Političen list za slovenski narod.
Po poBtl prejeman Teljd: Za celo leto predplača 15 gld za pol leta 8 gld., zaeetrtleta Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., že se tiska enkrat-12 kr
V administracUi preJeman\^l'jdrzrcer"to\fg,. ' a^H leta 6 gl. 50 kr., za žetrt	Pri vecWm tiskanji se cena primerno zmanjša!
leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več	Kolioplsi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.	VredniStvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Naročnino prejema opravnistvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.	Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in praznike, ob »/»6. url popoludne.
^tev. lXO.	V Ljubljani, v torek 13. maja 1884.	Letnilt XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 12. maja.
Schonererjev „Bengel".
v današnji seji državnega zbora poročal je predsednik dr. Smolka, da so cesar zbornici izrekli svojo zahvalo za izraz sočutja o smrti cesarice Marije Ane, potem pa je vstal poslanec Wagner in se hudoval, da ga je Schonerer v svojem glasovitem govoru imenoval ^Bengel". Wagner omenja, da so se z njim vred Schonererju posmehovali še drugi poslanci, ter želi od Schonererja zvedeti, je li omenjena psovka veljala samo njemu, ali pa tudi še drugim poslancem, ki so se mu med njegovem govorom posmehovali. Ko bode Wagner to zvedel, bode videl, kaj mu je dalje storiti. Schonerer bil je v začetku v zbornici, a med tem jo je zopet popihal, zato ni odgovoril "VVagnerju, pač pa mu je g. predsednik rekel, da naj bo reč že skoraj pozabljena; on je Schonererja posvaril, po opravilnem redu pa ne gre, da bi posamezni poslanci v zbornici drug drugemu dajali vprašanja in odgovore. Eeč je bila s tem rešena, ne ve se pa, ali se ne bode še dalje pletla po časnikih in dala povod k govorici, da sta imela Schonerer in Wagner zopet kak dvoboj tam kje na Ogerskem.
Schonererjeve klešče za časnikarstvo.
Preden se je pričela obravnava današnjega dnevnega reda, prebral so je samostojen predlog, ki sta ga skovala Schonerer in njegov dvojček Fiirnkranc, in čigar namen bi bil brzdati in strahovati časnikarstvo. V tem nasvetu priporočata, da naj se za vsako neresnično poročilo kakega časnika po zahtevi prizadete stranke od sodnije napravi javna razprava in da naj se izdajatelj časnikov, ako je sprejel tako neresnico obsodi najmanj na 50 gld. globe in ob enem najmanj na 5 dni v zapor. Ako izdajatelj ni bil kriv, da je prišla taka neresnica v list, sme se sicer kazen znižati, a nikdar ne popolnoma odpu-
stiti. Ta predlog bil je zadostno podpiran ter ga bode Schonerer v eni prihodnjih sej vtemeljeval.
Delo po rudnikih.
Prva točka dnevnega reda bila je postava o delu po rudnikih. Zadnjič sta se rešila samo dva paragrafa in sicer prvi s premembo, da se sme otrokom od 12. do 14. leta izjemno dovoljevati delo pri rudnikih. Danes se je pričela obravnava o po-svečevanji nedelj pri rudarjih. Odsek nasvetuje, da se ob nedeljah ne sme delati, ampak se mora delavcem dovoliti praznovanje vsaj od 6. ure zjutraj do šestih zjutraj v ponedeljek. Poslanec dr. Fuchs pa je nasvetoval, da naj se ob nedeljah praznuje od polnoči do polnoči, ob praznikih pa naj se delavcem dovoljuje vsaj toliko časa, da zamorejo opraviti dopoldansko službo božjo. Zoper ta predlog je govoril Sprung, zanj pa Pflugl. Tudi Sochor je po-vdarjal potrebo posvečevanja nedelj, vendar pa je mislil, da zadostuje v ta namen nasvet odsekov; zlasti je povdarjal, da dostikrat delavci v svoji lastni koristi ne morejo prej priti od dela, kakor ob šestih zjutraj; zato priporoča odsekov predlog. Tudi Clam-Martinic ugovarja, da včasih ni mogoče dela končati že ob polnoči, zato je prav, to dobo raztegniti do šestih zjutraj. Na drugi strani pa je priporočal nasvet Fuchsov glede posvečevanja praznikov. Eus je hudo spodbijal nasvete Fuchsove, češ, da bodo delavci, kadar pridejo o polnoči od dela, zahajali v krčme, ne se pa pripravljali na službo božjo itd. Govorili so še Pflugl, Sturm in poročevalec Schindler, potem pa je bilo glasovanje, pri kterem je bil do-stavek Fuchsov zavržen in sprejeta določba, da se ima delavcem po rudnikih ob nedeljah dovoljevati počitek vsaj od 6. ure zjutraj do šestih zjutraj v ponedeljek.
Glede žensk nasvetoval je bil Rieger premembo, da se sme le tam in le takim ženskam delo po jamah dovoljevati, kjer so že zdaj to delo opravljale. Levičarji pa so šli še dalje, in Auspiz je nasvetoval, da naj to izjemno dovoljevanje velja samo pet let. Eieger je na to svoj predlog umaknil, in je bil
sprejet ta predlog Auspizov, s kterem jo hotela menda levica pokazati, da ima vendar le še nekoliko čuta za delavni stan.
Ob V22. uri bila je ta postava dovršena in pričela se je obravnava o pospeševanji deželne kulture s pomočjo poprav pri vodah. Pri tej postavi bo zopet veliko govorjenja, zato bo reč ttžko že danes dognana.
Glas ruskih pedagogov o nem-šlteni „Schiilvereinii".
(Dalje.)
Ko bi vsaj grozila Nemcem, med drugimi narodi raztrošenimi, nekaka nevarnost, potem bi bil boj vsaj nekako opravičen; toda tega ni, izvzemši nekoliko Nemcev ogerskih. Na tak način urejena vojska ni namenjena za brambo, kakor je trdil profesor Kraus, marveč za boj, s kterim ima biti zlomljen čvrsti upor avstrijskih Slovanov k germanizaciji. "Vsak njih pojav narodne samozavesti, vsak tudi naj-skromniši poskus, dvigniti in ohraniti s pomočjo šol svoj materni jezik, zbuja pri nemških chauvinistih nevoljo, provzroča strastno polemiko in čuda, da se ne konča s pretepom. Po dokaze ni treba daleč hoditi.
Pred nedavnim so si namenili Čehi Dunajski ustanoviti šolo, v kteri bi se vse v materščini, toraj po češko učilo. Dozdevalo bi se, da to ni nič nenavadnega ali protipostavnega. Na Dunaji stanovitno živi čez 40.000 Čehov, ki imajo okrog 6000 za šolo godnih otrok. Vsled tega bi bilo treba Čehom na Dunaji ne le ene, marveč celih 120 šol, ako vzamejo za vsako 50 učencev, ali saj 60 šol, če se na eno računi po 100 otrok. Pri tem pa dopušča avstrijska vlada vsem narodnostim šole ustanovljati, tedaj tudi Cehom in Slovanom sploh, ki imajo na temelji ustave z Nemci enake pravice, saj na papirji.
LISTEK.
Iz Ibiubi prijatelj prijatelju v Ubilti.
Ljubi prijatelj!
Ko je v mojem zadnjem pismu prišla govorica slednjič na „možica od slame", moral sem kar je-njati, ni se mi več dalo dalje pisati. Zatoraj sem ostal na dolgu še za tretjo točko, o kteri sem bil že takrat namenjen, da Ti pišem. Čital si tam kratko poglavje o surovosti in puhloglavosti, misli o objektivnosti pa so izostale. Ker obljuba dela dolg, naj toraj začnem.
Toda kje? Ali naj Ti omenim, da je objektivnost zelo lepa, a silno redka lastnost naših pisateljev? Ali naj Ti potožim, da marsikteri pisatelj in pisec pač dostikrat objektivnost povdarja v svojih spisih, a se kljubu temu noče objektivno vesti se svojim peresom, in to še tak, ki početkom zahteva za-se pridevek „per eminentiam" objektivnega pisatelja ali opazovalca (od blizo ali od daleč)? Morda naj pohvalim nadalje „Slovenčevega" vrednika, ki je tako objektiven, da priobčuje najina pisma, ne gled6 na
dotični in prihodnji dan? V petek (in tudi če je veliki) natisne tako pismo, ne meneč se za to, da bo drugi dan sobota, ko bo, če hoče druge liste posnemati, treba posebne in nenavadne dušne paše, slane ali neslane. Sicer ne rečem, da bi bila najina pisma ravno najprimerniša sobotna jed, ktera naj bi v nedeljo in šia v ponedeljek krilatih listkov željne čitatelje zabavala ter jim deloina tudi zabavljala; narobe, jaz menim da jih je bil še marsikdo žalosten ter do grla sit že predno je prvi dan potekel. Zato se pa noče g. vrednik dosti ozirati na dan, da le ni v nedeljo ali praznik, pa jih da v tiskarno. Tim manj so najina pisma izključljivo le za soboto, ker se glasijo na prijatelja, a ne na gospodičino ali gospo milostivo, kakor jo sedaj bolj običajno.
O vsem tem, kar sera Ti do sedaj naštel, nisem si namenil pisati podrobneje. Predstaviti sem Ti hotel najpred onega znanoneznanega junaka, kteri se jo v poslednjem času izdal za najbolj ob-objektivnega pisatelja, in to po svojem dolgem listku. Vem, dragi prijatelj, da si že misliš, kdo je ta mož, ki je tolikokrat naglašal svojo objektivnost. Objektivni g. „Senca" je to.
A kaj čujom iz Tvojega ubiibijskega zavetja, prijatelj? „Stoj, stoj!" doni mi nasproti, pusti ga
pri miru, kdaj je to že bilo, in — saj tudi on sedaj v Ljubljani (?) miruje, vesel, da je „od vlade pod-piranemu" ^Slovencu" tako dobro posvetil.
Toda pomisli, dragi prijatelj, zakaj sem čakal! Oglasil se namreč zaradi tega nisem tako dolgo, ker sem zmiraj pričakoval, kdaj da bo stuhtal ter objavil oni objektivni gospod svoj dokaz za tisto vodilno pravilo 00. Jezuitov, da namen posvečuje sredstva. Ker sem do sedaj čakal zaman, uhajajo mi danes besede kar izpod peresa.
Sploh menim, da je objektivni ta gospod pač čutil, da mu je treba objektivnost posebno povdar-jati. Drugače bi ga morda čitatelji še veliko bolj za neobjektivnega smatrali, kot se je v resnici pokazal. Preslavljani svoji objektivnosti je pritisnil pečat pri ponatisu. Med tiskom se mu je zdelo vredno le dveh reči popraviti. One glasovite laži o Jezuitih preklicati ali jo izpustiti, mu pa sama objektivnost ni pustila.
Zdi se mi, ljubi moj, da mi še zmiraj mojo nesterpljivost očitaš, rekoč: „Čakaj še, še daljo; saj jo neko darilo razpisano za povoljno dovršitev tacega dokaza". Res je to. A opozorujem Te ob enem, da je tudi za nerešitev razpisano ravno tam — posebno darilo.
Eesnično je dala vlada, ravnaje se po postavi, Čehom dovoljenje, ustanoviti naDunaji šolo. A kako se je obnašal k ti stvari nemški nSchulverein" in ž njim vred nemški avstrijski tisk, čegar zastopniki so skoro vsi njegovi udje? So se li zdržali sovražnih napadov, kakor je javno proglašal prof. Kraus v lažeh nemškim filistrom? Nikakor ne! Nemci so pri sami novici o nameri Oehov napravili pravo burjo in malo je manjkalo, da jih niso dolžili veleiadaje; udje šolskega sveta Dunajskega pa so z inšpektorji vred se odpovedali, vsled ministerskega dovoljenja, svojih uradov. Kakor v podobnih slučajih, je tudi tu bila strastna polemika v nasprotnem pomenu ista z njih očitanjem. Ta očitanja pa so takšna, da se jih Nemci ne zamorejo dolgo posluževati, ako nočejo biti sami proti sebi. Nemški šovinisti (in teh je v Avstriji cela legija) ne nasprotujejo, kakor bi naučni minister ne imel pravo dovoliti Cehom ustanovitev šole na Dunaji, ne ovrže tega, da vsled veljavnih postav zamorejo vsi tujci, ki žive na Dunaji, Eusi, Francozje itd. vstanovljati svoje šole, če se jim poljubi, toda Cehi in avstrijski Slovani sploh tega ne smejo. A zakaj? Zato, ker baje čehi sploh ne potrebujejo šole s češkim naučnim jezikom, ker zanje je, kakor za vse zveste podložnike Habsburške države, že itak državni jezik — nemščina.
Ponavljamo, da ko bi imel veljavo ta ugovor, učinil bi ^Schulvereinu" hitro konec. Vsaj je glavni namen „Schulvereina'' Dunajskega in Berolinskega, podpirati nemški živelj ravno tam, kjer se jači deželni jezik, ter grozi nemščino potlačiti. Se li mar Nemci domišljujejo, da se to njih ne tiče, da so nekako vzvišeno pleme, izvoljeni narod? Take zgodovinske nezmisli do sedaj ne razglašajo še javno, da si tudi jih v svojem nedriji gojijo.
Eazumi se samo po sebi, da tu Nemci vsled pomanjkanja veljavnih dokazov iščejo doseči svoj cilj s sofizmi, z navlaščnim spreobračenjem resnice, rogoviljenjem in motenjem svobode višjih učilišč, kakor o tem pričajo nedavni neredi na Dunajskem vseučilišč. Ti neredi so bili dozoreli sad vne-tosti, ktera se po besedah prof. Krausa ne spreminja v sovražne napade; plod strasti, ktere je navzet ves „Schulverein" in zato ne smemo opustiti jo zaznam-vati v svoji kroniki. Cela stvar je došla iz vprašanja češke šole. Dunajski vseučiliščni profesor Maassen se je v Dunajskem mestnem zboru potegnil za pravo Čehov, da smejo imeti v prestolnem mestu Habs-buržanov svojo šolo.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 13. maja.
!Bfotranje dežele.
Levičarjem, se slabo godi in čem bolj se bliža šestletna doba državnega zbora koncu, tem slabeje se jim bo godila. Glavni vodja njihov, bivši minister dr. Herbst podvrgel se je v svojih nazorih glede severne železnice in njenega podržavljenja popolnoma Schonererjevim nazorom, da se mora namreč severna železnica kar čez noč in če ne drugače z silo podržaviti. Da se severna železnica mora podr-žaviti, v tem smo vsi edini; vpraša se pa, kedaj naj
se podržavi, ali takoj brez premislika, z velikimi stroški, ali pa naj se še nekoliko časa počaka, kar bi morda za podržavljenje ugodneje bilo. Vprašanje podržavljenja severne železnice jo tako imenitno in za zboljšanje državnih financ tako pomenljivo, da se brez najteme^itejega pretresanja nikakor ne more povoljno rešiti. Da se pa to doseže, izročila se je vsa zadeva železniškemu odseku, ki se bo z njo pečal; če tudi le v letošnjem zasedanji ne bo dokončati zamogel, bode tvarina za vlado toliko pomena, da se bo ona po njej pri prevzetji železnice v svojo last lahko ravnala. Sploh je pa cela stvar tako zavita in zmedena, da, ako se od obeh strani in v pravi luči pogleda, vlada znabiti še danes ne v^, ali bi ne bila za državo morda ugodneja zopet kaka zakupna (najemna) pogodba, ki bi pa nikakor ne smela trajati 80 let, kakor so od začetka krik zagnali, temveč le toliko časa, da bi med tem poleg ceste tudi ves fundus instructus prišel v državno last brez posebne visoke odkupnine; ali pa narav-nostno podržavljenje imenovane železnice. Schonerer je za poslednje in Herbst, ki je rekel, da bo vedno le na državno korist gledal, je njegovim nazorom pritrdil.
V Dalmaciji vršile se bodo temeljite pre-osnove glede državne organizacije. Kakor znano, je do sedaj ondi po uradnijah deloma laški, deloma nemški jezik vpeljan. Koliko so si na odpravo te nedostojnosti dalmatinski poslanci že prizadeli, je znano. Kapljica, sama na sebi mehka in jako krhka reč, skalo predolbe, ako le ne odjenja na njo ka-pati. Tudi vlada je sprevidela napačno osnovo v Dalmaciji in je menda že nekaj dotičnih ukazov glede priprav na preosnovo organizacije in vpeljavo hrvaškega jezika v urade došlo v roke cesarskemu namestništvu. Da se bo nekaj uradov deloma opustilo, deloma skrčilo smo že poročali. Nadjati se hočemo, da se bodo z vpeljavo hrvaščine v urade tudi v šole in osobito v učiteljišča domači besedi vrata odprle, da bo ona zavzela pravično mesto, na kte-rem se sedaj nemščina, deloma tudi laščina šopiri.
Slovan — teptan! Kdor ga more, ta ga dere, kdor ima čas, ga zaničuje in zatira. Tako pa ni le pri nas, da so boljše službe večinoma v rokah ptujcev, temveč Slovanom tudi v Bukovini ne cveto rožice. V Černovicah imajo hranilnico, kakor jo ima Ljubljana, le da je nekoliko manjša in ni toliko bogata. Ondi je, kakor pri nas, vodstvo in vse drugo v nemških rokah. Edino le eno samo mesto znal si je pred leti pridobiti nek Poljak po imenu Karol Witkowicki. Služil je točno in vestno že svojih 18 let. Kar mu pride vodja hranilnice na sled, da ima zvezo z „Gazeto Polsko", ki je večkrat slabo gospodarstvo v Černoviški trgovinski zbornici grajala. Ko je 25. aprila v omenjenem časniku zopet izšel članek o černoviški trgovinski zbornici, so v hranilnici zarad tega uradniku Witkowickemu službo odpovedali, ob enem pa za čas, dokler bo še ondi, plačo na polovico znižali.
Kmetje iz Korczjna in Podwoioczyske (v Galiciji ob ruski krajini) poslali so rusinskemu taboru, o kterem smo nedavno govorili, dva priznalna telegrama, v kterih narod pozivajo na skupni boj proti skupnemu sovražniku rusinske (grško-katoliške) cerkve in naroda — proti Jezuitom. List „Dilo", ki je omenjena telegrama prijavil, o kterih se pa pred vsem še po pravici vpraša, če li sta avtentična, je bil zapljenjen; ravno tako je državno pravdništvo zaplenilo govor taborskega poročevalca, dr. Korola.
Hrvaški deželni »hov sošel se bo 25. t. m. Sklicalo ga bo kraljevo pismo. Volitve za nov deželni zbor bodo, kakor „Pozor" poroča, meseca avgusta. Zmerna opozicija si je napravila spored, po kterem bo na to delala, da si Hrvaška ravno tako stališče pribori, kakor ga ima Ogerska v oziru na Avstrijo. Kar se tiče mesta Eeke in okraja, morajo se zastaviti vse moči, da se vtelesita Hrvaški zemlji. Starčevičance zmerna opozicija obsoja za prekucuhe.
Škandal v ogerskem državnem zboru. Poslanec Gabrijel Ugron, to je tisti, ki ga je množica po Verhovaji podšuntana v Csegledu pretepla in zasramovala, je šel že zopet na politično agitacijo v volilni okraj Gyorgyo Szent Miklos proti ondaš-njemu poslancu Petru Dobrzanskemu, da bi ga ne volili. Ondašnji sodnik ga pa ni ravno v gladkih rokovicah sprejel in zaradi tega je Ugron vso zadevo v državnem zboru razglasil. Ugron trdi, da je Do-brzanski slab domoljub; da je v sorodu onemu dvornemu sovetniku Dobrzanskemu v Lvovu, ki je bil zapleten v veleizdajsko pravdo; da je že poslanec Dobrzanski večkrat poskušal, kako bi stopil v rusko državno službo, in je zaradi tega že večkrat omenjenemu stricu pisal. Pisem je cel kup in Ugron dve prebere, iz kterih so razvidne ruske razmere in rusko mišljenje tega ogerskega poslanca. Dalje pravi Ugron, da on kakor dober patrijot ne more in ne sme trpeti, da bi okraj, kakor je ravno Gyorgyo Szent Miklos, ki je sulicam ruskih kozakov naravnost razpostavljen, zastopal poslanec, ki ima z Eusi sočutje. Ako pomislimo veliko mržnjo Madjarov do Eusov, se pač samo po sebi razume, da je na to nastal nepopisljiv škandal, kakoršen je le pri vročekrvnem madjarskem narodu mogoč, kadar se gre za volitve ali pa sicer za „magyar orszag" sploh. Ko se vpitje nekoliko poleže, Dobrzanski vstane, bled in prepaden kakor smrt, vse za golo laž in obrekovanje smatra. Konečno predsednik določi, da zadevo rešiti ni stvar državnega zbora, temveč sodnije; ondi se bo dokazalo, ali so pisma resnična ali ponarejena. Znamenito je tudi, kar je Ugron rekel, da je pisma prejel iz Lvova od Olge Dobrzanske, toraj sorodnice madjarskega poslanca.
Skupni finančni minister Kallay podal se bo zopet po Bosni in po Hercegovini ondašnje razmere preiskavat. V Sarajevu se bo mudil več tednov, ker bo urade pregledaval.
Tnauje države.
Na Srbskem bodo v Nišu vstanovili podružnico državne tiskarne, da bodo ondi vse skupščinske reči tiskali. Misel, da bi deželo razdelili na 60 okrajev, so opustili, pač pa se bo vojska razdelila na pet krajnih divizij. 7.. in 8. t. m. so se posvetovali dolgo časa kralj in ministri.
V	nemškam državnem xboru sprejeli so predlog o podaljšanji postave proti socijalistom v tretjem branji, če tudi ga je popred v to postavljeni posvetovalni odbor zavrgel. Bismarku sedaj ne bo potreba nemškega državnega zbora razpuščati, ako bi bil predlog padel. Po drugi strani bo moral pa Bismark na druge limance misliti, kterih se bo pri bodočih volitvah posluževal za napravo lastne stranke. Bismark sam je bil pa pri debati o podaljšanji so-cijalistične postave prav pravi dvorezni meč; po eni strani je vse svoje moči na to zastavil, da se je postava podaljšala, po drugi je pa srčno želel, da bi se bila zavrgla, ker bi se bil z njenim padom znebil sedanjega državnega zbora, kterega bi bil odmah za cesarja in državi nevarnega proglasil. Na ta način bi bil tudi veliko vplival na bodoče volitve, ker bi se bil za že večkrat napadeno cesarjevo osebo skrival in na njo kazal. Sicer pa »železni" Bismark nima tudi ^železnega" značaja. Kakor vsak politikar, tako se tudi on ravnil po okoliščinah časa in vedno le po onem sega, kar mu je ravno primerno. Leta 1877 potreboval je socijalistov v boji proti Eimu, in potegoval se je javno za nje. Sedaj so mu socijalisti čez glavo zrastli in se misli zopet liberalcev posluževati v svoje sebične namene proti socijalistom. Tudi o kulturem boji je že mnogo odjenjal, če prav se še nikakor ne more trditi, da bi bilo že vse tako, kakor bi moralo biti.
V	debati o socijalni postavi je Biamark mnogo in silno razburjeno govoril. Vso krivdo, da so se socijalisti pomnožili v tako kratkem času na tako veliko število, zvračal je na naprednjaško stranko.
Dovoli mi toraj še sledeče vprašanje. Kaj si si vendar mislil, ko si čital ono obrekovanje Jezuitov, nadalje, ko si videl, kako zabavljivo govori g. „Senca" v tistem spisu o onih Ustih in možeh, kterim ni prva reč narodnost, kakor on o sebi trdi, pač pa se potegujejo prvič: za vero, drugič: za dom, tretjič: za cesarja; kaj, vprašam Te, si sklepal primerjaje vse to se sledečim stavkom: „Že nam duhovnikom tuje zvoni v ušesa, v srce pa nikakor ne sega, ne gane" (latinsko petje namreč). Vidiš, prijatelj, to se pravi objektivno pisati!
Pustiva to poosebljeno objektivnost in zadovoliva se z g. pisateljevo izjavo početkom svojega listka, da ni posebno premišljen. Preidiva pa na druge vrste objektivnosti.
Odgovori mi, prijatelj, blagohotno na to-le vprašanje : Ali je duhovnik in profesor Križnar še mestni odbornik Ljubljanski? Po pravici Ti povem, da jaz potem, kakor sem čital v nekem slovenskem dnevniku-res ne vem, ali je ali ni. Tam namreč je bila nedavno tiskana med domačimi stvarmi novost, da sta. gg. odbornika Fortuna in Križnar izstopila iz mestnega zastopa. Precej za tem pa je bilo citati pod naslovom: „Kako je sestavljen mestni zastop
Ljubljanski", med druzimi ime duh. in prof. Križnarja, ne pa g. Fortune. Pa ne, ko bi bila to le tiskarska — subjektivna.— pomota?
Pri tej priložnosti bi Ti še o marsičem rad potožil, ljubi prijatelj, toda saj naše slovenske napake tudi sam dobro poznaš in čutiš. Zabavljanje vsem slovenskim listom je zelo običajno postalo pri nas. Vzrok je tu seveda deloma v listih, deloma v občinstvu. Marsikteri list bi bil lahko boljši, ko bi sploh ne imeli preveč časnikov. Moči so preveč razcepljene. Nekteri čitatelji pa tudi preveč zahtevajo od posameznih listov in hočejo, da bi prinašal reči, ki po svojem bistvu nikakor ne spadajo v dotični časopis. Drugi se zopet spotikajo nad najmanjšimi pogreški, kterih je kriva večinoma naglica v pisavi. Tistim zabavljivim grajalcem, kteri sami slovensko časopisje le prav neznatno podpirajo v gmotnem oziru, v dušnem pa celo nič, dejal bi jaz, da naj se le spravijo na delo in naj, mesto da zabavljajo našim listom, rajši svojo nezadovoljnost pokažejo s tem, da bodo se svojimi boljšimi spisi slabe izpodrivali in izpodrinili.
Toliko pa slovensko občinstvo že lahko zahteva od svojih listov, da njegovega najblažjega čuta, ver-
skega namreč, nikakor ne žalijo, bodisi s porogljivim pisanjem o verskih rečeh, bodisi, da bi o božji previdnosti in Bogu vladarju vseh reči ne hoteli ničesar vedeti, toliko bolj pa ljudi begali s tisto ni-hilistično in imaginarno osodo.
Pa imajo res svojo posebne muhe nekteri naših za prosveto(?) naroda delujočih pisateljev. Poznam enega izmed njih, kteri kljubu temu, da kaki „čen-čici" zabavlja, vendar-le čenča o njej. S tako pisanim sestavkom, kakor tudi so svojim Feliksom, bo pač malo »hasnil" našemu narodu, dotičnemu listu in svojemu pisateljskemu imenu.
Nič večjega prida ne more biti za verni slovenski narod tudi prizor, kterega nam je početkom t. m. podal „mirim" pisatelj, in v kterem se pripoveduje zakaj in kako, da je „05e za sina" skočil v vodo.
Prizor je res „ganljiv", toda za verne Slovence to ni. Človek se tam slika gospodar svojega življenja; na Boga, ki mu ga je dal, ozirati se, seveda ni treba. Ko bi ne bilo Boga, osebnega Boga in njegovih zapovedi, imel bi ta-le stavek pač absolutno veljavo: „Dolžan je oče storiti vse za svojega otroka". Če pa g. pisatelj hoče le nekoliko gospodstva narav-
Pomenljive besede pa je izrekel, ki so z njegovimi dosedanjimi dejanji v čistem nasprotji, in teh bi se ne bili nikdar od njega uadjali. „Državo nekoliko bolj socijalno, t. j. krščansko napravite, rekel je Bis-mark, in takoj se bode pristop k socijal-demokratom zmanjšal." Ako bo delavec videl, da si vlada v resnici prizadeva zboljšati mu žalostno stanje, približal se ji bo sam z zaupanjem. Pil volitvah, pravi Bis-mark, se mora tudi na to gledati, da se ne bodo volili naprednjaki z napačnim liberalizmom na čelu. Liberalizem, kakor ga zastopa Eichter, nima bodočnosti in ves čas svojega življenja si bo prizadeval, cesarju in deželi na korist, tak liberalizem pobijati iz vseh moči do poslednjega zdihljeja.
Iz Petrograda se poroča malovrjetna, če tudi ne ravno nemogoča novica o snidenji našega, ruskega in nemškega cesarja v Nizzi konec letošnjega poletja. »Politik" pravi, da ve iz gotovega vira, da je novica glede nemškega cesarja popolnoma bosa; kar se tiče popotovanja našega cesarja, zdi se, je novica jako dvomljive vrednosti in o ruskem caru je pa toliko gotovo, da pojde letos zopet popotovat in sicer se bo pred vsem drugim podal v Varšavo; potem bi ravno ne bilo nemogoče, da se ne bo tudi še nekoliko dalje po svetu ozrl. Da pa list shod tako pozno, še le konec poletja postavi, ima zopet svoje dobre vzroke za to. Ako se mu posreči, da je vganil, rekel bo lahko: „Kar smo že pred toliko in toliko meseci poročali, zgodilo se bo"; ako mu pa spodleti, bo pa kar tiho, ljudje bodo do tedaj že tudi pozabili in prihrani si blamažo.
„Moškovskija Vedomosti" pišejo prav hudobno o Bosni in Hercegovini in pravijo, da ste obe deželi kakor z deskami opaženi in od druzega sveta ločeni. Ptujih časnikov, razun nekterih poljskih ali pa hrvaških še notri ne puste, ker jih že na meji pograbijo. Eavno tako zlagano je poročilo, da se vse pisma na časnike, kterim je avstrijska vlada neprijazna, že na meji konfiscirajo.
V Londonu so napravili zdravstveno razstavo. Ko jo Gladstone prišel k otvorjenji, so ga ljudje s sikanjem sprejeli. Slabo znamenje za moža Gladsto-novega pomena, ako ga pri podvzetji, kakor je ravno taka razstava, narod s sikanjem sprejme. V Ohar-tum bodo Angleži v resnici odpos ali ekspedicijo in sicer do 10. junija. Bode li takrat še kaj rešiti, ali ne, kdo ve.
Turiiija jo na angleško noto odgovorila in omenja velikih zaprek, ki jih bo egiptovska konferenca še odstraniti morala, preden se bo sešla. Turčija sprevidi skrb kakoršno ima Angleška za blagor Egipta. Da bo pa konferenca kaj vspeha imela, treba se bo s splošnim egiptovskim položajem pečati in to bo pa ravno tista skala, ktere bi se bili Angleži in druge velesile razun Francoske rade ognile. Konferenca naj se toraj ne peča edino le s finančnim, temveč s splošnjim egiptovskim položajem. Za kraj konference se p Turčiji Carigrad najbolj pripraven zdi. Iz vsega je razvidno, da se Turčija poskuša Francozom približati, kajti tudi francoski kabinet po vsi sili zahteva, da ^e poleg finančnega tudi še politično vprašanje obravnava.
Kako se pač politiinipoložaj na svetu menja. Kje so časi, ko je Španjska zapovedovala svetu, ko je njeno brodovje preplulo Atlantično nezm.erno morje? Kje so časi, ko so ljudje se strahom poslušali, kako bo cesar Napoleon III. na novega leta dan sprejel klanjajoče se mu diplomate in poslance in so iz tega sklepali na vojsko ali mir v bodočem letu? Kje so časi, ko se je Angleški nezmagljivosti vklanjala pomorska moč in sila skoraj celega sveta, in danes ? kaj smo doživeli na Angleškem? Druhal vojski nevajenih, sicer pa jako žilavih napoldivjakov, jo je vničila, ji je dokazala, da sama v Egiptu ne bode nič opravila. Francozi so pravi trenutek zapazili in so nastopili ulogo, s kakoršno nam včasih potujočim kak nepoklican in po naključji došli spremljevalec
nim in božjim zakonom priznati, moral bo ono prepričanje kakor o „najsvetejši resnici" že opustiti.
Eeklo se mi bode, da je tam le življenje opisano, kakoršno se — recimo na Dunaji — vsak dan kaže. Imenovalo se bode morda pri tem tudi ime E. Zola ali I. S. Turgižnev. Toda pomisliti je treba, da ni vse za vsak narod. Francozom, Eusom, Slovencem se ne more enako pisati.
Sploh pa, če bi hoteli velikomestno življenje prav kakoršno je opisovati, dalo bi se še vse kaj bolj nenravnega in „ginljivega" spisati in reklo bi se: življenje je tako. Gospoda, kaj tacega slovenskega naroda ne blaži!
Pri tem pa hoče vrednik tacega lista, da bi ga katolišk list priporočal, in če ga ne, skuša se nad tem maščevati, z druzimi — seveda „slanimi" — opazkami, v kterih so deloma privatni pogovori napačno zaviti, deloma pa se stvar pretirava.
Ees, prijatelj, moja misel je, da Slovenci napredujemo, ako se vpraša, koliko se tiska, a skoraj nazadujemo, če prevdarjam, kaj se tiska.
Z Bogom!
Tvoj prijatelj v Ibiubi.
nadležen postane, če tudi se ga ali iz tega ali pa iz onega vzroka ne moramo odkrižati. Francozi so si že toliko pridobili trdnega stališča, da ne bodo od Egipta odjenjali. Tudi se je neki program glede egiptovske konference toliko razširil, da se bo ves politični razvoj ondi pretresoval in bo potem skupna Evropa določila korak, kaj je storiti, kaj opustiti. Da Francozi ne bodo poprej odjenjali, da tudi v Egiptu svoje posadke vtabor^, od kedar jih bodo morda pozneje nekoliko višje proti Sudanu pomaknili je pri znanem podjetnim in nemirnim duhu francoskega naroda po vsem vrjetno. Tudi ob veletoku Oongo pripadle bodo Francozom velike pokrajine, ki si jih je prisvojila „Oongova zadruga" in jih bo sedaj prostovoljno Francozom prepustila.
Izvirni dopisi.
z Notranjskega, 11. maja. (Kamniški boj zaradi gnamenj in enak dogodek v Pragi.) Ker nima Kamniški prepir zarad znamenj samo krajevnega pomena, ampak vzbuja pozornost širjih krogov, ker kaže, kako povzdiguje nejevera svojo ošabno glavo tudi že med katoliškimi Slovenci, hočem navesti podoben dogodek, ki se je vršil v začetku tega leta v Pragi in ki se je končal na zmago ondotnih katoličanov. Ker se imamo nadjati, da ne bo ostal Kamniški dogodek osamljen, ampak se more še danes ali jutri tu ali tam ponoviti, moramo biti toliko bolj pazni in od čeških katoličanov se učiti, kako se vspešno zavrnejo naklepi kakega liberalnega župana ali tudi občine. Bilo je tako-le:
Praški mestni zbor, ki ima v svoji sredi tudi precej novošegnih husitov, je sklenil, ne da bi cerkveno oblast poprej kaj poprašal, podreti kip ali soho Matere Božje, ki je bila na staromestnem trgu. Za vzrok je navel to, kar Kamniški župan po svojem dopisniku v „Slov. Narodu". Kakor sta bila Kamniška znamenja slaba, tako razdjan je bil kip v Pragi, kakor se Kamniški župan izgovarja, da nima denarja, da bi ž njim postavil na mesto podrtih nova znamenja, tako so se izgovarjali Praški liberalci, da ni nikjer vzeti denarja, s kterim bi popravili ostareli kip. Le v eni reči je Kamniški dogodek različen od Praškega, namreč v tem, da Kamniški liberalci svoje počenjanje opravičujejo s cesarjevim potovanjem in tako še celo Nj. Veličanstvo v boj vlečejo, kar pa Pražanom ni bilo mogoče, ker ni bilo Nj. Veličanstva v Prago. Pa tudi, ko bi imeli priložnost, bi tega ne storili, ker gotovo vedo, da ni dostojno cesarjevo ime pri tacih prepirih vmes vtikati. Vsak si lahko misli, da bi bilo Nj. Veličanstvu neljubo, ko bi zvedeli, da so dali povod k podrtju dveh znamenj v Kamniku, kar nekteri po lesičje pravijo. Toraj v Pragi, kakor v Kamniku je bilo sklenjeno podreti znamenja. Pa v Kamniku se je sklep izvršil, v Pragi pa ne. Ondotni katoličani so se izrekli kot en mož zoper omenjeni sklep in protestirali zoper to, da si mestni zbor prilastuje oblast, da sme stara znamenja podreti. To je pomagalo. Ker Praški mestni zbor ve, da je od volilcev odvisen, se je premislil, zavrgel svoj prejšnji sklep in sklenil omenjeni zanemarjeni kip s 3000 gold. popraviti. Da je svoje mnenje tako naglo spremenil, je pa gdtovo storil tudi članek v Praškem nabožnem listu „Pastyf Duchovni" z naslovom: „Ali je komu dovoljeno očitne kipe, znamenja itd. odstraniti", kteri članek je spisal višehradski kanonik dr. M. Karlach. Ker je ta spis prav važen in zamore tudi pri nas še enkrat prav priti, Kamniča-nom pa že zdaj daje miglej, kaj jim je o zadevi zarad znamenj storiti, priobčim ga vsaj v važnejših in zanimivejših točkah.
Ali je dovoljeno občinam ali posameznikom odstraniti znamenja in podobne stvari brez vsega dovoljenja dotičnih oblastnij? Ne. Zakaj ne? Ker so odloki od kompetentnih oblastnij, ki določujejo, da se ne smejo spominki ali znamenja ne samo odstraniti, ampak še popraviti ne, dokler niso kompe-tentne oblastnije v to privolile. Tak odlok je izdal češki gubernij 23. dec. 1841, št. 65.834, ki se opira na prejšnji dekret od 1. 1841 5. nov. štev. 59.609. Omenja se v njem, da se večkrat stari spominki podirajo in se nikakor ne gleda na umetniško vrednost, ne na zgodovinski spomin, ki veleva, da naj se taki spominki ohranijo, kakor so. Da se to doseže, smo spoznali za dobro, zapovedati, da naj se vselej, ako se misli kak tak spomenik ali odstraniti ali prenarediti ali obnoviti, to naznani guberniju, tudi, če bi bil tak spomenik lastnina kake mestne občine ali vasi. Ker je pa mogoče, da imajo tudi
cerkve in samostani podobna znamenja, ktere žele za prihodnjost ohraniti, raztegne deželna vlada omenjeni odlok z dne 6. nov. 1841, št. 59.609, tudi na ona znamenja, ktera so lastnina cerkvil ali cerkvenih korporacij. Podoben odlok je izdalo ministerstvo za uk in bogočastje z dne 27. aprila 1856, štev. 4882. Iz tega se vidi, pravi omenjeni članek v „Duhovnem Pastirju", da podiranje znamenj ni odvisno samo od volje kake občine, še manj pa posameznika in če je spomenik nabožen in ga hoče kdo podreti ali popraviti, mora imeti dovoljenje ne samo od deželne vlade, ampak tudi od dotičnega konzistorija. Toliko „Pastyf Duchovni". Kdor pa želi kaj več o tem zvedeti posebno z ozirom na naše kraje, naj se obrne na škofijski konzistorij in pa na vredništvo izvrstnega lista »Correspondenzblatt des osterreichischen Clerus", ki izhaja na Dunaju.
Iz Kanderške občine, 11. maja. {Spomlad in ■volitev.) Spomlad je pri nas letos jako vesela, ker nam obeta dobro letino. Žita so lepa, sadno drevje vse v najlepšem cvetju; hrušek, jabolk, češpelj, ako Bog ne pošlje kakošne nesreče, bomo imeli na jesen veliko.
Občinska volitev gre pri nas polževo pot; imela bi biti že o sv. Juriji leta 1883 in bila je še le 11. decembra 1883, • in še takrat skoraj popolnoma nepostavna. Kar ni bilo za županov okus, tisto ni bilo dobro, vse je bilo tako presukano, da bi se bil oče župan zavaroval še za tri leta. Čim veči nepostav-nost je bila, tem raje se je sprejela, da je bila le voda na njegov mlin. Prestopili pa so se pri volitvi §§ 1, 4, 8, 17 in 25. K volitvi prišli so taki, ki nobenega davka ne plačujejo, sinovi mesto očetov in volilna komisija jim je prisodila pravico glasovati, dasiravno je oče zdrav doma bil, drugemu pa, ki že plačuje davek od svojega posestva kakih osem let in sicer precej velik davek, je volilna komisija pravico glasovati odrekla, ker je bil v volitvenih listih še njegovi že umrli oče vpisan, toraj sam za-se ni smel glasovati, za očeta, ko je že v črni zemlji, je pa smel glas dati. Pooblastila so delali koj tam, brez da bi bili volilci zato kaj vedeli. Občinska postava pravi, da volitveni imenik se zadnjih osem dni ne sme nič več prenarejati, a popravljali in opisovali so volilce še tisto uro, ko je bilo že čas glasove oddajati.
Pritožba je sicer šla o postavnem času na višjo politično oblast, a skoraj je že od tistega časa pet celih mesecev in ni ne duha ne sluha več, ne o volitvi ne o pritožbi; le zadnji čas je bilo slišati, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji klicalo župana, da se odgovarja v zadevah volitve
Volitvena pritožba je pa tako resnična, da bi lahko tisti, ko so se pritožili, na vsako točko prisegli, ako bi bilo treba. Pritožili so se pa taki možje, ki ne ljubijo samo občinskih naklad, ampak tudi občinske koristi boli, ki spoštujejo postave od naših deželnih zborov sklenjene in presvitlega cesarja potrjene. Bomo videli, kakov bode izid.
Iz Slatine, 12. maja. Vsakdo se je že veselil prijaznega meseca majnika, kteri nam začne prinašati lepih cvetlic po hribih in dolinah, sploh vsa narava se je začela živahnejše gibati. Tudi v cerkvah in hišah vršijo se lepe Marijine pobožnosti. Marsi-kteri bolnik, ki se je celo zimo milo oziral skozi okna, pa vendar se ni upal podati iz hiše, se zdaj že vendar zamore ogrevati pod toplim solncem ter vživati zunajni prosti zrak in si ogledovati cveteče drevesa, zelene gojzde in pisane travnike. Ljuba spomlad je toraj vse oživela. Bolniki začeli so se podajati na razne zdravilstvene kraje, iskat ljubljenega zdravja. Blizo Eogatca nad Slatino nas je do 11. maja dospelo 52 iz raznih krajev. Deževno in mrzlo občutljivo vreme nam ni bilo kaj po volji, pa veselejši smo postali 8. maja, ko je solnce nas začelo prav toplo greti.
Z Dunaja, 11. maja. {„Laibachcr ^Vochenblatt" glede severne Mesnice) slovenskim državnim poslancem, oziroma Hohenvvartovemu klubu očita, da so reč čisto prepustili vladi, ne da bi bili o tej zadevi odločno izrekli svoje mnenje, kakor so to storili drugi klubi. Ne vem, kje je „Wochenblatt" pobral to novico; ko bi bil prebiral zanesljiva poročila iz Hohenwartovega kluba, bi se bil lahko prepričal, da je-tudi Hohenwartov klub sklenil: 1. Pogodba med vlado in severno železnico, kakor se je predložila državnemu zboru, se po nobeni ceni ne more potrditi; 2. vlada naj ima pri novih obravnavah s severno železnico edino to pred očmi, kako bi bilo najbolje pomagano gospodarskim in denarnim državnim potrebam. Ako se to doseže z novo pogodbo.
naj sklene pogodbo, ako pa s pogodbo ne gre, naj železnico odkupi in prevzame v lastno oskrbovanje. Kje se je toraj reč prepustila prosti vladini volji? Vlada mora gledati na najbolj ugodne pogoje in bode morala o svojem času državnemu zboru dokazati, da to kar nasvetuje, res najbolj vstreza vsem zahtevam. Klubi državnega zbora bodo, kakor zdaj, tudi tedaj reč preiskovali, in ako bodo našli, da novi sklepi vladini niso najugodnejši, bodo tudi drugo pogodbo ravno tako zavrgli, kakor so prvo. Druzega državni zbor ne more storiti, ker nima pravice, da bi se sam pogajal s severno železnico, ampak ima pogodbo, ki jo z njo sklene vlada, le potrditi ali pa zavreči.
vensko, katoliško ljudstvo za vami stalo?)! Tako; če Vam bode čez nekoliko časa všeč zopet priti s kako — le pridite, bomo že pojasnili! Za ta čas — z Bogom.
(„Preširnov hram'') je ime novi gostilnici, ki se je odprla danes, in kjer so, kakor se nam zago-tovlja, dobivajo okusna jedila in naravno dolenjsko in metliško vino, pa Auerjevo pivo. Ta gostilnica je na šentjakobskem trgu št. 3, nasproti „Viranta".
{Umrl) je včeraj zjutraj ob 4. uri g. Eojc, gostilničar pri „Kroni". Eanjki je imel mnogo let „Koslerjevo pivarnico" v zakupu. Zadel ga je mrtvud. Ker se je mestni ogledov, mrličev, dr. Illner, izjavil, daje vzrok Eojcevi smrti nevarna vročinska bolezen, prenesli so ga takoj v mrtvašnico k sv. Krištofu.
DomaČe novice.
(JPri današnji dopolnilni volitvi za mestni zbor) 7 I. razredu izvoljen je bil soglasno gospod Henrik Ničman. Sešlo se je 57 volilcev, volilo ga je pa 56. Slava!
(Sedmi dan) po ranjcem kanoniku, imenovanem knezoškofu g. dr. Gogali, bil je včeraj ob 10. uri do-poludne. črno sv. mašo imel je preč. stolni prošt g. Zupan z veliko asistenco. Službe božje so se vde-ležili: blag. gospod deželni predsednik baron Winkler, dvorni sovetnik grof Chorinskj, vladni sovetnik baron Pascotini, cesarski sovetnik g. Murnik, sorodniki ranjcega; gg. bogoslovski profesorji, bogoslovci, urad-ništvo deželne vlade, finančnega ravnateljstva, mnogo duhovščine in obilno vernih. Jutri obhajal se bo sedmi dan po ranjci cesarici Mariji Ani.
(Za podporo h povsdigi živinoreje na Kranjskem) dovolilo je poljedeljsko ministerstvo 2000 gld. Doslej je ta podpora navadno znašala samo 1500 gld.
(F soioto) prodajalo se bode na dvorišči Ljubljanskega magistratnega poslopja več dobro ohranjenih instrumentov na sapo po javni dražbi. Kdor kaj potrebuje, ondi bo dobil za gotove novce morda j ako po ceni.
(O, si homo še opomogli sčasoma, še!) Vsak nekaj bomo prinesli in naš duševni zaklad se bo množil, da bo čuda. Le s tem se ne moremo prav sla-gati, da bi vsak kamenček posebej svetu kazali, kterega ta ali oni prinese našemu zakladu. Ker se je pa po eni strani to že ponavljalo in ker ni lepo, ako bi stvar le polovičarska ostala, smatramo si za dolžnost, da tudi mi po svoje pripomoremo do odkritja duševnih pridobitkov, s kterim se naš zaklad bogati. Krivica bi bila, ako bi se samo „čmernemu dnevniku" pripisovala učenost, da se je med geografe podal, kjer je doli nekje v globoki Eumuniji našel mesto Brabancone, o kterem do sedaj še sluha ni bilo. Nikakor ne zahtevamo vse slave za nas, temveč jo tudi iz srca primerni del „starejšemu kolegi" privoščimo. On sicer ni zašel med geografe, spravil se je pa med fizike, kjer v svoji 102. številki od 3. maja radovednemu svetu o „e]ektričnih krogih" pripoveduje, kterih pa človek na celem svetu ne najde, razun ako je morda izumitelj na one kroge mislil, o kterih Nemec pravi da so „beim Tage hektisch, bei der Nacht elektrisch" (ne da bi morda na kako osebnost mislili). Tisti francoski zdravnik dr. Vin-cenc Lurabye izumil je pač električne prstane ali če hočete, tudi obročke in tiste poznajo fiziki, kakor tudi zdravniki. Toraj „glih za glih", Brabancone za električne kroge; če Vam pa to ni všeč, pa še nekaj pridam. Nič ne vera, kaj bodo rekli gg. Ljubljanski stavbarji, ako se bodo „spo-minki upisovali" in ne več postavljali, kakor je čitati v „Slov. Narodu" št. 103. od 5. maja t. L; ti bodo pa v resnici to, kar se ve, da le po tiskovnem pogrešku pravi g. vrednik sam o njih: „monumen-tum aere perenino", za kar mu tudi nobene krivde ne prisojamo. Kje ste pa čuli o „slav-stvenih" govorih, Slovencem so do sedaj le slavnostni" znani bili! In kje pa stoji pisano, da smrt tako blago dušo, kakor je bil ranjki kanonik, dr. .1. G., ugonobi? Ako bi bili kaj taeega o Šenku rekli, bi Vam bili že poprej verjeli, če tudi se je pater Kobliček, ki ga je poslednje trenutke tolažil o njem izrazil, da je umrl spokorjen in da je šel v nebesa. Smrt duše ne more nikdar ugonobiti, kajti duša je neumerjoča, a kako hočemo še le o duši kanonika, imenovanega škofa, verjeti, da je po smrti ugonob-Ijena? Ali mi nismo več kristjani ali pa vi niste več kristjani (to bi bilo za vas sitno: kako bi vse slo-
Razne reci.
—	Iz Kočevja se nam 12. maja poroča: Včeraj se je jako slovesno vršila instalacija prečast. gosp. dekana Jo s. Krese-ta. Ad multos annos! Pozneje znabitj kaj več. ^
—	Na češkem v Čelakovicah so se otroci igrali, llletni deček ondašnjega mežnarja hotel je otrokom pokazati, kako „so Šenka obesili". Šel je po motvoz, privezal ga ob tram; potem prinese stolček, kterega k tramu pristavi, nanj stopi in vrat v zanjko vtakne. Stolček se prekucne, fantič obvisi, otroci pa krik zaženo in zbeže. Preden so stariši nesrečnega fantiča tjekaj prihiteli, je bil že mrtev. Čudno, kaj vendar otrokom vse na misel ne pride dandanes.
—	Nedavno je umrl znani Batisbone v Parizu, kakor smo poročali; ravnokar pa se sliši, da je umrl tudi njegov brat še bolj znani Alfonzi j Eatisbone v Jeruzalemu.
—	Sitna zadeva je bila pred nekterimi dnevi pred sodnijo v Londonu. Najstarši sin vojvode Graftona, lord J. Custon je zahteval od sodnije, naj proglasi njegov zakon 8 K. Cookovo za neveljaven. Lord Custon se je soznanil 1. 1870 s svojo ženo, ki ni bila takrat na nič kaj dobrem glasu. Njegovi sorodniki, so ga svarili in ga opominjali, pa vse prigovarjanje ni nič izdalo, peljal je frivolno žensko pred altar in ji pripisal vse imetje v znesku 10.000 liber šterlingov, torej po avstrijski vrednosti okoli sto tisuč goldinarjev. Advokat, kteremu je bilo izročeno imetje, je pa pobral ves denar in je pobegnil ž njim v Ameriko, od koder se še do sedaj ni vrnil. Ta dogodek je močno vznemiril mlada zaročenca in je bil tudi povod zakonskega prepira in na to — ločitve. Lord je šel v Avstralijo, kjer je stopil v državno službo, žena je pa ostala na Angleškem. S tem bi bila stvar končana, ko bi se ne bilo zvedelo, da je bila K. Cookova, takrat ko se je zaročila s Gustonom, omožena z nekim Smith-om in da je govorila neresnico, ko je zatrjevala Custonu, da je vdova in da je njen mož Smith na ladiji umrl. Imela je torej dva moža in zato je imel Custon pravico zahtevati postavno ločitev njegovega zakona s K. Cookovo. Pa, ko so sodniki preiskavali njeno prejšnje življenje, prišlo je na dan, da tudi Smith ni njen pravi mož, ker za časa, ko se je on oženil s Cookovo, imel je že drugo ženo. Zato je bil zakon s Cookom neveljaven, oni s Custon-om 3a veljaven. Sodnija je tedaj zavrgla zahtevanje ordovo in ga obsodila, da plača stroške.
Umrli so:
7.	maja. Rihard Šmidt, kavarnarjev sin, 8 dni, sv. Jakopa trg št. 2, vsled krža v žoljusti.
8.	maja. Marija Žalmr, delavka, 25 let, Kladezno iilieo št. O, tuberkuloza. — Marija GrašiS, delavka, 41 let, Kravja dolina št. 11, vsled raka. — Jakob Žitko, luuirovljcni deželni vratar, 73 let, Tesarsko ulice št. 3, vsled oslabljenja moči.
9.	maja. Janez KopeSnik, tovarniški paznik, 39 let, sv. Florjana iiliee št. 13, jetika. — Marija Pust, hišnega posestnika, žena, 45 let, Hradeekijeva vas št. 12, jetika. — Urša Zadnikar, hišnega posestnika hci, 3®/« let, Črna vas št. 22, Bronehitis. — Jožefa Vamberger, usmiljena sestra, 33 let. Kravja dolina št. 11, jetika.
10.	maja. Marija Bon?ar, gostija, 77 let, Pred Škofijo št. 17, vsled raka.
11.	maja. Aleksander Tavčar, slikarjev sin, S^/^ leta, Gradišče št. 11, vsled vodenice. — Emil Smukaveo, absolviran slušatelj višjih šol, 22 let, sv. Petra eesta št. 42, jetika. — Justina Škof, mizarjeva hči, 6 let, sv. Petra cesta št. 6, Meningitis aeuta. — Jakob Rozman, umirovljeni c. k. vradnik, 82 let. Mestni trg št. 3, oslabljenje moči.
12.	maja. Karol Roje, gostilničar, 30 let. Gradišče št. 7, otrpnjenje možgan.
V bolnišnici:
9. maja. Marjana Zatler, dalavka, 21 let, jetika. — Anton Lončina, delavec, 43 let, vsled prisada v orevih.
Tuj cl.
12. maja.
Pri MeUiči: Steinharter, Landeker, Lupini, Goles, in Wetzl, kupč. potovalci, z Dunaja. — Emanuel Singer, kupe. potovalec, iz Gradca.
Pri Slonu: Sara. Weinberger, kupec, z Dunaja. — Leon. Klose, vradnik, iz Opave. — Dr. Kari Vogel, zdravnik, s soprogo, iz Budapešte. — Baroninja Frohlich, iz Goricc. — Jakob Kleinlerchen, tovarnar, iz Št. Vida. — Kos, kupč. potovalec, iz Maribora. — Janez Jagodic, zabnik, iz Dolenjskega.
Pri Avstrijskem cesarji: Žiga Gutmann, kupč. potovalec, z Dunaja. — Andrej Šega, pravnik, z Dunaja. — Miha Kocijančič, s soprogo, iz Št. Petra.
]>u]iai8ka borza.
12. maja.
Papirna renta po 100 gld.....80 gl.
Sreberna „ „ „ „ • • • .	81 „
avstr. zlata renta, davka prosta . .	101 „
Papirna renta, davka prosta . . .	96 „
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122 „
" " • ■ • •	••
„ papirna renta 5% . . .	89 „
Kreditne akcije . . . .160 gld.	821 „
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	115 „
„ avstr.-ogerske banke . . .	854 „
„ Liinderbanke.....108 „
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	574 „
„ državne železnice . . . .	319 „
Trara\vay-dru8tva velj. 170 gl.' . .	217 „
4 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124 „
4% ....... 1860 . 500 „	137 „
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173 „
„ „ „ 1864 . . 50 „	173 „
Kreditne srečke . . . . 100 „	177 „
Ljubljanske srečke . . . . 5iO „	23 „
Budolfove srečke . . . . 10 „	19 „
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108 „
„ „ Ferdinandove sev. „ . .	106 „
5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. . .	104 „
London.......121 „
Srebro.......— „
Ces. cekini.......5 „
Francoski napoleond......9 „
Nemške marke......59 „
85 50 50 25 55 50 20 10
90
50 60
75 50 25 50
40 75 50 60
kr
73 „ 64'/. „ 50 „
Teleg:raiiii.
Dunaj, 13. maja. Poslaniška zbornica je sprejela noveli o rudarstvu in o melioraciji v tretjem branji in sicer poslednjo vsled izjave predsednika s dovoljno večino; Stum pravi, levica je prepričana, da bi bila večina proti postavi in prosi naj bi se na kakoršen-koli način glasovanje ponavljalo, da se ne bo o kakem navideznem nasilstvu govorilo. Predsednik pravi, da se po razglašenji izvoda glasovalnega ne spodobi še enkrat glasovati in zaradi tega v njegovo izvršitev ne bo privolil. Levica zapusti dvorano in se poda v klubovo sejo. Pododbor železniškega komiteja se je že včeraj 4 ure posvetoval o vprašanji severne železnice. Denarni in trgovinski minister osvetljevala sta vprašanje od denarne in narodno-gospodarskc strani. Ministerska pojasnila smatrajo se za tajna. Kakor je videti, bo jutri konec poodborovih razprav.
Praga, 12. maja. Nadarjeni češki skladatelj Smetana je umrl.
Berolin, 12. maja. Cesar je dovolil, da se Bismark loči iz pruskega ministerstva. Državni zbor je sprejel socijalno postavo po ti-etjem bi-anji.
Eavnokar so na novo izišle knjige, ki se dobivajo v ..Katoliški Bukvami":
Miiii for Priester iil Vol!
von
Leopold Kist.
L Band: Aberglauben. Kirchenraub.
Cena 2 gL 53 kr., po pošti 10 kr. več.
(Drugi del [oziroma konec] izide prihodnji mesec.)
Ta alfabetično vrejena izgledna knjiga je zbirka prilik iz veroznanstva, dogmatike in morale; dalje iz zgodovine cerkvene državne in družbinskega življenja. Duhovnikom ponuja ta praktična knjiga za pridige in podučevanje v vprašanjih in odgovorih mnogo raznovrstnega gradiva, zatoraj bo gotovo dobro došla zlasti duhovnikom.
Der Moiiat der niiiimelskonigiii
oder das
iSalve Regina
in Betrachtungen fiir den Marienmonat von
P. Antonlus Denis a. d. Gesellscliaft Jesu. Aus dem Franzosischen in's Deutsche iibersetzt durch den P. Hciiiricli Geiigler aus derselbcn Gesellsehaft.
Cena 1 gl. 44 kr., po pošti 10 kr. več.
Denis, „Mesec Marijin", je bil v Belgiji posebno dobro sprejet. Toplo priporočevali in pohvalili .so to knjigo škofje v Mechlinu, Genevi, Tournai-u in Lilttich-u. Tudi na Nemškem si je knjiga precej prostora pridobila, in pri vsih Marijnih častilcih je bila s pohvalo sprejeta kakor dobro došli dar.