojih poslih. Veliki senat je danes ta umor obravnaval. Velikemu senalu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj s štirimi sosodniki. Javno obtožbo je zastopal državni tožilec g. Fran Sever. Obtožba očila Franu Roglju, 22 letnemu zidarskemu delavcu, doma iz Nasovč pri Komendi, da je 19. junija ponoči okoli 23.30 ustrelil na cesti Jožeta Vidalija, ki se je peljal na kolesu skozi Nasovče, in ga zadel v gornjo krjio levih pljuč tako, da je nato zaradi izkrvavitve podlegel poškodbi. Državni tožilec je Frana Rogljn obtožil zločinstva d nora po g 167-1 kaz. zak., da je ,lan/reč namenoma ustrelil Vidalija Obtoženec je krepak mladenič, prav čedno napravljen. Brani ga odvetnik dr. M. Leniež. Ni kriv — Prizna dejanje Glavna obravnava se je pričela ob 8.30. Med ljubljanskim občinstvom ni bilo zanjo večjega Zanimanja, pač pa so zasedli poslušalske klopi mnogi sorodniki in znanci pokojnega Vidalija ter mnogi vaščani iz Nasovč in bližnje okolice. Po prečitani obtožnici je sledilo skoraj poldrugo uro trajajoče zasliševanje obtoženca. V začetku svojega zagovora je kratko izjavil, da v bistvu dejanje prizna, toda nikakor ni kriv. Začel je v vseli podrobnostih opisovati razvoj dogodkov kritično noč 19. junija. Vračal se je s selro Cilko, prijateljem Jože Ion i Lahom in drugimi z veselice v Komendi proti domu v Nasovče. Bil je vinjen. V bližini doma je opazil, da nekdo sveti okoli hiše. Misleč, rla hoče iJa/. ne pripadam katoliški veri, toda na mene dela vedno globok vtis delovanje katoličanov in stalnost Cerkve. Ostala je v vseh stoletjih vedno ena in ista, v času, ko si) kraljestva, cesarstva, diktature in demokracije propadle. Če je treba, ima Cerkev pogum, da stopi tudi pred tiste, ki vodijo narod; ona je edina sila, ki jo je treba s spoštovanjem poslušati in ki ne pozna nobenih narodnostnih meja. Sam d i jn morajo poslušati ceh tedaj, kadar je klic Cerkve nasproten njihovim ieljam. Poslušati jo morajo tudi državniki in politiki, ki ne pripadajo njenemu učeništnu. Srečeni pa so tisti, ki so bili v katoliški veri rojeni, n Hugh 11'ilson, ameriški poslanik v Berlinu. f Danes ob 16 In IU nepreklicno zadnjikrat Syl»l» Sldnar In Caorg Raft v filmu V novo življenje Ob 21 url premiera filmskega Slatferja, dtvne Dnlnnfni lialfall zgodbe velike ljubezni nu treh kontinentih rUlIlUlIll VOllCH I*j y Br gltta Hornsr, Wllly Birgal (Verklutmene Melodie) KlnO 1*1311(9 telefon Stev. 21-24 • Na.lnovH.lfli zvofint tednik! 1 — 200.000 din n« kvartopirski mizi, Zagreb-Na dan Vseh mrtvih bo odkrita v cerkvi svetega po telefonu, da igrajo v neki zagrebški kavarni v igralnici prepovedano igro »macao« ter da leži na kvartopirski mizi 200.000 din. Policija je takoj prišla v kavarno, toda skrivna signalna naprava jo že opozorila kvartopirce, da so se ob pravem Času razbežali. Polirija, ki je našla na mizi le tri karte, jo uvedla strogo preiskavo. — Spomenik prvemu hrvatskemu skladatelju. Na dan Vseh mrtvih bo odkrila v cerkvi svetega Frančiška nagrobna plošča prvemu hrvatskemu skladatelju Ivanu Lukačiču. V tej cerkvi so pokopani že zemeljski ostanki pesnika Marka Ma- KINO SLOGA LeJJI2£ Dane« ob 16.. 19. in 21.uri premiera napetega piiRtolov-Iiegii filma D r n e k ob 14.:)0 In in tri ob JO.MO po Kloboko znižanih JEZDEC BREI STRAHU , v glavni vlogi KenM.yn.rd, neustrašeni bo- ^K^v^Z"? rec proti zločinskim banditom divjega zapada. NOČNA POiAST Koledar Sobota, 29. oktobra: Narcis, škof; Ida, devica; Donat, spoznavalcc. Nedelja, 30. oktobra: Kristus, kralj; Marcel. Novi grobovi + V Ljubljani je včeraj zjutraj nenadoma umrl gospod Franc Delničar, prokurist in rezervni poročnik. Pogreb bo v nedeljo zjutraj do pivovarne Union, odkoder bodo truplo prepeljali na Bled in ga oh 2 popoldne pokopali na tamkajšnjem pokopališču. — V splošni holnišnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Božič, roj. Horvat., soproga uradnika OUZD. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. — Naj v miru počivata! Žalujočim našo globoko sožaljel •f Na Blokah je v četrtek umrl gospod Franc D/obnič, posestnik, dolgoletni bloški župan in Hvši deželni poslanec. Pokopali ga bodo v nedeljo ob 9 dopoldne. Blag mu spomin! Žalujočim r*$e iskreno sožaljel Osebne novice — Na gradbenem oddelku tehnične fakultete t Ljubljani so bili diplomirani: Pogačnik Boris, Mayer Hinko, Hoffler Teodor, Mravlja Ciril, Omerza Igor, Starič Jože, vsi iz Ljubljane, Brilly Marjan iz Kranja. Iskreno čestitamo!_ — Dolžnost vsake žene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. Ogl. reg. S. br. 30474/35._ — Moč slovenskih fantov. V našem včerajšnjem poročilu o občnem zboru Prosvetne zveze se nam je pripetila neljuba pomota. Zveza fantovskih odsekov namreč šteje 7000 aktivnih telovadcev, pravili članov pa je seveda mnogo več, mnogo je tudi mladcev. Tako je bilo tudi naše poročilo razumeti. — Slomškova podružnica za kamniški okraj zboruje v Komendi v nedeljo 13. novembra ob 11, po sv. maši. Predava gdč. K. Hafner o vzgojnem pomenu zgodovine. _ Pojasnilo. Dne 20. oktobra t. 1. št. 242, je prinesel »Slovenec« notico, da sem bil jaz in še neki go.spod v imenu krščanskih socialistov pri gospodu dr. Kramerju, da nas pouči o skrivnostih političnega taktiranja. Ker jaz že več kot dve leti nisem videl g. dr, Kramerja in tudi ta dan nisem bil pri njem in zastopal krščanskih socialistov, prosim, da ugotovite, da nisem bil pri dr. Kramerju in nisem tam zastopal krščanskih socialistov s prošnjo, da nas pouči v kakršnekoli tak-tiranju. — S spoštovanjem — Jož. Gostinčar. _ Prepovedan tisk. Službene novine št. 245 objavljajo, da je drž. pravdništvo v Sarajevu prepovedalo prodajati in širiti letak v obliki brošure pod naslovom »Otvoreno pismo Fehimu efendiju Spahi«. Letak je datiran septembra 1938 v Mostarju in podpisan pa Hasanu M. Rebcu, — Vreme. Jugoslavija: Deževno vreme po vsej kraljevini z močnim vetrom na Primorju in na vzhodni polovici. Tu pa tam nekoliko jasno. Toplota se je dvignila po vsej državi, izvzemši na skrajnem zahodu, kjer je malo padla. Najnižja toplota Bitolj 3, najvišja Šibenik 27 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno vreme z dežjem bo prevladovalo po vsej državi. Ponekod bo še jasno. Toplola bo padla v severnih in zahodnih krajih, a ostala brez velikih sprememb v ostalih krajih. Švicarske ure, zlatnina - ČUDEN, Prešernova 1 _ Duhovne vaje v Domu Device Mogočne bodo: za dekleta od 5. do 9. novembra in od 26. do 30. decembra, za žene in matere od 10. do 14. decembra, Pričetek prvi dan ob 6 zvečer, sklep zadnji dan zjutraj. Oskrbnina 100 din. Prijavite se na Predstojništvo Lichtenthurnovega zavoda v Ljubljani, Ambrožev trg 8. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani priporoča sledeče knjige: P. Beda Ludwig, Das Reich des gottlichen Willens. — I. Bd. Eine Botschaft Gottes an die Mcnschheit. 230 str., vez 37 din. — II Bd. Stundenuhr des Leidens unseres Herrn Jesu Christi. — 275 str., vez, 43 din. — Gerely, Wer bin ich. Gedanken iiber Frauenwesen und Frauensendung. 328 str , nevez. 46 din. — Hilker, Gott und Mensch. Katholische Religionslehre in Arbeitsentvviirfen. 217 str., vez. 63 din. — Mei-ster, Die Vollcndung der Welt im Opfer des Gott-mensehen. 248 str., vez. 71 din. — Peil, Lernet den Christosglauben kennenl NVerkbnch. 251 str., vez. 63 din, — Pinsk, Das Hochamt. Sinn und Gc-stalt der hohen Messe. 227 str., vez. 76 din. — Poppe, Eucharistische Plarrseelsorge. 135 str., nevez. 22 din. — Eduard Poppe, Mit Christus ge-opfeit. 224 str., vez. 52 din. — Reiterer, Brucke zum Jenseits. Der Spiritismus im Lichte des Glau-bens und der Wisscnschaft. 209 str., nevez. 33 din. Thicry, Warum so angstlich? Briefe an Friedlose Ringende. 136 sir., nevez. 20 din. — Carrel, L'homme cet inconnu. 400 str., nevez 50 din. — Petri, L'action catholique. 54 sir., nevez. 50 din. _ Poppe, Entrctiens saccrdotaux. 207 str., nevez. 24 din. — Prat, Jcsu Christ. I.-II. del. 595 in 591 6tr., nevez. 200 din. — Zagrebška plinarna razširi svoj obrat. V nekaj dnevih začne zagrebška mestna plinarna razširjevati svoje omrežje ter bo zvezala s plinom tudi zagrebška predmestja. Zagrebška občina namerava pri zagrebški Mestni hranilnici najeti v ta namen 4 milij. din. Obstoji velik načrt, da bi plinarna preskrbovala mesto tudi s podzemeljskimi plini, ki ga je v ogromnih količinah v bližini mesta, namreč v Bujavici. ruliča. Pri odkritju plošče bodo hrvatski pevski zbori zapeli nekatere Lukačičeve skladbe. — Vid vaših oči si obvarujete le z optično čistimi brušenimi stekli, katere si nabavite pri strokovnjaku Fr P. Zajcu, izprašanem optiku, Stari trg 9, Ljubljana. — Nova pristanišča na Jadranu. Sarajevsko železniško ravnateljstvo je razpisalo dve licitaciji za zgradbo železniške proge od Metkoviča do pristanišča Ploče, ki bo dolga 5600 m. Pomorsko ravnateljstvo v Splitu pa bo istočasno z zgradbo nove proge pričelo graditi to pristanišče. — Obrtniška zbornica v Splitu je poslala prometnemu ministrstvu spomenico z zahtevo, naj se takoj zgradi severno pristanišče v Splitu. — Sedaj po- i pravi ja jo pristanišča v Šibeniku ter grade novo pristanišče v bližnjih Jezerih pri Tijesnem. • ročljlvo, da bi uprava pošte I. v Ljubljani izplačevala pokojnine' že 1. novembra, ker bi s tem koristila tudi blagajni za so,cialno skrbstvo, ker bi gotovo precejšno vsoto dinarjev dobila tudi od upokojencev v Ljubljani. Poštna uprava naj bo brez skrbi radi težkoč za dostava pokojnin, ker bo večina upokojencev dne 1. nov. prav rada počakala dopoldne doma. Velikanska večina gre šele popoldne na pokopališče, — Upokojenec. 1 Tramvajski promet k Sv. Križu za Vse svete bo znatno ojačen in bodo vozili vozovi od sobote, 29. oktobra do srede, 2. novembra z Viča, iz Most (skozi mesto) in od Sv, Jakoba direktno k Sv. Križu, Iz St. Vida pa bo vozil tramvaj v teh dneh samo do kavarne Evrope, Potnike opozarjamo, da bodo imeli vsi vozovi napisne table, iz katerih bo razvidno, v katero smer peljejo o,d Sv, Križa. Potnike prosimo, da vstopajo v direktne vozove, da bo čim manj prestopanja, Dalje prosimo potnike, da pripravlja drobiž za vožnjo, da se sprevodniki ne boda mudili z menjavanjem denarja. Na vseh vozovih so nameščene kljuke za obešanje vencev. — Uprava cestne železnice. 1 Vpis v novi tečaj za matere in bodoče mater© ter odrasla dekleta o negi, vzgoji in prehrani otrok se prične dne 16. novembra t. 1. ob 17 (5 popoldne) v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (Dečji dom kraljice Marije). Tečaj bo dvnkrat na teden ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18 in traja 12 ur ter je brezplačen. Vpisovanje dnevno dopoldne do 12, tudi telefo-nično na št. 44-71. 1 Ribji trg. Zaradi burje je bil lov v gornjem Jadranu zadnje dneve slab, boljši je bil v sredo. V Ljubljano je bilo pripeljanih 300 kg skuš, ki so bile po 14 din kg, poprej 16 do 18 din. Velikih sardel je bilo uvoženih okoli 150 kg. Bile so po 12 din, prej po 16 din kg. Male sardele po 12 din. Tuna po 28 din, ciplji 20, osliči 40, trilji 38 in FIlm. ki ga mora videti vsaka lenska — vsak molki I UDA BAAROVA »Panenstvi« v prekrasnem filmu po romanu Marije Majerjeve. — Film o čistosti in lepoti ženske duše — o največjem zakladu slehernega dekleta v vrtincu današnje nemorale. Kino Union Telefon 22-21 Češka filmsktt umetninR, ki je triuraflrata na le tošujt btenali v Beuetkah in prejela eno prvih nagrad Nedolžnost Predstave oh 16, 19 in 21 uri Ljubljana 1 Gospode, može, mladeniče, dijake, posebej še kongreganiste najvljudneje vabimo k skupni pobožnosti, ki bo jutri, v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja oh 6 zvečer v stolnici. Govor bo imel prevzv. g. škof dr. Gregorij Rož man. Nato litanije in posvetitev presv. Srcu Jezusovemu ter blagoslov. Ta skupni shod je namenjen pobožni počastitvi 100 letnice rojstva blagopokojnega kardinala dr. Jakoba Missia. 1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v nedeljo, in v -torek, na praznik, v kapeli »Vzajemne zavarovalnice«, obakrat ob 4.15, pred odhodom turistovskih vlakov. 1 S potrdili ali nakazili, ki jih dobrotniki mestnih revežev dobe za svoje odkupnine, dobite vence in sveče v skladišču vsesvetske akcije v Mahrovi hiši, Krekov trg št. 10, pritličje desno in na vseh stojnicah po mestu in pred vsemi ljubljanskimi pokopališči. V Vrhovnem socialnem svetu mesta Ljubljane združene dobrodelne organizacije bodo v saboto zjutraj pričele ponujati sveče in vence dobrosrčnim Ljubljančanom, da se odkupijo pretiranega razko.šja na grobovih in tako z dobrimi deli najlepše počaste svoje rajne. 1 Rdeči križ, pododbor za mesto Ljubljano, bo razdelil nekaj premoga in moke najpotrebnejšim ljubljanskim družinam za božične praznike. Prijave sprejema društvena pisarna na Gosposvet-skicesti št. 2-II. samo do 15. novembra t. 1. Ker ima društvo za to akcijo na razpolago le omejena denarna sredstva, bo žalibog moglo ustreči le delu prosilcev. Ne da se živeti brez MOTOHOVE KAVE Vodnikov trg 5 tel. 25-77 Krekov trg 11 tel. 23-48 1 Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani proslavi praznik Kristusa Kralja v nedeljo, 30. t. m., ob 9 zjutraj na Rožniku s sv. mašo, kratkim govorom in skupnim sv. obhajilom, Vsi člani in prijatelji naše proisvete vljudno vabljeni. 1 Ruski Rdeči križ in Ruska Matica javljata svoji mčlanom in ruskim društvom, da bo poklo-nitev na grabu blagopokojne predsednice in častne članice gospe T. M. Jenko na dan Vseh svetnikov, 1. novembra od 15 do 16. I Fantovski odsek Sv. Peter ima v nedeljo na praznik Kristusa Kralja ob sedmih zjutraj skupno sv. mašo s skupnim sv. obhajilom. I Dekliški krožek Trnovo ima v nedeljo 30. t. m. po šesti sv. mnši skupno sv. obhajilo, katero je strogo obvezno za vse članice. 1 Prosvetno društvo Ljubljana-mesto. Vsemu članstvu sporočamo, da bo jutri na praznik Kristusa Kralja v kapelici Vzajemne zavarovalnice sv. maša s skupnim sv. obhajilom s pričetkoin ob 8. Udeležite se sv. maše v čini večjem številu I — Odbor. 1 Vodstvo po razstavi »Otrok v sliki in plastiki naše umetnosti« bo imel ob 11 predsednik kluba neodvisnih akademski slikar g. St, Kregar. 1 Združenje bivših mornarjev v Ljubljani proslavlja dne 29. oktobra ob 20 v opernem gledališču 20 letnico jugoslovanske mornarice. Opoznrjnmo javnost, da se v čim večjem številu udeleži te mornarske slavnosti. Med predstavo »Kro z onega sveta« bo vzdignjena zastava, ki je bila ena izmed prvih razobešena na poveljstvu mornarice v Pulju. Vstopnice se dobijo v predprodaji. Primarij D^ Merčun ne ordinira do 7. novembra 1 Mestno zdravniško dežurno službo od sobote od 8 zvečer do ponedeljka do 8 zjutraj ima mestni višji zdravnik dr Ahčin Marjan, Korytko-va ul. št. 18, letefon št. 36-?„4. — Od ponedeljka od 8 zvečer do srede do 8 zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ciber Fran, Srbska ul, št. 7-1, telefon št. 36-41. 1 Na naslov uprave pošta I. v Ljubljani. Akcijski odbor meslnc občine sc trudi, da bi o Vseh ' svetih nabral čim več darov v denarju za mestne reveže v Ljubljani. Radi tega bi bilo zelo pripo-niorski list 40. Iz Bosne je prejela »Riba« 390 kosov lepih rakov, ki so bili nad 4 din kos. Domače ribe so bile v cenah stalne. Pošiljke iz Apatina so izostale. Mnogo je bilo belic z Vrhnike in od Kresnic po 10 do 14 din. Savski lipani 30 do 32 din kg. Gledališče Drama. Začetek ob 20. Sobota, 29. oktobra: tTrideset sekund ljubezni«. Izven. — Nedelja, 30. okt. ob 15: »Veriga«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. — Ponedeljek, 51. okt.: Zaprto. — Torek, 1. nov.: »Potopljeni svet«. Izven. Znižane cene. Opera. Začetek ob 20: Sobota, 29. okt.: »Ero z ornega sveta«, predstava v spomin 20 letnice Tazvitja jugoslov, zastave na našem morju. Red A. — Nedelja, >0. okt. ob 15: »Na sinjem Jadranu«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Poljub«. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 31. okt.: Zaprto. — Torek, 1. nov.: »Aida«. Gostuje ga. L. Karena. Izven. Znižane cene. Prireditve in zabave Praznik Kristusa Kralja proslavi Fantovski odsek v Trnovem z akademijo, ki jo priredi v nedeljo, 30. t. m, ob 8 zvečer v Prosvetnem domu. Spored bo zelo pester ter vabimo k obilni udeležbi. »Mlinar in njegova hči« na odru Rokodelskega doma. Jutri zvečer ob pol 8 uprizori Rokodelski oder lepo ljudsko žaloigro »Mlinar in njegova hči«. S to predstavo odpre oder novo sezono in se je zato potrudil, da so vse vloge dobro na-študirane in v rokah najboljših igralcev. Vabimo vse prijatelje lepe igre, da se v nedeljo zvečer udeleže te predstave. Vstopnice si lahko nabavite v predprodaji, ki bo jutri od 10 do 12 dopoldne v Rokodelskem domu. Šepet grobov... je naslov spominskega večera, po.svečenega našim pokojnim, ki ga priredi na praznik Vseh svetih, v torek 1. novembra ob 20 frančiškanska prosveta v svoji dvorani. Na programu je Bachov koncert v a-molu (violina Marko Sever, pri klavirju Jože Osan, gojenec drž. kons.), dalje recitacija dr. Franceta Prešerna: Memento mori (Tone Roger) in od Hoffmannsthala mistična drama v enem dejanju: »Norec in smrt«, katero je priredil in režira Milan Skrbinšek, režiser Narodnega gledališča. Predprodaja vstopnic od 10 din navzdol v pisarni »Pax et bonum«. Člani imajo popust. Prosvetno društvo Trnovo naznanja, da uprizoritve ljudske igre »Legionarji«, ki je bila preteklo nedeljo zaradi žalovanja predstavljena na nedeljo, 30. oktobra, ne bo, ker bo to nedejjo v Prosvetnem domu akdemija na čast praznika Kristusa Kralja. Premiera »Legionarjev« pa bo prihodnjo nedeljo 6. novembra ob 8 zv. — Odbor. Skorjančeva simfonična kantata »Zedinjenje« za soli, zbor in orkester se bo prvič javno izvajala na slavnostnem konrertu v proslavo dvajsetletnice našega osvobojenja in zedinjenja, ki bo v veliki dvorani »Uniona« v ponedeljek, 7. nov. ob 20. Na koncert opozarjamo. Sedeži so že v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo danes, dne 29 oktobra ob 6 popoldne v mineraloški predavalnici na univerzi svoje prvo predavanje v novem letu. Predaval bo g, univ. prof. dr. Evgen Spektorski o temi: Kaj je normativna veda? Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. Kino Zvočni kino Vič predvaja drevi ob pol 9 zvečer prekrasen film iz poljske zgodovine »Zakle-tev in ljubezen«. V glavni vlogi llansi Knoteck in Willy Birgel. Za dodatek zvočni tednik. Lekarne Nočno službo imajo lekarnei dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczyyv ded., Mestni trg 4 in mgr. Ustar, Selenburgova ulica 7. Poizvedovanja Našla se je denarnica z dvema kliučema in manjšo vsoto denarja. Dobi se v gostilni Vodnik, Podutik p- d. pri »Mojstru«. Maribor m Akademija v proslavo praznika Kristusa Kralja bo jutri, v nedeljo ob 8 zvečer na Aleksandrovi 6. m Okraden gostilničar. Josipu Kudru, gostilničarju na Ruški cesti 8, je odnesel neznan tat iz njegova lastne gostilniške sobe njegov 1200 din vreden plašč. m V nedeljo spet brez nogometa. V nedeljo bi morala bti nogometna tekma med SK Slavijo in SK Rapidom ter med rezervama obeh klubov. Ker pa je Železničarjevo igrišče še vedno pod zaporo, na Rapi-dovem pa oblast tekme ni dovolila, se tekmovanje ne bo vršilo. m Namesto venca na grob ge. Slavice Urbanljeve je družina Obersnu Protituberkulozni ligi v Mariboru darovala 200 din m Katoliško izobraževalno druitvo v Kamnici priredi jutri, v nedeljo, 30. oktobra, popoldne ob 3 v cerkveni dvorani lepo igro »Zloba in zvestoba«. Prijatelji vabljenil m 4. decembra bo nov muzej odprl svo|a vrata. S primerno slovesnostjo bo 4. decembra v mariborskem gradu odprt nov muzej. Do takrat bo urejen meščanski oddelek, ki bo obsegal: historično topografijo mesta, galerijo mariborskih zgodovinskih osebnosti, meščansko obrt, baročno, empireko in biedermajersko kulturo meščanske hiše ter galerijo sodobne mariborske likovne umetnosti. m Davčna uprava v Mariboru razglaša, da zapade 1. novembra v plačilo tretja anuiteta kmetskih dolgov. V prihodnjih dneh bodo dolžniki prejeli položnice za plačilo te anuitete. Te položnice veljajo kot izvršen opomin. Dolžniki se opozarjajo, da je v njihovem lastnem interesu, da te anuitete čimprej poravnajo, če le mogoče do konca tega leta, da se izognejo zamudnim obrestim in izvršilnim stroškom, ki bi narasli, ako bi se morale anuitete izterjavati s prisilnimi merami. Plačilo tretje anuitete je dopustno le z vročenimi položnicami. Položnice, ki so namenjene za davke, se ne smejo uporabljati. m Takšno trgovanje bi bilo treba preprečiti. Po Mariboru hodi že nekaj časa hrvaško govoreč mlad mož ter obiskuje zasebne stranke in jim ponuja razno blago za obleke in plašče, Moški pripoveduje, da ja moral pobegniti iz Češkega, kjer so imeli njegovi starši veliko trgovino ter so potem vso veliko zalogo pristnega »češkega« sukna spravili v Maribor, kjer ga sedaj pod ceno razprodaja. Stranke, ki so mu plačale blaga po 200 din meter, se pa lahko prepričajo, da dobe v trgovini popolnoma isto blago za 80 din meter. Agent to blago stvarno tudi kupuje po trgovinah ter ga potem z ogromnim dobičkom preprodaja. Na ta način je bilo prizadetih v Mariboru že veliko ljudi, pa bi bilo vsekakor že v interesu rednih trgovcev, da oblasti tako krošnjarenje preprečijo. m 145.000 din odškodnine za nesrečo. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je sedaj končala velika odškodninska pravda s poravnavo. Lansko leto 24. oktobra se je pripetila velika avtomobilska nesreča v bližini Ptuja na znanem nevarnem križišču cest pri Haj-dini. Trčila sta težki »Maibach« avto celjskega vele-industrialca A. Westna, ki ga je šofiral šofer tvor-nice Maibach Kari Schuffele iz Friedrichshafna v Nemčiji, in pa mali avto znamke Opel, last mariborske trgovke Lavre Scheidbach, ki ga je šofirala lastnica sama, poleg nje pa so bili v avtomobilu še dr. Gmei-ner in njena kuharica Zofija Kraser. Težka Westnova limuzina je Opel popolnoma zdrobila, vsi trije vozači pa so bili poškodovani. Najhujše poškodbe je dobila gospa Scheidbach, ki si je pretresla možgane, prebila lobanjo ter zlomila pet reber. Po dolgotrajnem zdravljenju je okrevala, ostale pa so trajne posledice v obliki naglušnosti. Dr. Gmeiner in Kraserjeva sta dobila manjše poškodbe, avto pa je bil čisto razbit. Scheidba-chova je vložila potem proti tvrdki Westen kot lastnici avtomobila civilno tožbo, v kateri zahteva za zdravljenje, za bolečine itd. 246.196.50 din, zaradi zmanjšanja poklicne sposobnosti pa še mesečno rento 2000 din. Po ponovnih razpravah, od katerih so se nekatere vršile na mestu karambola v Hajdini, je prišlo med tvrdko Westen in tožiteljico do poravnave, Tvrdka Westen je plačala gospe Scheidbach 145.000 din kot enkratno odškodnino. m Razburljiva avtomobilska nesreča se je pripetila v četrtek zvečer v Koroščevi ulici. Tovorni avto brez karoserije, ki ga je šofiral avtoizvošček Hugo Ratej, je trčil z dvovprežnim vozom, katerega je vodil hlapec prevoznika Liningerja Ferdinad Pirš. Zaradi udarca je Pirš padel z voza, na tleh pa ga je podrl avto ter je le sreča, da ni zadobil težjih ali celo smrtnih poškodb. Avto je podrl na tla tudi oba konja, ki sta močno poškodovana, oje pa se je zlomilo in jer-menje potrgalo. Po tem karambolu je zaneslo avto na stran ter je zadobil pri tem težje okvare. Policija je šoferja aretirala ter se sedaj vrši preiskava, kdo je nesrečo zakrivil. m Smrten padec z jablane. Pri Sv. Martinu pri Vurbergu se je smrtno ponesrečil 62 letni posestnik Franc Bohak. Obiral je jabolka, pa je po nesreči padel z drevesa. Pri udarcu na tla si je zlomil hrbtenico ter je za posledicami tega v nekaj urah izdihnil. m Drzen vlom v podstrešje je bil izvršen v Mlinski ulici na škodo zasebne uradnice Marije Štancer. Vlomilec ji je odnesel iz zaklenjene podstrešne shrambe razno perilo ter tri kompletne jedilne pribore. Povzročil ji je občutno škodo, m Hud karambol se je pripetil v Nasipni ulici na Pobrežju. 32 letna kolesarka Marica Župec je z vso silo zavozila v voz ter si pri padcu zlomila nogo in roko ter dobila težke notranje poškodbe, Prepeljali so jo takoj v bolnišnico, Gledališče Sobota, 29. oktobra, ob 20: »Boccaccio«. Premiera. Brat ubil brata Poročali smo o groznem pokol,ju v Starih Slemenih pri Konjicah, kjer je prišlo do pretepa med bratoma Žepekovima. Pri pretepu je brat prizadejal s kolom 33 letnemu Žepku Ludviku smrtnonosne poškodbe na glavi. S kolom mu je namreč prebil lobanjo. Ludvika so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je včeraj ob pol 5 zjutraj podlegel poškodbam. Naj v miru počiva! Stroga kazen za tatinsko družbo Pred senatom celjskega okrož. sodišča, kateremu je predsedoval s. os. g. Božič, se je zagovarjala znana tatinska družba, ki je kradla kair na debelo. Fantje so kradli, dekle pa je prodajalo ukradeno blago. Sodišče je obsodilo Ivana Omama iz Reštanja pri Senovem na eno leto robije, njegovega očeta Ivana na 5 mesecev strogega zapora, Zvonarja Jožeta na 9 mesecev strogega zapora, Zupančiča Alojza na H) mesecev strogega zapora, Francko Zupančičevo pa zaradi prikrivanja in prodaje ukradenega blaga na 2 meseca strogega zapora in na 3 din denarne kazni. Ivan Zupančič ml. ie dobil visoko kazen zaradi številnih pred-kazni. Obtoženci so kazen sprejeli. Sv. Miklavž na Dravskem polju V nedeljo, dne 30. oktobra, uprizori Prosvetno društvo ob 3 popoldne in ob 7 zvečer krasno igro »Zamotana snubitev ali tisoč vozlov«. Prisrčno vabljeni vsi prijatelji naše p ros ve te.