*
DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN iN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 67
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 22D, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Kongres je sprejel važno postavo glede nevtralnosti. Vojne željne države v Evropi ne Iiodo dobivale pomoči v Ameriki
Washington, 20. marca. Poslanska zbornica kongresa Zed. držav je včeraj s 374 glasovi proti dvanajstim sprejela novo nevtra,litetno postajo za Zed 5-njene države. Vsa opozicija nasprotnikov je bila porušena radi demokratske večine.
Nova nevtralitetna postava določa med drugim tudi sledeče: Nobena dežela na svetu, ki se nahaja v vojni, ne more dobiti v Zedinjenih državah posojila, kredia ali orožja in streljiva.
Tudi države, v katerih izbruhne civilna ali domača vojna, niso izvzete od te postave. Ta
točka je bila, sprejeta radi španske civilne vojne, ki sedaj divja v Španiji.
Ameriške ladje ne bodo smele voziti orožja in streljiva državam, ki se nahajajo v vojni. Ako bodo želele take države strel ji-vo iz Amerike, bodo morale v svojih lastnih parnikih prevažati streljivo in plačati za vse blago vnaprej.
Ameriški državljani v slučaju vojne ne bodo smeli potovati na parnikih onih držav, ki se nahajajo v vojni. V izrednih slučajih ima predsednik Zedinjenih držav pravico narediti izjemo.
Ako nastane nova vojna, bo vojna v korist komunistov, ki sovražijo demokracijo in se bojijo krščanskih načel
New York,: 21. marca. Znameniti ameriški jezuitski pridigar Rev. Admund Walsh, ki je obenem predsednik Georgetown Univerze, je imel v nedeljo sijajen govor glede bodoče vojne med svetovnimi narodi.
Dr. Walsh je bil načelnik papeževe relifne komisije kmalu Po svetovni vojni. Dotična komisija je bila poslana v boljše-viško Rusijo in je skrbela za lačne in nage. Dr. Walsh je ob tej priliki spoznal dovolj barbarsko kulturo boljševizma napram humanitarnosti in krščanstvu.
Dr. Walsh je povedal med drugim, da smo imeli na svetu vedno tiranijo in avtokracijo, toda komunizem je bil prvi, ki je sistematiziral ateizem, poganstvo in vpeljal sovraštvo do v svojo vlado.
Odkar je komunizem prišel v veljavo v Rusijo je bilo v tej nesrečni deželi poklanih od 12,-000,000 do 15,000,000 mož, žen, fantov ali deklet. Komunisti Pridigajo socialno pravico, toda
njih geslo je razredno sovraštvo.
V sobi predsednika boljševi-ške vlade v Moskvi, je dejal dr. Walsh, se nahaja mapa, ki kaže na Zedinjene države. Amerika je razdeljena v 20 okrajev, v katerih komunisti trosijo svojo brezversko kampanjo. Cleveland se nahaja v G. "boljševiškem" di-striktu.
N a,d a 1 j e je povdarjal dr. W^lsh, da ako vzplamti nova vojna v Evropi, da ne bo nihče imel od nje koristi kot komunisti. Demokracija bo ubita. Demokracijo komunisti sovražijo, a krščanstva se bojijo.
Naloga ameriške vlade je skrbeti za delavstvo, da ne dobi samo svejih pravic, pač pa tudi dostojne plače in delavske razmere. Poleg tega naj katoličani ob vsaki priliki povdarjajo pomen krščanstva. Inteligenten človek, je končno dejal dr. Walsh, ki je zadovoljen z obstankom in veruje v Boga, ne more biti nikdar komunist, ki sovraži vse, kar je inteligentnega in krščanskega.
Smrtna kosa
V soboto zjutraj je preminul v starosti 70 let John Ruzich, ^416 Stannard Ave. živel je pri svojih sinovih Štefanu in Mihaelu. Poleg sinov zapušča tudi več drugih sorodnikov. Doma je bil iz vasi Velika Ludina, kotar Kutina, kjer zapušča sestri Mafijo in Ano in več sorodnikov. V Ameriki je živel 36 let. Po-Sreb se vrši iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi na G502 St. Clair Ave. v pondeljek ob !:30 popoldne. Bodi ranjkemu *nirna ameriška zemjja!
Govori Coughliria
WGAR radio postaja ne bo v stanu tekom treh tednov v mese-cu aprilu prinašati stalnih nedeljskih govorov Rev. Coughli-na- Omenjena radio postaja je Naredila pogodbo z General Motors korporacijo. Po 25. aprilu Pa bo WGAR radio postaja pri-našala one govore, ki jih ima Kev. Coughlin ob 3. uri popoldne.
Vest iz domovine
Iz stare domovine je dobila Mrs. John Trček, 15508 Holmes ^ve. žalostno vest, da ji je v ^ovtah pri Logatcu preminul v visoki starosti 78 let oče Janez Križaj. Poleg tu žalujoče hčere Josephine zapušča ranjki ženo parijo, sina Janeza in Jožeta in "Cer Juliano. Naj bo vrlemu ^ožu mirna domača gruda!
175,000 pripravljenih za štrajk
Voznina
Direktorji družbe cestne železnice v Clevelandu so sklenili, da bodo nadaljevali s sedanjo vozninsko ceno za nedoločen čas. Prvotno so grozili, da bo tedenska vcznina, ki je znašala dose-daj $1.25 na teden, ukinjena. Ker pa je mesto temu nasprotovalo, so direktorji družbe sklenili, , da nadaljujejo s sedanjo vozni no. Tozadevno se bodo vršila dolgotrajna pogajanja med mestno vlado in kompanijo.
Lekarnarji
Lekarnarji v Clevelandu so podpisali te dni pogodbo z lastniki lekaren. Glasom nove pogodbe bodo lekarnarji delali po 52 ur na teden. Sedaj so delali 55 ur. Načelniki lekaren bodo dobivali $44.00, njih pomočniki S37.00 na teden in mlajši pomočniki pa $33.00 na teden.
Bančna tožba
Neki Max Luft je vložil tožbo preti likvidatorju bivše Guardian Trust banke za $21,986 odškodnine. Obravnava se vrši pred Common Pleas sodnikom Frank J. Lauschetom. Luft pravi, da je banka vzela njegov denar dva dni predno je zaprla. Luft je tedaj brzojavil iz Belgije na Guardian Trust banko, da .izreči denar neki drugi banki, čerar pa vodstvo Guardian Trust banke ni naredilo.
Detroit, 21. marca. Homer Martin, predsednik United Automobile Workers of America, je dal 29 lokalnim unijam povelje, da * o pripravljene za morebitni štrajk, ako bodo mestne in okrajne oblasti delale pogone na sedeče štrajkarje pri Chrysler korporaciji.
V tem slučaju bo se začel štrajk v kakih 2,000 detroitskih avtomobilskih tovarnah v mestu samem in v okolici.
Martin je povedal, da je v Detroitu in okolici 225,000 av-
Sedeči štrajki so dinamit za naše kongresmane
Washington, 20. marca. V obeh zbornicah kongresa je v soboto odmevalo v grenkih besedah radi raznih sedečih štraj-kov, ki se vršijo po deželi. Očitanja so letala na desno in levo. Nekateri kongresmani so trdili, da jemlje predsednik Zedinjenih držav povelja od John Lewisa, načelnika C. L O. delavske organizacije, zopet drugi so trdili, da je najvišja sodnija odgovorna za demoraliziran položaj med delavstvom. Michiganski kon-gresman Hoffman, kjer je največ sedečih štrajkov v teku, je trdil, da se nahaja država Michigan v "odprti revoluciji" napram postava na. Predsednik Roosevelt je bos od kongresa! Toda kdo mu daje povelja? Nihče drugi kot John Lewis, načelnik C. I. O. organizacije. Senator Ellender iz Louisiane, naslednik Huey Longa, je kričal, da so sedeči štrajki nepostavni, proti ameriški in navadni roparski napadi. Njemu je odgovoril •en at or Borah, ki je priznal, da so sedeči štrajki nepostavni, toda so posledica nepostavnih dejanj od strani velikih korpora-cij.
-o-
39 sedečih štrajkarjev aretiranih v New Yorku
New York, 20. marca. V 5 in 10c trgovini Woolworth & Co. je bilo včeraj aretiranih 39 deklet, ko so hotele začeti s sedečim, štrajkom. En dan prej je aretirala policija 56 deklet, ki so se nahajala na enakem štrajku, toda kmalu potem se je drugim dekletom posrečilo priti v trgovino, kjer so znova začele sedeči štrajk. Proti vsem dekletom je naperjena obtožba, da so na ne-postaven način vdrla v privatne prostore.
-o-
Vest iz domovine
Mr. Alojzij Zigmond, 6728 Bayliss Ave., je dobil iz domovine žalostno vest, da je 3. marca v Ložu: pri Rakeku umrl njegov oče Alojzij žigman, po domače Urbanov Lojze, v starosti 52 let. Tu zapušča sina Louisa, v domovini pa žalujočo soprogo Elizabeto, enega sina in tri hčere. Naj bo blagemu pokojniku rahla domača gruda!
Evharistični kongres
Na posvetovanju med škofom Most Rev. Joseph Schrembsom in med dekani katoliške cleve-landske škofije se je sklenilo, da se priredi letošnji škofijski ev-.haristični kongres v Lorainu, Ohio. Kongres se bo vršil v dnevih 26. in 27. maja. Podrobnosti o kongresu pridejo v kratkem v javnost.
tomobilskih delavcev in od teh jih je v uniji skoro 175,000. Vsi ti bi sledili klicu unije v slučaju razglasitve generalnega štrajka.
Med drugimi tovarnami, ki bi bile prisiljene ustaviti obrat so tudi Kelsey-IIayes Co., Murray Body Co., Midland Steel Co., Automobile Products Co. in L. D. Young Spring and Wire Co.
Le pri General Motors bi se nadaljevalo z obratom, kajti ta korporacija je podpisala pogodbo z unijo. Z delom bi se nada-
ljevalo tudi pri Ford Motor Co., ker ima družba svoje tovarne izven mesta.
Medtem pa naznanjajo mestne oblasti, da bodo nadaljevale s pogonom na sedeče štrajkarje v tovarnah, ker morajo poslušati sodnijsko povelje.
šerif v Detroitu je dobil povelje, da aretira predsednika unije avtomobilskih delavcev in ga pripelje na sodnijo, kjer bo kaznovan radi zasramovanja sodni je. šerif je obljubil, da bo tri Martina aretiral.
u-
" Političen štrajk"
Iz Akron a poroča, da je tam odšlo mi štrajk kakih 300 mestnih uslužbencev, ki so bili zaposleni pri oddelkih za čiščenje cest in pobiranju imeti in odpadkov, štrajk je nastal, ker je republikanski župan Schroy, ki se leto a poteguje za novo izvolitev, dal odsloviti pet mestnih delavcev, ki so demokrati. Delavci pravijo, da se ne vrnejo na delo, dokler odslovi]eni demokrati zopet ne dobijo dela. --o-
Mussolmijev ljubezenski škandal narašča
Paris, 20. maifca. škandal, ki je nastal, ko je eksotična Madeleine de la Ferriere streljala na znanega francoskega državnika grofa Chambruna, zna doseči mednarodni značaj. Napadalka trdi, daje streljala na Chambruna, ker je zrušil "njeno idilo ljubezni z Mussolinijem." Baje je bila fantastična ženska zaljubljena tudi v nekega bivšega francoskega mini s ter s k eg a predsednika. V stanovanju na-padalke je dobila policija eno sobo, ki je bila vsa pokrita s fotografijami laškega diktatorja Mussolinija. Včeraj se je oglasil laški poslanik pri francoskem ministru, za zunanje zadeve, da dobi podrobnosti o tej umazani aferi. Vlada skuša prikriti kolikor mogoče ves škandal, ker so v afero zapletene razne "visoke osebe."
-o-
Dijaki niso hoteli pozdraviti zastave
St. John, New Brunswick, Kanada, 20. marca. Dvanajst učencev je bilo izobčenih iz tukajšnje šole, ker niso hoteli pozdraviti kanadske narodne zastave. Dijaki so člani neke mednarodne verske sekte, ki se imenuje "Ruseliti." Njih starši so učili otroke, da se nikakor ne smejo pokoriti postavam, ki so narejene po ljudeh, pač pa da j morajo poslušati samo božje postave.
--o-
Ne bo višjih plač
Preteklo soboto je imel župan Burton pogovor s finančnim direktorjem Gesellom glede izboljšanja plač mestnim uslužbencem. Finančni direktor je pa podal tako žalostne številke glede mestne blagajne, da je župan sklenil, da v tem času ni mogoče govoriti o kakem izboljšanju plač.
V Muirdale sanatoriju v bližini Milwaukee je umrl rojak Ferdinand Slapnik, star 45 let in rojen v št. Janžu na štajerskem. Tu zapušča ženo, posinov-Ijenca in brata.
Strašna katastrofa v fexanski šoli spominja na podobno nesrečo v Clevelandu, ko je pred 29. leti zgorelo 172 otrok v šoli
"Čizlerji"
V Clevelandu se nahajajo državni nadzorniki knjig, ki pregledujejo knjige relifne družbe. In dela imajo dovolj, kajti v par dnevih, odkar se nahajajo v mestu, so dobili ničmanj kot 800 pritožb od strani poštenih državljanov, ki so državnim nadzornikom dali dokaze, kako ljudje, ki so na relifu, sleparijo državo. Izkazalo se je, da razni trgovci dajejo relifnim klientom cigarete, pivo, da celo žganje na račun davkoplačevalcev. Mnogo stotin relif nih klientov ni hotelo mesa, kruha, mleka ali enakih potrebščin, pač pa so raje jemali žganje, cigarete, tobak ali pivo. Generalni državni avditor Ferguson je bil prisiljen poslasti o:em nadaljnih državnih nadzornikov knjig v Cleveland, da preiščejo vso to sleparijo. Tipičen vzgled te relifne sleparije je sledeč: Neka družina na za-padni strani mesta je dobivala relif že zadnja štiri leta. Ena hči družine se je poročila pred dvema letoma, mož dela že zadnja Štiri leta, toda relif je še vedno prihajal. En sin družine zasluži $35.00 na teden, toda dejstvo so zamolčali relifni komisiji. Družina je pred kratkim kupila :r.o novo pohištvo in kupila avto za $900.00, toda relif še vedno orihaja. Vršijo se obširne preiskave. Generalni državni nadzornik Clymer je izjavil, da kdor ima kako pritožbo tozadevno, r.?.j ga pokliče po telefonu: Prospect G050. Kdor zasluži relif, bo dobil, kdor izkorišča države, bo kaznovan.
---o--
Papež S3 zahvaljuje češkemu predsedniku
Praga, 20. marca. Predsednik čehoslovaške republike Edvard j Beneš je pred nekaj dnevi brzojavno čestital papežu Piju, ker je ozdravil. Včeraj je predsednik Beneš dobil sledečo brzo-^ javko od papeža: "Iskreno se za-' hvaljujemo vaši ekselenci za vaše dobre želje, ki ste nam jih poslali in za vaše živahno zanima-i nje, ki ga izkazujete pri našem delu. Vaša plemenita dežela naj i bo zdrava in uspešna v vseh pod-; jetjih!"
Bilo je 4. marca, leta 1008, ko ja začelo goreti v collinwoodski soli. šola je bila kot prava past za otroke. Mnogo stotin se jih je sicer rešilo pred ognjen, toda 172 otrok je postalo žrtev plamenov. Med njimi skoro 60 slovanskih ctrok.
Šola se je nahajala na 152. cesti in Waterloo Rd., v osrčju severne slovenske naselbine v Collimvoodu.
Predno so otroci imeli kako priliko, so jih že objeli plameni. Mnoge slovenske matere in mnogi očetje še danes žalujejo za svojimi ljubljenci, ki so jih izgubili pred 29. leti.
Katastrofa v Collinwoodu je mučila arhitekte in šolske oblasti mnogo glede varnostnih odredb pri gradnji šol. Toda kata-
;trcfa, ki se je pripetila te dni v Texasu, še vedno dokazuje, da otroci niso vselej varni v šolah.
Glavni vzrok, da je poginilo toliko otrek v Collinwoodu so bila vrata, ki so se odpirala na znotraj. Kmalu po katastrofi je bila narejena postava, da se morajo vsa vrata odpirati na zunaj. •
Ogenj v collinwoodski šoli je nastal, ker je cev, ki je vodila ?aro v radiatorje, postala prevroča. Vnela je les, začelo se je kaditi kot v peklu, otroci pa, preplašeni kot plašne ptice, so drveli proti iznodom, in v naglici so padali drug na drugega. Da umirajo starci in starke, ni nič hudega, toda kadar je mladina tako strašno pognana v smrt, zaječi srce slehernega človeka.
Položaj v Chrysler avtnih tovarnah
Socialisti poročajo o uspehih na fronti
Madrid, 20. marca. Vladne čete so napredovale včeraj za deset milj ob glavni Guadalajara cesti, ko so nacionalisti v velikem neredu pobegnili. Socialistične čete so zasedle rne:-.to Gaj a ne j os, 22 milj od Madrida, ne da bi oddale en strel. Neki laški general je bil včeraj na fronti ubit, ko se je prevrnil njegov avto v jarek. Nadalje trdijo španska poročila ,da se nahaja na potu proti Ceuti 2,000 Abesincev, katere so Italijani izurili za vojno v Španiji. Iz druge strani pa poročajo . nacionalistični generali, da so zasedli važne postojanke v okolici Madrida in ki kontrolirajo strategično važno Jarama dolino.
-o-
Detroit, 20: marca. Governer države Michigan, Frank Murphy, si je včeraj prizadeval, da pridobi John Lewisa, da pride v Detroit in se začne posvetovati s predsednikom Chrysler korporacija, na kakšen način bi se končal štrajk 60,000 Chrysler uslužbencev v devetih delavnicah, kjer c ljudje vprizorili sedeči štrajk. Oba, Chrysler in Lewis, sta se včeraj nahajala v New Yorku. Lewis je povedal, da nima nič iqti pogajanjem, in vse je odvisno od Chryslerja. Položaj v Detroitu je med tem še vedno zelo nevaren, ko nameravajo cbla ti pregnati 6,000 sedečih Štrajkarjev iz raznih Chrysler delavnic.
-o---
Evropa simpatizira
Washington, 20. marca. Osem evropskih držav je dosedaj že poslalo na vlado Zedinjenih držav svoje globoke simpatije do Amerike radi strašne katastrofe, ki se je pripetila v šolskem poslopju v New London, Texas. Sledeče države so brzojavile: Poljska,,Francija, Kanada, Norveška, Anglija, Finska, Portugalska, Italija. Prva med vsemi državami, ki je poslala svoje simpatije, je bila Nemčija.
-o-
Lep napredek
V aoboto se je pričelo z delom za povečanje in moderniziranje pogrebnih prostorov A. Grdina in Sinovi na 62. cesti. Poznani jugoslovanski arhitekt Mr. Geo. Vojnovič je izdelal načrte, Mr. Jos. Demshar, poznani slovenski kontraktor, bo pa vodil vsa dela. Nadalje se nam sporoča, da je mestni oddelek za gradbena dela zahteval zidano stavbo, in da bo delo veljalo več kot je bilo prvotno poročano.
Zvišana nagrada
Unija International Ladies Garment unija je zvišala nagrado, ki je bila obljubljena onemu, ki izsledi napadalce Abrahama Katowskega, unijskega organi-zntorja, katerega so dosedaj nepoznani lopovi silovito pretepli. Nagrada je bila zvišana od pr-votr.ih $5,000.00 na $7,000.00.
Za kraljico zimskega karniva-! la v Calumetu, Mich., je bila iz-! voljena mlada Slovenka Mies j Georgiana Krmpotič. Dobila je 1 v tekmi med mnogimi drugimi dekleti.
-o-
Počitnice za delavce
Delavci, ki so zaposleni pri Chase Brass and Copper Co. v Euclidu bodo dobili letos en teden počitnic Si polno plačo. Do počitnic so opravičeni vsi, ki delajo pri kempaniji najmanj eno leto.
Vile rojenice
Družini Mr. in Mrs. Louis Curk, 3601 E. 106th St. so prinesle vile rojenice krepkega sinčka. Mati in dete se nahajata v St. Ann bolnici, kjer se prav dobro počutita. Naše čestitke!
Veličasten shod
Skoro 2,000 naših ljudi se je zbralo včeraj popoldne v veliki dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave., da slišijo izjave raznih govornikov glede katoliškega tiska. Shodu je predsedoval Rev. Milan Slaje iz Loraina, ki je pozval kot prvega govornika sta-' rosto slovenskih duhovnov v državi Ohio, Msgr. Vitus Hribarja. Sijajen govor je imel tudi Rev. dr. Hugo Bren iz Lemonta. Med govorniki so bili tudi Mr. Jerič, urednik "Amerikanskega Slovenca," Mrs. Albina Novak, urednica "Zarje." Rev. Shuster je imel krasen govor v angleščini. Na odru so bili tudi Msgr. B. J. Ponikvar. Rev. M. Jager, Rev. Julij Slapšak. V dvorani je bila precej izvrstna razstava katoliškega tiska. Po končanem shodu, ki je imel v vseh ozirih odličen uspeh, je Mr. A. Grdina kazal zanimive slike.
-o-
Ostanejo v mestu
900 uslužbencev New York Central železnice, v računskem oddelku kompanije, katere je nameravala železnica preseliti iz Clevelanda v Detroit dne 1. aprila, ostane še zanaprej v Clevelandu. Ali se bodo selili ali ne, je vprašanje, ki ostane neodgo-vorjeno.
Slab davkoplačevalec
V uradu okrajnega blagajnika so dobili v soboto ponarejen $10 bankovec, s katerim je nekdo plačal svoj davek. Uradniki so kmalu prišli na sled dotičnemu in ga naznanili zveznim oblastem.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue
Cleveland, Ohio
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na letu $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto, $5.50; pol leta, $3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 8 months; Cleveland, by mall, $3.50 Tor 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1908, at fhe Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
•tM
No. 67, Mon., March 22, 1987
Konflikt med delom in kapitalom
f Pravica do dela ni nič manj sveta kot pravica do štraj-ka. Amerika si je tekom lanskega leta toliko opomogla, da je pobila najhujšo depresijo. Med vsem industrijami si je prva opomogla avtomobilska industrija. Stotisoče ljudi je dobilo tekom let 1935 in 1936 delo v avtomobilski industriji, dočim so se ostale industrije še plaho ozirale okoli sebe in niso znale, kako in kdaj bi začele s poslovanjem.
Toda glas nevolje se je dvignil v avtomobilski1 industriji, zlasti pa proti eni panogi te industrije, proti General Motors korporaciji. Dočim se delavci sicer niso pritoževali radi plač, toda živeli so v nekakih omejenih razmerah, preganjalo se jih je, kadar so se hoteli organizirati, obenem, se je pa ljudi v delavnicah General Motors preveč naganjalo k brze-mu delu.
Govorili smo s stoterimi delavci, ki so bili ali so zaposleni pri General Motors in skoro nihče se ni pritožil radi plač, pač pa radi neprestanega priganjanja k delu. Delavec je že po naravi, vsaj po ogromni večini, deloven in rad dela, toda v gotovih ozirih so delavci General Motors bili izkoriščani in izmozgovani v svojih močeh.
V takih slučajih se.pač ne da drugače pomagati kot z močno organizacijo, in končno, ko so vsa pogajanja bila brez uspeha, je bil napovedan štrajk. Resnica je, da voditelji štrajka pri General Motors v začetku stavke niso imeli za seboj niti pretežne večine delavstva, namreč, da slednje ni bilo organizirano v uniji.
Toda imeli so pa na vsak način pretežno večino dobre vqlje delavstva, ki je videla v uniji, da od nje lahko pričakuje odpomoč za bodočnost. Dasi so delavski voditelji, ki so sklicali štrajk pri General Motors, od mnogih preklinjanj', ker so vrgli stotisoče delavcev od dela v trenutku, ko je bil zaslužek najbolj potreben, pa se bo to pozabilo, ker je štrajk končno dosegel svoj pravi namen, ki je trojen:
Prvič, organizacija avtomobilskih delavcev in bolj solidarno skupno delovanje v organizaciji. Drugič, odprava priganjanja k delu. Tretjič, priznanje unije, kot edine posre-dovateijice med delavci in med voditelji industrije.
Resnica je, da delavci dosežejo le tedaj uspehe, kadar so dobro organizirani. Žal, da delavci v mnogih slučajih premalo posvečujejo pozornosti delavskim organizacijam. Posamezen delavec ne more doseči uspeha, toda kot skupina so delavci nepremagljivi. Na drugi strani pa prihajajo industrije vedno hitreje do spoznanja, da se ne izplača boriti proti organiziranim delavcem.
Organizirano delavstvo se bori: za ugodne plače, za redne delavske razmere in za pravi življenski standard. Čudimo se včasih industrijskim magnatom, ki ne privoščijo boljših plač svojim uslužbencem, ko bi morali vendar znati, da dobro plačan delavec tudi dobro potroši, torej se kupuje več blaga in industrije dobivajo več naročil.
Slučaj imamo ravno pri General Motors korporaciji. Avtomobilska industrija se je nahajala zadnje mesece v silnem tekmovanju. Zniževali so cene svojih produktov, pri tem pa priganjale delavce, da v gotovem času več ustvarijo kot prej. Tako je prišel sicer na trg nekoliko cenejši avtomobil, toda v naglici izdelan se iz daleka ni mogel primerjati z avtomobili prejšnjih let, ko se je posvečalo več skrbi proizvodnji avtomobilov.
,Če bi kompanije razdelile delo tako, da ne bi prišlo na posameznega delavca več kot sedem ur dela na dan, če kompanije ne bi tako priganjale delavcek hitrejšemu poslovanju, in če bi jih zadostno plačevale, tedaj ne1 bi bilo treba konkurirati medsebojno, cene produktom bi bile lahko nekoliko višje, dobiček bi bil enako velik in sleherni bi bil lahko zadovoljen.
In končno, če kompanija, kot je General Motors naredi v enem letu čistega dobička $160,000,000, potem ko je izplačala vse svoje obveznosti, je brez dvoma jasno, da bi lahko plačala svojim uslužbencem deset procentov več, da bi lahko najela nadaljnih 50,000 brezposelnih, pa bi končno ostalo v blagajni še vedno $50,000,000 čistega kot nerazdeljen dobiček. Lakomnost je že marsikoga ugonobila, in avto industrije morajo paziti, da ne bodo padle radi lastne lakomnosti.
I
Kaj pravite!
Mussolini pravi, d,a malokdaj je meso. Najbrže si ga je v
Abe.-iniji odrezal tolik kos, da ne more prežvečiti.
* >;« -i-
Policijski načelnik v Kansas Cityju je rekel, da je sto pro-centni policaj tisti, ki se ne razburi, ko zmerja avtomobilista. Kaj pravite, ali se sme avtomobili-;t razburiti, kadar ga zmerja policman?
* * *
Na neki zagrebški dnevnik je neka omožena žena, seve brez otrok, poslala pismo za priobči tev, v katerem prosi ženska usmiljena srca za pomoč tvojim stradajočim živalim, ženska redi 150 golobov, 10 psov in kakih 20 mačk. ženska pravi, da s svojim možem strada, da lahko preredi te "uboge živalice." Tu ni potreba nobenega komentarja.
Zaradi saharina-tri leta na Liparskih otokih
Ljubljana, februarja. — Tihotapstvo in vse, kar je ž njim v zvezi, je že od nekdaj tvorilo zanimivo, ponavadi romantično poglavje iz našega slovenskega življenja. Tihotapstvo ni bilo samo navadno zasluž-karstvo, marveč je bilo nekako narodno junaštvo. Že odnek-daj naši ljudje niso v tihotapstvu videli ničesar, kar je zaničevanja vredno, marveč jim je tihotapec pomenil utelešenje pravega poguma in predrznosti.
Toda vzroki za to, da so se naši ljudje že odkar pomnimo, udaijali temu nevarnemu poslu, so bili tudi v naši revščini. Ta vzrok za tihotapstvo je postal močan zlasti po sve-vovni vojni, ko je Slovenija na treh krajih dobila državno mejo, ki je prej ni poznala. — V času krize so bili prizadeti predvsem obmejni predeli Slovenije. Zato ni čuda, da so vse ljudje, posebno na Notranjskem, poprijeli nevarnega tihotapskega posla, ko je odpovedal reden zaslužek. Res je, da predstavlja to tihotapstvo dovoljenih in nedovoljenih reči danes v marsikateri obmejni vasi edini vir zaslužka.
Tihotapstvo je ne samo navadno kruhoborstvo, marveč je kljub modernim časom ohranilo vso svojo nekdanjo romantiko. Človek bi si mislil, da je pravo tihotapstvo umrlo z Jurčičem in z drugimi pisatelji,"ki so poveličevali romantiko dogodivščine. Toda zdaj pa zdaj prihajajo med nas burne vesti o pretepih med tihotapci in graničarji, o pobojih med njimi in tujimi obmejnimi stražniki, o smrti, o izgubah in obsodbah. Iz teh vesti lahko razberemo, da je tihotapstvo vzraslo ne le po obsegu in po načinu, marveč tudi po iznajdljivosti in po nevarnostih, ki so ž njim združene.
Nič bolj nazorno ne pokaže, kakšne so današnje nevarnosti tihotapstva, kakor zgodba mladega fanta od meje, ki se je pred kratkim vrnil iz triletne konfinacije na Liparskih otokih. V konfinacijo je moral zato, ker je enkrat samkrat nesel čez mejo — kaj ? No, tisto blago, ki je pač v Italiji prepovedano in zaradi tega zelo drago: kavo, sladkor in saharin. Ta tihotapska zgodba je romantična in kruta, tako, da se Jurčiču o takem tihotapstvu najbrž ni nikdar sanjalo. Ta fant pripoveduje takole:
"Saj veste, kako je pri nas ob meji. Eni gredo tja čez iz potrebe, druge prime strast. Ta je tako huda, da se ji ne morejo ustavljati ne odrasli, ne otroci. Z mano je bilo tako kakor z vsemi. Vedel sem, da ne bom zabogatel s kontra-bantom, saj pri nas razen gostilničarjev menda še nihče ni. Toda neka sila me je vlekla tja, nisem se ji mogel ustavljati. Mislil sem, da je samo meni tako, da samo mene jaha strast, toda videl sem, da so vsi, ki so le enkrat pogledali v Postojno, taki.
Dne 2. januarja 1934 smo se odpravili trije sosedje, mladi, a v kontrabandu nič preveč ;z-vežbani fantje. Zima je bila, burja je brila in čez veliko žametov smo morali prav počasi.
Skrivali smo se in napeto gledaili, da nas ne bi zasledila italijanska straža. Toda tisto, česar smo se edino bali, je kakor zmeraj prišlo na nas. Še smo imeli toliko časa, da smo pospravili svoje stvari kakor smo vedeli in znali, nekoliko si je pa vseeno vsak pridržali sicer bi bil zagoVor še težji. Vsi skupaj pa smo imeli blaga le za borih sto dinarjev. Padli smo v mrežo in takoj smo bili prepričani, da bo rešitev iz nje precej težka. Vse tri so nas uklenili in nas odpeljali v Postojno. Že tu se je začelo trpljenje. Na vsak način so
hoteli, da bi mi priznali, da smo imeli s seboj veliko več prepovedanega blaga. Zahtevali so, da gremo zopet nazaj na Javornik in da pokažemo mesto, kjer smo svoje blago odvrgli. S seboj so vzeli dva policijska psa, naše spremstvo pa so tvorili trije detektivi. — Vklenjene so nas peljali skoro navrh Javornika. Tam so spustili pse in ti so prav dobro rešili svojo nalogo. Hitro so našli naše nahrbtnike in nam tako zapečatili, vsako upanje, na svobodo.
V Postojni so nas zaprli v preiskovalni zapor. Ločili so nas vsakega v svojo celico in videli se nismo drugače kot na zaslišanjih. Toda tam se nismo mogli pogovoriti nič. Le upanje, da nas čaka kazen v tistem kraju, nas! je nekoliko tolažilo.
Nazadnje smo prišli pred italijanski kazenski senat. V glavi; se mi je vrtelo, čutil sem neznosno vročino, obenem pa me je stresal mraz, ko je začel državni tožilec čitati obtožnico. Kljub temu, da, nisem znal kaj prida italijanščine, sem razumel toliko, da nas je imel za velikanske "zločince." Po pre-ccj dolgo časa trajajočem se-natovem posvetovanju sem bil obsojen na tri leta zapora, in na globo 670 lir. Kazen bom moral prestati na otokih ob južni Italiji. Stemnilo se mi je pred očmi in kar verjeti nisem mogel. V preiskovalnem zaporu; sem izgubil vsako upanje, da bom sploh še kdaj prišel na svobodo. Tudi moja dva so-obtoženca, Jožeta in Ludveta, ni zadela milejša sodba. Bil sem še nekam zadovoljen s kaznijo, vendar se je moje življenje od tedaj nadaljevalo v negotovosti. Na otoke bom moral ! In ne vem niti na katere in kakšni so. Toda kaj sem si mogel pomagati? Sodba je sodba ili blagor ti, če si jo mor,eš zmanjšati. Zato sem tudi j a z delal prošnjo na pravosodno ministrstvo v Rim, ne enkrat, toda vsakokrat je bila nerešena. Kljub temu, da sem dokazoval svojo nedolžnost, kolikor se .je pač dalo, sem dobil vedno isti odgovor : Za vas ni milosti!
Udal sem se v svojo usodo z upanjem, da bo tudi to kmalu minilo. Izvedel sem, da bom moral kazen prestati na enem izmed Liparskih otokov. Ti otoki leže blizu Sardinije. Hitro so nas pripravili na pot. Ni bilo treba nič pospravljati. Kar si imel na sebi, to je zadostovalo. Vklenjene v verige so nas poslali v Trst. Tu so nas kakor živino nametali na ladjo in nas dali v spodnje prostore, vsakega pa priklenili k postelji. Nikdar nisem še videl morja, ni čuda, da sem si neprenehoma mislil, kaj bi bilo, če bi se ladja začela potapljati« Ali bi kdo pomislil na nas in nas prišel rešit? — Obsojencev nas je bilo precejšnje število, toda Slovenec sem bil jaz sam. Še sreča, da so nas naučili italijanščine, kako, si lahko vsakdo sam misli.
Najprej so nas poslali v Koper. Vprašali so me, kaj da znam delati. Ko sem jim povedal, da imamo doma nekoli-|ko kmetije, so me vprašali, če I hočem iti delat na polje. Seve-ida sem bil zadovoljen, saj sem ;si želel, da bi že enkrat odvrgel železne obroče. Roke sem imel I čisto počrnele. Kadar so nas ! peljali skozi mesto, so nas i navezali na dolgo verigo po 10 in nas vlačili po ulicah. Čudno se mi jet zdelo, kako to, da j vzbujamo tako malo pozornosti, pa mi je kmalu sojetnik ! povedal, da je tu taka procesija vsakdanja stvar. Delali I smo na polju z veseljem, saj | so nam obljubili bajen zaslu-jžek — 8 lir na dan. Ko je pri-j šel dan planila, so nam povedali, da ne bomo dobili vsega zaslužka, ampak le polovico, ker druga polovica mora v dr-. žavni sklad. . Ko smo pa pozneje še zvedeli, da nam bodo
še; tudi od teh štirih lir utrgali za takse in ne vem kaj vse in da bo prišlo na nas le 95 cente-zimov na dan, tedaj smo bili popolnoma na tleh. Ne vem, kako to, kar na lepem sem se uprl. Saj sem bil itak prepričan, da tako neznosnega življenja ne bom mogel več dolgo prenašati in da je končno vseeno, ali neham tu ali pa kje drugje.
Kazen za upor ni izostala. Takoj sem bil zopet v okovih. Nisem pa dolgo čakal, da sem dobil ' premestitev in sicer na otoke. Nisem bil sam, ki mu je bila sreča tako sovražna. — Pa nikar ne mislite, da so bili to samo kontrabantarji. O, ne. Vsi so bili boljši ljudje, zdravniki, advokati in drugi. Nisem se zanimal za posameznike, kaj jih je privedlo semkaj, vedel sem le to za vse, da italijanski zakon z njimi kakor z menoj nima usmiljenja. Okovje je rožljalo, ko so nas spet nalagali na ladjo. Z veliko negotovostjo sem šel po mostiču nanjo. Kaj se ve, — morda zadnjikrat. Ladja se je ustavila v dosti pristaniščih. Povsod so nas iztovorili in nas vlačili po ulicah sem in tja. Uklenjeni smo bili na dolgo verigo. Težke so bile noge, težka je bila glava, želodci pa so bili prazni. Kljub temu pa še nismo izgubili veselja. Če smo zagledali kakšno zanimivo reč, ki bi si .jo radi ogledali, nam je prišla posrečena misel. Nase kolone ob verigi so bile namreč sestavljene tako, da smo imeli v sredi kakšnega starca. Ko smo prišli do zanimivosti, sta se jetnik pred starcem in za njim spogledala, kratek sunek z obeh strani in že je bil revež na) tleh. Preden se je pobral, smo si mi že napasli svojo radovednost. Kaj zato, če je včasih padlo po hrbtu, saj smo bili tega vajeni. V samem Rimu smo se zamudili deset drrf. Na otoke smo prišli nekoliko pred Veliko nočjo.
Tudi tu sem najprej okusil in temeljito preskusil ječe. — Sam zid in cement, le pod seboj dve deski. Seveda, vedno pa priklenjen. Čez čas so me dali na polje. Mislil sem že, da bo po meni. Vladala je silna vročina. Bilo je čez dan do 40 in še več stopinj. Kaj smo jedli? Imenitno! Za za-juterk: vstani! Kosilo: fižol, makaroni. Zvečer: pojdi spat. Drugi dan s to razliko, da je bil opoldne mesto makaronov riž.
Toda na otokih sem se nekoliko spreobrnil, saj sem imel okrog sebe same izobražene 1 j u-di. Ti so mi vlivali upanje na skorajšnjo rešitev. Jaz sam pa sern tega imel prav malo. Med sotrpini so bili poleg Italijanov tudi Francozi. Največ pa je bilo Sočanov in Kalabre-žev.
Pazniki so kmalu opazili, da sem se predrugačil. Zato so me s polja poslali v kuhinjo za pomagača, Ker pa sem se še doma naučil kuhati, sem kmalu napredoval najprej na drugo, potem pa na prvo mesto in sem postal kuhar in šef kuhinje. Pa sem delal spet prošnjo za pomilostitev oziroma za skrajšanje kazni. Upal sem in prosil Boga, naj me reši tega pekla.
Nekega dne pa pride k meni prijatelj - advokat, ki je pomagal v jetniških pisarnah in mi zaupa vest, da je prošnja rešena, da sem prost par mesecev pred popolnoma doslu-ženo kaznijo, da se bom vrnil domov, kjer bom videl spet svoje domače, ki so bili toliko časa zame v skrbeh. Veselje pa je prikipelo do vrhunca, ko so mi spet nataknili okove ter me spravili na ladjo, ki je od-plula proti severu. Spet smo se ustaviti v Rimu, kjer smo ostali pet dni. Toda sedaj sem hodil z drugačnim obrazom, saj nisem bil več jetnik, ampak svoboden človek, — čeprav v okovih. Še smo se us-
tavili v Pizi, kjer sem videl tisti znameniti stolp.
Po dolgem času smo prispeli v Postojno, in šele tu so nam sneli okove. Komaj sem čakal, da se bo vlak ustavil na naši postaji, da bom zaslišal slovensko, notranjsko govorico. Čakali so me, vendar sem padel med nje kot zvezda.
Zdaj pripovedujem svoje dogodke dan za dnem in če bi povedal vse, bi lahko napisal velik roman.
Mislim pa, da na kontra-bant ne bom šel več . . .
L. B.
-o-
MICHAEL TE LIC H
te verjamete al' pa ne
Klub Clevelandskih zavaro-valninskih zastopnikov je ob-državal prošli mesec banketov hotelu Cleveland v počast o-nim zastopnikom, ki so v letu 1936 zavarovali največ ljudi pri svojih družbah. Zavarovalno družbo Sun Life of Canada je zastopal naš rojak, g. Michael Telich, ki, je zapisal v 1936 največ zavarovalnine in g. Morris W. Kline, ki je zavaroval največ posameznih oseb. Oba skupaj sta v teh letih, kar sta zavarovalna agenta, zapisala več kot osem in pol milijona dolarjev zavarovalnine.
-o-
IZPOSOJENI OTROCI
Na živahno cestno križišče v Parizu je že nekaj dni hodil star znan berač, ki je Vedno imel pri sebi kakega otroka, ki je hudo jokal. Ta otroški jok je seveda močno ganil mimoidoče ljudi, ki so zaradi tega beraču vedno radi kaj dali. Vsakdo pa je seveda mislil, da je jokajoči otrok beračev in d,a, je berač vsaj njegov ded.
Le slučajno so pa ugotovili, da je berač navaden slepar in da otroci, ki tako jokajo, niso njegovi, ampak izposojeni. Možak si je namreč od revnih ljudi izposojal otroke za domenjeno ceno. Plačeval je za te otroke na dan 6 do 10 frankov, kolikor je pač otrok po svoji uporabnosti zanj bil vreden. Čim bolj je otrok znal jokati in čim bolj se je znal prikupiti ljudem, tem več je bil vreden za berača, kateri je po tem presojal, koliko naj otrokovim staršem plača odškodnine na dan. Berač se je pisal Con-nard. Nekega dne so ljudje opazili, da otrok noče jokati in da hoče beraču pobegniti. Da bi se ne izdal, je moral berač seveda za otrokom, nakar je izginil. To se je nekaterim čudno zdelo. Opozorili so na to policijo, katera je pričela terača nadzorovati.
Policija je kmalu ugotovila, da ima berač vsak dan kakega drugega otroka s seboj, s katerim berači. Ko je bilo to ugotovljeno, so ga naglo prijeli. Mož pa ni niti veliko tajil, ampak je vse gladko priznal. Kar povedal je, da si je otroke izposojal od revnih staršev. Ubogi otročiči so morali potem po cele dneve stati ob beraču, ; a naj je bil še tako hud in oster mraz. Če otrok ni hotel več ubogati, je berač zgrda dosegel, da je otrok igral komedijo, kakor jo je hotel Con-nard. Včasih je otroke celo sirovo pretepal. Poznejša preiskava je celo dognala, da je nekaj otrok, katere je berač pretepel, zaradi udarcev umrlo.
Sedaj je vsega tega konec in berač bo dobil zasluženo plačilo.
Naročite se na dnevnik Ameriško Domovino'.
Ameriko, pravijo, drži kredit pokonci. "Kar vzemite ali pa vam pripeljemo na dom, plačali boste pa vsak mesec nekaj, da se vam še poznalo ne bo," zapoje trgovec kupcu na uho, da se mu kar srce topi blaženstva, da ima pri ljudeh toliko kredita. Potem pridejo pa tisti "lahki" obroki, ki se vlečejo kot hudo leto. Dokler plačuješ, je vse dobro, kadar pa en ali dva obroka zamudiš, je pa joj in kredit ne šteje prav nič več.
En tak slučaj berite tukaj, kako je fant kupil na kredit avtomobil. Fant je vodil svoj zasebni dnevnik, v katerega je točno zapisoval vsak dan vse, kar se je važnega čez dan zgodilo. Iz tega dnevnika beremo sledeče:
15. januarja. — Kupil sem nov avto na obroke. $50.00 sem plačal takoj, ostanek po $50 na mesec.
20. januarja. — V avto sem dal inštalirati radij o. Kaj pa je avto brez radija, vas vprašam? Plačal sem $5.00 takoj, ostalo po $1.00 na mesec. Saj ni veliko, kaj ne.
3. februarja. — Kupil sem si novo obleko. Prav imenitno mi pristoja. $5.00 sem dal takoj, ostalo po $2.00 na teden. Živijo, zdaj že nekaj štejem.
15. marca. — Izposodil sem si $50.00 od očeta. Zelo sva se nosila, predno sem stisnil od njega denar. Je trd, ta naš oče. Ampak rešiti sem moral avto s prvim obrokom.
20. marca. — Trgovec, ki mi je prodal radi jo, ga je vzel iz avta, ker nisem mogel plačati obrokov. No, saj radij o ni ravno neobhodno potreben v avtomobilu.
1. aprila. — Prodal sem klavir, da sem plačal obrok na avto. Tudi eno mojih oblek sem prodal, da je bilo dovolj za obrok. Kdor bi rad spoznal svoje prijatelje, naj jih napumpa za kak dolar. Sicer smo pa prav lahko brez klavirja. Saj smo malokdaj doma.
1. maja. — Ne vem kaj bom napravil, če ne dobim kje kako posojilo. Na avto mi nihče ne posodi, ker avto ni moj, ker ni še plačan.
1.	junija, —■ Agent, ki mi je prodal avto, me zasleduje. Pa je bil prej tako sladek z menoj. No, zaenkrat sem se mu izmazal.
2.	julija. — Ali je to kakšna pravica na svetu? Peljal sem avto v garažo za popravilo, pa je prišel tisti agent in mi avto zaplenil. Če bi imel denar, bi si najel odvetnika in šel na sodnijo.
14.	avgusta. — Torej zdaj sem brez avta. Saj ga ni škoi-da, ker je bil že nekaj obrabljen. Se bom pa bolj doma držal. Samo če bi imeli zdaj klavir v' hiši.
17. septembra. — Krojač mi je danes zaštapal pedo. Kaj je morda mislil, da bom z obleko ušel v Avstralijo?
15.	novembra. — Danes sem pisal za relif. Poklicali so me in rekli, da nisem potreben, da zapravljam. To vam je pravica!
Zahvalni dan. — Na mizi ni bilo purana, niti čikice. Zadovoljiti smo se morali z vina-ricami. To vam je dobrodelnost v tej deželi. Pa pravijo, da vsakemu pomagajo. Eno figo pomagajo. Ali pa takim, ki niso v potrebi.
25. decembra. — Božično veselje — kakopak in menda ja. Zame že ne. Takoj po novem letu pristopim h komunistom.
A	,
Stric: "Zakaj si pa mojo to-tografijo prilepil v šolski zvezek?"	.
Frančck: "Zato, ker je uu-telj rekel, da bi rad videl tistega tepca, ki mi pomaga pri " mačih nalogah."	*
križem po jutrovem
Po ncmikam Uvlrnlka K. Mirt
Toda nočem vajine nesreče, zato vaju svarim. Povabil sem vaju sem v tole hišo, sam hočem z vama samima govoriti, vajini sosedje in podložniki naj bi ne zvedeli, da sta govorila neresnico. Kajti slabo bi bilo za vaju, če bi zvedeli. Vedita torej, da sem vajin prijatelj in da vama hočem, dobro! Zato Pa zahtevam, da govorita resnico !"
"Saj sva govorila resnico!" je zatrjeval kjaja.
"Torej nocoj niso jezdili nobeni tujci skozi vašo vas?" "Ne."
"Trije so bili—." "Ne."
"Dva sta jezdila belca, eden Pa rjavca." "Ne."
"Tudi govorili niso z vama?" "Kako bi naj govorili z na-ma, če pa vobče niso prišli skozi vas! Nikogar nismo videli."
"Prav! Dobro sem vama hotel, vidva pa sama sebi nočeta dobro! Nalagala sta me in zato vaju bom poslal v Odrin. In sicer k samemu waliju. Zato sem vzel kawwase s seboj. In v Odrinu bodo kmalu gotovi z Vama.
Poslovita se od svojih domačih! Koj bodeita odpotovala!" Silno sta se prestrašila. "Effendi, šališ se, kajne?" je Povpraševal kjaja.
"Kaj ti hodi na misel! Da bi se šalil v taki resni zadevi! čisto za res mislim."
Vstal sem in stopil k vratom.
"Gotovi smo. Pripravita se! Poklical bom kawwase!"
"Ampak, efendi! Saj sva vendar nedolžna!"
"Vama bodo že v Odrinu dokazali, da sta kriva! In potem sta izgubljena.
Rešiti sem vaju mislil. Pa nista hotela. Posledice svoje trme in lažnivosti bosta sama nosila."
Odprl sem vrata in se naredil, kot da hočem poklicati kawV wase.
Kjaja je skočil in me potegnil nazaj. "Effendi!" "Kaj hočeš?"
"Ali je — ali je res, da si naju hotel rešiti?" "Da."
"Bi naju tudi sedaj rešil?" "Sedaj, ko sta me nalagala?
Hm —."
"In če vse priznava?" "Potem — 110 potem bi se še morebiti premislil." "In čc priznava — ali nama prizanesel in naju ne boš Speljal v Odrin?"
"Nimata pravice izpraševati, kaj bo z vama! Odgovarjati mi niorata. Kaj bom storil z vama, bosta že še zvedela. Le to povem, da nisem brezsrčen človek."
Spogledala sta se. Nočni čuvaj je kradoma in proseče dvignil roko. Samo kjaja bi naj bil videl njegovo kretnjo. Ubogi bekdži se je pač bal za svojo kožo.
"In nihče ne bo zvedel, kaj ti bova pripovedovala, effendi?" Je previdno vprašal kjaja. "Težko da bi kdo zvedel." "Pa dobro! Ne odidi, prosim! Ostani in povej, kaj bi rad vedel. Po resnici ti bova odgovarjala."
Sedel sem nazaj na stol in so °brnil k bekdžiju.
"Torej — ali so prišli ponoči tujci skozi vas?" "Da."
"So govorili s teboj?"
"Da. Stražil sem, kakor stra-žim vsako noč. Na cesti sem stal, ko so prišli, pa so me nagovorili."
"So vsi trije govorili s teboj?"
"Ne. Le eden."
"In kaj ti je rekel?"
"Prosil me je, naj ne povem, da sem jih videl, če bi me drugi dan kdo za njimi vprašal.
"In ti si jim obljubil, da boš molčal?"
"Da."
"Zakaj?"
"Ker mi je dal bagšiš."
"Koliko?" ♦
"Dva piastra."
Nasmejal sem se.
"Dva piastra? Ros, bogato te je nagradil! In za tista dva piastra si se pregrešil zoper postave prerokovo in si me nalagal?"
"Efendi, saj ni bilo samo radi tistih dveh piastrov!"
"Ampak?"
"Vprašali so me, kako je kja-ji ime. In ko sem jim povedal, so zahtevali, naj jih peljem k njemu."
"Si jih poznal?"
"Nobenega."
"Pa kjajo, se zdi, so poznali, ker so hoteli govoriti ž njim.
Ali si jih koj peljal h kjaji?"
"Da."
Obrnil sem se h kjaji.
Negotovo in plašno me je gledal. Videti mu je bilo, da ima slabo vest. Skrbelo ga je, kaj bo z njim. Njegov podlojžnik ga je nehote izdal.
"Ali boš še vedno trdil, da ni prišel nihče skozi vas?" sem ga osorno vprašal.
"Effendi, bal sem se."
"Kdor se boji, ima slabo vest, zapomni si to! Sam si se izdal, da si t tori 1, kar ni bilo prav."
"Effendi, ničesar nisem storil, kar bi ne bilo prav."
"Čemu pa se torej bojiš? Ali imam podobo človeka, ki bi se ga moral bati, čeprav nisi nič hudega storil?"
"O, tebe se nisem bal!"
"Koga pa?"
"Manah el-Barše sem se bal in se ga še bojim."
"Ah! Ga poznaš?"
"Da."
"Kje si ga spoznal?"
"V Mastanliju in v Ismila-nu."
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MARC
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
3.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
3.—Društvo Strugglers ima ples v S. D. Domu na Waterloo Rd.
3.—ženski	klub Slovenskega doma na Holmes Ave., ples v Slovenskem domu.
4.—Podružnica	št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
4. — Koncert mladinskega zbora škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine.
4.—Društvo Strugglers SNPJ praznuje desetletnico z obširnim programom v S. D. Domu na Waterloo Rd.
4.—Slovenska delavska dvorana na Prince. Ave. obhaja 9-letnico in otvoritev novega za-storja z velikim programom.
10.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor
9.—Pomladanski koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti.
15.—"Kanarčki"	priredijo spomladanski koncert v počast vsem materam v S. D. Dvorani na Prince Ave.
16.—Clevelandska	federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma.
29., 30 in 31__Desetletnica
obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve na Norwood in Glass.
JUNIJ
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintavjevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
6.—Slovenska godba Bled priredi piknik na Stuškovi farmi.
6.—Piknik ženskega odseka Slovenske zadruge na Močilni-karjevi farmi.
6.—Piknik društva sv. Križa št. 214 KSKJ na Zornovi farmi na Bradley Rd.
13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na
Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes. 11.—Slovenska delavska dvo-
Stuškovi farmi.
13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.
20.—Svetovidski oder: oče-
"Kdo vse?"
"Po polnoči volovski voz, po-Zneje pa isti ,ki menda ti za njim povprašuješ." "Koliko jih je bilo?" "Trije."
"In vsi trije so jezdili?" "Da."
"Kake konje?"
"Dva na belcih, eden pa na rjavcu."
"Kako da sta se tam sešla?"
"Haradž je imel tistikrat v najemu v Skoplju, pa se je prišel v Seres pogajat s tamošnji-mi prebivalci. In potem je še obiskal sejm v Melniku."
"Kdaj je bilo to?"
"Dve leti bo. In iz Menlika | je prišel v Mastanli in Ismilan. In tam sem ga videl."
"Si tudi govoril ž njim?"
"Ne. Pa čul sem o njem nedavno, da je višje davke izterje-val nego bi smel. Kaznovan bi moral biti, pa je šel v gore."
Strogo sem mu rekel:
"Zakaj p.a tega zločinca nisi prijel, ko je sinoči prišel k tebi? Kot kjaja bi ga bil dolžen prijeti."
O, effendi, tega si nisem upal!"
"Zakaj ne?"
"Ubil bi me bil."
"Ubil?"
"Da, effendi! Ne veš, koliko je teh ljudi v gorah! Po vseh planinah in soteskah jih je polno, na stotine zaveznikov imajo in zaupnikov, povsod, v vsaki vasi, v vsakem mestu. Če bi se ga bil lotil, bi bili prišli njegovi prijatelji in me ubil!"
"Strahopetnež! Iz strahu pred ljudmi si zanemaril svojo dolžnost, ki jo imaš kot varih postave! In tega kjaja ne sme storiti! Niti en dan več ne bi smel biti kjaja!"
"O, effendi, motiš se! Ni mi šlo za mojo osebo, za vas sem se bal, za* svoje vaščane!"
(Dalje prihodnjič)
VELIKONOČNA cash
RAZPRODAJA ZADRUGE 0NLY!
CELI TEDEN: OD 22. DO SOBOTE 27. MARCA
S to razprodajo vodstvo ZADRUGE želi vsem svojim odjemalcem in delničarjem vesele velikonočne praznike in se priporoča za nadaljno naklonjenost.
KVALITETA, POSTREŽBA in NIZKE CENE—NAŠE GESLO!
ZADRUŽNO MESO:
V zalogi imamo vedno sveže meso, domače prekajene ŠUNKE, ŽELODCE, SUHE KLOBASE in VSAKOVRSTNO PERUTNINO po ZMERNIH CENAH
SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA
667 E. 152d St. - GLenville 6316 16721 Waterloo Rd. - KEnmore 1248 712 E. 200th St. - KEnmore 3562
Vedno sveža zaloga zelenjave, mesa, jajc. Da, dovažamo tudi na dom!
rana obhaja 9-letnico svojega obstanka.
17.—Društvo Srca Marije | (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Jugoslovanski	kulturni vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine.
18.—Pevski	zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro! v Slov. del. dvorani na Piincej Ave.
18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. j Doma.
18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida.
18.—Waterloo Camp št. 281 WOW priredi koncert in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
24. — International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Podružnica	št. 50 S. ž. Z. priredi igro in ples v Knau-sovi dvorani.
25.—Društvo	Spartans, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma.
25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
ovska proslava, v dvorani šole iv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima pikniki la Stuškovi farmi.
20.—Društvo sv. Lovrenca št. 33 KSKJ obhaja 35-letnico svo-iega obstanka z blagoslovitvijo nove zastave.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Kranj priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
27.—Društvo Danica št. 34 SDZ priredi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
JULIJ
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
11.—Piknik Slovenske zadruge na Močilnikarjevi farmi.
18. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ ima prvi piknik na Zornovi farmi na Bradley Rd.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
25.—Društvo Washington št. 32 SZZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
riju S. N. Doma.
9.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Jesenski koncert pevskega društva "Zvon" v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
NOVEMBER
13.—Društvo Slovenec št. 1
dnevne vesti
Mr. Frank Grill, lastnik slovenske pralnice iz Chicage se nahaja že več tednov v Hot Springs, Ark., kjer se zdravi. Njegova soproga pa se je pred par dnevi ponesrečila na ledenem hodniku in se močno poškodovala na nogi.
Iz Latrobe, Pa., se poroča: Frank Strniša, star 35 let, se je te dni smrtno ponesrečil, ko je šel na delo. Ker se je bil malo zakasnil, je hitel po bližnjici, in ko je hotel prekoračiti železniško progo, ni opazil brzovlaka, ki je pridrvel in ga na mestu ubil. Pokojnik je bil rojen v Superior, Pa., bil je neoženjen in zapušča starše in tri sestre.
MALI OGLASI
Rabljene električne ledenice, prejšnja cena $199.50, sedaj $99.50, dokler jih je kaj v zalogi.
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd.
1.—častna	straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
7.—Klub	Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani.
2.—Koncert	Mladinskega pevskega zbora S. D. D. v S. D. Domu na Waterloo Rd.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9.—Podružnica št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
AVGUST
8.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SI)Z priredi piknik v proslavo 10-letni-ce obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
29.—Podružnica št. 32 SžZ praznuje 8. obletnico.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N Doma.
OKTOBER
2.—Društvo sv. Ane št. -J SDZ, plesna veselica v avdito-
SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski koncert mladinskega pevskega zbora Črički v S. N. Domu na 80. cesti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 'J SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-lot-nico obstanka v S. N. Domu.
Frigidaires
G kubič. čevl. prostornine, malo rabljeni; prej $199.50, zdaj samo $89.50. Oglejte si jih pri Norwood Appliance & Furniture Co., 6104 St. Clair Ave. (x)
Popravila!
Mi popravljamo vse različne pralne stroje in radio aparate. Imamo tudi vselej polno zalogo "radio tubes."
Norwood Appliance & Furniture Co.
6104 St. Clair Ave. ENdicott 3634
(Mon. X).
LOUIS OBLAK
TRGOVINA S POHIŠTVOM PohiStvo In vse potrebščine za dom. 6303 GLASS A\TE, HEnderaon 8878
N ^
H
M
M I
UUJ
M
RABLJENI PRALNI STROJI $10 in več. Ako niste zadovoljni i njim, vam v teku enega leta damo isto vsoto na nov pralni stroj. Norwood Appliance & Furniture Co., 0104 St. Clair Ave , ENdicott 3634.
Delo dobi
amerikaniziran Slovenec za pro-1] dajo dobre kave. Oglasite se na 2084 W. 25th St., med 9. iivl2.1 uro dopoldne.	(69)
V najem
se da hiša, ki ima 11 sob, poleg jo tudi sedem garažev. Dohodki znašajo mesečno $140. Opremljene sobe. Odda se radi bolezni gospodarja. Za pojasnila pokličite HEnderson 7492. (69)
ČEVLJAR
JOE SERCEL
6214 St. Clair Ave.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom. •
Popravimo obuvalo dobro in po zmerni ceni.
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; rošILJA denar v staro domovino totno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske anamke
PODPIRAJTE SLOVENSKA TRGOVCE!
ZADRUŽNA KAVA-2 ft. 45?
ARISTOS, RED STAR, TOWN
CRIER MOKA:
24 Vi funtov za-$1.10
49 funtov za-$2.19
98 funtov za-$4.31
OCCIDENT MOKA:
24Vz funtov za-$1.31
49 funtov za--$2.59
98 funtov za--$5.10
ROYAL GELATIN,-3 za 20?
SUHO SADJE, mešano, ft.-15?
SILVER BAR GRAH,
-3 kante za 38?
ARCADIA CATSUP, 14 oz. steklenica -2 za 25?
ROMAN BEANS -2 ft. 21?
BLUE TIP MATCHES,
carton za -25?
SALAD A TEA, -% ft. za 17?
KIRKMAN CHIPS in CLEANSER -2 za 37?
OCTAGON LAUNDRY SOAP
-6 za 25?
S A NI-FLUSH:
Velika -2 za 39?
mala--3 za 20?
JACK FROST SUGAR:
25 funtov -$1.37
100 funtov -$5.30
JEDERCE, prvovrstne, ft.-45?
HONEY (med), 3 ft. stek.-47?
BELE ROZINE-2 ft. 23?
SUHE ČEŠPLJE No. 40-50:
1 funt za--10?
3 funte za -29?
TOMATO PASTE -3 za 19?
SILVER BAR BRESKVE
velike kante -2 za 35?
ROYAL GEM PORK & BEANS, 13 Vi oz. -3 za 17?
HEINZ CATSUP, 14 oz stek.—19?
ZADRUŽNA IODIDE SOL
-3 za 23?
POP: Ginger, Lime Rickey, mešan -3 za 25?
SUN BRIT E CLEANSER
-3 za 13?
KIRKMAN'S LAUNDRY SOAP,
-10 za 39?
TOILET PAPER, 1000 Sheets,
-6' za 25?
sem vam nakopala neprilike Mrs. Ottova mi je pripovedovali:, o možu, ki ga imenujejo Qua-da.
"Tedaj ostanete pri Ottovih?"
Pokimala je.
Zazdelo se ji je, da je po bli-skovo ujela njegovo misel.
"žal mi je," je dodala, preden je utegnil nadaljevati, "žal mi je, ker vidim, da sem vam bila v nadlego. Dobesedno vrinila sem se v vaše delo in bojim se, da
J. O. CURWOOD:
Lov na ženo
ROMAN
Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBER. PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
BLUR SERGE
Se priporočamo
P J. CIMPERMAN J. .T. FRERICKS
ŠEVIJOTI
pri
Voelker Motor Co.
6225 St. Clair Ave
James Kenny, Deputy Registrar
Odprto od 9. zj. do i). 7,v.
MOŠKE POTREBŠČINE
6205 St. Clair Ave.
Z globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o veliki izigubi našega preljubljenega in nikdar pozabljenega soproga in očeta
JOHN TOMŠIČ
ki je bil tako nesrečno zadet od avtomobila, da je takoj podlegel in izdihnil svojo blago dušo dnel 19. februarja 1937 v starosti 59 let. Doma je bil iz vasi Mala Ilova pri Dobrem' polju.
K večnemu počitku smo ga položili dne 24. februarja 1937 na Calvary pokopališče.
V	dolžnost si štejemo prisrčno se zahvaliti Mr. in Mrs. Fralnk in Prances Hočevar, E. 53 St.; Mr. in Mrs. Anton in Anna Tomsic, Geneva, Ohio; Mr. in Mrs. Joseph in Rose Verbic, Luther Ave., ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo in za vse, kar so nam dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi lepa hvala vsem. ki so g-a prišli pokropit, vsem, ki so pri njem čuli in molili in vsem, ki so se udeležili zadnjega sprevoda. Obenem tudi lepa hvala Students from Notre Dame Academy, ki so se udeležili svete maše.
Hvala lepa Rev. Matija Jagru in njegovemu mladinskemu pevskemu zboru Baraga, ki, so prišli večer pred pogrebom skupno k molitvi in za krasno petje na domu.
V	globoki hvaležnosti se iskreno zahvaljujemo za podarjene krasne vence, ki so v blag spomin okrasili krsto dragega ranjkega in sicer: Mr. in Mrs. Anton Tomsic, Mr. in Mrs. Prank Hočevar, Rose and Morries Wiess, Marie and Joseph Juricicj Mr. in Mrs. Anthony Tomsic Jr. irj družinaJ družina John Mavsar, Mr. Geo. Kuhar, za skupni krasen venec od sosedov, Mr. in Mrs. John Francic, Miss Marie Kalina, Mr. in Mrs. G. O. Kross, Friendship Club of the Elwell Parker Electric Co., The Tipton family, Mrs. Walker-Berne and Ruth, Marie, Gordy, and Ed., Friends Al, Roy, John and Frank, Mr. Jos. Kamenar, Mr. in Mrs. E. ■Meiner, Metal Polishers Local No. 3, Jugoslav Camp No. 293 WOW, National Slavonic Society.
Iskrena hvala sledečim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za dušo pokojnega: Mr. in Mrs. Anton Tomsic Sr. in družina, Mr. in Mrs. Frank Hočevar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Juricic, Joliet, 111.; Mr. in Mrs. Joseph Verbic in družina, Luther Ave.; Mr, Frank Verbic, Mr. in Mrs. John Sekera, Mrs. Frances Novak, Mr. in Mrs. J. Flavcan, Mr. ins Mrs. Joseph Hasty, Miss Mary Misja, Mr. in Mrs. Slak ini družina, Mr. in Mrs. J. Ponikvar in družina, družina Mismas, E. 53 St.; Mr. in Mrs. Frank Yartz, Mrs. Frances Modic, Mr. in Mrs. Frank Zaitz in družina, Mi-, in Mrs. Adamich, E. 66 St.; Mr. in Mrs. F. C. Wasneski, Mrs. Angela Mozek in družina, Mrs. Rose Hanko, Mr. Joe Galich, Mr. in Mrs. Jack Korenchan, Mi-, in Mrs. Louis Sternad, Mrs. J. Oberstar in družina, Mrf Anton Sternad, Mrs. Frances Bartosa, Mr. in Mrs. John Tutin, Mr. in Mrs. F. Go-renc, Mr. in Mrs. Rose Tomsic, Newburg; Mi-, in Mrs. Pauline Zitka in družina, Mrs. Frances Cercic in družina, Children from St. Vitus School, 4th Grade, Room 9; Students from Notre Dame Academy.
Lepa hvala* vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago ob priliki pogreba in sicer družina Anton Tomsic, družina John Mausar, Mr. George Kuhar, Mi-. Frank Ažman, Mr. John Sekera, Mr. Anton Pire, Mr. Jack Eliot, Mr. Frank Hočevar, Woodmen of the World.
Najprisrčnejša hvala Rev. Matija Jagru za spremstvo iz hiše žalosti v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažilni govor v cerkvi.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrežbo in za izvrstno vodstvo pogreba.
še enkrat prisrčna hvala vsem skupaj za vse kar so nam dobrega storili in nas tolažili in če je bilo pomotoma ime katerega izpuščeno, prosimo oproščenja in se jimravno tako iskreno zahvaljujemo.
.. Ti, preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog in skrben oče, ki si nas tako nepričakovano naglo za vedno zapustil ter odšel uoi svoje plačilo v večnost, vedno se Te bomo spominjali v molitvi v tej solzni dolini in v globoki žalosti Ti želimo, da počivaš mirno v zasluženem počitku. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
,	Mary Tomsic, soproga;
Mary por. Juricic, Rose por. Wiess, Josephine, Florence, hčere,
John, Adolph, Clarence, sinovi; Zapušča žalujočega bratranca Antona Zalar v Canon City, Coio.,
v stari domovini pa sestro Mary Strah. Cleveland, Ohio, 22. marca 1937. ,
Prizor na. kraj v Ne w London, Texas, k jer se je pripetila v četrtek popoldne strašna plinska razstrelba v ondotni šoli. Razstrelba je zahtevala 425 žrtev, šolarjev, in učiteljev. Preko 1,000 dijakov in dijakinj je bilo takrat v poslopju. Razstrelba. se je pripetila 10 minut pred zaključkom šole. Za vzrolc navajajo podzemske pline, ki so se nabrali v pritličju in votlih stenah, ki so se vneli.
Janino pojavljenje baš v tem trenutku je zadelo Aldo'usa kakor strela iz, jasnega. Strmoglavilo ga je v položaj, ki bi ga bil tudi on imenoval nemogočega, živo je videl samega sebe, kakšen je moral biti tam zunaj na suhi smreki, kako smešen, ko je opravljal svoj junaški čin ter vlekel na pol utopljenega žrebi-čka za uhlje, čez trenutek je ta dojem minil in pograbila ga je radovednost, zakaj se Jana Grayeva ni odpeljala v Tete Jaune.
"Bilo je krasno!" je ponovlja-la, gledaje ga z žarečimi očmi. "Poznam ljudi, ki ne bi storili tega za človeka!"
NAROD SE BO ZBRAL PRI VELIKI JEZERSKI RAZSTAVI V CLEVELANDU
Južne palme se bodo zibale v lahnem zefirju, ko se bo odprla Velika jezerska razstava v Clevelandu 29. maja, Ici bo trajala 101 dan. V ozadju je veliko industrijsko poslopje, ki bo vsebovalo razstavo raznih izdelovalcev, ki bo stalo poleg ogromnega poslopja "Dvorana napredka," ki bo zavzemala 100,000 štir. čevlj. prostornine. Več kot 30 narodnosti bo zastopanih v Street of the World, ki bo privabil 5,000,000 obiskovalcev iz Kanade in Zed. držav to poletje.
"Poslušajte moj svet in pojdite!" je dejal. "Kar se mene tiče, hočem priti danes čez tole umazano reko, čeprav sam ne vem, kako."
Jezno ž veka je se je odpravil k svoji tovorni živini. Aldous je nekaj časa neodločno stal na mestu. Najrajši bi se bil pridružil skupini mož, ki so brezskrbno zijali za pasočimi se poniji. Toda Stevens ga je bil za časa opozoril na novo nevarnost. Pomislil je na svojo kolibo — na neprecenljivi sad dela zadnjih mesecev, na svoj rokopis. Ako bi ga Quade uničil —
Stesnil je pesti in naglo odšel proti svojemu bivališču. "Zažgati" neprijatelju je bil Quadu priljubljen način osvete. Slišal je že c tem. Vedel je tudi, da so Quadova dejanja tako spretno zasnovana, da mu policija nikoli ne more dokazati krivde.
Quadovo početje je zanimalo Aldousa že od kraja. Dognal je bil, da sta Quade in Culver Rami, njegov pajdaš v Tete Jaune, človeka, ki ju imajo ob vsej železniški progi za dve "sili." Oba sta bila voditelja "podzemeljske družbe,' to je, moža, ki sta vladala najopaznejšim živ-
1 jem med Miette in Fort Ceor-gem. Nekoč je bil videl Culver-ja Ranna, malobesednega, bistro opazujočega, brezhibno nastopajočega štiridesetletnika — najbolj spretnega propalico, kar se jih je kdaj .klatilo na kanadskem zapaclu. Rekli so mu,da je Ranil prav za prav glava tolpe in da sta oba skupaj na razne načine nagrabila četrt milijon. A tisti, ki je imel zdaj opravka z njim, je bil Quade; čim del j je mislil nanj, tem hvaležnejši je postajal Stevensu za njegovo svarilo. Kar odleglo mu je, ko je prišel do svoje koče in jo je našel tako, kakor jo je bil ostavil. že od začetka si je napravi j al pretisek svojega dela. Ta pretisek je zdaj položil v nepropustno- pločevinasto škatlo in ga je skril pod nekim deblom daleč v gošči za kolibo.
"Nu, Quade, le na delo," se je namuznil sam pri sebi s posebnim, nekam porogljivim prizvokom v glasu. "Saj že ne pomnim1 več, kdaj sem se zadnjikrat pošteno razburil. Kar začnite svojo zabavo, to bo komedija!"
Vrnil se je po jerebici, sedel za streho na bregu reke in ju začel skubsti. Bil je malone gotov, ko je začul z vode rezge-tanje konj. S kraja, kjer je sedel, je imel razgled do nekaj sto yardov pod brodom. Stevens je bil tam pognal svoje konje v vodo. Videl jih je, kako so se upirali prvemu navalu struje, dvi-gaje glave in trudeč se na vse kri pije, da bi prišli na oni breg. Vstal je, pustil ptici in jel začuden opazovati.
"Bože moj, kakšen blaznež!" je dejal, pritezaje sapo.
Spoznal je tragedijo, še preden se je začela. Do tri sto yardov niže od plavajočih konj je bil v reki dolg prod, h kateremu jim je bilo splavati z druge strani. Videl je sivkasto progo nerazburkane vodne gladine, ki je pomenila mejo mirne vode. Druge, strnjene v gručo, se skoro niso mogle ganiti v svoji strašni smrtni borbi in so čedalje bolj zaostajale. Katastrofa je prišla. S čredo vred je bila stopila v vodo tudi kobila z lanjskim žrebičkom. Aldous je videl žre-be, kako je molilo glavico in pleča iz vode in kako ga je odnašal tok kakor puščico. Mraz ga je izpreletel, ko je začul turobni rezget materinske groze — sva-
rilni vzkrik, poln obupa in bolesti kakor vzkrik človeškega bitja. Razumel ga je, kaj pomeni, "že grem," je govoril ta vzkrik, "prihajam — počakaj!" Videl je, kako je kobila omagala in odplavala s tokom v neodvratno smrt, z očmi uprtimi v žrebe. Clave za njo so se zamajale, kakor bi oklevale; še trenutek in struja je odnesla vso čredo v pogin.
Aldousu so se konji smilili; zaviiilo se mu je v glavi. Toda prizor ga je bil priklenil tako, da je gledal dalje. Ko je treščilo prvega konja ob pečine, niti pomislil ni na Stevensa in njegovo izgubo. Z bledim obrazom in stisnjenimi pestmi je stal sklonjen nad vodo, ki se je penila ob njegovem znožju, in tiho preklinjal v svoji brezmočnosti. Poslednji obupni rezget umirajočih živali se je razlegal do njega. Videl je, kako se potaplja glava za glavo. Bela pena pod velikim bolvanom, ob katerem se je tok razbijal kakor divji plaz, je vrgla enega izmed konj naravnost na skalo, kakor da je priletel iz ogromne prače. Poslednje živali so bile izginile, ko se je po naključju ozrl ob bregu navzgor. Tu je tekla enakomerna struja brez pečin in tik pod njim, z glavo in pleči še vedno nad vodo, je plavalo žrebe. Aldous se ni mudil z vprašanjem, kak čudež je rešil ubogega malčka. Petdeset yardov niže ga je čakala r..oda ostalih. Na polovici te razdalje je bilo suho deblo podrte smreke ,ki je štrlelo proti vrtincu, do dvajset črevljev daleč nad vodo. Kakor bi trenil, je bil Aldous pri njem. Splazil t;e je nanj, sklonil se naprej in segel nizdoli. Njegova roka se se jo dotaknila vode. V strašnem razburjenju je pozabil nevarnost, ki mu .je' grozila. Verjetnost, da mu žrebe priplava na doseg, je bila kakor ena proti dvajsetim. Še trenutek in srce mu je zastalo. Su:ha smreka se je nagnila pod pretežkim bremenom ter svareče zahreščala. Toda vzdržala je in Aldous je visel na njej, krčevito držeč žrebička za uhlje. Ped za pedjo se je plazil nazaj, dokler ni vendar že potegnil živalce na suho.
•Tedajci pa je začul iza hrbta glas — glas, ki ga bil spoznal med desettisoči, tako tih, sladak in opojen.
"To je bilo krasno, John Aldous !" je rekel, glas. "Če bi bila moški, bi hotela biti mož, kakršen ste vi!"
Obrnil se je. Nekaj korakov od njega je stala Jana Grayeva. Njen obraz je bil bel kakor čipke pod njenim grlom. Njene ustnice so bile brezbarvne in njene prsi so s burno dvigale in padale. Uganil je, da je tudi ona videla tragedijo. In njene oči, ki so počivale na njem, so bile prekrasne.
IV.
Na sliki vidite enega izmed stoterih žalostnih prizorov v razdejani šoli, ko je oče spoznal v truplu svojega sina dijaka.
i "Samo zato, da bi pokazali svoj dobri okus," je dejal John Aldous.
. Zdaj je opazil, da drži v roki dolg, tenak prot, ki ga je bil pred dvema ali tremi tedni ureza) in pripravil za ribnico. Pokazal je nanj in toliko da se ni nasmehnil.
"Koga ste hoteli ujeti?" je vprašal. "Mene ali žrebe?"
"Vas," je odgovorila. "Slutila sem, da ste v nevarnosti." Nato je dodala: "Mislim ,da ste zelo hvaležni usodi, ker ni hotela, da bi sprejeli rešitev iz ženske roke."
"Kaj še! če bi se bila smreka zlomila, bi bil zagrabil za vašo šibo in obvisel na njej kakor mokra miš — ali kakor moker človek. Dovolite, da se vam zahvalim.."
Stopila je doli na ravni peščeni pas, kjer je žrebe napenjalo svoje šibke moči, da bi se.pobralo. Sopla je naglo in njen obraz je bil še vedno bled. Bila je gcloglava; ko se je za trenutek sklonila k žrebičku, je Aldous začutil, da mu nežne, bujne kite njenih las s svojo prelepo bar-ro, ki ga je spominjala žareče rjavine zrelega divjega ribeza,
epremagljivo uklepljejo pogled. A že je dvignila oči in prikleni-'a njegov pogled nase.
"Prišla sem po naključju," je "lojasnila mirno; "hotela sem biti sama in Mrs. Ottova mi je rekla, da vodi ta steza k reki. Ko sem vas opazila, sem se baš hotela vrniti. Tedajci pa sem videla konje, kako jih je voda nesla s seboj. Strašno je bilo. Ali
SPITE TRDNO, VZIVAJTE VASO HRANO
TRINER'S ELIXIR g OF BITTER WINE 1
Mnogokrat odpravi neprebavnost in zaprtnico
-NAROČITE SI PROSTI VZOREC-•
| Triner's Bitter Wine Go. j 544 S. Wells St.. Chicago, I1L I Pošljite mi brezplačni vzorec. | Ime .......................
I Naslov .....................
so vsi utonili?"
"Vsi, kakor ste videli. Prizor ni bil Bog ve kako prijazen, kaj?" Glas mu je zvenel nekam poizvedujoče ,ko je dodal: "Ako bi se bili odpeljali v Tete, Jaune, bi vam bil ta nevšečni pogled
prihranjen."
"Peljala bi se bila, pa mi ni bilo namenjeno. Pripovedovali so, da se je tam nekaj udrlo, da se je utrgala zemlja — tako nekako. Prej ko jutri vlak ne more odtod."
URADNI BIRO ZA AVTNE LICENCE
v
Velikonočne novice!
Deške obleke
mere od 5 do 20
FRANK BELAJ
naznanilo in zahvala