Poštnina v gotovčini plačana.
Štev. 14.	Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.)	2. aprila 1922. Leto IX.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
Cena na leto doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo naročniki i kalendar brezplačno.
„Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi.
Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%.
Borba za krščansko šolo v Nemčiji.
V premaganoj Nemčiji zmagüje krščanska misel. Dühovništvo i dobra krščanska gospoda drži vküp vse sloje prebivalstva. Delavci na milijone so v krščanskih drüštvah, ne pa v socialdemokratičnih. Naj omenim na priliko samo drüštvo krščanskih kovinarskih delavcov. Državni minister za pošto Giesberts je ustanovo drüštvo „kovinarske delavske zveze“ z 150 kotrigami. I samo to delavsko drüštvo šte dnes že 250 jezero kotrig.
Najbole se pa kaže zdravo krščanski düh Nemcov tak katoličancov kak evangeličancov v borbi za versko šolo. Naši slovenski liberalni frigašje v Ljubljani na „višjem šolskom sveti“ so odpravili šolsko božo slüžbo i dávali dovoljenje proti Kristušovoj izrecnoj zapovedi: „glasite evangelium vsakoj stvari,“ ka starišam ne mus decé v krščanskom navuki dati podevčavati. Gda ti krščeni poganje té navuke glasijo, glejte kak delajo od teh naših napol izobraženih demokratov sto stopinj modrejši nemški možje. Nemški šolski zakon, šteri se zdaj sklenjava dovoli tri vrste šolo: 1) versko za vse vereizpovedi vküp (simultanska), 2. versko za vsako veroizpoved posebe (katoličani svojo i evangeličanci svojo); 3. brezversko šolo. Po celom orsagi se starišje moro odločiti, iz med teh treh vrst šol štero ščejo meti. Živalna agitacija se je razvila po celoj državi, krščanski starišje štere koli vereizpovedi so, kak en mož stojijo trdno na načeli da brezverske šole ne dovolijo. I prvi sad njihovoga nastopa je bio to, ka tisto vučitelsko drüštvo („Deutscher Lehrerverein), štero je zavzelo stališče brezverskih šol, je zavolo odločnosti starišov popüstilo. Vučitelje so glasüvali i v Braunsehweigi jih je 88% glasüvalo za versko šolo to je izmed stomi je 88 dalo glas za krščansko šolo, v Hanoveri, jih je pa celo 93% glasüvalo za versko šolo. V Erfurti se je ustanovila posebna zveza za versko šolo,
štera odklanja brezverske šole i navuke v njej zové za miš-maš“. Ta zveza pravi: „Može i žene rábi (nüca) Nemčija, ki bodo svojo vero stavili v Boga i ljübili narod i domovino, ne rábi pa razdvojenih slabičov“. Na Bavarskom je 90% vučitelov odvrglo brezversko šolo. Za Belgijov i Hollandijov zmaga krščanska šola v velikoj Nemčiji. Zreli ljüdjé, ár zidajo na podlago najmočnejšo, — na Boga, — štera se ešče nikdar ne podrla. Pri nas v Jugoslaviji pa te močen i jedino pravi fundament ščejo Sokoli podkopati. Mislite, ka se njim to bo posrečili? Od vas je vse odvisno, krščanski stariši.
Uradna naznanila.
Generalna Direkcija Carina urejüje z C. br. 10.357 od 20/II. t. l. blagovni uvozni promet pri obmejnih carinarnicah, štere ne ležijo ob železniških progah. Sledeče točke pridejo v poštev v območji Glavne carinarnice II. reda v Murskoj Soboti. 1) Vse blago v vrednosti pri potnikih prek 500 Din. pri trgovcih prek 10 D. ki se ga uvozi, mora stranka pri obmejnom carinskom oddelki v triplikati prijaviti. Prijave se dobijo pri odnosnih carinskih oddelkih. Prijavo more stranka sama ispuniti, le v slučaji nepismenosti izpuni prijavo carinski oddelek po navodilih stranke. Carinski oddelek, ki sprejme prijavo, se prepriča o resničnosti prijave, plombira po možnosti (pake itd.) blago i ga odpošlje pod spremstvom na stroške stranke same do glavne carinarnica II. reda v M. Soboti, kje se ima blago ocariniti. To postopanje velja za carinske oddelke Hodoš, Prosenjakovci i Gederovci. Blago, ki se uvozi pri Cankovi ali Rogaševci, spada v delokrog Sporedne carinarnice Rogaševci. 2) Blago, namenjeno za uvoz mora priti prek meje i biti prijavljeno pri obmejnom carinskom oddelki najpozneje do 5 vöre pop. Po tom časi se ne dopüsti nikši uvoz blaga. 3) Za neizpolnjevanje teh predpisov (n. pr. neistinska prijava, zatajenje samovoljna odstranitev carinskih plomb i uporaba blaga pred plačanjem carine) se bode proti strankam v smisli carinskoga zakona postopalo.
Pokrajinska uprava za Slovenijo oddelek za kmetijstvo šče držati po krajinaj kmetsko predavanje po nedelaj ali drügi priličnih dnevah. Oprosijo se zato kmetske zveze, županstva i drügi interesente, ka naj pravočasno naznanijo okr. glavarstvi v M. Soboti, ka gda ščejo, da bi prišao kakši predavatelj na njihove prireditve. (Okr. glav. št. 2494/1.
Kda smejo deca vöostati iz šole. 1) Či so betežna; 2) či so starišje betežni ali drügi domači i so deca potrebna, da njim podvorijo; 3) či što vmerje v drüžini ali v rodbini, 4) slabo vreme pa deca morejo daleč iti v šolo. Či deca nemajo potrebne obleke i so starišje sirmaški, naj vložijo prošnjo na državno zaščito dece v M. Soboto ali v D. Lendavo, kde dobijo nekšo pomoč. Porabiti šoloobvezno deco za domače, ali poljsko delo je ešče ne opravičljivi zrok. Starišje, ki redno ne pošiljajo v šolo svoje dece, se bodo kaštigali i to prve tri dne z opominanjom; či to nevala, potem za vsakši zamüjeni den morejo plačati 1 dinar, prek 30 dnih pa za vsakši dén 3 dinare. (Okr. glav. št. 1157.)
Cerkvena pripadnost Prekmurja.
Pod tem naslovom sam napisao pár vrstic v „Novine“ od 19. febr. Kaj sam napisao, je strogo premišljeno bilo i vsako reč nadale tüdi gordržim. Točno poznam razmere med svečeništvom Zagrebske nadbiskupije i tüdi razmere v obojem mariborskom seminarju. Zato je moj strah od obeh strani opravičen. Mene ne vodi šovinizem, ne magjarski i ne slovenski, vsakoga obsojam, ar je vsaki grešen. Nego mené vodi jedino zelus domus Domini, goreča lübav univerzalnoga katolicizma. Zato kde morem, gasim šovinizem, tüdi slovenskoga. To meje vodilo v pisanji tistoga članka. Omenim, ka je g. poslanec Klekl prečteo članek ino ga je odobrio. Tak je D nikaj ne zavozo.
Na té moj članek je nekak v „Murski Straži od 3. márca dugo psüvanje napisao proti ednomi drügomi dühovniki pod naslovom „Hüdobija ali bedarija“. Toga küpa gnojá nebom razkápao, ar bi te ešče bole vonjao. Inteligenten človek takših osebnih napádav ne piše, pa tüdi ne odgovori na njé. Ki je to psüvanje vküp spisao, v tistoga düši je ešče zdaj tüdi 1918. leto, i tak je za resne navuke nedostopen, zato njemi zdaj ne odgovorim; nego či mo živeli, za pét let njemi predložim njegov članek i gotovo znam, ka de ga te jako sram za to svojo „hüdobijo i bedarijo“. — Sakovič, turniški plebanoš.
Misijonsko poročilo našega prvoga prekmurskoga misijonara g. Kerec Jožefa iz portugalske naselbine Macau-China.
(Dale.)
12. juliuša zjütraj smo si na silo poglednoli váraš in njegove čüdne prebivalce. Odposlali smo nekaj pisem na dom, naznanjajoč svojoj rodbini, de smo že v Afriki med čarnimi ljüdmi.... Sunce nas je prepekalo, da je pot teko po hrbti. Kaj bo, smo si pogučavali, kaj bo kda pridemo v Rdeče morje, zdaj smo komaj šče v Saidi, v severnoj Afriki.... Vse ne dugo, je naše pogučavanje postalo dejstvo. 12. juliuša ob 11 pred poldnevom so že Arabci naložili premog, kelnarji pa živež in nato smo odišli skozi
Sueški prekop. 
Komaj smo bili vün iz Port Saida, se je odprla pred nami nepregledna žgoča pesečna püščava. Bliščala se je pod žerjavim suncom kak glažovina. Sueški prekop se vije skoraj neopazno skozi to ponjavo. Na pogled se zdi,
da je komaj kakši 25—30 metrov širok Neizrečna dobrota je ta prekop za zvezo z vzhodnim svetom, da ne treba voziti se okrog cele Afrike. Izumitelj te velike ideje je bio Francuz, Ferdinand Leeseps, šteroga velikanski spomenik stoji na visokom stebri ob vhodi v te prekop. Ladje moro voziti bolj počasi, da nepovzročajo valovja, ki bi ob dve strani poderalo obali in rüšilo pesek v prekop. Meni se je zdelo, če sem na dve strani pogledao iz ladje, da plavamo po peski. Oddeleč v püščavi se je vido din, nato pomali dimniki in počasi ladje, ki so se bližale našoj. 11 vür smo se vozili skozi te prekop in smo srečali 6 veliki ladji; mi smo se mogli vedno ob strani staviti, da so drüge mimo plavale, bodisi za volo ožine, bodisi da so oni imeli tak za krmilom (corrente alla poppa, kak pravijo mornarji). Skozi celi den nas je sunce neusmileno prepekalo, tak da so ništerni popotniki gučali, da smo v pékli, drügi da ono v vicah; stari kapitan nam je pa pravo, da to so ešče ne vice niti pekel; vice prej pridejo šče komaj za dva dni, kda bomo zapüstili Sinajski
polotok, pekel pa v Port Sudani, v Maasani in v Adeni. „Bog pomagaj“, smo pravili, „kaj smo si zvolili, to moremo prenašati“. Stem med sebojnim tolaženjom in spomilüvanjem do čarni nogi ljüdi, štere smo ob dve strani prekopa srečevali, smo plavali neopazno skozi prekop. Ob desnoj strani nas je dočasa spremlala železnica, ki vodi iz Port Saida v Kairo in Alesandrijo, na levi strani pa pogoste trume dromedarskih karavan. Pogoste trupe črncov smo srečevali, ki pod vodstvom kakega angleškoga inženira ali vojaka mečejo pesek iz prekopa, šteroga vetrovje prinaša v njega. Če bi šteo popisati vse one različne, čüdne in pomilüvanja vredne reči, štere sem tü opazovao, bi mi trebalo vnogo časa. Cela knjiga bi se dala spisati. Ob 11 vüri po noči smo prišli v Suez, kde smo se samo dve vüri stavili in nato smo odrinili naprej v Rdeče morje.
2
NOVINE
2. aprila 1922.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Črensovci. Pri nas je občinski sluga objavo Kukovcov liberalni shod v Beltincih na cerkvenom trgi. Pač za peneze bi hüdoga düha tüdi pozvala občina nam na šinjek. Občinski sluga je ne politični hlapec. Držite postavo.
M. Sobota. Pozno noč najdeš pri nas na vulici ljübosumne device vučitelice. Ne trebe praviti, da so sokolice. Višji šolski svet teh ne vidi, nego samo pravice verskih šol v Prekmurji. Prve pri miri püsti, te drüge z nogami brsa. To je liberalizem.
Topolovci. Sin blagoga spomina staroga g. Pitza, Janoš so na španjolskom betegi prinas mrli prve dni marca i zakopani so na Cankovi. Vnogo naroda je sprevodila dobroga gospoda na zadnjo pot. — Naj počiva v miri! Gospodičini sestri i Jakobi naše globoko sožalje. Vredništvo.
M. Sobota. Našemi „Sokoli“ je najbole potrebno dvoje: drva brezplačno od agrarne reforme i petrolej iz uradnoga pavšala.
Beltinci. Bivši liberalni minister dr. Kukovec nas je obiskao 12. marca v gostilni Cigüt. Čeravno je naš župan proti pravdi dao dvakrat razglasiti po občinskom slugi shod, je prišlo komaj 30 ljüdi vküp i tej nej vsi liberalci, ki so govorniki močno protigučali. Velikanski shod je trpo „pol vöre“. Najbole goreči častilec Kukovcov je bio posestnik novoga mlina Pintarič, ki je z vüpanjom razlagao bivšemi ministri tiste zahteve, štere on ne mogo sprejeti i rešiti. Okrajnoga glavara oprosimo, naj da županom razglasit, ka občinske sluge ne plačüjo občine za politične agitacije. To se več ne sme zgoditi. Naša stranka to nikdar ne včinila, ka bi se poslüžila občinske oblasti, ne sme se tüdi liberalna. Gospod glavar imejte moč, da te svojim županom naznanite, to je vaša sveta dužnost.
M. Sobota. Tisti den kak v Beltincih je obiskao Soboto tüdi dr. Kukovec. Uradnike so zbobnjarili vküp, ar drügi ne prišo. Naša stranka ga je poslüšala, naj spozna liberalne laži. Navdüšenja nindri, zvün pri g. Kodri, ki se je od veselja dao vlasé zrezati i lepo obriti. Bivši minister je gučao frtao vöre, več kak v Beltincih — stenam. Zanjim je edno minuto gučo liberalni trgovec Čeh iz Lendavske vulice, šteromi je agrarna reforma dala drva skoro poleg njegovoga praga, domačini siromaki smo pa v Mačkovce mogli hoditi po njé. To je liberalcov ljübezen do domačih sirot. Kukovec je samo obljübljao — staro noto igrao i proti tistim pravdam gučao, štere je sam skleno i podpisao v Belgradi. Zdaj bi rad pomagao našim invalidom, gda je pa minister bio za njé, nese poskrbo za nje. Same laži, sama farbarija, same sleparije. Več njim g. urednik ne vredno znati od toga najslabejšega shoda v Prekmurji. 
Dam na znanje vsem, lažljivomi Prekm. Glasniki“ tüdi, šteri trdi, da naš klub išče predsednika, da sem podpisani pravilno zvoljen za predsednika S. L. S. (Slovenske ljüdske stranke ali kmečke zveze). Cipot Mihal hš. 324.
Na napade v Prekm. Glasniki lehkomisljenim liberalcom podpisani ne bom odgovarjao. Božidar Budin, kancelist. M. Sobota, 1922. 26/III.
Za sirote pokojnoga Apatič Janoša milo dar so nabirali v magjarski	šoli III.	razreda g.
učitelj Kolarič Jožef	337	K.	80 	f.
g. Szép Janoš učitelj IV. razreda	262	„   20 	„
‘	600	K.	—
V imeni sirot lepa hvala malim darüvalcom i njihovim voditelom.
M. Sobota. Kak se čüje, se bo g. dr. Igo Janc fiškališ v M. Soboti preselo v Maribor. Sobočanci prej ne bodo jako žalüvali za njim, nego njemi želejo srečno pot i da bi več sreče meo tam, kak je meo v M. Soboti. Dobro bi bilo, či bi ž njim vred šo tüdi njegov veren pristaš.
Popravek. G. Anton Šavelj, sodnik v M. Soboti so nam poslali sledeči popravek: Ne istina, da sem pristopo kot član h „Konsorciji Prekmurskoga Glasnika“, istina pa je, da nesam nikdar postao i nikdar bio član „Konsorcija Prekmurskoga Glasnika“. Ne istina, da sem že drügi sodnik, ki se vmešava v politiko, istina pa je, da se v politiko ne vmešavam in da se za tisto sploh ne brigam. (Či je tak, se veselimo i te popravek radi objavimo. Op. Ur.)
Prekmurski poljski delavci! Ešče ednok Vas opominamo na dober slüž, naimre se bo posredovalo od 3000 do 4000 tj. (od tri do štiri jezero) poljskih delavcov iz Prekmurja v Nemčijo pod ugodnejšimi pogoji. Prvi transport teh delavcov bo poslani 5. aprila. Vožnja bo iz Nemške Radgone. Podpisani urad preskrbi za té delavce v Prekmurji na marofaj po maksimalnoj ceni silje, zato ne zamüdite delavci té lepe prilike temveč se popaščite ino se dajte zapisati nato delo kak naj prvlé. Poslani bodo vö
na vesnice naši zavüpni delovodje z kontraktuši, da se stem prišpara pot, ka nede trbelo hoditi v Mursko Soboto, tej delovodje bodo imeli vsak eden kontroktuš ino do nabirali lüdi (delavce) za to delo, oni dopovejo tüdi vse pogoje (feltételeket). Nadale se opomina vse delavce tüdi na to, da naj ne poslüšajo one lažnjive hujskače, ki do proti tomi gučali ino vkraj napelavali, ka naj nedete na delo v Nemčijo; vsakoga takšega naj se naznani orožnikom, tam bo že dobo svojo plačo za prazne laži. Več se lejko izve pri Državni borzi delo v M. Soboti v Cifrakovoj hiši št. 178.
V „Prekmurskom Glasniki“ z dne 12./III. 1922., sam bio jaz osebno napaden pod „Klerikalni klub“, s tov pripombov, da jaz sprijmam prošnje domačinov i da pri carinarnici v M. Soboti vküper hodimo. Na te članek izjavlam sledeče: V prvoj vrsti prosim, naj mene niha „Prekm. Glasnik“ v miri. Ka jaz delam i ka za pristaša sam, to njega naj nikaj ne briga. Tüdi me naj ne sili, jaz neščem biti pristaš demokratske stranke. Nigdar sam ne bio, pa nikoli nigdar ne bom! Se zna, či tisti šče z sovraštvom i silov kaj dosegnoti, te si naj ide inan pristaše iskat i ne Prekmurji. Prekmurci i vsi Sobočanci so odločni pristašje SLS. V Prekmurji vlada klerikalizem i ne liberalizem. Vsaki vaš trüd je zaman. Ljüdstvo v Prekmurji je jako pobožno, skrbno, mirno i dobroga značaja. To si lehko vzemete v zgled pristaši JDS. Jaz bom vedno či je domačin dober slovenec, vsakoga podpirao. Izjavlam, da sam jaz že od 28. febr. 1922. ne več pri carinarnici v M. Soboti, nego bom iz zdravstvenih ozirov vpokojen. Vsaki domačin, či de meo kakšo važno zadevo, zglasi se naj v mojem stanovanji v M. Soboti, Slovenska vulica 250. pri Lazari. Franjo Ks. Švikaršič.
Država.
Na Reki (Fiumi) se ponavljajo krvavi dogodki od dneva do dneva. Predsednik neodvisne Reške republike dr. Zanello je pobegno s svojimi 45 poslanci v Jugoslavijo. V Kraljevico se je priselila cela reška konstituanti i tam so držali gjüleš. Talijanski fašisti so je ešče se nasledüvali, šteli so zgrabiti Zanello, to se njim pa ne posrečilo, nego so Zanellovi policaje prijeli tri fašiste, preiskali i najšli pri njih revolvere i 14 bomb. Zaprli so je. — Demokratska vlada nam šče znova povišati vse davke na 100%. Proti tomi nakanenji so naši poslanci slovenske ljudske stranke ostro protesterali. — Pri novi volitvaj bo uradništvo vse glásovalo — kak se čüje — za demokratsko stranko zato, da demokrati delajo za nje prej najbole. Cilo da njim dem. finančni minister dr. Kumanudi s 1. aprilom obečane povekšane draginske doklade stavi. Ne dobijo nikaj. Mi se čüdivamo, ka po takši blamažaj demokratov ešče vüpa dem. poslanec dr. Kukovec priti v Prekmurje i tam agiterati za demokratsko stranko. Zato so njemi pa tak „sijajno“ uspeli vsi shodi. — Dr. Korošec, predsednik jugoslovanskoga kluba, je zahtevao od vojnoga ministra, da se naj 36. peš polk preseli v kasarne v Karlovcaj, gde je zadosta prostora za nje i tak se njihovo zdravstveno stanje tüdi pobolša. Da so peneze štemplali, so nam vkraj vzeli 20% od njih. Teh smo ešče itak ne nazaj dobili, vlada od dneva do dneva odlaša to dužnost. Poslanec Pušenjak je opominao finanč. ministra na svojo oblübo, i če te na spuni, lüdstvo zgübi vse vüpanje do naše uprave. Odbor je na to skleno, da se teh odvzeti 20% niže od 1000 K. more do konca 1922. leta plačati.	
Svet.
Jajce. Pred bojnov je vsakši Nemec pojo na leto 127 belic; Francoz 118, Anglež 97, Belgijec 94, Holandec 91, v Avstrovogrskoj pa vsakši človek 36. Kakpa, to je poprek vzeto, so takši šteri so znábiti niti ednoga jajca ne zavžili, drügi pa telko več.
Najdugši predor (tunel) na sveti je pod New-Yorkom. Pod tem varašom je najmre 120 m globoko pod zemljov napelani 150 km dugi velki kanal po šterom se pritaka v varaš pitna voda. Delalo ga je 7 let 25.000 delavcov. Koštao je okrog 1000 miljonov koron (vrednost pred bojom).
NA PRODAJ.
Stanovalna hiša z dvoriščom, vrtom in 1 plügom zraven ležeče njive in s posebno hišo na dvorišči v Dol. Lendavi blizu železniške postaje, stanovalna hiša leži tik ob glavni cesti in ima 5 sob in 2 kühinji, pred 13 leti sestavljeno, hiša na dvorišči je 7 let stara.
Vprašanja se stavijo na
gospoda Henrika MILHOFERJA v D. Lendavi Kolodvorska ulica št. 136.
Uprava Veleposestva v Beltincih
proda 35 komadov (svinj)
prašičkov prvovrstne fajte v starosti od 2 do 10 mesecov Uprava veleposestva v Beltincih.
ZDRAVJE
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh delci sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr.
„ELZA“ OBRAZNA POMADA
odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, zajedance, nábore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom poštnino 52 Kron.
„ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d., 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.: najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 5 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 5 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 53 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun.	
EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja 40-14.	centrala 146. Hrovaško.
Tisoče ljudi v vseh deželah sveta uporabljajo že 25 let prijetno dišeči
Feller-jev „Elsafluid“
kot KOSMETIKUM
za nego zob, zobnega mesa, glave, kot dodatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptičnega in čistečega osvježujočega delovanja najboljšega učinka. Ravno tako je priljubljen kod krepko blago delujoče in
vrlo prijetno sredstvo za drgnenje
hrbta, rok, nog in celega telesa. Je mnogo močnejši in delujoči nego Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanja! Z zamotom in poštnino za vsakoga:
3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica . 48 K
Za prodajalce:	
12 dvojn. ali 4 spec. steklenice   .   .    .   168 K 24	 „ 	„  8     „           „           .    .    .   280 K
36	 „	„ 12  „          „         .   .    .  394 K
POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto. Kdor denar naprej pošlje, dobi še popust v naravi. PRIMOT: Elsa obliž za kurja očesa 5 Kr. in Kr. 750; Elsa mentolni klinčič 12 Kr.: Elsa posipalni prašek 11 Kr.; Pravo Elsa ribje olje 85 Kr.; Elsa voda za usta 36 Kr.; Elsa kolonska voda 41. Kr.; Elsa šumskimiris 41 Kr.; Glycerin 6 in 30 Kr.; Lysol, Lysoform 80 Kr.; Kineski čaj 3 Kr.; Elsa mrčešni prašek 15 Kr.: Strup za podgane in miši po 8 i 12 Kr.
EUGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA 40—9.      donja Hrovaško. Centrala 146.
Našli bodete
za lastno uporabo in DARILA predmete vzlatu, srebro, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske, ter od raznih potrebščin
kaj iščete
pri znani fir-
mi SUTTNER
po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i. t. d.
vsebuje sjajni katalog s slikami od
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA
št. 945.		20—7.
Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava