Acrocephalus 22 (108): 137, 2001 Varstvo narave brez ptic Nature conservation without birds Prav nesramno je, kaj zmore kvantitativna avifavnistika: razblini {pekulacije o disperziji in gostoti ptic in oblikuje prvi gradnik upravi~enosti nadaljnjih raziskav. Pod pogojem, seveda, da je na~rtovana in organizirna. Pri~ujo~i Acrocephalus nam to sporo~a nadvse ilustrativno. Ka`e nam paleto mo`nosti za popise vrst in avicenoz, vse od individualnega ali skupinskega do povsem mno`i~nega s stotnijami terenskih popisovalcev. Dovolj za razmislek o lastnem po~etju? Ptice {tejemo in popisujemo iz razli~nih vzrokov in z razli~nimi metodami. Vsak terenski ornitolog, ki mu delo v kabinetu ni tuje, `ivi v kroni~nem iskanju primerne metode in notori~no v svojih rezultatih i{~e nove ugotovitve. Raziskave populacij ali raz{irjenosti ptic najve~krat niso izklju~ni cilj znanstvenih ali naravovarstvenih {tudij, a so njihova pomembna osnova. Da pa s podatki raziskave ne spreminjamo pretirano sliko realnosti, je nujna raba metodolo{ko nespornih delovnih tehnik. Na terenu bomo lahko zares u`ivali {ele takrat, ko bomo predhodno stopili v svoj {tudijski kabinet! ^ar usmerjenih skupinski raziskav je v tem, da odgovornost, pripravo raziskave, obdelavo in predstavitev rezultatov prelo`imo na koordinatorja popisa. Tako ostane tisto, na kar ~akamo `e ves teden: ~isti terenski u`itek! Ob tak{ni potuhi z najve~jim veseljem in zadovoljstvom sodelujem tudi sam - z zavestjo, da bo moja pomo~ obrodila `lahtne ornitolo{ke sadove. Izmenjava mnenj, socializacija in osebna rast ob popisu so ve~ kot o~itne. Sodelovanje ob raziskavi popisovalce zdru`i in krona z objavljenimi rezultati. Individualne raziskave so tr{i oreh. Zahtevajo samodisciplino, samostojno poznavanje problema in obvladovanje ve{~in za nastanek dobrega rokopisa. Imajo eno prednost in pomanjkljivost: vezane so na lastno odgovornost do objave raziskave in so razmeroma neodvisne od drugih oseb. Kakor koli, dejstvo je, da nemalokrat iz enkratnega favnisti~nega popisa nastane dolgoleten ali celo desetletja trajajo~ monitoring. In tu je ornitologija z obsegom, kakovostjo in {tevilom raziskav v primerjavi z drugimi podro~ji terenske biologije alma mater. Suverena rednica, pri kateri se drugi lahko samo u~ijo. Spremljanje leta trajajo~ih sprememb {tevilnosti populacij je lahko kazalec naravnih nihanj ali antropogeno povzro~enih sprememb. Za na~rtovanje v varstvu narave in pri varstvu ptic pa je to klju~nega pomena. Programi monitoringa ptic, kakr{ne uresni~ujeta npr. Common Birds Census (CBC) v Veliki Britaniji ali Dachverband Deutscher Avifaunisten (DDA), so na jugovzhodu Evrope v fazi razvoja in prebujanja. Obstaja pa `e tudi nekaj programov, ki niso zanemarljivi. In kje smo v Sloveniji? Verjetno nekje na za~etku sredine. Naravovarstveno na~rtovanje na osnovi enega samega popisa je veliko bolj{e kot brez njega, na~rtovanje na osnovi monitoringa pa je strokovno korektno. Dejstvo je, da brez monitoringa ni mogo~e na~rtovati. Vsi, ki na~rtujejo na dr`avni ravni, bi to morali vedeti. A ne vedo. Delajo se slepe in {e naprej uveljavljajo svoje neproduktivne poglede. Borut [tumberger 137 Acrocephalus 22 (108): 139 – 147, 2001 Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo The 1999 Slovenian Corncrake Crex crex census indicates short-term stable population Peter Trontelj Oddelek za biologijo Biotehni{ke fakultete – Univerza v Ljubljani, p.p. 2995, SI-1001 Ljubljana, e-mail: peter.trontelj@uni-lj.si In the 1999 census of night-time singing Corncrakes in a priori identified areas, 563 singing males were counted. Taking into consideration yet unvisited potential singing sites, the total Slovenian population in 1999 was estimated at 590 singing male Corncrakes. The most important breeding areas were situated in south-central Slovenia (Ljubljansko barje, Lake Cerknica, Planina Polje, the Reka river valley, along the Nano{~ica and Pivka rivers), where 79% of the bird’s population was found. These areas are extensive karst poljes or geomorphologically related flat depressions between Dinaric mountain massifs. Tw o other sites holding significant numbers of Corncrakes were Kobari{ki Stol (mountain in Western Julian Alps) with 41 and Jovsi (SE Slovenia, Pannonian plain) with 17 singing males. The total count increased by 21% compared to the first national census in 1992/93. In part, the increase can be explained by more elaborate field work and better timing (exclusively by night, before first mowing in June). Since the error of the first census is not known, the higher count cannot be unequivocally ascribed to a general population increase. During both censuses, the majority of sites held one or two Corncrakes only. Nevertheless, there were significant differences in change rates between the seven most important sites. Numbers increased on four sites (Kobari{ki Stol, Jovsi, Nano{~ica basin, Reka valley), remained constant on two (Ljubljansko barje, Planina Polje), and decreased on one site (Lake Cerknica). There is no evidence that the decrease at Lake Cerknica was a consequence of human impact. Key words: Corncrake, crex, population, Slovenia, census, number Klju~ne besede: kosec, crex, populacija, Slovenija, popis, {tevilo 1. Uvod Veliko mednarodno naravovarstveno pozornost, namenjeno koscu Crex crex, je ~utiti tudi v Sloveniji. Nobeni drugi ptici, ki bi jo bilo vsaj pribli`no tako te`ko pre{tevati kot kosca, {e nismo posvetili dveh nacionalnih cenzusov v enem desetletju (Trontelj 1995). Pravna osnova za varstvo kosca je mo~na kot le pri malokateri drugi vrsti. Uvr{~en je na aneks I Direktive EU o prosto`ive~ih pticah, na dodatek II Bernske konvencije ter na dodatek II Bonnske konvencije. Slovenija je formalno varstvo kosca zagotovila z njegovo vklju~itvijo v Uredbo o zavarova- nju ogro`enih `ivalskih vrst. Evropski akcijski na~rt za kosca (Crockford et al. 1996) v svojem aneksu navaja priporo~ene naravovarstvene ukrepe za posamezne dr`ave. Eno od sedmih priporo~il za Slovenijo se glasi: “Izvesti celovit popis pred letom 1999”. Zato smo na DOPPSu leta 1999 organizirali vseslovensko {tetje, ki ga je v okviru projektne naloge “Cenzus populacije kosca Crex crex v Sloveniji v letu 1999” podprlo Ministrstvo za okolje in prostor RS. Kosec je status globalno ogro`ene vrste dobil (formalno prvi~ v Collar & Andrew 1988) zaradi neprekinjenega, dolgotrajnega upadanja {tevilnosti in manj{anja raz{irjenosti v velikem delu svojega areala. 139 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo Upadanje se je ponekod za~elo `e v drugi polovici 19. stoletja (zbrano v Crockford et al. 1996, Green et al. 1997, Trontelj 1995). Okrog leta 1995 se je zgodil presenetljiv preobrat v oceni svetovne ko{~eve populacije. Po objavljenih poro~ilih sode~ je {tevilo koscev za~elo nara{~ati hitreje, kot je pred tem upadalo. Ocena evropske populacije (srednja vrednost) je zrasla s 146.000 (Tucker & Heath 1994), prek 162.500 (Crockford et al. 1996) in 802.500 (Green et al. 1997) na kon~nih 1.450.000 “parov” (BirdLife Int. & EBCC 2000). Skokovito so se pove~ale tudi srednje populacijske ocene posameznih dr`av, npr. Ukrajine z 2.250 (Tucker & Heath 1994) na 40.000 (Green et al. 1997). In {e: ob ve~ kot ocenjenih dveh milijonih “parov” v Rusiji (Misch-enko & Sukhanova 1999, Ravkin 1999) so celo naj-novej{e evropske {tevilke videti majhne. Vzrok za tako spremenjene {tevilke ve~idel ni v dejanskem pove~anju populacije, pa~ pa v bolj to~nih ocenah (Mischenko & Sukhanova 1999). Mnogo manj so k skupnemu pove~anju {tevila prispevali resni~ni populacijski vzponi. Ti so v grobem dveh vrst. Prvi~, izbolj{anje populacijskega stanja je “stranski produkt” postkomunisti~nih gospodarskih te`av v nekaterih vzhodnoevropskih dr`avah, vklju~no z Rusijo. Tam se ogromne povr{ine nekdanjih dr`avnih kmetijskih gospodarstev spreminjajo v neobdelana ali ekstenzivno obdelana travni{ka prostranstva, na katerih kosci vsaj za~asno najdejo idealna bivali{~a (Gorban 1999, Mischenko et al. 1997). Drugi~, v nekaterih zahodnoevropskih dr`avah so `e vidni pozitivni u~inki intenzivnih, kompleksnih in dragih naravovarstvenih prizadevanj. Najbolj opazne uspehe so dosegli v Veliki Britaniji in na Irskem (Wiliams et al. 1997). In kako se v lu~i zaustavitve vsesplo{nega upadanja {tevilnosti vede slovenska gnezdilna populacija kosca? Rezultati drugega vseslovenskega {tetja so pokazali, da na{i kosci sledijo evropskim trendom, saj se je njihovo {tevilo v primerjavi s popisom 1992/93 celo nekoliko pove~alo. 2. Popis 2.1. Popisna metoda Da bi zagotovili ~im bolj{o primerljivost rezultatov, smo se odlo~ili za popisno metodo, ki je bila zelo podobna tisti iz let 1992 in 93 (Trontelj 1995). Metoda, pri kateri pono~i najmanj enkrat pregledamo vsa a priori dolo~ena, potencialna ko{~eva prebivali{~a, je z leti postala mednarodno standardizirana in primerljiva (npr. Schäffer & Lanz 1997, Mammen et al. 1999). Po njej ocena populacijske velikosti temelji 140 na {tevilu pre{tetih pojo~ih ptic, za katere domnevamo, da so samci. Podobno ogla{anje, kot je sam~eva dvozlo`na svatovska kitica, so pri samicah ugotovili le v izjemnih primerih (Schäffer et al. 1997). Za sicer ne ravno melodi~no sam~evo ogla{anje namenoma uporabljam izraz ’petje’. S tem lo~ujem dolgotrajno no~no ogla{anje, ki ima paritveno in teritorialno funkcijo, od razli~nih klicev, zna~ilnih za druge socialne interakcije (Schäffer et al. 1997). Vsa obmo~ja, na katerih smo pri~akovali ve~ kot tri kosce, so bila dodeljena posameznim nosilcem popisov. Na Ljubljanskem barju je {tetje s kartiranjem potekalo v mre`i 1x1 km Ornitolo{kega atlasa Ljubljanskega barja. Na Cerkni{kem jezeru je {tetje, kot vsako leto po l. 1992, organizirala Notranjska sekcija DOPPS. [tevno obdobje je bilo med 15.5. in 30.6.1999. Kosce smo {teli med 23. uro zve~er in 3. uro zjutraj, le izjemoma ob drugem ~asu. Ob de`evnem ali vetrovnem vremenu nismo popisovali. Vsakemu potencialnemu ko{~evemu prebivali{~u na popisnem obmo~ju smo se pribli`ali na najmanj 300 metrov. Pri ve~ji oddaljenosti lahko ob neugodnih razmerah kosca presli{imo. [teli smo tako, da smo se ustavili in poslu{ali v smeri potencialnih ko{~evih prebivali{~. ^e koscev nismo sli{ali takoj, smo po~akali 5 do 10 min. Po tem ~asu smo eno minuto predvajali posnetek ko{~evega ogla{anja. Nato smo {e enkrat pre{teli kosce in pazili na morebitne premike ptic. Polo`aj vsakega registriranega kosca smo kar najbolj natan~no vrisali v zemljevid 1:25.000. Ob tem velja opozoriti, da nem{ka popisna navodila odsvetujejo uporabo zvo~nega posnetka (Schäffer & Lanz 1997). Kosci se lahko ob predvajanju posnetka pribli`ajo ali prestavijo drugam, kar lahko povzro~i napake pri kartiranju in {tetju. Zato so na{a navodila predvidevala uporabo posnetka {ele potem, ko se je pokazalo, da koscev ni, oz. po opravljenem osnovnem popisu. Vselej smo kartirali pozicije, ugotovljene pred predvajanjem posnetka. Na obmo~jih z visokimi gostotami pojo~ih koscev posnetka praviloma nismo predvajali. Priporo~ena sta bila dva popisa za vsako obmo~je v razmiku enega do dveh tednov. Pri kon~ni obdelavi registracij nismo se{tevali, pa~ pa smo upo{tevali popis z vi{jim {tevilom pre{tetih koscev. V praksi smo lahko po dva obiska namenili le nekaterim predelom (tabela 1). Vsa velika in po {tevilu koscev pomembna obmo~ja smo pregledali le enkrat. Razen podatkov, dobljenih z na~rtnimi obiski, smo zbirali tudi vsa druga, naklju~na poro~ila. V ta namen je bilo v Novicah DOPPS (sedaj Svet ptic) objavljeno obvestilo o cenzusu z vabilom k sodelovanju in navodili. ACROCEPHALUS 22 (108): 139 — 147, 200I Tabela 1: [tevilo pojo~ih koscev Crex crex na 36 zasedenih lokalitetah v letu 1999 v Sloveniji in primerjava s popisom leta 1992-931. Lokalitete, ozna~ene z *, so bile obiskane dvakrat. Table 1: Numbers of singing Corncrakes Crex crex on 36 occupied sites in Slovenia in 1999 and comparison with the 1992-93 census1. Sites marked with * were visited twice. Lokaliteta / Site Število 99/ Delež 99/ Štev. 92-93/ Sprememba/ No. 99 Percentage 99 No. 92-93 Change Notranjska in Brkini2 442 78,5% 420 +5% Ljubljansko barje 245 43,5% 230 +7% Dolina Reke (Topolc - Zabi~e) 61 10,8% 30 +103% Cerkni{ko jezero 54 9,6% IOI -47% Planinsko polje 31 5,5% 29 +7% Nanoščica * 30 5,3% 12 +150% Pivka - Zagorje - Prestranek u 2,0% (ni podatka) - reka Pivka - Postojna 6 1,1% 9 -33% Koritnice * i 0,2% 0 + Pal{ko jezero 1 0,2% 0 + Ponikve (Preserje) 1 0,2% (ni podatka) - Rakitna * 1 0,2% 0 + Primorska 60 10,7% 23 +161% Kobari{ki Stol 41 7,3% 14 +193% Kobari{ko in Starijsko Blato 8 1,4% 3 +167% Liv{ke Ravne - Kolovrat 6 1,1% 3 +100% Srpenica (ob Soči) 2 0,4% 33 -33% Vrhovlje - Slapnik (Gor. Brda) * 2 0,4% (ni podatka) - Razdrto 1 0,2% 0 + Dolenjska 29 5,2% 8 +263% Dolenja vas 7 1,2% 1 +600% Krakovski gozd (Hrva{ki Brod) * 5 0,9% (ni podatka) - Radensko polje * 4 0,7% 1 +300% Savski Laz (ob Kolpi) 4 0,7% 2 +100% [kocjan - Zalog (ob Radulji) * 3 0,5% 0 + Mi{ja dolina (Toma`ini) 2 0,4% 1 +100% Ostrog (ob Krki) * 2 0,4% 0 + Doljnja Briga (Ko~evska Reka) 1 0,2% (ni podatka) - @aga (Ko~evski Rog) 1 0,2% 0 + [tajerska 27 4,8% 9 +200% Jovsi 17 3,0% 6 +183% Podsreda (Kozjansko) 3 0,5% (ni podatka) - Cirkulane * 2 0,4% 0 + Dekmanca (Kozjansko) 2 0,4% (ni podatka) - Sedlarjevo (Kozjansko) 2 0,4% (ni podatka) - Kur{inci (Slovenske Gorice) 1 0,2% 0 + Prekmurje 4 0,7% 2 +100% Velika Polana 2 0,4% 0 + Hotiza 1 0,2% 0 + Muriša 1 0,2% 2 -50% Gorenjska 1 0,2% 2 -50% Spodnje Gameljne 1 0,2% 0 + SKUPAJ 563 100,0% 4Ć44 +21% 1 Trontelj (1995) 2 Regionalna ~lenitev Slovenije je po Kmecl (1979), le da Ljubljansko barje v celoti obravnavam pod Notranjsko. 3 Podatek iz leta 1995 (Trontelj 1997); lokaliteta v popisu 92/93 ni bila pregledana. 4 Skupno {tevilo vseh koscev, registriranih v popisu 92/93. 141 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo 2.2. Izvedba popisa Pri {tetju je sodelovalo 52 popisovalk in popisovalcev. Ve~ino podatkov je zbralo 19 nosilcev popisov, ki so obdelovali vnaprej dogovorjena obmo~ja. Skupaj smo na 90 no~nih terenskih obhodih pregledali 50 lokalitet (tabeli 1 in 2). Dobro polovico (54%) popisov smo opravili v treh pentadah med 26.5. in 9.6. (slika 1). Drugi vrh je na{a terenska aktivnost dosegla ob koncu popisnega obdobja. Naslednje lokalitete so ostale v popisu leta 1999 nepregledane, a so bili na njih kosci najdeni ob popisu 92/93 (Trontelj 1995): Zelenci, Lisec, Brezje ob Slomu, Dol pri Ljubljani, Log pri Sevnici, Ravnik in dolina Malinske. Tu je bilo v letih 92/93 pre{tetih skupno 9 koscev. V Zelencih, pri Dolu pri Ljubljani, pri Ravniku ter v dolini Malinske koscev med kontrolnimi pregledi v preteklih letih nismo na{li. Izpustitev teh lokalitet iz {tetja ima zaradi tega lahko le majhen vpliv na kon~no skupno {tevilo registriranih koscev. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Ocena velikosti populacije V obdobju cenzusa smo na 36 zasedenih lokalitetah v Sloveniji pre{teli skupno 563 koscev (slika 2, tabela 1). Na 24 pregledanih lokalitetah koscev nismo odkrili, ~eprav smo jih tam na{li ob popisu 92/93 (Trontelj 1995) ali ob kasnej{ih popisih (tabela 2). Predpostavljamo, da so bile ptice, ki smo jih registrirali po ogla{anju, pojo~i samci. Ocena populacije torej temelji na {tevilu paritveno razpolo`enih samcev in ne pove ni~esar o {tevilu gnezde~ih samic ali o razmno`evalnem uspehu. Del registracij je bolj ali manj naklju~en ali z neredno zasedenih obmo~ij in z zelo nizko verjetnostjo uspe{nega gnezdenja. Kot tak{ne smo obravnavali registracije z manj kot tremi kosci na lokaliteto. Takih lokalitet je bilo 19 (53%), vendar je na njih pelo le 27 oz. 4,8% koscev. Razpr{ene so prek velikega dela Slovenije, deloma v odmaknjenih dolinicah ali v predelih, kjer koscev nismo na~rtno iskali. Primerljivih predelov je v Sloveniji verjetno vsaj {e enkrat toliko, kot smo jih pregledali. Ob tak{ni predpostavki moramo k popisanim 563 samcem pri{teti okvirno enako {tevilo (5%) koscev na {e neodkritih potencialnih lokalitetah. Kon~na ocena slovenske populacije kosca v letu 1999 je potemtakem okrog 590 pojo~ih samcev. Zanesljivosti (natan~nosti) ocene populacijske velikosti ni mogo~e podati, saj v raziskavo nismo vklju~ili testov za oceno napake {tetja. Z veliko Tabela 2: Seznam 23 pregledanih lokalitet brez registriranih koscev Crex crex. Vrstni red lokalitet je po zaporedju strani v Atlasu Slovenije (izdaja 1994). Table 2: Surveyed sites with no singing Corncrakes Crex crex discovered Lokaliteta / Site Število koscev ob drugih popisih/ No. Corncrakes during other visits Trnovo ob So~i 2 (95)' Dre`nica - Dre`ni{ke Ravne - Krn i (92/93)" Dravinjska dolina - Dolina Lisi~ne (Haloze) - Horjulska dolina 5 (98)= Lijak - Aj{evica (Vipavska dolina) - Mlake (Vipavska dolina) i (98)4 Blo{ka polica 1 (92/93) Meni{ka vas (ob Krki) - Spodnji tok Temenice - Kostanjevica - ob Obrhu in Studeni 4 (5>8)! Petelinjsko jezero (Zgornja Pivka) 1(98)' Zagorsko jezero (Zgornja Pivka) - Parsko jezero (Zgornja Pivka) - Drskov{ko jezero (Zgornja Pivka) - Ba~ko jezero (Zgornja Pivka) - Ribnica - Jurjevica 5 (s>6)7 Planina (Sne`nik) 1 (92/93) Suhi vrh (Sne`nik) 1 (92/93) Ko~evska Reka 1 (92/93) Borovec (pri Ko~evski Reki) 1 (92/93) Vas (ob Kolpi) 1 (92/93) 1 Trontelj (1997) 2 Trontelj (1995) 3 T. Miheli~, ustno poro~ilo 4 K. Pobolj{aj, v okviru inventarizacije Mlak 5 B. Štumberger, ustno poro~ilo 6 J. Kus, ustno poro~ilo 7 M. Peru{ek, in litt. verjetnostjo lahko trdimo, da registracij nismo podvajali, saj smo na obmo~jih z ve~ kosci vse pojo~e osebke natan~no kartirali. Dejanska velikost populacije je torej lahko le ve~ja od ugotovljene. Dejavnike, ki vodijo do podcenitve {tevila, smo v primerjavi s prvim slovenskim cenzusom (Trontelj 1995) znatno izbolj{ali. Tako smo 12 obmo~ij (24%) obiskali dva- ali ve~krat in s tem pove~ali verjetnost registracije posameznih samcev. Vsa obmo~ja z ve~jim {tevilom koscev smo obdelali izklju~no pono~i, v ~asu neprekinjene pevske aktivnosti. Ve~ina nosilcev 142 ACROCEPHALUS 22 (108): 139 — 147, 200I popisov je `e imela izku{nje z no~nim kartiranjem koscev. Pregledane terene smo dobro poznali, dodatno pa so nam pomagali {e natan~ni zemljevidi. [tevilo sodelavcev popisa je naraslo za 133%, tako da si je lahko vsak vzel dovolj ~asa in po~akal na ugodne vremenske razmere. 3.2. Primerjava s popisom 92/93 Leta 1999 je bilo pre{tetih 99 ptic ve~ kot ob {tetju v letih 1992/93. Oceni populacij se razlikujeta za 80 ptic. Pove~anje {tevila je navidez precej{nje in bi naravovarstveno utegnilo biti zelo pomembno. Ker pa pri nobenem od popisov nismo opravili testov natan~nosti {tetja, pove~anega {tevila ne moremo z gotovostjo in v celoti pripisati porastu populacije. Tak{ni testi bi zahtevali veliko dodatnega terenskega dela, ki ga z omejenim {tevilom popisovalcev in sredstev nismo bili zmo`ni opraviti. 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 maj junij Pentade / Pentads Slika 1: ^asovni razpored popisov po pentadah (28. pentada = 16.-20. maj) Figure 1: Temporal distribution of surveys by pentads (28th pentad = May 16th -20th) 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 0 1 2 3 4 5 6 7 ggL 0 1 2 (¦-i7, Jftisk i 8 Y 7 \ 6 fiürn ^ v. / ^ 7 .* "• 0 K- 5 IVI '& % ... ^^ />!2r *V l % i ', '1$ m 7" p/ j, 3 1 % H» v '¦'¦¦¦ ' '- ^-:- ",-',/,-7 m &'w 2 \ m $ f 3* w ;«> . « r*&§. ¦ 1 /*¦ 1 -¦; %&$ 1M teic" ^ .MJ., -•*';o 0 iv> t J jM 9 J 4. ¦¦¦;¦ .-¦/»f ^j «>. 8 - '*¦? n" U . / L$' ^v**s ^ 7 "S '¦ 0 # ?¦'¦ / 6 5 0 t . y ¦H v 5 L ' ¦--: n c-- '\ 9 %. i H >--y~v N 4 U <**:. -: > ¦S up ^j $ * 4y %/ 5-1^ 3 2 u v w x Slika 2: Raz{irjenost koscev Crex crex v Sloveniji leta 1999. Krog z najve~jim premerom ustreza 245 koscem, krogi z najmanj{im enemu; premeri drugih krogov so sorazmerni {tevilu pojo~ih samcev. Figure 2: Distribution of Corncrakes Crex crex in Slovenia in 1999. The diameter of the largest circle indicates 245 Corncrakes, the diameters of the smallest circles one Corncrake; the intermediate diameters are drawn in proportion to the number of singing males. 143 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo 1000 e u tu o n e U 100 f 10 ! 'LB •N/ DR 'PP •CJ •JO DV #KB • LR» • • RA SL • RP 10 100 Pričakovano št. koscev/ Expected no. Corncrakes 1000 Slika 3: Odnos med {tevilom koscev, ki bi ga pri~akovali, ~e bi bilo 21% pove~anje med prvim in drugim slovenskim {tetjem enakomerno porazdeljeno po vseh obmo~jih, ter {tevilom dejansko pre{tetih koscev. Diagonala ka`e popolno ujemanje med pri~akovanim in opazovanim {tevilom. Pike ponazarjajo obmo~ja s po ve~ kot tremi kosci: DV = Dolenja vas, RA = Radensko polje, SL = Savski Laz (ob Kolpi), LR = Liv{ke Ravne – Kolovrat, KB = Kobari{ko in Starijsko Blato, JO = Jovsi, RP = reka Pivka pred Postojno, KS = Kobari{ki Stol, NA = Nano{~ica, PP = Planinsko polje, DR = dolina Reke, CJ = Cerkni{ko jezero, LB = Ljubljansko barje. Figure 3: Relation between expected number of Corncrakes if the 21% increase between both national censuses was equally distributed among all sites, and the actual number of Corncrakes counted. The diagonal line shows a perfect match between expected and observed numbers. Points delineate sites with more than three recorded Corncrakes: DV = Dolenja vas, RA = Radensko polje, SL = Savski Laz (at Kolpa River), LR = Liv{ke Ravne – Kolovrat, KB = Kobari{ko Blato and Starijsko Blato, JO = Jovsi, RP = River Pivka at Postojna, KS = Kobari{ki Stol, NA = Nano{~ica basin, PP = Planina Polje, DR = Reka valley, CJ = Lake Cerknica, LB = Ljubljansko barje. Vsesplo{no pove~anje populacije bi se moralo pokazati bolj ali manj enakomerno na vseh raziskanih obmo~jih. Vendar `e podatki iz tabele 1 ka`ejo, da enaindvajsetodstotno skupno pove~anje {tevila registriranih koscev ni bilo enakomerno porazdeljeno po lokalitetah. Domnevo o neenakomernem prispevku posameznih obmo~ij sem preveril tako, da sem za vsako obmo~je primerjal pri~akovano {tevilo koscev (~e bi bilo 21% pove~anje enakomerno porazdeljeno med obmo~ji) z dejansko pre{tetimi. Upo{teval sem le obmo~ja, ki so imela kosce ob obeh popisih, od tega vsaj enkrat ve~ kot tri. Neparametri~ni test G je pokazal, da so bile razlike med obmo~ji pomembno ve~je od naklju~no pri~akovanih (Gpoprav. = 62,6, P < 0,001, df = 12). Veliko pove~anje smo zabele`ili zlasti na Kobari{kem Stolu in v dolini Reke, pove~anje pod pri~akovanji na Ljubljanskem barju ter izrazit upad na Cerkni{kem jezeru (slika 3). Delno si opa`ene razlike razlagam z dejstvi, da sta bili obe obmo~ji z izrazitim pove~anjem dele`ni pribli`no petkrat ve~ raziskovalnega truda kot pred {estimi leti in da so za Cerkni{ko jezero ob velikih spomladanskih nihanjih obsega jezera zna~ilna tudi nihanja v {tevilu pojo~ih koscev (DOPPS, neobjavljeni podatki). Upo{tevati moramo tudi, da ve~ina popisov cenzusa leta 1999 ka`e raz{irjenost in {tevilnost koscev pred prvo ko{njo. Po ko{nji so kosci ponekod izginili (npr. v Piv{ki kotlini in na Radenskem polju). Ob {tetju v letih 1992/93 smo zaradi manj{ega {tevila sodelavcev marsikatero obmo~je pregledali {ele, ko je bila ko{nja `e v teku. Skupni vzorec porazdelitve koscev po obmo~jih, tudi tistih s tremi in manj samci, je ostal skoraj nespremenjen (slika 4). Mediani sta ob obeh popisih le`ali pri le dveh koscih na lokaliteto. Tudi ko sem izklju~il lokalitete z enim ali dvema koscema, se mediani nista pomembno razlikovali (M1992/93 = 16, M1999 = 13; Mann-Whitneyev test U, U = 92,5, P = 0,05). [e vedno je torej ve~ina obmo~ij takih z najve~ dvema koscema (1992/93: 69%, 1999: 53%). Verjetnost reprodukcije na njih je minimalna, saj izolirani pojo~i samci praviloma ostanejo nesparjeni (Schäffer 1994). 16 I 14 S" ° 10 ^ 8 1 1 2-3 4-10 11-30 31-100 101-300 Koscev na lokalitete / Corncrakes per site ¦ 1992/93 D1999 Slika 4: Porazdelitev {tevilnosti koscev Crex crex po zasedenih lokalitetah Figure 4: Distribution of Corncrake Crex crex abundance among occupied sites 144 ACROCEPHALUS 22 (108): 139 — 147, 200I Menim, da pove~anje {tevila v Sloveniji ugotovljenih koscev med popisoma 1992/93 in 1999 ne zadostuje za sklep o splo{nem pove~anju populacije. Slovensko populacijo kosca v tem obdobju bi raje ozna~il za stabilno, a z velikimi lokalnimi nihanji. 3.3. Pregled ohranitvenega potenciala populacije po obmo~jih Za stanje ko{~eve populacije v Sloveniji velja podobno, kot je bilo zapisano `e ob analizi rezultatov prvega cenzusa (Trontelj 1995). Glavnina populacije je osredoto~ena na nekaj klju~nih obmo~ij, ki imajo vlogo refugijev (slika 2). Ve~inoma so to velika notranjska kra{ka polja ali geomorfolo{ko sorodne depresije med dinarskimi masivi (Ljubljansko barje, Nano{~ica, Planinsko polje, Cerkni{ko jezero in dolina Reke). Obmo~ja z ve~ kot petimi odstotki populacije so, z izjemo Kobari{kega Stola, uvr{~ena na seznam mednarodno pomembnih obmo~ij za ptice – IBA (Polak 2000). Kot taka so na najbolj{i poti, da postanejo del mre`e NATURA 2000. Eden glavnih kriterijev za razglasitev bo verjetno velika populacija globalno ogro`ene vrste ptice – kosca. Kljub uvodoma omenjenemu velikemu pove~anju populacijske ocene je kosec obdr`al svoj status globalno ogro`ene vrste (BirdLife International 2000). Re`imi upravljanja s temi obmo~ji se bodo zato na~eloma morali podrediti varstvu kosca in s tem ohranitvi ekstenzivnih travnikov. Medtem ko so prva {tiri navedena obmo~ja vsaj v fazi na~rtovanja formalne za{~ite, je stanje v dolini Reke bolj zaskrbljujo~e. Lokalne oblasti (Ob~ina Ilirska Bistrica) za zdaj ne ka`ejo nobenega razumevanja za naravovarstveno problematiko travnikov ob Reki. Nasprotno, nekaj predelov s kosci v bli`ini Ilirske Bistrice je bilo uni~enih v zadnjih letih, opravljajo in na~rtujejo pa se nove regulacije ve~jega dela Rekinega toka. Rezultati predstavljenega cenzusa so pokazali, da uni~ujemo eno najpomembnej{ih gnezdi{~ kosca v Sloveniji. Formalnih argumentov za zavarovanje doline Reke torej ne manjka. Na Kobari{kem Stolu, tako kot tudi na nekaterih drugih lokacijah v zgornjem Poso~ju, smo zabele`ili veliko pove~anje {tevila koscev. Poleg skoraj dvestoodstotnega pove~anja {tevila na Kobari{kem Stolu (raz{irjenih do pribl. 1400 m.n.m.) je zgovornih tudi 13 koscev, sli{anih 30.6.2000 na Krnu (do pribl. 1700 m.n.m.) ( T. Jan~ar in litt.), kjer leto prej ni bilo nobenega. Tega pove~anja ne moremo v celoti pojasniti z bolj{im terenskim delom ali gnezditvenim uspehom lokalne populacije. Tako pove~anje je lahko le posledica priseljevanja koscev od drugod, verjetno iz predelov z visoko reprodukcijo. Mnogi taki predeli so nastali v vzhodnoevropskih dr`avah po sesutju planskih gospodarstev. Schäffer (1995) je pokazal, da se obse`ne povr{ine z zelo nizko reprodukcijo lahko desetletja napajajo iz populacijskih vi{kov drugih obmo~ij. Da se primerljiv “dotok” od drugod ka`e ravno v goratih predelih Slovenije, lahko razlo`imo z uni~enjem ko{~evih ni`inskih prebivali{~ v preteklosti. Kosci se v Sloveniji lahko raz{irijo skorajda le {e po opu{~enih gorskih travnikih. Zaradi tega, in tudi po mnogih drugih kriterijih, si travni{ka pobo~ja Kobari{kega Stola zaslu`ijo pravno varstvo. Zgleden primer novej{ih slovenskih naravovarstvenih uspehov so gotovo Jovsi. Najve~ja slovenska sub-panonska populacija koscev je bila eden glavnih argumentov za zavarovanje tega obmo~ja. Pomembno je, da so prebivalci okoli{kih vasi in lastniki zemlji{~ ve~inoma sprejeli naravovarstvene re`ime v Jovsih. Populacija koscev v Jovsih se je po zavarovanju potrojila s 6 samcev (Trontelj & Vogrin 1993) na 18 samcev (Ferlan et al. 1998) in je do leta 1999 ostala stabilna. Za Dolenjeva{ko polje v Ribni{ki dolini ka`e primerjava med obema {tetjema mo~an porast z enega na sedem koscev. V resnici se je populacijsko stanje v Ribni{ki kotlini v preteklih letih precej poslab{alo. Nizko {tevilo koscev v sezonah 1992/93 je odsev nekoliko prepoznega in nenatan~nega popisa. Sicer je v letih od 1994 do 98 v {ir{i okolici Dolenje vasi redno pelo okrog 20 koscev (Peru{ek 2000). Upad {tevila na le 7 samcev ob zadnjem popisu je verjetno posledica spremenjenega gospodarjenja s travniki, na katerih so bila ko{~eva gnezdi{~a. Sedanji najemnik je v kratkem ~asu mo~no pove~al gnojenje in intenzivnost strojne obdelave travni{kih zemlji{~ (M. Peru{ek ustno). Ob so~asnem zara{~anju preostalih ekstenzivnih mokrih travnikov je postal polo`aj Ribni{ke doline kot IBA negotov. Za ohranjanje raz{irjenosti kosca je pomembno tudi varstvo razpr{enih manj{ih obmo~ij po Sloveniji. Ta obmo~ja so lahko pomembna zato~i{~a ob ko{nji, saj se navadno kosijo v dalj{ih ~asovnih razmakih. So tudi ob~ega naravovarstvenega pomena kot zadnji ostanki ekstenzivnih vla`nih in mezofilnih travnikov v Sloveniji. Varstvo je posebej priporo~ljivo za lokalitete s tremi ali ve~ kosci oz. za redno naseljene lokalitete: travnike pri Veliki in Mali Polani, travnike pri Muri{i, Kobari{ko in Starijsko Blato, travnike okrog Liv{kih Raven in na Kolovratu, travnike ob Sotli med Dekmanco in Sedlarjevim, travnike pri Podsredi, Radensko polje (tu je kosce po popisu pregnala prezgodnja ko{nja), vzhodni del Krakovskega gozda, Mi{jo dolino, travnike ob spodnjem toku Pivke med 145 P. Trontelj: Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 ka`e na kratkoro~no stabilno populacijo Rakitnikom in Postojno, travnike ob Pivki med Zagorjem in Prestrankom ter travnike pri Savskem Lazu ob Kolpi. Zahvala: Glavnino terenskega dela so opravili nosilci popisov F. Bra~ko, L. Bo`i~, A. Figelj, J. Figelj, V. Grobelnik, A. Hudoklin, T. Jan~ar, B. Koren, B. Lipov{ek, M. Peru{ek, S. Polak, B. Rubini~, K. Senega~nik, B. Surina, B. [tumberger, D. Tome, A. Vrezec in E. Vukeli~. Pri popisih so sodelovali {e D. Denac, J. Dragoli~, K. Dubbert, I. Fatur, T. Ferlan, R. Gregori~, A. Iva~i~, L. Jogan, L. Kebe, A. Klemen~i~, M. Kocjan~i~ z dru`ino, J. Kolenko, M. Koro{ec, H. Mele, M. Mele, T. Miheli~, B. Mozeti~, D. Pavlin, S. Razdrih, A. [korjanc, T. [tefan~i~, M. [u{tar, D. [u{tar{i~, M. @i`ek in A. @nidar{i~. Podatke o koscih v Sloveniji so leta 1999 prispevali tudi M. Cizelj, @. [alamun, R. Verovnik, A. Zrimec. Vsem omenjenim se lepo zahvaljujem za dragoceni prispevek k opravljenemu velikemu delu. Leonu Kebetu in Toma`u Miheli~u se zahvaljujem za pomo~ pri izdelavi zemljevida ter Vesni Grobelnik za sodelovanje pri organizaciji {tetja. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, takratna Uprava za varstvo narave, je finan~no podprla cenzus v okviru projektne naloge”Cenzus populacije kosca Crex crex v Sloveniji v letu 1999”. 4. Povzetek V letu 1999 je bilo po standardni metodi no~nega {tetja pojo~ih samcev na vnaprej dolo~enih obmo~jih Slovenije pre{tetih 563 koscev. Ob upo{tevanju nepregledanih potencialnih gnezdi{~ je populacijska ocena za leto 1999 okrog 590 pojo~ih samcev. Najpomembnej{a gnezdi{~a so na Notranjskem z Brkini (Ljubljansko barje, Cerkni{ko jezero, Planinsko polje, dolina Reke, ob Nano{~ici in ob Pivki), kjer je bilo ugotovljenih 79% vseh ptic. To so velika kra{ka polja ali geomorfolo{ko sorodne depresije med dinarskimi masivi. Drugi pomembnej{i obmo~ji sta Kobari{ki Stol z 41 in Jovsi s 17 kosci. [tevilo pre{te-tih koscev je od prvega cenzusa 1992/93 naraslo za 21%. Del tega pove~anja je verjetno posledica natan-~nej{ega popisa z ve~ popisovalci ter primernej{ega ~asa (izklju~no pono~i, pred junijsko ko{njo). Ker je napaka prvega {tetja neznanka, ne moremo zanesljivo govoriti o splo{nemu pove~anju populacije. Ob obeh {tetjih je imela ve~ina zasedenih obmo~ij po enega ali dva kosca. Bolj neenakomerno porazdeljena je bila sprememba {tevil~nosti med sedmimi najpomembnej-{imi obmo~ji. Pove~anje je bilo ugotovljeno na {tirih 146 (Kobari{ki Stol, Jovsi, Nano{~ica in dolina Reke), bolj ali manj nespremenjeno stanje na dveh (Ljubljansko barje in Planinsko polje) ter upad na enem (Cerkni{ko jezero) obmo~ju. Upad na Cerkni{kem jezeru je verjetno odsev velikih naravnih nihanj obsega jezera in ne posledica antropogenega poslab{anja `ivljenjskih razmer. 5. Literatura BirdLife International & European Bird Census Council (2000): European bird populations: estimates and trends. BirdLife International Conservation Series no. 10, Cambridge. BirdLife International (2000): Threatened Birds of the World. Lynx Edicions & BirdLife International, Barcelona, Cambridge. Collar, N.J. & A. Andrew (1988): Birds to watch: the ICBP world check-list of threatened birds. International Council for Bird Preservation (Techn. Publ. 8). Cambridge. Crockford, N., R. Green, G. Rocamora, N. Schäffer, T. Stowe & G. Williams (1996): Action plan for the Corncrake (Crec crex) in Europe. V: Heredia, B., L. Rose & M. Painter (eds.): Globally threatened birds in Europe – Action plans. Council of Europe Publishing. Ferlan, T. in 19 sodelavcev (1998): Ugotavljanje {tevil~nosti gnezditvene populacije koscev v Jovsih. Raziskovalna naloga podru`ni~ne {ole Kapele za 4. Sre~anje mladih ornitologov Slovenije (neobjavljeno). Gorban, I. (1999): Are Corncrake Crex crex numbers increasing in Ukraine? Vogelwelt 120 (Supplement): 329-332. Green, R.E., G. Rocamora & N. Schäffer (1997): Populations, ecology and threats to the Corncrake Crex crex in Europe. Vogelwelt 118: 117-134. Kmecl, M. (1979): Zakladi Slovenije. Cankarjeva Zalo`ba, Ljubljana. Mammen, U., M. Jeschke & S. Lindel (1999): Bericht zur Bundesweiten Wachtelkönig-Kartierung 1998. Landesbund für Vogelschutz Bayern, Hilpoltstein. Mischenko, A. & O. Sukhanova (1999): The Corncrake (Crex crex) in Russia (European part). V: Schäffer, N. & U. Mammen (eds.): Proceedings International Corncrake Workshop 1998, Hilopltstein/Germany (http: //www.corncrake.net/proceedings.htm). Mischenko, A.L., O.V. Sukhanova, V.T. Butjev, A.A. Mosalov & A.P. Mezhnev (1997): Results of Corncrake surveys in European Russia in 1995. Vogelwelt 118: 215-222. Peru{ek, M. (2000): Ribni{ka dolina. V: Polak, S. (ed.),: Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji; Imortant Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Ljubljana. Polak, S. (ed.), (2000): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji; Imortant Bird Areas (IBA) in Slovenia. DOPPS, Ljubljana. Ravkin, Y.S. (1999): The Corncrake (Crex crex) in Russia Acrocephalus 22 (108): 139 – 147, 2001 (West Siberian Plain). V: Schäffer, N. & U. Mammen (eds.): Proceedings International Corncrake Workshop 1998, Hilopltstein/Germany (http://www.corncrake. net/proceedings.htm). Schäffer, N. & U. Lanz (1997): Aufruf zur Erfassung von Wachtelkönig-Vorkommen in Deutschland. Vogelwelt 118: 248-250. Schäffer, N. (1994): Ecology of Corncrakes Crex crex. BirdLife International Corncrake Action Plan Workshop (neobjavljeno). Schäffer, N. (1995): Rufverhalten und Funktion des Rufens beim Wachtelkönig Crex crex. Vogelwelt 116: 141-151. Schäffer, N., U. Salzer & D. Wendt (1997): Die Lautrepertoire des Wachtelkönigs Crex crex. Vogelwelt 118: 147-156. Trontelj, P. (1995): Popis kosca Crex crex v Sloveniji v letih 1992-1993. Acrocephalus 16 (73): 174-180. Trontelj, P. (1997): Distribution and habitat of the Corn Crake Crex crex at the upper So~a basin (Julian Alps, Slovenia). Annales 7: 65-72. Trontelj, P. & M. Vogrin (1993): Ptice Jovsov in predlog za njihovo varstvo. Acrocephalus 14 (61): 200-209. Tucker, G.M. & M.F. Heath (1994): Birds in Europe: their conservation status. BirdLife International Conservation Series no. 3, Cambridge. Williams, G., R. Green, C. Casey, B. Deceuninck & T. Stowe (1997): Halting declines in globally threatened species: the case of the Corncrake. RSPB Conservation Review 11: 22-31. Arrived / Prispelo: 7.1.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 147 Acrocephalus 22 (108): 149 – 154, 2001 The breeding density of Eurasian Scops Owl Otus scops in urban areas of Pelje{ac Peninsula in southern Dalmatia Gnezditvena gostota velikega skovika Otus scops v urbanih okoljih polotoka Pelje{ac v ju`ni Dalmaciji Al Vrezec National Institute of Biology, Ve~na pot 111, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: al.vrezec@uni-lj.si In 1998, 18 human settlements in the area of 93 km2 were searched for the Eurasian Scops Owl Otus scops territories (calling males) on central Pelje{ac Peninsula (S Dalmatia, Croatia). The playback method was used. In all settlements, 90 singing males were counted, which indicates that the total urban breeding population of Eurasian Scops Owl on Pelje{ac Peninsula was around 345 pairs in 1998. According to the author’s opinion, the larger part of the Eurasian Scops Owl population breeds in the area within settlements. With a crude density of 10 – 15 pairs/10km2 and by considering the population dynamics recorded in the village of Kuna, the total population on Pelje{ac peninsula was estimated at 230 to 575 pairs. Further ecological densities for several clumps of urban populations are presented. Ecological densities have found to be very variable (0.6 – 9.3 calling males/10ha), with higher densities recorded in settlements on the mainland of Pelje{ac Peninsula. Ecological density did not correlate with the size of the settlement. Key words: Otus scops, Eurasian Scops Owl, crude density, ecological density, urban areas, Pelje{ac Peninsula, Croatia Klju~ne besede: Otus scops, veliki skovik, gostota, ekolo{ka gostota, urbana obmo~ja, polotok Pelje{ac, Hrva{ka 1. Introduction In Europe, the Eurasian Scops Owl Otus scops inhabits mainly semi-open cultural areas and normally avoids dense forests and open panoramas (Bavoux et al. 1997). The species is often mentioned as a breeding bird in orchards, the surroundings of vineyards, in park areas, gardens, and avenues (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Especially in southern Europe it frequently breeds in avenues and gardens in or near settlements (Mikkola 1983). In the Mediterranean part of Europe the species presumably is the most tolerant owl concerning its habitat selection (Sara 1990). The population of the Eurasian Scops Owl in Croatia is supposed to be the second largest in Europe. It is estimated at 21,000 breeding pairs (Bavoux et al. 1997), and approximately 25% of the whole European population, but the accuracy of this estimate is not known (Bavoux et al. 1997). For example, Luka~ (1998) estimated only 1,000 to 5,000 pairs for Croatia, while Snow & Perrins (1998) referred, on the contrary, to a much higher figure for Croatia, i.e. 20,000-25,000 pairs. On the island of Krk (Kvarner Bay), a very high Eurasian Scops Owl’s ecological density was found (Mebs & Scherzinger 2000), indicating that Luka~ (1998) could have underestimated the Croatian population. In general, the Eurasian Scops Owl is widely distributed and a rather common species in coastal areas of Croatia (Kralj 1997, Rucner 1998). Except for some short contributions (Vrezec 2000 & 2001), no data on the Eurasian Scops Owl from Pelje{ac Peninsula have been published so far. The aim of this article is to contribute data on the density and abundance of Eurasian Scops Owls on Pelje{ac Peninsula with special reference to urban areas. H9 Al Vrezec: The breeding density of Eurasian Scops Owl Otus scops in urban areas of Pelje{ac Peninsula in southern Dalmatia 2. Study Area and Methods 2.1. Study Area Pelje{ac is a 355 km2 large peninsula in southern Dal-matia, Croatia (Figure 1), with 69 large settlements and villages (small isolated hamlets not included). The largest settlements are Orebi}, Trpanj, Janjina and Ston. The study area is situated in the central part of Pelje{ac Peninsula between the villages of Duba and oo oo Dra~e (43 01’ – 42 56’ N, 17 10’ – 17 29’ E). In an area of 93 km2, 18 settlements were investigated (with small hamlets included in some villages): Donja Vru}ica (with the hamlet of D. Selo), Dra~e, Duba, Gornja Vru}ica (only part of the village called Selo was investigated), Janjina, Ko{arni Do, Kuna, Oskoru{no (with the hamlet of Orhanovi}i), Pijavi~ino (part of the villages of D. Selo and Panteti}i), Popova Luka, Potomje (with the hamlets of Doci, Gruda and Jugovi}i), Prizdrina, Sreser, Trpanj (including the hamlet of Dekovi}i), Zagruda, Zakamenje, Zakotarac and @upanje Selo. Four villages are situated on the coast (Dra~e, Duba, Sreser and Trpanj), the rest in the mainland of Pelje{ac Peninsula. The area belongs to the Mediterranean phyto-geographical region with thermophilous evergreen forests of Holm Oak Quercus ilex, especially Orno- Quercetum ilicis and Ostryo-Quercetum ilicis. In degraded areas, e. g. garigue, Erico-Cistetum cretica is more common. Beside the already mentioned characteristic species of forest associations, the more common tree species found in the area are: Pinus halepensis, P. nigra dalmatica, P. pinaster, Acer monspes-sulanum, Quercus pubescens etc. (Jasprica & Kova~i} 1997, own data). The most important cultural plants in the area are olive tree and vine. 2.2. Method For owl censuses the playback method as suggested by Samwald & Samwald (1992) was used. The efficiency of playback was tested for some owls (e.g. Tengmalm’s Owl Aegolius funereus and Tawny Owl Strix aluco; Holmberg 1979, Redpath 1994), but there is no data available for the Eurasian Scops Owl. The efficiency of playback can be extremely variable between owl species (Zuberogoitia & Campos 1998). So far we can only speculate on the efficiency of this method for the discussed species. Still, Eurasian Scops Owls react intensively to playbacks if played near their territories (Zuberogoitia & Campos 1998). For the present study I censused owls in the urban areas only. Count points were selected on exposed sites, where the whole area of the settlement could be covered. Position of every singing male was drawn into the map to Duba D. Vrućica» • Trpanj • G. Vrućica KošarniDo« #županje»!}0una Zakotarac« #Prizdrina °Zakamenje Potomje» ¦ Pijavičino Sreser Janjina < o Drače t Popova Luka Figure 1: Study area of Pelje{ac Peninsula (S Dalmatia, Croatia) with marked human settlement that were searched for Eurasian Scops Owls, with the size of dots delineating ecological density (calling males/10 ha) Slika 1: Obravnavano obmo~je polotoka Pelje{ac (ju`na Dalmacija, Hrva{ka) z ozna~enimi naselji, kjer je bil opravljen popis velikih skovikov. Velikosti pik ponazarjajo ekolo{ke gostote (pojo~i samci/10 ha). 150 ACROCEPHALUS 22 (108): 149 — 154, 200I avoid doubling. Presumably, all territorial males within the settlements investigated could be counted with the aid of the described method. Each settlement was visited once a year. Census work was carried out in spring time 1998 from the end of April to the beginning of May, which seems to be the best time for censusing Eurasian Scops Owls (Zuberogoitia & Campos 1998, Denac 2000, [tumberger 2000). Weather conditions could have affected vocal activity of owls significantly (Clark & Anderson 1997, Zuberogoitia & Campos 1998), so fieldwork was performed only on calm and clear nights. Additional censuses took place in 1997, 2000 and 2001, but not all settlements were included in those years. As reference areas for the calculation of ecological densities, the entire area of the settlements including non-urban and rural habitats in its immediate vicinity (gardens, parks, avenues, surrounding vineyards, etc.) was used. The correlation between ecological density and size of the settlements was tested with the Pearson correlation coefficient. The size of the Eurasian Scops Owl population in urban areas for the whole Pelje{ac Peninsula was estimated by using the average number of owls Table 1: Results of the Eurasian Scops Owl Otus scops calling males census in settlements of Pelje{ac Peninsula for the years 1997, 1998, 2000 and 2001 (-- = no data) Tabela 1: Rezultat popisa pojo~ih samcev velikega skovika Otus scops v vaseh Pelje{ca v letih 1997, 1998, 2000 in 2001 (-- = ni podatka) Settlement/ Naselje 1997 1998 2000 2001 counted in the investigated settlements extrapolated to the whole number of settlements in the area. Differences between sampling area and the whole area of the Peninsula in proportion to human settlements situated on the coast were tested with ?2-test. 3. Results During 1998, 90 calling males of Eurasian Scops Owl were counted in 18 settlements of central Pelje{ac Peninsula (Table 1). On the average, 5.0 ± 4.8 calling males were found per settlement. Settlements with large numbers of Eurasian Scops Owls were surrounded with cultivated areas, mostly by vineyards and gardens. The highest Eurasian Scops Owl ecological densities were found in Prizdrina (9.3 calling males/10ha) and Gornja Vru}ica (8.3 calling males/10ha), the lowest at Sreser (0.6 calling males/10ha), Duba (0.8 calling males/10ha) and Table 2: Overview of settlement sizes, altitudes and breeding densities of the Eurasian Scops Owl Otus scops calling males in urban habitats of central Pelje{ac Peninsula in 1998 Tabela 2: Pregled velikosti naselij, nadmorskih vi{in in gostot pojo~ih samcev velikega skovika Otus scops v urbanih okoljih na osrednjem delu Pelje{ca v letu 1998 Settlement/ Altitude/ Area/ Ecol. density/ Naselje Nadm. vi{ina Povr{ina Ekol. gostota (m) (ha) (calling males/10ha) Donja Vru}ica 3 - Dra~e 0 - Duba 1 - Gornja Vru}ica 12 - Janjina 7 - Ko{arni Do 1 - Kuna 10 15 25 24 Oskoru{no 9 9 9 Pijavi~ino 5 7 - Popova Luka 4 - Potomje 12 14 - Prizdrina 7 5 5 Sreser 1 - Trpanj 9 - Zagruda 0 1 - Zakamenje 0 3 - Zakotarac 1 - @upanje selo 3 2 - Donja Vru}ica 180 12,1 2,5 Dra~e 0 13,0 0,0 Duba 3° 12,4 0,8 Gornja Vru}ica 130 14,5 8,3 Janjina 120 35,5 2,1 Ko{arni Do 320 3,5 2,9 Kuna 370 64,1 2,3 Oskoru{no 300 21,4 4,2 Pijavi~ino 290 30,6 1,6 Popova Luka 120 9,8 4,1 Potomje 270 72,3 1,7 Prizdrina 320 7,5 9,3 Sreser 0 17,7 0,6 Trpanj 0 93,6 1,0 Zagruda 280 5,0 0,0 Zakamenje 320 4,2 0,0 Zakotarac 290 2,7 3,7 @upanje selo 280 7,2 4,2 AV. / povp. 23,7 2,7 SD / std. odklon 26,4 2,6 151 Al Vrezec: The breeding density of Eurasian Scops Owl Otus scops in urban areas of Pelje{ac Peninsula in southern Dalmatia Trpanj (1.0 calling males/10ha) (Table 2). The latter three villages are situated on the coast (Figure 1). Ecological density did not correlate with the size of the settlement (R = -0.22, ns). 30 25 20 15 10 I! S* 5 1997 1998 1999 2000 2001 Figure 2: Population dynamics of Eurasian Scops Owl Otus scops in the years 1997, 1998, 2000 and 2001, as established in the village of Kuna in central part of Pelje{ac Peninsula (in 1999, census was not carried out) Slika 2: Populacijska dinamika velikega skovika Otus scops v letih 1997, 1998, 2000 in 2001 v vasi Kuna v osrednjem delu Pelje{ca (v letu 1999 ni bilo popisa) In the village of Kuna, a long-term study on the Eurasian Scops Owl numbers was carried out. The population increased for at least 2/3 during the 1997 to 2001 period (Figure 2), but no significant changes could be found in other villages, e.g. Oskoru{no and Prizdrina (Table 1). The sampling area was representative for the entire Pelje{ac Peninsula with 1.9 settlements/10km2, the same as on the whole of Pelje{ac Peninsula. Of the 18 investigated human settlements, four were situated on the coast (22%). On the entire Pelje{ac Peninsula more settlements are situated on the coast (38%), but differences with sampling area were not significant (?2=1.5, ns). According to my calculations, around 345 breeding pairs may have bred in 1998 in all urban areas of the entire Pelje{ac Peninsula. 4. Discussion The present study was restricted to the breeding population of the Eurasian Scops Owl on Pelje{ac Peninsula, with special emphasis on its ecological densities in human settlements. According to accidentally collected data, I speculate that the main Table 3: Comparison of data on the Eurasian Scops Owl Otus scops crude and ecological densities (data converted into calling males/10ha) Tabela 3: Primerjava podatkov o splo{nih in ekolo{kih gostotah velikega skovika Otus scops (podatki so prera~unani na enoto pojo~i samci/10ha) Location / Lokacija Density /Gostota Reference area/ Source / Vir (calling males/10ha) Referen~na povr{ina Crude density Croatia (Pelje{ac) o.i - 0.15 93 km2 this work / to delo Slovenia (Gori~ko) 0.05 442 km2 Štumberger (2000) Slovenia (Ljubljansko barje) 0.02 - 0.04 163 km2 Senegačnik (1998), Denac (2000) Austria (Steiermark) 0.005 204 km2 Samwald & Samwald (1992) Slovakia (Krupinska planina) 0.008 150 km2 Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) France (Ile d'Oleron) 0.03 - 0.04 175 km2 Bavoux et al. (1991) Ecological density Croatia (Pelje{ac) 0.6 - 9.3 2.7 - 93.6 ha this work / to delo Croatia (Krk)1 50.0 2 ha Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) Slovenia (Gori~ko) 0.2 - 0.6 1 - 25 km2 Štumberger (2000) Austria (S Tyrol)1 50.0 1 ha Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) Austria (Steiermark) 0.3 2.4 km2 Samwald & Samwald (1992) Swizerland (Valais central) 1.7 - 2.4 100 ha Mebs & Scherzinger (2000) Italy (NE Italy) 0.2 - 0.4 400 ha Bavoux et al. (1997) Romania (Reghin)1 83.0 0.6 ha Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) France (Port-Cros) 0.4 - 0.5 306 ha Glutz von Blotzheim & Bauer (1994) See the text for explanation / za razlago glej besedilo 152 ACROCEPHALUS 22 (108): 149 — 154, 200I part of the Pelje{ac Peninsula population is actually concentrated in urban areas and their surroundings, for which I have two explanations: (1) large areas of Pelje{ac Peninsula are covered with dense forests (which are unsuitable for the species Bavoux et al. 1997), and (2) due to roadside lamps, which are mainly restricted to settlements and attract large numbers of insects, the density and availability of large insects are higher in and around human settlements. Therefore the total number of breeding pairs for the entire area of Pelje{ac Peninsula is probably not significantly higher than the calculated one (345 pairs). According to the population dynamic recorded in the village of Kuna, we could conclude that total size of the Eurasian Scops Owl population on Pelje{ac Peninsula is between 230 to 575 pairs. Estimate of crude density of the species population on the Peninsula amounts to 10 - 15 pairs/10km2. These are very high values in comparison to other studies (Table 3), indicating that the Eurasian Scops Owl is a very common and well distributed bird species on Pelje{ac Peninsula. One of the characteristics of the species is that it can be locally very concentrated in some areas (Cramp 1985) or it can form calling groups ([tumberger 2000). All high estimates of breeding densities published in literature were acquired from such clumps. Densities in clumps are higher than those calculated for larger areas; > 50 km2 (Table 3), so densities of clumps could be treated as ecological density (the number per unit of habitat space -available area that can actually be colonised by the population; Odum 1971). Ecological densities of Eurasian Scops Owls established on Pelje{ac in different clumps (e.g. breeding population in settlements) are high to middle ranged in comparison with values from other studies (Table 3). Extremely high ecological densities on the island of Krk (Croatia), in S Tyrol (Austria) and Reghin (Romania) were acquired from small sized reference areas ranging in size from 0.6 to 2 ha, which could be the reason for the extreme density values in these areas. Due to the suitability of surrounding habitats of the settlements investigated on Pelje{ac, ecological densities in clumps were highly variable (0.6 – 9.3 calling males/10ha). From the collected data it can be concluded that settlements inside the Peninsula (1.6 – 9.3 calling males/10ha) are more suitable than those on the coast (0.6 – 1.0 calling males/10ha). The results proved that ecological density was not correlated with the size of the settlements, so other ecological parameters seem to be more important. The highest ecological densities were recorded in settlements surrounded by extensive cultivated landscapes mixed with maquis and small woods, which seems to be, according to many other researchers, the most suitable breeding habitat for this typically Eastern European-Mediterranean species (Mikkola 1983, Cramp 1985, Sara 1990, Mebs & Scherzinger 2000). Acknowledgements: My sincere thanks go to Borut Rubini~ for his help during fieldwork, to Dr. Davorin Tome for his critical remarks on the manuscript, and to Milijan Ši{ko for preparing a map. 5. Povzetek Leta 1998 so bili na polotoku Pelje{ac (ju`na Dalmacija, Hrva{ka) popisani pojo~i samci velikega skovika Otus scops v 18 naseljih na obmo~ju, velikem 93 km2. Uporabljena je bila metoda izzivanja s posnetkom. Pre{tetih je bilo 90 pojo~ih samcev velikega skovika. Avtor ocenjuje, da je populacija velikih skovikov, gnezde~ih v urbanih okoljih, leta 1998 na celotnem polotoku {tela okoli 345 parov, ki naj bi po njegovem mnenju sestavljala tudi ve~ji del na Pelje{cu gnezde~e populacije z ocenjeno gostoto 10 – 15 parov/10km2. Celotna populacija velikega skovika na Pelje{cu je ocenjena na 230 do 575 parov. V delu so predstavljene tudi ekolo{ke gostote urbano gnezde~e populacije v razli~nih skupinah. Ekolo{ke gostote so med skupinami zelo nihale (0.6 – 9.3 pojo~ih samcev/10ha), vendar so bile skupine z vi{jimi ekolo{kimi gostotami najdene le na celinskem delu polotoka. V raziskavi soodvisnost med velikostjo naselja in ekolo{ko gostoto ni bila potrjena. 6. References Bavoux, C., G. Burneleau & P. Nicolau-Guillaumet (1991): Aspects de la biologie de reproduction du Hibou petit-duc Otus scops. Alauda 59 (2): 65-71. Bavoux, C., G. Burneleau & P. Nicolau-Guillaumet (1997): Scops Owl Otus scops. In: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, London. Clark, K.A. & S.H. Anderson (1997): Temporal climatic and lunar factors affecting owl vocalizations of western Wyoming. J. Raptor. Res. 31 (4): 358-363. Cramp, S. (eds.) (1985): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa, The Birds of the Western Palearctic. Vol. I V. Oxford University Press, Oxford, New York. Denac, K. (2000): Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999. Acrocephalus 21 (98-99): 35-37. 153 Al Vrezec: The breeding density of Eurasian Scops Owl Otus scops in urban areas of Pelje{ac Peninsula in southern Dalmatia Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 9, Columbi-formes – Piciformes. AULA-Verlag, Wiesbaden. Holmberg, T. (1979): Point transect census of Tengmalm’s Owl – a methodological study. Var Fagelvärld 38: 237-244. Jasprica, N. & S. Kova~i} (1997): Vascular flora of the central part of Pelje{ac peninsula. Nat. Croat. 6 (4): 381-407. Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednjih dvjesto godina. Larus 46: 1-112. Luka~, G. (1998): List of Croatian Birds. Nat. Croat. 7 (Suppl. 3): 1-160. Mebs, T. & W. Scherzinger (2000): Die Eulen Europas. Franckh-Kosmos, Stuttgart. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, Calton. Odum, E.P. (1971): Fundamentals of Ecology. W.B. Saunders Company, Philadelphia, London, Toronto. Redpath, S.M. (1994): Censusing Tawny Owls Strix aluco by the use of imitation calls. Bird Study 41: 192-198. Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb. Samwald, O. & F. Samwald (1992): Brutverbreitung und Bestandsentwicklung der Zwergohreule (Otus scops) in der Steiermark. Egretta 35 (1): 37-48. Sara, M. (1990): Aspetti della nicchia ecologica degli strigiformi in Sicilia. Naturalista sicil. S. I V, XIV (suppl.): 109-122. Senega~nik, K. (1998): Popis velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 19 (90-91): 143-146. Snow, D.W. & C.M. Perrins (eds.) (1998): The Birds of the Western Palearctic 1, Non-Passerines. Oxford University Press, Oxford, New York. [tumberger, B. (2000): Veliki skovik Otus scops na Gori~kem. Acrocephalus 21 (98-99): 23-26. Vrezec, A. (2000): Veliki skovik Otus scops in ~uk Athene noctua. Acrocephalus 21 (98-99): 85. Vrezec, A. (2001): Veliki skovik Otus scops. Acrocephalus 22 (106-107): 131. Zuberogoitia, I. & L.F. Campos (1998): Censusing owls in large areas: a comparison between methods. Ardeola 45 (1): 47-53. Arrived / Prispelo: 6.1.2002 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 154 ACROCEPHALUS 22 (108): 155 — 158, 200I Raz{irjenost in gostota koza~e Strix uralensis na Kra{ici v Savinjskih Alpah Distribution and density of the Ural Owl Strix uralensis on Mt. Kra{ica in the Savinja Alps (N Slovenia) Jo`e Svetli~i~1 & Tone Kladnik2 1 Zadre~ka 9, SI-3331 Nazarje, Slovenija, e-mail: joze.svetlicic@siol.net 2 Zadre~ka 15, SI-3331 Nazarje, Slovenija, e-mail: tone.kladnik@amis.net The paper deals with the distribution, territory size and density of the Ural Owl Strix uralensis on Mt. Kra{ica (N Slovenia). In the study area covering 860 ha, a census of calling males was carried out with the aid of the mapping method in 2000. Six males and one female were recorded. Four of the males were territorial calling males. The ecological density was 4.6 pairs per 10 km2. The altitudinal distribution of the recorded owls was between 700 and 1000 m a.s.l. (median = 850 m, n = 4). Distances between central points of the territories varied from 450 to 1200 m (median = 800 m, n = 4). On the basis of the location of the male calling at Lovrenc site, an approximate territory of one pair was estimated. It may cover about 40 ha. Beside the Ural Owl, three pairs of Tawny Owl Strix aluco with the altitudinal distribution between 370 in 800 m a.s.l. (median = 600 m, n = 5), two males of Tengmalm’s Owl Aegolius funereus, and one pair of Pygmy Owl Glaucidium passerinum were recorded. The paper also discusses the negative effect of wood exploitation and supports the idea to introduce a temporary ban on the activities concerning cutting and transporting wood as well as on construction works between November 1st and July 31st. The authors also propose a permanent protection of traditional Ural Owl’s breeding areas of at least 5 ha. Klju~ne besede: Strix uralensis, koza~a, raz{irjenost, gostota, velikost teritorija, vi{inska raz{irjenost, Slovenija Key words: Strix uralensis, Ural Owl, distribution, density, territory size, altitudinal distribution, Slovenia 1. Uvod V Zgornji Savinjski dolini je koza~a Strix uralensis splo{no raz{irjena vrsta visokogorskih me{anih gozdov Abieti Fagetum prealpinum, redkeje pa se pojavlja v drugih gozdnih zdru`bah (Miheli~ et al. 2000). Kra{ica je najni`e le`e~i gozdni predel v Zgornji Savinjski dolini, naseljen s koza~o. Zaradi enostavnega dostopa je priro~en in zanimiv objekt za favnisti~na raziskovanja (Svetli~i~ 1995, Vogrin 1999 & 2000). Na Kra{ici je bila koza~a dokumentirano opa`ena leta 1992 v predelu Borovnjak, sicer pa je tu domnevno `ivela `e prej. Namen ~lanka je predstaviti raz{irjenost, ekolo{ko gostoto, velikost teritorija, oddaljenost med gnezdi{~i in vi{insko raz{irjenost koza~e na Kra{ici. V ~lanku so primerjani tudi rezultati popisov v letih 1995 (Svetli~i~ 1995) in 2000. 2. Metoda in opis obmo~ja 2.1. Metoda Raz{irjenost koza~ sva ugotavljala s popisom obmo~no ogla{ajo~ih se samcev s kartirno metodo. Obmo~je raziskave sva razdelila na manj{e predele, ob upo{te-vanju ve~krat testirane predpostavke, da se ogla{anje samca koza~e sli{i najmanj 500 m dale~ (Vrezec 2000). Popisovala sva po gozdnih cestah, vlakah in stezah. V ~asu popisa sva obhodila ({teto enkrat) 24,3 I55 J. Svetli~i~ & T. Kladnik: Raz{irjenost in gostota koza~e Strix uralensis na Kra{ici v Savinjskih Alpah km gozdnih prometnic, kar je 283 m na 10 ha gozdne povr{ine. Popis sva za~ela 10.2. in ga zaradi popolnega olistanja bukve in s tem slab{e sli{nosti zaklju~ila 15.5.2000. Popisovala sva 38 dni. Od izhodi{~a, do katerega sva se pripeljala z vozilom, sva pe{ popisovala od prvega mraka naprej. Vsak popis pa je trajal najmanj 3 ure. Na popisu sva poleg koza~e popisovala tudi druge vrste sov. V izra~unu ekolo{ke gostote sva kot gnezde~i par {tela le obmo~no aktivne samce. Velikost teritorija enega para koza~e sva ocenila s pomo~jo {estih mest ogla{anja samca v predelu Lovrenc. Mesta ogla{anja sva dolo~ala od 14. 2. do 13. 3.2000. S pomo~jo ra-~unalni{kega programa mapinfo professional sva ta mesta vnesla na karto, povr{ino zaokro`ila po topografskih lo~nicah in izra~unala povr{ino. Nadmorsko vi{ino in razdaljo med sosednjimi samci sva merila s sredi{~ne to~ke teritorija oziroma lokacije potencialnega gnezdenja. To to~ko sva povzela po lokaciji najpogostj{ega ogla{anja samca oziroma te`i{~ne to~ke med lokacijami ogla{anja samca. Ta to~ka je navadno oddaljena do najve~ 100 m od lokacije gnezda (lastna opazovanja). Zaradi primerjave s popisom sov na Kra{ici v letu 1995 (Svetli~i~ 1995) sva poleg koza~e bele`ila pojavljanje in lokacije drugih vrst sov. Popisa sta bila opravljena po enaki metodologiji in v enakem ~asu. 2.2. Opis obmo~ja Kra{ica je najvi{ji in najbolj gozdnat del pogorja Dobrovlje, ki se razprostira vzhodno od Menine med spodnjo in Zgornjo Savinjsko dolino in je zadnji ~len gorskega sveta, ki ga {e pri{tevamo k Savinjskim Alpam (Melik 1954). Kra{ica je 860 ha velik, nenaseljen gozdni kompleks. Upravno sodi v ob~ino Nazarje, krajinsko pa v Zgornjo Savinjsko dolino. Na jugu meji na ob~ino Vransko, na zahodu na pas [trukljevih pe~i nad Rovtom in na vzhodu na pas prepadnih Zakrajskih pe~i nad Mostnim grabnom. Na severu jo omejuje Zadre~ka dolina (med [mar-tnom ob Dreti in Pustim poljem). Kra{ica se z dolinskega dna pri 370 m n.v. prek strmih pobo~ij vzpne in prevesi na vr{no planoto. Najvi{ja vrhova sta Tolsti vrh (1077 m n.v.) in [entjo{ki vrh (1077 m n.v.). Strma pobo~ja pora{~ajo prete`no bukovi gozdovi, vr{na planota pa je porasla z iglastimi in me{animi gozdovi, ki jih prekinjajo otoki starih bukovih sestojev. Med njimi sta najpomembnej{a gozdna rezervata [entjo{ki vrh (7,3 ha) in Tolsti vrh (3,5 ha). Glavnino gozdov uvr{~amo v jelovo bukovje Abieti Fagetum prealpinum. Ob vzno`ju pa najdemo tudi manj{e povr{ine jelovih 156 gozdov Galio Abietetum in bukovih gozdov Querco Lusulo Fagetum. Odnos med listavci in iglavci je (v lesni zalogi) 30% proti 70% v korist iglavcev. Povpre~na hektarska lesna zaloga zna{a 290 m3. Dele` razvojnih faz (v lesni zalogi) je: mladovja 12%, drogovnjaki 13%, debeljaki 18 %, sestoji v obnovi 47%, dvoslojni sestoji 7% in raznomerni sestoji 3%. 3. Rezultati in diskusija 3.1. Raz{irjenost Ob popisu sva registrirala eno samico in {est samcev koza~e. Obmo~no aktivni so bili le {tirje samci. Po predpostavki, da za gnezde~i par {tejemo le obmo~no aktivne samce, zaklju~ujeva, da so v letu 2000 na Kra{ici gnezdili 4 pari koza~. Med {tirimi pari so trije zasedli stara gnezdi{~a. ^etrti je zasedel novo, ki je bilo prej gnezdi{~e koconogega ~uka Aegolius funereus. Pri enem izmed omenjenih samcev sva opazila samico, pri dveh pa sli{ali redko ogla{anje, s katerim `e sparjeni samec kli~e samico h gnezdu (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994). Druga dva samca sta bila kljub ve~kratnim obiskom lokacij, na katerih sta se zadr`evala, opa`ena oziroma sli{ana le po dvakrat. Tudi na ve~kratno izzivanje s posnetkom se nista odzvala. Zato ju v izra~unu gostote nisva upo{tevala kot par. 3.2. Ekolo{ka gostota Izra~unana ekolo{ka gostota je zna{ala 4,6 para/10 km2. To se ujema z ugotovljenimi 4-5 pari/10km2 v Trnovskem gozdu (Benussi & Genero 1995) in oceno za sne`ni{ko – javorni{ki kompleks (Miheli~ et al. 2000). Ni`ja od teh je gostota koza~ na Krimu (Vrezec 1997) in Ljubljanskem vrhu (Vrezec 2000), kjer se je gibala med 2,2 in 3,3 para/10 km2, ter gostota koza~ iz poljskih Karpatov (Czuchnowski 1993), kjer je bila na 60 km2 velikem obmo~ju ugotovljena gostota 3,0 para/10 km2, sicer pa so se se v tem delu Karpatov gostote gibale med 2,4 in 3,0 para/10 km2. V severni Evropi ([vedska, Finska, Rusija) so ekolo{ke gostote manj{e in so se gibale od 0,6 - 2,4 para/10 km2 (Mikkola 1983, Pietiäinen & Saurola 1997). 3.3. Velikost teritorija Ocenjeni teritorij para koza~e z Lovrenca je meril 40 ha. Mebs (1980) ocenjuje, da je povr{ina teritorija koza~e primerljiva s povr{ino teritorija lesne sove Strix aluco. Ta se v zahodni in srednji Evropi giblje med 25 ACROCEPHALUS 22 (108): 155 — 158, 200I in 30 do 50 ha (Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), kar je blizu na{im ugotovitvam. V severni Evropi ([vedska, Finska, Rusija) so ocenili velikost teritorija koza~e v optimalnem na 4,5 do 10,0 km2 (Mikkola 1983, Pietiäinen & Saurola 1997), kar je 10-20krat ve~ od ocene na Kra{ici. 3.4. Razdalja med sredi{~nimi to~kami teritorijev (gnezdi koza~e) Ve~ina parov koza~e je mejila z dvema konkuren-~nima paroma. Najmanj{a razdalja 450 m je bila izmerjena med paroma pod Tolstim vrhom in pri [inkarjevi ko~i. Lo~ena sta bila s strmim grebenom in 200 metrko vi{insko razliko. Najve~ja razdalja je zna{ala 1200 m (mediana = 800 m, n = 4). O najmanj{i razdalji med gnezdi koza~ je poro~al [vehlik (v Glutz von Blotzheim & Bauer 1994), ki navaja, da so v izjemnem letu 1977 na Salzburger Bergladu gnezdili trije pari le 300 m oziroma 500 m narazen. Sicer pa tam gnezdijo koza~e 2-5 km vsaksebi. Benussi & Genero (1995) za Trnovski gozd navajata povpre~no razdaljo med gnezdi koza~ 1000 m, kar je blizu najinim ugotovitvam. Domnevava, da je imel vpliv na veliko obmo~no aktivnost samcev oziroma na gnezdenje koza~e in drugih vrst sov v letu 2000 bukov obrod v letu 1999. V letu po bukovem obrodu se namre~ mo~no pove~a {tevilo malih sesalcev (Bäumler & Hohenadl 1980, Trilar 1991, Svetli~i~ 1995). Na ta pojav se sove odzovejo z mno`i~nim gnezdenjem in posledi~no vi{jo nataliteto (Saurola 1982, Nadler, 1996, Stürzer 1998a, b). 3.5. Vi{inska raz{irjenost Na Kra{ici so bili pari koza~e porazdeljeni od 700 do 1000 m n.v. (mediana = 850 m n.v., n = 4). Mediana je enaka srednji vrednosti vi{inske raz{irjenosti koza~e v Sloveniji (Miheli~ et al. 2000), a je za 250 m ni`ja od srednje vi{ine lokacij potencialnih gnezd koza~e v Zgornji Savinjski dolini (mediana = 1100 m n.v., n =17). 3.6. Popis drugih vrst sov Na Kra{ici sva v popisu leta 2000 poleg koza~e zabele`ila tudi lesno sovo Strix aluco, koconogega ~uka in malega skovika Glaucidium passerinum. V obmo~ju raziskave sva zabele`ila tri pare lesne sove. Pari te sove so bili porazdeljeni med 370 do 800 m n.v. (mediana = 600 m, n = 5), kar je povpre~no 250 m ni`je od vi{inske raz{irjenosti koza~e. Zanimiv primer bli`ine med gnezdenjem koza~e in lesne sove sva v letu 2000 zabele`ila v predelu hriba Lovrenc, kjer sta koza~a in lesna sova gnezdili le 420 m narazen. V obmo~ju sva zabele`ila tudi dva samca koconogega ~uka na lokacijah Kozji laz 870 m n.v. in Laj{~ 1050 m n.v., par malih skovikov pa pri Gori~arjevi ko~i (930 m n.v.). Za primerjavo se v Zgornji Savinjski dolini se koconogi ~uk v gnezditvenem obdobju pojavlja med 630 in 1580 m n.v. (mediana = 1375 m n.v., n = 18), mali skovik pa med 930 in 1710 m n. v., (mediana = 1390 m n.v., n = 30). 3.7. Primerjva med popisoma 1995 in 2000 Edino veliko razliko med letoma 1995 in 2000 sva ugotovila pri koconogem ~uku (tabela 1). Leta 1992 je bil v srednji Evropi t.i. “stoleten” obrod smreke Picea abies z iztresom semena v zimi in pomladi 1993, kar je omogo~ilo mno`i~no gnezdenje sov (Nadler 1996), ki smo ga zabele`ili tudi pri nas (najdena tri gnezda koza~e). Domnevava, da je bila smrtnost mladi-Tabela 1: Obmo~no aktivni samci sov (pari) v letih 1995 in 2000 Table 1: Territorially active owl males (pairs) during 1995 and 2000 Vrsta/ Kozača Lesna Koconogi Mali Species sova čuk skovik Strix Strix Aegolius Glaucidium uralensis Aluco funereus passerinum Popis 1995 3 (1) 3 6 1 Popis 2000 4 (2) 3 2 1 ~ev koconogega ~uka in drugih sov v zimi 1993/94 nizka. Jeseni 1994 je bogato semenila bukev Fagus sylvatica z za~etkom iztrosa semena v septembru istega leta. Iz tega sklepava, da so bila leta 1993, 1994 in 1995 ugodna za gnezdenje sov. 3.8. Vpliv gozdarskih del na gnezditev koza~e V {ir{em okolju [entjo{kega vrha sta intenzivna graditev vlak in se~nja v mesecu februarju in marcu 2000 povzro~ili velik nemir. Tu sicer redno gnezdi koconogi ~uk, redkeje pa koza~a in mali skovik. Kljub pogostim obhodom pa v tem predelu v letu 2000 nisva zaznala ogla{anja nobene od na{tetih sov. Podobna motnja, a v manj{em obsegu in z bla`jim u~inkom, se je dogodila v predelu Lovrenc. Zaradi nemira je par koza~e zapustil svoje tradicionalno 157 J. Svetli~i~ & T. Kladnik: Raz{irjenost in gostota koza~e Strix uralensis na Kra{ici v Savinjskih Alpah gnezdi{~e v dimni{kem duplu jelke in se za 400 m prestavil na novo lokacijo, s katere se je sicer `e prej ob~asno ogla{al. Iz teh ugotovitev sledi, da je na gnezdi{~ih koza~e obvezna ~asovna omejitev gozdarskih del med 1.11. in 31.7. naslednjega leta. Priporo~ava trajno zavarovanje rednih gnezdi{~ koza~e na povr{ini najmanj 5 ha. Zahvala: Predvsem se zahvaljujeva prijatelju g. Milanu Cajnerju, ki nama je tako kot pri prvem popisu tudi tokrat redno poro~al o svojih opa`anjih. Za posredovanje podatkov iz GIS-a in pomo~ pri kartografiji se zahvaljujeva prijatelju Gregorju [tancarju iz Zavoda za gozdove Slovenije, za prevod povzetka v angle{~ino in nasvete pa prijatelju Toma`u Gerlu. 4. Povzetek ^anek obravnava raz{irjenost, gostoto in oceno velikosti teritorija koza~e Strix uralensis na Kra{ici (S Slovenija). Na obravnavanem obmo~ju s povr{ino 860 ha je bil leta 2000 napravljen popis obmo~no ogla{ajo~ih se samcev po kartirni metodi. Ugotovljenih je bilo {est samcev in ena samica. Obmo~no aktivni so bili {tirje samci. Ekolo{ka gostota je bila 4,6 para/10km2. Nadmorska vi{ina sredi{~nih to~k teritorijev oziroma potencialnih gnezd je bila med 700 in 1000 m (mediana = 850 m, n = 4). Razdalje med te`i{~i teritorijev oziroma med potencialnimi gnezdi so bile med 450 in 1200 m (mediana = 800 m, n = 4). Na podlagi lokacij obmo~nega ogla{anja samca koza~e s predela Temenic je bila ocenjena povr{ina teritorija enega para koza~ na 40 ha. Razen koza~e so bili na Kra{ici opa`eni 3 pari lesne sove Strix aluco z vi{insko raz{irjenostjo med 370 in 800 m (mediana = 600 m, n = 5), dva samca koconogega ~uka Aegolius funereus in 1 par malega skovika Glaucidium passerinum. ^lanek obravnava negativni vpliv gozdarske dejavnosti na gnezdenje koza~e. Avtorja priporo~ata omejitev gozdarskih del med 1.11. in 31.7. na gnezdi{~ih koza-~e in trajno zavarovanje habitata rednih gnezdi{~ ko-za~e na povr{ini najmanj 5 ha. 5. Literatura Bäumler, W & W. Hohenadl, (1980): Über den Einfluß alpiner Kleinsäuger auf die Verjüngung in einer Bergmischwald der Chiemgauer Alpen. Forstw. Cbl. 99: 207-221. Benussi, E. & F. Genero (1995): L´ Allocco degli Urali (Strix uralensis macroura) nel Trnovski gozd (Slovenia), censimento in unarea campione. Suppl. Ric. Biol. Selvagiga 22: 563-568. 158 Czuchnowski, R. (1993): Ekologia rozrodu puszcyka uralskiego Strix uralensis w puszczy Niepolomickej. Remiz 2 (1): 7-11. Glutz von Blotzheim, U.N. & K.M. Bauer (1994): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd. 9. Aula - Verlag GmbH, Wiesbaden. Mebs T. (1980): Eulen und Käuze. Kosmos Naturführer 5 Aufl., Stuttgart. Melik, A. (1954): Slovenija. Geografski opis II. Opis slovenskih pokrajin, prvi zvezek, Slovenski alpski svet. Slovenska Matica, Ljubljana. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98- 99): 9 – 22. Mikkola H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, London. Nadler, K. (1996): Massenuberwinterung des Sperligs-kauzes Glaucidium passerinum im mittleren Mühlviertel / Oberosterreich. Egretta 39 (1-2): 55-70. Pietiäinen, H. & P. Saurola (1997): Ural owl Strix uralensis. In: Hagelmeier, W.J.M. & M.J. Blair (eds.) (1997): The EBCC Atlas of European Brading Birds, T& AD Poyser, London. Saurola, P. (1982): Dinamikder Eulenpopulation im Licht finischer Beringungsergebnisse. Ber. Vogelwarte Hiddensee 2: 5-21. Svetli~i~ J. (1995): Skrivnostne sove (povzetek raziskovalnih nalog na temo sov na posvetu - gozd in `ivalski svet). Savinjsko gozdarsko dru{tvo, Nazarje. Stürzer. J.S. (1998a): Bestandsentwicklung und Nahrungsökologie von Habichtskauz Strix uralensis und Waldkauz Stric aluco im Nationalpark Bayerischer Wald. Orn. Anz. 37: 109-119 Stürzer, J.S. (1998b): Habitatwahl des Habichtskauzes (Strix uralensis) im Nationalpark Bayerischer Wald. Orn. Anz. 37: 193-201. Trilar, T. (1991): Populacijska gostota, biomasa in reprodukcija malih sesalcev v dinarskem bukovo-jelovem gozdu na Sne`niku v letih 1988-1990. Magistrska naloga Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za biologijo. Vogrin, M. (1999): Favna Dobrovelj z naravovarstvenimi smernicami in s predlogom za zavarovanje. Naro~nik Ob~ina Nazarje. Vogrin, M. (2000): Gnezdilci zdru`be Abieti Fagetum prealpinum pri [entjo{kem vrhu na Dobrovljah. Sodobno kmetijstvo 33 (2): 55-61. Vrezec, A. (1997): Opazovanja sov na Krimu pri Ljubljani. Falco 12: 45-47. Vrezec, A. (2000): Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu. Acrocephalus 21 (98-99): 39-41. Arrived / Prispelo: 11.4.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 Acrocephalus 22 (108): 159 – 161, 2001 New data on distribution of the Masked Shrike Lanius nubicus in Macedonia: further evidence for the expansion of its range on the Balkan Peninsula Novi podatki o raz{irjenosti zakrinkanega srakoperja Lanius nubicus v Makedoniji: nadaljnji dokazi o {irjenju areala te vrste na Balkanskem polotoku Metodija Velevski Bird Study and Protection Society of Macedonia, Institute Macedonia, e-mail: velevski@mol.com.mk The breeding area of the Masked Shrike Lanius nubicus in Europe is restricted to the southern parts of the Balkan Peninsula, where the species breeds in the Mediterranean warm temperate zone of S and E Greece, Bulgaria and Turkish Thrace. Throughout its European distribution area, the species is a rather rare breeder. However, according to V a t e v et al. (1980) and the EBCC Atlas of European Breeding Birds (Gillings & Hallmann 1997), there has recently been a slight increase in the numbers and range of the Bulgarian population. In Macedonia, the species occurs only in the southernmost parts of the country. For the first time it was recorded here by Lorenz Müller of the Macedonian Commission of National Studies (Mazedonische Landeskundliche Kommission) (Stresemann 1920, Makatsch 1950, 1952), who observed a pair near the village of Kalkovo (Kalukovo), 10 km NE of Valandovo (UTM FL27), in the summer of 1917 and managed to collect an immature bird at the same location on August 26th 1917. In the following year, two more males were collected by him near Valandovo (May 16th 1918, UTM FL37) and the village of Dedeli, 10 km SE of Valandovo (May 28th 1918, UTM FL37). Although the Masked Shrike is not mentioned in any other ornithological literature for Macedonia, two more unpublished records exist from the south of the country: An adult male in the Natural Museum of Belgrade (BEO600) dated May 9th 1954 originated from an orchard near Dojran (UTM FL46), leg. S.D. Matvejev (Vasi}, pers. comm.) and an observation near the village of Davidovo, 20 km SE of Demir Kapija, in tamarisk Tamarix sp. growth near an orchard and riparian forests of willows and poplars along the river Vardar (UTM FL27) derives from Slav~o Hristo-vski (pers. comm.) from August 16th 1998. Further evidence of the occurrence of the species in Macedonia concern the most recent records. On June 28th 1998, I saw an adult Masked Shrike near the of Biology, Faculty of Natural Sciences, MK-1000 Skopje, village of Katlanovo, 25 km SE of Skopje (UTM EM53). On August 1st 1999 I again observed, together with Luka Bo`i~ (Maribor) of DOPPS-BirdLife Slovenia, an adult bird and later on the same day the family of one adult and two juvenile birds on the banks of the river P~inja near the same village. Furthermore, two weeks later, on August 15th 1999, I saw a juvenile and another adult bird nearby (this one very probably of a second pair) in the same place. Subsequently, the species has very probably bred in this place in 1999. The habitat of the sightings near Katlanovo consists of cultivated land interspersed with hedges and on the river P~inja of river banks with tamarisk and poplar plantations. Additionally to my own observations, the species has also been seen along the Vardar river 12 km SE of Veles (UTM EM71) in a shrubland with Paliurus spina-christi and Juniperus oxycedrus, near the riverbank with poplars and willows, on June 2nd 2001 by Branko Micevski (pers. comm.), and in a small orchard adjoined by vineyards in the P~inja river valley near the village of ^elopek, 15 km NE of Kumanovo (UTM EM67), by Voislav Vasi} (pers. comm.) on June 9th 1989. So far this later record is the northernmost report of the Masked Shrike in Macedonia. According to the map in Figure 1, the Masked Shrike is distributed along sections of the Vardar river valley and probably along the lower parts of the most or even all its tributaries as well. Additional research and surveys are urgently needed to establish the actual distribution and status of the species in Macedonia. From adjoining Bulgaria, the northernmost sightings and breeding records in 1976 were reported from the Kresna Gorge in the valley of the Struma river by V a t e v et al. (1980) from nearly the same latitude (just 0° 15’ more southerly) as our records near Katlanovo. As neither Karaman (1949) nor Dimovski (1968, 1972) make no mention as to the occurrence of the species in the Skopje Basin, it may be concluded that 159 M. Velevski: New data on distribution of the Masked Shrike Lanius nubicus in Macedonia: further evidence for the expansion of its range on the Balkan Peninsula O 1 2 3 4 5 6 7 8 9 O 1 2 3 4 5 6 7 8 9 O 1 2 3 4 5 6 7 D E F Figure 1: Location of known records of the Masked Shrike Lanius nubicus in Macedonia (UTM grid) Slika 1: Lokacije znanih zapisov o zakrinkanem srakoperju Lanius nubicus v Makedoniji (mre`a UTM) like in Bulgaria an expansion of the (breeding) range however, that the spreading has taken place along of the species has taken place in Macedonia in the other tributaries of Vardar as well. course of the last few decades. Acknowledgements: I thank Dr. Voislav Vasi} from the Natural History Museum in Belgrade and Dr. Branko Micevski and Slav~o Hristovski from the Institute of Biology in Skopje for the data they have kindly supplied me with. Summary Formerly known to be distributed only in the southernmost parts of Macedonia, the Masked Shrike Lanius nubicus has recently been found spreading north along the Vardar river and its tributary P~inja. The northernmost observation (in 1989) was made near the Yugoslav border, and the observations of families south of Skopje (in 1999) indicate a very probably breeding. The last observation (in 2001) only supports the assumption that spreading of its range took place along the Vardar river. It is very likely, 160 Povzetek Za zakrinkanega srakoperja Lanius nubicus, o katerem smo v preteklosti domnevali, da je raz{irjen samo v najju`nej{ih delih Makedonije, je bilo pred kratkim ugotovljeno, da {iri svoj areal severno ob reki Vardar in njegovem pritoku P~inji. Najseverneje je bil ta srakoper opa`en v bli`ini jugoslovanske meje (1989), opa`anja celih dru`in ju`no od Skopja (1999) pa `e govorijo o verjetnem gnezdenju v tem delu Makedonije. Zadnje opa`anje (2001) samo {e potrjujejo domnevo, da se areal vrste {iri vzdol` reke Vardar, zelo verjetno pa tudi vzdol` Vardarjevih pritokov. References Dimovski, A. (1968): Biogeographical and ecological characteristic of Skopje Basin. Ann. Fac. Sci. Nat. 20 : 6 – 70. ACROCEPHALUS 22 (108): 159 — l6l, 200I Dimovski, A. (1972): Changes in the composition of the ornithofauna of the Skopje Basin. Acta Mus. Mac. Sci. Nat. 13(3) : 41 – 64. Gillings, S. & B. Hallmann (1997): Masked Shrike Lanius nubicus. In: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (Eds.), The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London. Karaman, S. L. (1949): Ornithofauna of the Skopska Kotlina Basin. Larus 3: 196 – 280. Makatsch, W. (1950): Die Vogelwelt Macedoniens. Akad. Verlagsgesellschaft Geest & Portig, Leipzig. Makatsch, W. (1952): Verbreitungsgrenzen südosteuropäischer Vogelarten und ihre Veränderungen. Aquila 59-62: 339 – 346. Stresemann, E. (1920): Avifauna Macedonica. Verlag von Dults & Co., München. Vatev, I.T., P.S. Simeonov, T.M. Michev & B.E. Ivanov (1980): The Masked Shrike (Lanius nubicus Lichtenstein) – a breeding species in Bulgaria. Acta Zool. Bulgarica 15: 115 – 118. Arrived / Prispelo: 11.10.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 161 Acrocephalus 22 (108): 163 – 165, 2001 Lastovo – a new bottleneck site for the migratory Honey Buzzards Pernis apivorus? Lastovo – novo ozko grlo za sele~e se sr{enarje Pernis apivorus? Martin Schneider-Jacoby Euronatur, Konstanzer Str. 22, D-78315 Radolfzell, Germany, e- mail: Martin.Schneider-Jacoby@euronatur.org 1. Introduction Since the first alarming reports in the 1970s on the magnitude of annual bird killing in the Mediterranean countries, a lot of attention has been paid to several hotspots. The identification of bottleneck sites was important to estimate the impacts and to provide measures for their protection (Bijlsma 1987). For Croatia, information on migrating raptors is still poor, and only little is known about the impact of hunting on migrants. The preservation of the stop-over sites along the 5,780 km long Croatian coastline is an important goal of the country’s environmental policy (“Coast and islands: State and Threat” in Radovi} 2000). 2. Method The island of Lastovo, Croatia, was visited in the period from August 22nd 2001 to September 3rd 2001. Most observations of the migrating Honey Buzzards were made from the beach during a family holiday. Flock size, location, time and direction of migration were registered (Table 1). Only twice I climbed the Hum mountain: on August 26th in the early morning hours to explore the site, and on August 31st at noon, after the first larger flock had arrived, but the weather changed and it was cloudy. 3. Results and discussion The observation of 221 migrating Honey Buzzards without a permanent monitoring in the few days at the beginning of the migration season (Table 1) indicates that large numbers of raptors cross the Adriatic Sea from the coast of Dalmatia (Figure 1). Four migrating Marsh Harriers Circus aeruginosus and two Montagu’s Harriers C. pygargus were also seen during the short holiday. With its 415 m high mountain “Hum”, Lastovo is an ideal site for the raptors to gain height before covering some 100 km long distance across the sea to Italy (Figure 1). For migrating birds of prey, long distance flights of 100 km or more are known from Table 1: Observations of Honey-buzzards Pernis apivorus on Lastovo, Croatia, from August 23th to September 3rd 2001 Tabela 1: Opazovanja sr{enarjev Pernis apivorus na Lastovu, Hrva{ka, med 23.8. in 3.9.2001 Date/ Datum Place/ Kraj Number/ Time/ [tevilo Ura Remarks/ Opombe 24.8. Lu~ica 8 11.00 25.8. Skrivena luka 12 13.15 26.8. Hum 1 7.00 29.8. Zaglav 1 14.00 Zaglav 2 16.30 31.8. Lu~ica 2 945 Lu~ica 40 10.15 1.9. Zaglav 50 16.00 30 16.10 3.9. Lu~ica 75 18.00 arriving from NNE over the sea coming low from the NE and using the upwinds at Hum flying over the top toward SSW (430 m high) low over forest towards Hum low over forest towards Hum arriving 100 m high from N (Kor~ula, Kom ?) using the upwinds over Lastovo, migrating SSW (Hum) arriving 100 - 200 high, using the upwinds arriving at a height of about 1000 m from NNW, both flocks continuing together very high towards Hum arriving 200 m high from NNE and continuing to fly SSW Total / Skupaj 221 163 M. Schneider-Jacoby: Lastovo – a new bottleneck site for the migratory Honey Buzzards Pernis apivorus? Figure 1: General map of raptor migration in the Mediterranean (Bijlsma 1987). The circle indicates the new migration corridor between the Dalmatian coast via Lastovo to Italy. Slika 1: Splo{na karta sele~ih se ujed v Sredozemlju (Bijlsma 1987). Krog ozna~uje novi migracijski koridor, ki poteka z dalmatinske obale prek Lastova v Italijo. several passages all over the world (Kerlinger 1989). The Croatian mainland with mountains, such as Biokovo Nature Park and the peaks of Pelja{ac Peninsula (Sv. Ilija 960 m ) as well as the island of Kor~ula (e.g. Hum 376 and Kom 508 m), are ideal starting points for the trans-Adriatic flight. One flock of Honey Buzzards was still about 1000 m high when flying over Lastovo and was observed only by chance following a lower flying flock with the 10 x 40 Zeiss binocular, which had arrived some minutes earlier (compare Kerlinger 1989). The other arriving buzzards needed the island to gain height again and were easy to see. As the coastal line near Split is vertical to the overall migration direction towards SW, it is understandable that the birds use the islands to cross the sea (Figure 1). Such island hopping is part of the water crossing behaviour of birds of prey (Kerlinger 1989). Lastovo is the last large island and appears to attract the birds from different directions (Table 1). It can be also used as a resting site during bad weather, as it has a more then ten plains with arable land - called “poljes” - dense Mediterranean evergreen forests with a high percentage of oak trees, and open dry rocky grassland. The island is a planned Nature Park in the Croatian Programme for Physical Planning (MPUGS 164 1999, map 18). It was not accessible in Yugoslav times for foreigners, but in the last few years the first tourists have arrived. It is reported by the locals that Italians are now visiting the island for “snipe” hunting. 4. Conclusion Crossing of the Adriatic Sea during autumn migration has not been described as a common phenomena as yet, but the dealt with observation indicates a migration route from Croatia to Italy (Figure 1). Further information on the number and phenology of migrating birds on Lastovo would be important to clarify the importance of the island. In South Germany, the peak migration of Honey Buzzards is August 29th at the Schwäbische Alb and August 30th at Lake Constance (Schuster et al. 1983). In Styria (Southeast Austria), the Honey Buzzard migrates later in September (Sackl in lit.). Considering that on Malta up to 300 Honey Buzzards were observed per day in autumn mostly between mid-September and early October (Sultana et al. 1975), the peak on Lastovo is expected to be after my observation period, which was from August 23rd to September 3rd 2001. A monitoring of the autumn migration from the Hum mountain seems to be the best solution to clarify the ACROCEPHALUS 22 (108): 163 — 165, 200I importance of the island. A cooperation with the fire control and the net of observation points along the coast and the island could also add some data and strengthen the system by bringing bird watchers to the mountains. The protection and a proper management of Lastovo Island, including land-use, would be important to preserve its potential value as a stop-over site in the Adriatic sea. In addition, more attention is needed to preserve other sites on the coast, especially wetlands, as the pressure by the Italian hunting guest is extremely high on Croatia’s avifauna, and as huge numbers of killed endangered and protected birds have been reported (e.g. Schneider-Jacoby 2000a for the Ferruginous Duck). A better protection of the unique sites as a basis for eco-tourism has been proposed (Schneider-Jacoby 2000b). Summary Between August 22nd 2001 and September 3rd 2001, 221 migrating Honey Buzzards were observed on the island of Lastovo, Croatia. This relatively large number of birds at the beginning of the autumn migration indicates a migration route from the coast of Dalmatia to Italy. Lastovo is an ideal stepping stone for raptors crossing the Adriatic Sea and should be protected as proposed by the Croatian Programme for Physical Planning. Further studies are needed to clarify the importance of this flyway. strategy and action plans. Ministry of Environment and Physical Planning, (Croatian edition: 1999: Pregled stanja biolo{ke i krajobrazne razlikonosti Hrvatske. Dr`avna uprava za za{titu prirode i okoli{a,) published in the official gazette under NN 81/99 dated August 3rd 1999, Zagreb). MPUGS – Ministarstvo prostornog ure|enja, graditeljstva i stanovanja (1999): Program prostornog ure|enja Republike Hrvastke. Zagreb. Schneider-Jacoby, M. (2000a): Freizeit und Entenschutz am Wasser – Sicherung der Brut- und Rastplätze von Kolbenenten und Moorenten in Deutschland. Schriftenreihe Landschaftspflege Naturschutz 60: 81 – 93, Bundesamt für Naturschutz, Bonn. Schneider-Jacoby, M. (2000b): Tourism and Nature Preservation – Basic Ideas for a Co-operation in Croatia. Turizam/ Tourism: 48 (4): 329-340. Sultana, S., C. Gauci & M. Beaman (1975): A guide to the birds of Malta. Malta Orn. Soc. Lux Press, Malta. Schuster, S. et al. (1983). Die Vögel des Bodenseegebietes. OAB – Ornitholgische Arbeitsgemeinschaft Bodensee, Konstanz. Arrived / Prispelo: 12.9.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 Povzetek Avtor pri~ujo~ega ~lanka je med 22.8. in 3.9.2001 na Lastovu v hrva{kem Jadranu opazoval 221 sele~ih se sr{enarjev. To razmeroma visoko {tevilo ptic v za~etku jesenske selitve govori o o~itni selitveni poti z dalmatinske obale v Italijo. Lastovo je torej idealno vmesno postajali{~e za ujede, ki pre~kajo Jadransko morje, in treba ga je vsekakor za{~ititi, tako kot je predlagano v hrva{kem programu za prostorsko na~rtovanje. Sicer pa bi bilo treba za razjasnitev pomena te migracijske poti opraviti {e nekaj nadaljnjih raziskav. References Bijlsma R.G. (1987): Bottleneck areas for migratory birds in the Mediterranean Region. ICBP, Study Report No. 18. Cambridge. Kerlinger, P. (1989): Flight strategies of migrating hawks. The University of Chicago Press, London. Radovi}, J. (2000): An overview of the state of biological and landscape diversity of Croatia with protection 165 ACROCEPHALUS 22 (108): 167 — 169, 200I Popis koza~e Strix uralensis macroura na Javornikih Census of the Ural Owl Strix uralensis macroura at Javorniki in Central Slovenia Janez Pre{ern1 & Ksenja Kohek2 1Fin`garjeva 3, SI-4270 Jesenice, Slovenija, e-mail: janez@biologija.org 2Jamova 48, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, e-mail: ksenjakohek@hotmail.com 1. Uvod Koza~a Strix uralensis je transpalearkti~no raz{irjena vrsta, pojavljajo~a se v borealnem pasu vse od Evrope do Japonske (Mikkola 1983). Njen areal se je kot posledica ledene dobe razdelil na dve lo~eni obmo~ji. Eno sega na Kitajsko, drugo pa v srednjo in ju`no Evropo. V Sloveniji je koza~a ledeni{ki relikt z oznako dinarskega favnisti~nega elementa boreal-nega tipa (Miheli~ et al. 2000). V Evropi se pojavljajo 3 podvrste koza~e, S. u. macroura `ivi v Sloveniji. Velikost populacije koza~e v Sloveniji je ocenjena na 400 do 500 parov, ugotovljene gostote pa se gibljejo med 2-5 pari na 10 km2 (Miheli~ et al. 2000). Popisi so bili opravljeni v Trnovskem gozdu, na Ljubljanskem Vrhu, Krimu in Kra{ici (Vrezec 2000a). Podatki o vi{inski raz{irjenosti pa so bili objavljeni za ribni{ko-ko~evsko obmo~je in Zgornje-savinjsko dolino (Vrezec 2000a). Namen dela je bil ugotoviti gostoto koza~e na severnem pobo~ju Javornikov nad Cerkni{kim jezerom in tako dopolniti poznavanje koza~e v Sloveniji. 2. Obmo~je in metode Obmo~je raziskave pripada dinarski geografski regiji in je prera{~eno z gozdno zdru`bo Omphalodo – Fagetum s. lat (Marin~ek 1987). Pojavljanje koza~e smo ugotavljali z metodo izzivanja s posnetkom ogla{anja samca (Zubero-goitia & Campos 1998), ki zahteva to~kovni popis (podroben opis metode v Vrezec 2000a). Izbrali smo 45 popisnih to~k in jih razporedili v 4 trase (sliki 2 in 3). To~ke so bile med seboj oddaljene okoli 1000 m, najni`ja to~ka je bila na 600 m.n.m, najvi{ja pa na 1090 m.n.m. Nadmorsko vi{ino posamezne to~ke smo ocenili na 10 m natan~no. Popisovali smo trikrat, in sicer med aprilom in junijem 2000. Opazovanje se je za~elo o mraku in je trajalo do enih zjutraj. Bele`ili smo pojo~e samce. Dva samca na isti to~ki smo zabele`ili le, ~e sta se ogla{ala hkrati, in se tako izognili podvajanju. Pojo~e samce sva {tela za pare koza~ zaradi la`je interpretacije in primerjave z drugimi avtorji. Opozoriti je treba, da to ni nujno povsem natan~no. ^e smo na to~ki registrirali le ogla{anje samice, tega nismo upo{tevali pri izra~unu gostote. Gostoto smo izra~unali s predpostavko, da smo izzvali vse samce v radiju sli{nosti posnetka. Radij smo ocenili na 500 m (Vrezec 2000b), povr{ino posamezne popisne ploskve pa na 0,78 km2. Povr{ino celotnega popisnega obmo~ja smo izra~unali kot vsoto posameznih popisnih povr{in in je zna{ala 35,3 km2. 3. Rezultati in diskusija Na raziskovanem obmo~ju smo ugotovili 18 parov koza~ (sliki 2 in 3). Njihova gostota je bila med 3,8 in 6,4 para/10 km2 (tabela 1). Povpre~na gostota je 2 bila 5,1 para/10 km . Ugotovljene gostote so med najve~jimi v Sloveniji (Miheli~ et al. 2000). Ve~ina koza~ je bila odkritih na nadmorski vi{ini nad 900 m, od tega 44% v pasu med 900 in 990 m (slika 1). Tabela 1: Pregled ugotovljenih gostot parov koza~ Strix uralensis po posameznih trasah in povpre~na gostota v vseh {tirih trasah Table 1: An overview of the established densities of the Ural Owl Strix uralensis pairs per separate tracks and average density along all four tracks Trasa/ Povr{ina (km2)/ [t.parov/ Gostota (osebkov/ Track Surf. area No. pairs 10 km2) / Density (in km2) (ind./10 km2) A 10,1 5 4,9 B 9,7 5 5,3 C 7,8 3 3,8 D 7,8 5 6,4 Skupaj/ 35,4 18 5,1 Total 167 J. Pre{ern & K. Kohek: Popis koza~e Strix uralensis macroura na Javornikih a 1100-1190 600-690 01 2 3 4 5 6 7 Število parov na 10 točk/ No. of pairs per 10 survey points Slika 1: Vi{inska razporeditev parov koza~ Strix uralensis na Javornikih Figure 1: Altitudinal distribution of Ural Owls Strix uralensis pairs at Javorniki [iroki razpon gostote verjetno lahko pripi{emo razli~nosti tras, ki se razlikujejo v starosti gozda oziroma debelini dreves (Miheli~ et al. 2000); razli~- Slika 2: Trasi A in B in ugotovljeni pari koza~ Strix uralensis (vir karte: Kos 1992) Figure 2: Tracks A and B and the established Ural Owl Strix uralensis pairs (source of the map: Kos 1992) 168 nim nadmorskim vi{inam, ki jih trase zajemajo, pa le posredno (Tome 1996). Povzetek Na obmo~ju Javornikov smo v letu 2000 v obdobju od aprila do konca junija v treh ponovitvah popisali koza~e Strix uralensis z metodo posnetega ogla{anja (playback method). Ugotovljena je bila gostota 5,1 para na 10 km2, ki je med najve~jimi v ugotovljenimi gostotami v Sloveniji. Pri na{em popisu smo pregledali vi{inske pasove med 600 in 1100 m n.m. in ugotovili, da je najve~ja zastopanost koza~ v pasu med 900 in 990 m n.m., kar se ujema z dosedanjimi ugotovitvami. Summary In the year 2000, a census of the Ural Owl Strix uralensis was carried out in selected areas of the Javorniki Mountains. The census was performed three times between April and the end of June by means of the playback method. The established density of 5,1 pairs/10 km2 corresponds to the highest Ural Owl density in Slovenia. During the census, altitudinal belts from 600 to 1100 meters above sea level were surveyed. It was established that the highest Ural Owl Slika 3: Trasi C in D in ugotovljeni pari koza~ Strix uralensis (vir karte: Kos 1992) Figure 2: Tracks C and D and the established Ural Owl Strix uralensis pairs (source of the map: Kos 1992) ACROCEPHALUS 22 (108): 167 — 169, 200I density was in the altitudinal belt stretching from 900 to 990 meters above sea level, which fully corresponds to the results obtained by previous researches. Literatura Kos V. (ed.) (1992): Atlas Slovenije. Geodetski zavod Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana. Marin~ek, L. (1987): Bukovi gozdovi na Slovenskem. Delavska enotnost, Ljubljana. Miheli~ T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acrocephalus 21 (98-99): 9 – 22. Mikkola, H. (1983): Owls of Europe. T & AD Poyser, London. Tome, D. (1996): Vi{inska raz{irjenost sov v Sloveniji. Acrocephalus 17 (74): 2-3. Vrezec A. (2000a): Popis koza~e Strix uralensis na Ljubljanskem vrhu. Acrocephalus 21 (98-99): 39 – 41. Vrezec A. (2000b): Vpliv nekaterih ekolo{kih dejavnikov na raz{irjenost izbranih vrst sov (Strigidae) na Krimu. Diplomsko delo. Biotehni{ka fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana. Zuberogoitia, I & L.F. Campos (1998): Censuing owls in large areas: a comparison between methods. Ardeola 45 (1): 47-53. Arrived / Prispelo: 5.10.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 169 Acrocephalus 22 (108): 171 – 174, 2001 Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji Results of the Mid-Winter Waterfowl Counts in January 2001 in Slovenia Borut [tumberger Cirkulane 41, SI-2282 Cirkulane, Slovenija, e-mail: stumberger@siol.net 1. Uvod Mednarodno {tetje vodnih ptic – International Waterfowl Census (IWC) – je posebno organizirana globalna mre`a amaterskih in profesionalnih ornitologov z namenom zbirati osnovne podatke o velikosti in razvoju svetovnih populacij vodnih ptic (npr. Mooij 1999, Rose & Scott 1997). Cilj IWC je organizirati in opravljati monitoring z rednimi standardiziranimi {tetji vseh vrst vodnih ptic po vsem svetu. Velikost populacij, sezonska porazdelitev in populacijski trendi vodnih ptic omogo~ajo objektivno oceno pomembnosti mednarodno in nacionalno pomembnih mokri{~ (npr. Scott & Rose 1996, [tumberger 1999). Januarsko {tetje ima pri tem posebno vlogo. V prispevku so predstavljeni rezultati {tirinajstega zaporednega {tetja vodnih ptic januarja 2001 v Sloveniji. 2. Metoda in razmere Januarsko {tetje vodnih ptic smo opravili 13. in 14.1. 2001. Metoda {tetja je opisana v [tumberger (1997, 1998, 1999 & 2000). [teli smo na vseh vodnih povr{inah v sedmih {tevnih obmo~jih. [tete so bile vse vrste vodnih ptic. Kormorani Phalacrocorax carbo, z izjemo tistih na Primorskem, Obali in reki Kolpi, so bili pre{teti na skupinskih preno~i{~ih. To velja tudi za galebe Laridae v notranjosti dr`ave. Moko`i Rallus aquaticus so bili pre{teti s pomo~jo metode predvajanja posnetka v okviru novoletnega {tetja moko`ev med 5.1. in 13.1.2001 (Bo`i~ pisno). Temperature v zimi 2000/2001, do dneva pred {tetjem, so bile nad povpre~jem. Na SV dr`ave z najbolj izra`enim kontinentalnim vplivom so v drugi polovici decembra v ni`inah in gri~evjih cvetele kadulje, lu~niki in regrat (Slovenske gorice, Haloze), po novem letu pa so {e vedno kosili travnike (Ra~e na Dravskem polju). Ohladitev in sne`ne padavine so pri{le pred novim letom, po praznikih pa se je spet otoplilo. Jesen je bila v znamenju visokih voda rek in izrednih poplav na kra{kih poljih, po novoletnih praznikih je njihova gladina ponovno nara{~ala (npr. Planina, Cerknica). V soboto 13.1. je bilo jasno, sprva v ju`nih in jugovzhodnih krajih zmerno obla~no. Na Primorskem (zahodno od Cerknice, op. avtorja) je pihala mo~na burja. Najni`je jutranje temperature so bile od –7 do –2, na Primorskem okoli 4, najvi{je o dnevne od –4 do 0, na Primorskem 6 C. Podobne vremenske razmere so bile tudi v nedeljo, in sicer v povpre~ju le za dve stopinji hladneje. V ~asu {tetja je bilo nad srednjo in severovzhodno Evropo obmo~je visokega zra~nega pritiska, nad osrednjim Sredozemljem pa ciklonsko obmo~je (informativno povzeto po vremenskih napovedih Hidrometero-lo{kega zavoda Slovenije, objavljenih v ~asniku Delo). 3. Rezultati in razprava [tetja se je udele`ilo 192 popisovalcev. Na osnovi 618 poro~il s posameznih lokalitet in odsekov vodotokov je bilo na sedmih {tevnih obmo~jih v dr`avi pre{tetih 49.894 vodnih ptic: najve~ v zgodovini IWC v Sloveniji. Ugotovljenih je bilo 53 razli~nih vrst (tabela 1). [tevil~no so bile za vodne ptice najpomembnej{a {tevna obmo~ja Drave, Obale in Notranjske in Primorske. Naj{tevilnej{e vrste med {tetjem so bile mlakarica Anas platyrhynchos, re~ni galeb Larus ridibundus, liska Fulica atra, kormoran Phalacrocorax carbo, ~opasta ~rnica Aythya fuligula, rumenonogi galeb Larus cachinnans, kreheljc Anas crecca, sivka Aythya ferina, siva ~aplja Ardea cinerea in mali ponirek Tachybaptus ruficollis (> 1000 osebkov). Med najredkej{imi so bili rde~egrli slapnik Gavia stellata, rjavovrati ponirek Podiceps grisegena, nevestica Aix sponsa, mandarinka A. galericulata, vranjek Phala-crocorax aristotelis, dolgorepa raca Anas acuta, gaga Somateria mollissima, belorepec Haliaeetus albicilla, ~rna prosenka Pluvialis squatarola, sloka Scolopax rusticola, zelenonogi martinec Tringa nebularia, ~rno-glavi galeb Larus melanocephalus in mali galeb Larus minutus (1-3 osebki). Stoje~e vode povsod po Sloveniji so bile brez ledu. Kra{ka polja so bila {iroko poplavljena. Specifi~ne lastnosti {tetja vodnih ptic v januarju 2001 v primerjavi s {tetji od leta 1997 naprej so naslednje: zna~ilna sredozemsko-kontinentalna vrstna porazdelitev vodnih ptic za Slovenijo ([tumberger 2000) je 171 B. [tumberger: Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji Tabela 1: Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2001 (IWC) v Sloveniji Table 1: Results of the mid-winter waterfowl counts in January 2001 (IWC) in Slovenia Vrsta/ Števno območje/ Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notr. in Obala Skupno/ Species Count area Sava Sava Primor. Total rdečegrli slapnik G. stellata 12 3 polarni slapnik G. arctica 1 2 28 31 mali ponirek T. ruficollis 24 400 20 260 212 126 6 1.048 čopasti ponirek P. cristatus 10 39 50 12 40 20 75 246 rjavovrati ponirek P. grisegena 33 črnovrati ponirek P. nigricollis 44 44 kormoran P. carbo 255 963 170 629 68 65 291 2.441 pritlikavi kormoran P. pygmeus 4 4 mala bela ~aplja E. garzetta 108 108 velika bela ~aplja E. alba 48 172 n 32 13 21 297 siva ~aplja A. cinerea 164 330 183 152 241 67 28 1.165 labod grbec C. olor 50 285 19 141 66 4 565 njivska gos A. fabalis 33 155 188 duplinska kozarka T. tadorna 77 nevestica A. sponsa 1 mandarinka A. galericurata 11 2 žvižgavka A. penelope 5 19 9 1 5 45 482 566 konopnica A. strepera 24 2 26 kreheljc A. crecca 46 863 42 92 48 2 189 1.282 mlakarica A. platyrhynchos 2.357 9.390 2.455 855 2.530 3.311 587 21.485 dolgorepa raca A. acuta 3 raca `li~arica A. clypeata 10 70 80 sivka A. ferina 29 1.093 30 34 46 30 1.262 čopasta črnica A. fuligula 9 1.661 9 13 134 184 2.010 gaga S. mollissima 11 zvonec B. clangula 10 767 3 2 782 mali `agar M. albellm 55 55 srednji `agar M. serrator 2 59 veliki `agar M. merganser 75 2 1 72 150 belorepec H. albicilla 1 2 mokož R. aquaticus 10 88 1 63 20 1 183 zelenonoga tukalica G. chloropus 10 57 3 5 85 8 7 175 liska F. atra 319 1.732 573 521 574 1.211 470 5.400 beločeli deževnik C. akxandrinus 12 12 črna prosenka P. squatarola 11 priba V. vanellus 1 8 13 105 127 spremenljivi prodnik C. alpina 5 35 kozica G. gallinago 10 2 1 4 12 29 sloka S. rusticola 11 2 veliki {kurh N. arquata 88 rdečenogi martinec T. totanus 125 125 zelenonogi martinec T. nebularia 11 pikasti martinec T. ochropus 12 12 1 1 26 mali martinec A. hypoleucos 279 ~rnoglavi galeb L. melanocephalus 11 mali galeb L. minutus 11 172 ACROCEPHALUS 22 (108): 171 — 174, 200I (nadaljevanje tabele 1 / continuation of Table 1) Vrsta/ [tevno obmo~je/ Mura Drava Savinja Spodnja Zgornja Notr. in Obala Skupno/ Species Count area Sava Sava Primor. Total re~ni galeb L. ridibundus 66 4.312 24 12 13 284 2.275 6.986 sivi galeb L. canus 531 75 33 37 676 rumenonogi galeb L. cachinnans 1 388 3 108 1.432 1.932 kričava čigra S. sandvincensis 21 21 vodomec A. atthis 16 30 19 29 19 13 8 134 povodni kos C. cinclus 1 7 44 9 24 7 92 Skupno / Total 3.476 23.470 3.658 2.783 4.374 5.579 6.554 49.894 bila zabrisana pri ~opastem ponirku Podiceps cristatus, ipd.). V letu 2001 jih je bilo po vsej dr`avi popisanih raci `li~arici Anas clypeata, konopnici Anas strepera (na kar 131. Obali jih sploh ni bilo!), pribah Vanellus vanellus, spremenljivem prodniku Calidris alpina in deloma pri Povzetek rumenonogem galebu Larus cachinnans. Deli ali veliki deli njihovih populacij so bili opa`eni tudi v [tetja vodnih ptic med 13. in 14.1. 2001 (IWC) se je notranjosti dr`ave. [tevilo kormoranov je bilo v Sloveniji udele`ilo 192 popisovalcev. Na osnovi 618 majhno. Pre{teto je bilo doslej dale~ najve~je {tevilo poro~il je bila na sedmih {tevnih obmo~ij v dr`avi velikih belih ~apelj Egretta alba. Najve~ja {tevila ptic v pre{tetih 49.894 vodnih ptic. Ugotovljenih je bilo 53 zadnjih 5 letih so bila ugotovljena tudi za sivo ~apljo razli~nih vrst (tabela 1). [tete so bile vse vrste vodnih Ardea cinerea, mlakarico Anas platyrhynchos, re~nega ptic. Kvantitativno so bile za vodne ptice najpomemb-galeba Larus ridibundus. Na Obali je bilo malo lisk nej{a {tevna obmo~ja Drave, Obale in Notranjske in Fulica atra, nadpovpre~no {tevilo teh ptic se je Primorske. Naj{tevilnej{e vrste so bile mlakarica Anas zadr`evalo na poplavljenih kra{kih poljih. [tevilo platyrhynchos, re~ni galeb Larus ridibundus, liska vodomcev Alcedo atthis zadnjih 5 let vztrajno raste. Ni Fulica atra, kormoran Phalacrocorax carbo, ~opasta znano, ali lahko upad {tevila pikastih martincev Tringa ~rnica Aythya fuligula, rumenonogi galeb Larus ochropus in malih ponirkov Tachybaptus ruficollis cachinnans, kreheljc Anas crecca, sivka Aythya ferina, pove`emo s predhodnimi dolgotrajnimi visokimi siva ~aplja Ardea cinerea in mali ponirek Tachybaptus gladinami na velikih slovenskih rekah. [tevilo njivskih ruficollis (ve~ kot 1.000 osebkov). Med {tetjem so bile gosi Anser fabalis je bilo zaradi streljanja na preno~i{~ih stoje~e vode povsod po Sloveniji brez ledu, kra{ka vnovi~ majhno. Posebnost IWC so bila velika {tevila polja pa so bila na {iroko poplavljena. Vpliv na vodnih ptic na kra{kih poljih. rezultate {tetja sta imela mo~na burja zahodno od Vpliv na rezultate {tetja sta imela mo~na burja Cerknice in nekontroliran lov. zahodno od Cerknice in nekontrolirani lov. Razmere so bile povsod po Sloveniji v ~asu {tetja skrb Summary vzbujajo~e: lovci in ribi~i so ilegalno pobijali vodne ptice povsod po Sloveniji. ^lanom DOPPS-BirdLife In the waterfowl census carried out in Slovenia on Slovenia so na {tevnem obmo~ju zgornje Save grozili s January 13th and 14th 2001 (IWC), 192 observers took pu{kami, na {tevnem obmo~ju spodnje Save pa so jim part. On the basis of 618 reports, 49,894 aquatic ponekod celo prepre~ili popis. Med {tetjem na birds were registered in the seven separate count areas. Ptujskem jezeru so ribi~i preganjali vodne ptice z 53 different species were established (Table 1). All bombami, na Ormo{kem jezeru pa so lovci streljali water birds were counted. The greatest number of vodne ptice iz ~olnov in skrivali{~ z avtomatskim birds were registered in the Drava area, in the coastal oro`jem ({tevno obmo~je Drave, IBA Drava). Vodne waters with their appertaining Mediterranean ptice pa so imele v ~asu {tetja tudi sre~o. Lahko so se wetlands, and in the areas of Notranjska and Pri-umaknile na manj{e stoje~e vode, ki so obi~ajno morska. The most numerous species during the zaledenele. Doslej najve~ pre{tetih vodnih ptic v census were the Mallard Anas platyrhynchos, followed zgodovini januarskih {tetij v Sloveniji je v povezavi z by the Black-headed Gull Larus ridibundus, Common velikim {tevilom popisanih nezaledenelih lokalitet s Coot Fulica atra, Great Cormorant Phalacrocorax stoje~o vodo (gramoznice, mrtvice, bajerji, mlake carbo, Tufted Duck Aythya fuligula, Yellow-legged 173 B. [tumberger: Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2001 v Sloveniji Gull Larus cachinnans, Common Teal Anas crecca, Pochard Aythya ferina, Grey Heron Ardea cinerea and Little Grebe Tachybaptus ruficollis (all more than 1.000 birds). Standing waters in Slovenia were not frozen over, and karst poljes in the SW part of the country were flooded. The census results were highly influenced by strong northeasterly winds between Cerknica and the Slovene Littoral, and uncontrolled hunting. Zahvala: Franc Ferk, Danica Barovi~, Cvetka Marhold, Petra Radoli~, Darja Remsko, Andrej Adam, Bojan Weitzer, Matej Bo`i~, Franc Kosi, Branko Bakan, Branko Vajndorfer, Igor Kolenko, @eljko [alamun, Franc Geder, Borut Ficko, Ana Klemen~i~, Gorazd Klemen~i~, Franjo Su{ec, Alenka Kolenko, Janez Kolenko, Bernarda Novak, Ernest Bedi~, Marjan Vaupoti~ (Mura), Gorazd Mlakar, Davorin Vrhovnik, Igor Stra`i{nik, Franc Bra~ko, Breda Bobovnik, Patricija Kolar, Metod Gerold, Andrej ^ulk, Nejc Okrogelnik, Ana Prah, Tadej Rajner, Stanko Jamnikar, Jakob Smole, Smiljan Ba~ani, Rok Tu{, Ale{ Toma`i~, Luka Bo`i~, Danilo Ker~ek, Matja` Ker~ek, Suzana Burjan, Tadej Trstenjak, Miroslav Vamberger, Darja Slana, Dominik Bombek, Miha Jeromel, Borut [tumberger, Karmen [tumberger, Boris Ko~evar, Jure Ko~evar, Tadej Hercog, Bojana Mencinger, Bogdan Reiter, Andrej [orgo, Tanja Fi{er, Angela Fras, Ana Jan`ekovi~, Franc Jan`ekovi~, Danica Ku{ter, Albin Kunst, Vladka Tucovi~, Iztok Vre{, Ven~eslav Kmetec, Katja Bo`i~ko, Matja` Premzl, Nina Mar~i~, Rene Jeromel (Drava), Tone Kladnik, Milan Cerar, Denis Vengust, Miha Kronov{ek, Mojmir Kosi, Natalija Kru{i~, Egidij ^ater, Janez Ocvirk, Vinko Andolj{ek, Karel Daj~man, Stane Pisanec, Rajko ^ater, Zdravko Podhra{ki, Karmen Podhra{ki, Drago Kopriva, Bo{tjan Pokorny, Andreja Zupanc, Miroslav Jurak, Marjan Novak, Franc Rebeu{ek, Janez Senega~nik, Marija Sodja Kladnik (Savinja), Janez Gregori, Toma` Jan~ar, Toma` Miheli~, Nace Miheli~, Henrik Cigli~, Miha @nidar{i~, Marko Trebu{ak, Jo`ef Osredkar, Andrej Zupane, Jernej Peternel, Dare Fekonja, Ale{ [korjanc, Mitja Denac, Katarina Denac, Samo Gomboc, Damijan Denac, Sava Osole, Andrej Stergar{ek, Andrej Sovinc, Jure Poga~ar, Vida Lukanc, Nata{a Gorjanc, Eva Vukeli~, Irena Bertoncelj, Rudolf Tekav~i~, Jo{t Stergar{ek, Bo`a Majstorovi~, Jolanda Strnad, Toma` Rem`gar (zgornja Sava), Marjan Gobec, Jolanda Gobec, Du{an Klenov{ek, Miroslav Zobari~, Peter Gori{ek, Vladimir Balon, Hrvoje Or{ani~, Eduard Blatnik, Helene Primc, Rudi Omahen, Marjan Kumelj, Lea Kumelj, Ur{a 174 Zupan~i~, Andrej Hudoklin, Sa{o @inko, Erna Reinkober, Janez Smole, Zdenka Mohor, Marjan Jenko, Pe~nik Jo`e, Jo`e Bra~ika, Majda Bra~ika, Matja` Cizelj, Alja` ^ukanje, Jo`ica ^ukanje, Stanko Zlobko, Matija Prah, Bojan Hrovati~, Tamara @inko, Darka Pe~nik, Darko Brglez, Bo`o Kelher, Vlado Lopati~, Matic Prah, Marinka Kastelic, Gregor Kova~i~, Dare Bla`, Andreja Stari~, Viktor Mirt, Zinka Poto~ar, Jana Dular, Ante Pavlovi~, Miro Peru{ek, Marko Masterl, Stanko Pelc (spodnja Sava), Primo` Kmecl, Toma` Berce, Slavko Polak, Drago Teli~, Erik [inigoj, Lara Jogan Polak, Brane Koren, Bostjan Surina, Peter Kre~i~, Andrej Figelj, Jernej Figelj, Jurij Mikuleti~, Milovan Keber, Zoran [kodnik, Peter Gro{elj, Jo`ica Kav~i~, Marko Devetak (Notranjska in Primorska), Borut Rubini~, Al Vrezec, Lenart Cen~i~, Borut Mozeti~, Dare [ere, Nata{a [alaja (Obala) so popisovali in poro~ali o vodni pticah. Opravi~ila sta se Tatjana Pfeifer in Mihaela @igman. Vsem kolegom gre za orja{ko opravljeno delo prisr~na zahvala. To pa velja tudi za dru`bo Mobitel, ki je vnovi~ podprla izvedbo januarskega {tetja vodnih ptic. Literatura Mooij, J.H. (1999): The International Waterbird Census in Germany. Vogelvelt 120, Suppl.: 243-252. Rose, P.M. & D.A. Scott (1997): Waterfowl Population Estimates. 2nd edition. Wetlands International Publ. 44, Wagenigen. Scott, D.A. & P.M. Rose (1996): Atlas of Anatidae Population in Africa and western Eurasia. Wetlands International Publ. 41. [tumberger, B. (1997): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1997 v Sloveniji. Acrocephalus 18 (80-81): 29-39. [tumberger, B. (1998): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1998 v Sloveniji. Acrocephalus 19 (87-88): 36-48. [tumberger, B. (1999): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 1999 v Sloveniji. Acrocephalus 20 (92): 6-22. [tumberger, B. (2000): Rezultati {tetja vodnih ptic v januarju 2000 v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 271-274. Arrived / Prispelo: 4.5.2001 Accepted / Sprejeto: 28.1.2002 ACROCEPHALUS 22 (108): 175 — l8j, 200I Iz ornitolo{ke bele`nice From the ornithological notebook Slovenija / Slovenia ^opasti ponirek Podiceps cristatus Great Crested Grebe – in 2000 and 2001, the species colonised gravel pits and a reservoir along the lower course of the Sava river (SE Slovenia). In 2001, four pairs successfully bred there (3.25 young / pair), while two pairs even succeeded in having the second clutch (2 and 5 young). V preteklosti ~opasti ponirek ni bil opisan kot gnezdilec spodnjega Posavja. V zadnjih letih pa sem posamezne osebke in tudi pare opazoval v gnezditvenem obdobju tako v gramoznici Vrbina kot na zajezitvi HE Vrhovo. Leta 2000 je par v Vrbini tudi gnezdil. Leta 2001 je par uspe{no gnezdil na zajezitvi HE Vrhovo in vzredil tri (3) mladi~e. V gramoznici Vrbina so se v za~etku gnezditvenega obdobja 2001 zadr`evali {tirje pari. Trije pari so si »razdelili« tri bazene gramoznice, ~etrti par pa je izginil. Dva para sta gnezdo zgradila kar na odprtem – na naplavljenih vejah. Vsi trije pari so bili uspe{ni, saj so vzredili deset mladi~ev (3, 3, 4). Dva para sta v avgustu poskusila gnezditi {e drugi~ - tudi tokrat uspe{no. En par je vzredil dva (2) mladi~a, drugi pa kar pet (5). Gramoznica Vrbina postaja tako nadomestni biotop, in to kljub stalni ~love{ki navzo~nosti (ribolov). Tako kot marsikje drugod, ~opasti ponirek tudi v spodnjem Posavju izkori{~a spremenjene vodne razmere. Du{an Klenov{ek, NHM 25, 8290 Sevnica Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus Pygmy Cormorant – four (4) individuals on November 14th 1997 at Gaj{evsko jezero (NE Slovenia) Takoj ko sem 14.11.1997 stopil na nasip Gaj{evskega jezera, sem na kolih, zabitih v tla, zagledal {tiri (4) silhuete neznanih ptic kakih 80 m od izliva [~avnice. Zaradi slabe vidljivosti sem se jim hotel pribli`ati, vendar so postale vznemirjene in za~ele dvigovati glave. Zato sem se umaknil za nasip in se jim tako pribli`al. Po zaslugi priro~nika sem lahko kar takoj ugotovil, da imam opraviti s pritlikavimi kormorani. Tudi tukaj so me opazili, odleteli pa niso. V naslednjih dneh jih ni bilo ve~ videti. @eljko [alamun, Stara Nova vas 3b, 9242 Kri`evci pri Ljutomeru Kvaka~ Nycticorax nycticorax Night Heron – searching for food during the day in front of the entrance to the beaver’s Castor fiber lodge along the Krka river on June 27th 2001 (SE Slovenia) Kvaka~ je bil s prenovo Rde~ega seznama (RS) v letu 2001 uvr{~en med vrste, ki v Sloveniji ne gnezdijo ve~. Populacija kvaka~a se je v zadnjem desetletju o~itno dramati~no zmanj{ala. Ob pripravi prvega RS leta 1992 [Gregori, J. and S.D. Matvejev (1992): Rde~i seznam ogro`enih pti~ev v Sloveniji. Varstvo narave 17:29-39] je bil kvaka~ uvr{~en {e med redke vrste, ob novelaciji RS leta 1994 [Bra~ko, F. , A. Sovinc, B. [tumberger, P. Trontelj, M. Vogrin (1994): Rde~i seznam ogro`enih ptic gnezdilk Slovenije. Acrocephalus 15 (67): 165-180] pa je bil kvaka~ `e med vrstami, ki utegne kmalu izginiti, saj je bilo zabele`enih le {e nekaj gnezditev. Glede na stopnjevanje ogro`enosti so opazovanja kvaka~a v gnezditvenem obdobju v zadnjih letih ob spodnjem toku reke Krki prav spodbudna. Ve~krat je bil opazovan `e leta 1998 in 1999 v ~asu popisa gnezdilk Krakovskega gozda med Malencami in Hrva{kim Brodom. Leta 2000 sem tudi sam ob Krki pri Malencah opazoval en (1) osebek, in sicer aprila in maja, 30.6. pa par med ^u~jo Mlako in Hrva{kim Brodom. Leta 2001 sem zabele`il ve~ opazovanj: 14.4. en (1) osebek pri Malencah, 15.5. en (1) osebek pri Dobravi, 23.6. par (2) pri Dobravi, 27.6. se je en (1) osebek »ujel« v fotografsko past za bobre, 28.6. pa sem ob 5.00 uri zjutraj pri ^u~ji Mlaki dvignil par (2) kvaka~ev. @al {e vedno nimamo neposrednega dokaza o gnezditvi – gnezda z jajci ali mladi~i. Etolo{ko zanimiv pa je zgoraj omenjeni posnetek Du{ana Pavlina pred vhodom v bobrov rov: prikazuje kvaka~a, ki podnevi i{~e hrano vzdol` plane povr{ine. Andrej Hudoklin, Ob Su{ici 15, 8350 Dol. Toplice 175 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Rjava ~aplja Ardea purpurea Purple Heron – one (1) on migration at Vonarsko jezero on April 16th 2001 (E Slovenia) Po nekajdnevnem de`evju sem se z o~etom dne 16.4.2001 odpravila na prvi spomladanski obhod obi~ajno suhega Vonarskega jezera, ki pa je bilo tokrat poplavljeno. Na jezerski gladini sva na{tela 427 mlakaric Anas platyrhynchos, 37 lisk Fulica atra, opazila sva tudi tri (3) male ponirke Tachybaptus ruficollis in en (1) par regelj Anas querquedula. Po kak{ni uri hoje in oprezanja med grmovjem sva na robu vode, na stari zapu{~eni cesti, zagledala ~apljo. Po natan~nem opazovanju in brskanju po knjigah kar nisem mogla verjeti, da sva se sre~ala z rjavo ~apljo Ardea purpurea. Ker je bila ~aplja o~itno na selitvi, je bila najbr` zelo utrujena, saj ni odletela niti tedaj, ko sva se ji pribli`ala na vsega 50 metrov in jo tako lahko opazovala kar precej ~asa. Ker ptica ni in ni hotela odleteti, sva nazadnje od{la midva. Po nama znanih podakih je bilo to prvo opazovanje rjave ~aplje na obmo~ju Vonarskega jezera. V reviji Acrocephalus ({t. 1 – 103) nisva zasledila podatka, da bi kdo poro~al o opazovanju rjave ~aplje na obmo~ju Vonarskega jezera. Ptica ni omenjena niti med gnezdilkami Slovenije [Geister I. (1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana] niti med prezimujo~imi pticami v Sloveniji [Sovinc A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. TZS, Ljubljana]. Karmen Podhra{ki, Na livadi 16/a, 3250 Roga{ka Slatina Velika bela ~aplja Egretta alba Great White Egret – 20 individuals on November 20th 2000 at the intermittent Cerknica polje; one of the greatest till now observed groups of this species in the Karst (C Slovenia) Zima 2000/2001 je bila na Cerkni{kem jezeru nekaj posebnega, saj je bilo vseskozi dovolj vode, ki tudi pozno pozimi ni upadla, jezero pa tudi ni bilo zamrznjeno. O~itno je to ustrezalo nekaterim vrstam vodnih ptic, ki jih druga~e pozimi na jezeru bolj redko opazujemo. @e 31.10.2000 sem na polju pri Martinjaku na{tel 15 velikih belih ~apelj Egretta alba, 20.11. pa je Toma` Jan~ar opazoval kar 20 osebkov. Na novoletnem izletu 29.12. so vztrajali {e trije osebki, med {tetjem IWC 20.1.2001 pa sem opazoval 2 osebka. Velika bela ~aplja je v drugih letnih obdobjih sicer malo{tevilen, a reden gost, tudi v gnezditvenem obdobju. Razmeroma dobro poznamo zgodovinsko dinamiko ojezeritev na Cerknici. Jezero je bilo svoj~as veliko bolj vodnato, kot je danes, in v nekaterih obdobjih je ojezeritev vztrajala tudi ve~ let zapored. Zaradi regulacij voda zdaj hitreje odteka, vendar je vpra{anje, ali je to glavni vzrok za kraj{i ~as ojezeritve. Opazovana skupina velikih ~apelj je ena najve~jih doslej [npr. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitolo{ki atlas Slovenije. TZS, Ljubljana; [tumberger, B. (1997-2000): Rezultati januarskih {tetij vodnih ptic v Sloveniji. Acrocephalus]. Primo` Kmecl, Riharjeva 28, 1000 Ljubljana @li~arka Platalea leucorodia Eurasian Spoonbill – three (3) immature individuals along a colony of Common Terns Sterna hirundo on June 8th 2001 at Gaj{evsko jezero; the latter attacked the spoonbills and drove them away (NE Slovenia) Dne 8.6.2001 smo dobesedno “pritrepetali” na Gaj{evsko jezero, saj je ~edalje vi{ja gladina vode grozila, da preplavi otok z gnezde~imi navadnimi ~igrami Sterna hirundo. Toda te niso potrebovale pomo~i, pa~ pa so vneto napadale nekak{no »veliko belo ~apljo«. Pogledam skozi daljnogled: to vendar ni ~aplja! Manj ble{~e~e bela, bolj ~okata, kraj{e in bolj ~rne noge, ~rn rob koncev peruti, debelej{i iztegnjeni vrat, dalj{i kljun, pa {e plo{~at za name~ek. [e vedno si nismo opomogli od {oka, da opazujemo `li~arko Platelea leucorodia, ko se od nekod tik nad otokom prika`eta {e dve. Tudi ti spolno nezreli. Zdaj so {ele ~igre pobesnele in nekaj trenutkov je bilo vse noro: ~igre so jih podile, `li~arke pa so kro`ile in nazadnje izginile za vrbjem. So morda pristale? Pre~esali smo vso jezero, toda od velikih belih pti~ev smo na{li le velike bele ~aplje Egretta alba in labode grbce Cygnus olor, od `li~ark pa eno veliko, belo, sublimirano kafro. Ana Klemen~i~, Ormo{ka c. 45, 9240 Ljutomer Lesser Spotted Eagle Aquila pomarina Mali klinka~ – par v bli`ini Krakovskega gozda dne 23.4 2001; eden od njiju je uplenil manj{ega glodalca in ga ves ~as opazovanja - med kro`enjem in dokler ni izginil v daljavi - dr`al v kljunu (JV Slovenija) The Lesser Spotted Eagle is one of the rarest breeders in Slovenia, for its is known to breed only in Krakovski gozd (SE Slovenia). In spite of the fact that it can be observed there quite regularly, it is considered a poorly known species. On April 23rd 2001, I watched a pair of Lesser Spotted Eagles at Groblje pri Prekopi between 11 and 12 a.m. some 2 km southwest of Krakovski gozd. At first the birds were gliding high in the sky but eventually descended and searched for prey while circling near the ground. Such manner of hunting is described in literature [Gensbol, B. (1992): Birds of Prey of Britain and Europe, North Africa and Middle East. Harper Collins Publishers, London]. When one of the birds descended even lower, I lost sight of it for a few moments, as it was concealed by the embankment of the local road. When it rose in the air again I noticed, however, that it held a few centimetres long rodent in its bill. Both birds then circled at previous height for another few minutes and then flew away in direction of Krakovski gozd. The one who caught the rodent kept holding its prey in the bill as long as I could see. All the time at least one of them, perhaps even both, kept uttering, at regular intervals, loud and characteristic calls. Luka Bo`i~, Pintarjeva 16, 2106 Maribor 176 Acrocephalus 22 (108): 175 – 185, 2001 Mali orel Hieraaetus pennatus Booted Eagle - one (1) individual on migration at Gaj{evsko jezero on May 13th 2001 (NE Slovenia) Dne 13.5.2001 smo se ob zaklju~ku “obmo~nega sprelata-vanja” ustavili {e na poljih med ju`nim delom Gaj{evskega jezera in potokom Turja, kjer sem hotela poslu{ati “svoje” pevce. Toda pri~akala nas je nenavadna ti{ina. Kmalu sva z Gorazdom na{la vzrok za tak{no stanje: na elektri~nem drogu je sedela ujeda zamolklo rjave barve. Nih~e drug kot mali orel, sem si rekla, saj je imel v profilu izrazito lepo glavo z mo~nim in izrazitim kljunom, ve~ji pa ni bil kaj dosti od kanje (pa {e to na ra~un dolgega repa in peruti). Zato pa je bil toliko vitkej{i od nje. Ko se je spreletel po hrano in se vrnil brez plena, je pokazal {e vzorec svojih dolgih peruti: ~rna letalna peresa (“prsti”), belo polje od zapestja proti robu pa je bilo presenetljivo bolj kontrastno kot v priro~nikih. Rep je bil svetlo drap in redek, skoraj oskubljen. Potem ko sva ga spla{ila, je pre~kal minsko polje prib Vanellus vanellus, nato pa {e kr{il zra~ni prostor vran in jo prav okorno mahnil proti Klju~arovskemu gozdu. V tem ~asu pa je za najinimi hrbti vse o`ivelo: peti so pri~eli {krjanci, trstnice, prosniki in {e kaki drugi pevci. Ana Klemen~i~, Ormo{ka cesta 45, 9240 Ljutomer Postovka Falco tinnunculus Common Kestrel - a pair observed at the Faculty of Architecture in the very centre of Ljubljana (C Slovenia) on September 18th 2001 at 5.30 p.m. while preying on bats. One of the kestrels, sitting on top of Venetian blinds, was waiting for the returning bats. When one of them landed on the wall by the rift where they live, the kestrel grabbed it, flew to the nearby spruce and ate it. After some time the other kestrel arrived and did precisely the same as the first one. Then they flew away. On the following day, September 19th 2001 at 4. p.m., the bats were flying around again in the daytime. The kestrels returned to the spot, but their bat hunting was not successful this time. Na Fakulteti za arhitekturo, gradbeni{tvo in geodezijo (FAGG) v Ljubljani na Jamovi cesti `e desetletja bivajo netopirji. Ne vem, za katero vrsto gre, so pa gladkonosi netopirji Vespertilionidae in razmeroma veliki. Svoje bivali{~e imajo za fasadnimi plo{~ami pod zgornjim robom stavbe. Vsak mimoido~i, ki ima dar za opazovanje in dober sluh, jih lahko sli{i cviliti podnevi in pono~i. Pol metra nad velikimi okni je {pranja (fasadne plo{~e so namre~ 5 cm odmaknjene od zidu). Tu bivajo netopirji. Ne vem, zakaj so ravno tega dne (18.9.2001), bilo je 17.30 popoldne, letali kar sredi dneva. Morda jih je ve~dnevno de`evje prav na ta o dan, ko je bilo kar son~no in toplo (prej{nji dan 11 C, na o ta dan 17 C), prisililo, da so se odpravili za hrano pred~asno. Prav pri tej {pranji sem `e pred leti na{tel kar 35 netopirjev, ki so v mraku izletali drug za drugim. Tega dne pa sta prileteli tudi dve postovki Falco tinnunculus in kaj hitro opazili, da iz te {pranje izletajo netopirji. Najprej je priletela ena postovka in se usedla na zgornji rob `aluzije kakega pol metra od {pranje. Ker se mora netopir pri pristajanju najprej oprijeti stene, preden se splazi skozi {pranjo, je hitro postal postovkina `rtev. Br` ko se je prijel za zid, da bi se splazil v notranjost, ga je namre~ zgrabila in z njim odletela ne bli`njo smreko na drugi strani Jamove ceste nasproti Metalur{kega in{tituta. Med tem, ko se je prva postovka hranila z ujetim netopirjem, je priletela druga. Prav tako kot prva se je usedla na rob okna in ~akala na svoj plen. Ni minilo 5 minut, ko je zgrabila plezajo~ega netopirja, vendar ji je ta u{el. Bila je vztrajna in kmalu se ji je posre~ilo ujeti drugega. S cvile~o `ivalco je tudi ta odletela na smreko in ga tam pojedla. Nato sta obe odleteli. Naslednjega dne, 19.9. ob 16. uri, sta se postovki vrnili, vendar je bil njun lov neuspe{en. Kmalu sta odleteli in odtlej ju ni bilo ve~ videti. Zanimivo je predvsem to, da postovki nista niti posku{ali loviti netopirjev v letu, kot je to opisano v literaturi [Grobe, D. (1986): Turmfalke (Falco tinnunculus) jagd gezielt Großinsekten und Fledermäuse. Orn.Mitt. 38 (1):18; Heddergott, M. & A. Claussen, E. Roth (1998): Baumfalke Falco subbuteo und Turmfalke Falco tinnunculus als Fledermausjäger. Abh. Ber. Mus. Heineanum 4: 129 –131]. Bla` [egula, Lepi pot 4, 1000 Ljubljana Postovka Falco tinnunculus Common Kestrel – description of the breeding biology of a pair of Common Kestrels at Trnovo (centre of Ljubljana, C Slovenia) in 2001: the kestrels occupied their nest at the end of February; the first (1) downy young on June 23rd; three (3) partially downy young on July 1st; the young with no down on July 7th; the young fledged on July 16th Kljub temu da `ivimo blizu mestnega sredi{~a, je v~asih celo dogajanje, ki ga lahko opazujemo s kuhinjskega okna, ornitolo{ko zanimivo. Letos smo se {e posebej razveselili para postovk, ki se je odlo~il gnezditi na stavbi Ljubljanske banke v Trnovem. Gnezditev smo spremljali vso pomlad in nad njo je bil navdu{en tudi moj sinko, saj sva z doma~ega balkona ve~krat s teleskopom spremljala gnezditev, zna~ilno pivkanje postovk pa nas je spremljalo ob vsakem odhodu in prihodu domov. Datumsko je gnezditev potekala takole. Par postovk se je prvi~ pojavil `e konec februarja, ptici pa sta ve~krat sedeli na kakih 20 metrov visoki in na zahod obrnjeni lini klimatske naprave. Ker line ~isto v notranjost nismo videli, smo bili nekaj ~asa negotovi glede gnezditve, kljub temu da sta bili postovki stalno tam. Enkrat je sami~ka prinesla mi{ in jo na vhodu v lino razkosala. Dne 23.6.2001 pa se je na odprtini pojavil prvi puhasti mladi~. 1.7.2001 smo na gnezdu opazovali `e tri mladi~e, delno puhaste, 7.7.2001 pa so bili `e skoraj brez puha. Uspe{no speljane 177 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook mladi~e smo opazovali 16.7.2001, ko so se spreletavali po okoli{kih strehah. Videti so bili popolnoma zdravi in vitalni. Primo` Kmecl, Riharjeva 28, 1000 Ljubljana Sabljarka Recurvirostra avosetta Avocet - 2 individuals along the colony of Common Terns Sterna hirundo on June 6th 2001 at Gaj{evsko jezero (NE Slovenia) Dne 6.6.2001 sva z Gorazdom hitela na Gaj{evce gledat, kako napreduje izleganje mladih navadnih ~iger Sterna hirunda, ko sva ostrmela: v plitvini pred oto~kom sta mirno stali dve sabljarki. Tu in tam je katera z zavihanim kljun-~kom ljubko o{vrknila gladino vode. Opazovanje je bilo `al kratko, saj ~igram, ki vedrijo in obla~ijo na oto~ku, sabljarki o~itno nista bili v{e~. Zmerno so jima sitnarile, dokler se nista naveli~ali njihove ksenofobije in odpotovali v smeri V-SV. Ana Klemen~i~, Ormo{ka c. 45, 9240 Ljutomer Bodi~asta govna~ka Stercorarius parasiticus Arctic Skua - an adult in flight above Gaj{evsko jezero on June 18th 2001 (NE Slovenia) Gaj{evsko jezero, dne 18.6.2001. V zraku zavr{i: spet preplah med ~igrami. Z Gorazdom i{~eva tar~o napadov, a je videti le vrvenje togotnih ~iger. Kon~no se iz tega belega oblaka v ospredje prebije nekak{na velika ~rno-bela “~igra”, ko pa vidim njen let, se mi zazdi bolj podobna sokolu. A ni~ od tega. Neznana ptica z mo~nimi zamahi peruti hitro napreduje. S prostim o~esom je opaziti belo spodnjo stran, medtem ko so peruti, rep, zgoranja stran in nepopoln prsni pas ~rne oz. rjave barve. [ele pogled skozi daljnogled razodene njeno ime. Klju~ do tega pa je tistih nekaj najbolj zadnjih peres, ki na koncu repa tvorijo prefinjeno oblikovano bodico. Poka`e se tudi belo polje na perutih. Bodi~asta gona~ka nas medtem preleti, se dvigne na nebo, se {e zadnji~ ozre po jezeru, nato pa nadaljuje svojo pot po [~avnici navzgor. Ana Klemen~i~, Ormo{ka c. 45, 9240 Ljutomer Veliki skovik Otus scops Eurasian Scops Owl - one calling male at the foot of [marna gora (350 m a.s.l.) on May 23rd 2001 (Medvode, C Slovenia) Dne 23.5.2001 sem se okoli 18. ure popoldne odpravila k vzno`ju [marne gore, nad vasjo Zavrh (350 m n. m.). V smrekovo-bukovem gozdu, ki nekoliko ni`e meji na kulturno krajino s pa{niki in njivami, sem nabirala rastline za herbarij. Nenadoma se je nedale~ nad mano v ti{ino 178 razlegel klic velikega skovika. Toda že po nekaj minutah je oglašanje potihnilo prav tako skrivnostno, kot se je začelo. Katarina Aleš, Sp.Pirniče 24c, 1215 Medvode Kozača Strix uralensis Ural Owl - 5 individuals responding to the imitation calls of Tengmalms Owl Aegolius funereus between the top of Koren and Mašun on May 3rd 2001 (Javorniki, C Slovenia) V okviru popisa gozdnih sov sem 26.4. in 3.5-2001 pregledoval Javornike, tudi predel med vrhom Korena in Mašunom. Popisoval sem na 8 oziroma 7 točkah, prvič z Luko Vasletom, drugič pa z Andrasem Schmidtom. V prvem popisu sem izzival s posnetkom malega skovika. Noč je bila temna, delno oblačna in brez lune, pa tudi precej mrzla. Na celotnem območju nisva slišala niti ene sove. V drugem popisu sem po isti metodi na istih točkah in ob istih urah izzival s posnetkom koconogega čuka. Že na tretji od 7 popisnih točk se je začela oglašati kozača. Pozneje so se na posnetek petja koconogega čuka odzvale še štiri (4) kozače. To noč je bilo precej toplo, ob sicer delno oblačnem vremenu pa je dobra polovica lune kar lepo osvetljevala teren. Možno je, da je prav dejavnik lune v opisanem primeru največ prispeval k razliki v vokalni aktivnosti kozač. Andrej Bibič, Nasipna 86, 2000 Maribor Čebelar Merops apiaster European Bee-eater — the first confirmed breeding at Dravsko polje; a pair successfully reared at least one (1) young in the breeding season of 2001 (NE Slovenia) Dne 3.7.2001 sem se odpravil na ogled Ekonomske jame v strnišču pri Kidričevem (nekdanja gramoznica, iz katere še danes na črno odvažajo gramoz). V jami najdemo celo leto manjšo vodno površino, spomladi pa je gramoznica večinoma poplavljena. Doslej sem ugotovil gnezdenje malega ponirka Tachybaptus ruficollis in zelenonoge tukalice Gallinula chloropus. Imenovanega dne pa sem v Ekonomski jami opazil čebelarja Merops apiaster, ki je krožil po gramoznici in se med letom oglašal. Čez nekaj časa je priletel še eden. Po kratkem oprezanju za morebitnim gnezdilnim rovom sem odkril luknjo v približno 5 m visoki, navpični gramozni steni, na vrhu pa je bilo okrog 30 cm zbitega peska. Rov je bil napravljen približno 20 cm pod vrhom. Kmalu sem opazil, kako čebelarja prinašata hrano v gnezdo (vse od hroščev do kačjih pastirjev). Jamo sta obiskala tudi kolega ornitologa Matjaž in Danilo Kerček in gnezdenje fotodokumentirala. Lokacijo sem v tem času opazoval večkrat in med drugim opazil črne ribiče, ki so blokirali čebelarja, da v tem času ne bi hranila mladičev. Zanimivo pa je opazovanje iz 30.7.2001, ko sem opazil ACROCEPHALUS 22 (108): I75 — l8j, 200I mladiča, kukajočega iz gnezdilnega rova. Starša sta ga še vedno hranila, med njunim lovom pa so ju napadale kmečke lastovke Hirundo rustiai. V rovu je tako bil vsaj en (1) čebelarjev mladič. Po tem datumu čebelarjev nisem več opazil. Opisana gnezditev je sploh prva znana na Dravskem polju v zgodovini ornitoloških raziskav. Tadej Trstenjak, Ul. Borisa Kraigherja 18; 2325 Kidričevo Čebelar Merops apiaster European Bee-eater — group of seven (7) birds feeding near the village of Sušje (Kočevje-Ribnica area) from August 19th to 23rd 2001 (S Slovenia) Sosed J. Kozina mi je 19.8.2001 sporočil, da je ob potoku Bistrica pod vasjo Sušje videl sedem (7) čebelarjev. Vzel sem vso opremo in res so se tam spreletavali pisani čebelarji. Zadrževali so se ob najbolj divjem delu potoka, kjer vodarji še niso ukrotili vode v kanale. Posedali so na suhem drevesu ali na električnih žicah. Tudi v večernih urah naslednjega dne je vseh sedem lovilo velike žuželke. Ostali so do 23.8., potem pa odleteli. Bregovi potoka so strmi in primerni za gnezdilne rove. Zal pa na potoku potekajo uničevalna dela vodarjev z utrjevanjem spodkopanih brežin z lesenimi oporniki — bolje kot v preteklosti, ko sta imela besedo le beton in kamenje. Miro Perušek, Jurjevica 2a, 1310 Ribnica Smrdokavra Upupa epops Hoopoe — five (5) territorial birds within 1 km long transect at the village of Zagorje in Slovenske gorice on May 26th 2001 (NE Slovenia) Maja 2001 sem v delu Slovenskih goric popisoval ptice za ornitološki atlas. Vedel sem, da je na tem območju kar nekaj smrdokaver, saj sem tu popisoval že v prejšnjih letih. Pa vendar sem bil presenečen, kot že dolgo ne. V kraju Zagorje pri Savcih sem dne 26.5- ustavil avto in poslušal petje ptic. Slišal sem smrdokavro, ki se je oglašala kakšnih 200 m stran v sadovnjaku. Na nasprotni strani pa se je na njeno petje odzval drug samec. Nato sem se zapeljal z avtomobilom slab kilometer po makadamski cesti. Ustavil sem avto in poslušal. Spet sem slišal smrdokavre, pa ne samo ene. Ena se je oglašala z gozdnega roba, druga iz sadovnjaka, tretja pa iz starega vinograda in me potem še preletela s hrano v kljunu. Če strnem, sem na razdalji enega kilometra imel možnost slišati 5 smrdokaver. Lepo število glede na to, da se ji za njeno preživetje v prihodnosti piše črn scenarij. Dominik Bombek, Prešernova 1, 2250 Ptuj Smrdokavra Upupa epops Hoopoe – two (2) individuals at Jurjevica near Ribnica in densely wooded Ko~evsko-Ribnica area, where the species does not breed, on June 29th (S Slovenia) S smrdokavrami se na ko~evsko-ribni{kem obmo~ju sre~ujem v glavnem v mesecu aprilu, ko se vra~ajo na gnezdi{~a. Dne 29.6.2001 sem pod vasjo Jurjevica pri Ribnici opazoval dve smrdokavri. Spreletavali sta se ob in na grmovju ob potoku. Ko sta bili obe v zraku, sta dajali vtis dveh pisanih metuljev. Kme~ke lastovke Hirundo rustica so se svarilno ogla{ale in jih urno obletavale. Kasneje sta se obe spustili na poljsko pot ter iskali hrano. Naslednjega dne ju ni bilo ve~. Naslednji~ sem opazoval smrdokavro 24.8. v Poljanski dolini pri Kolpi, ko se je sprehajala na travniku v bli`ini naselja Predgrad. V tem delu Slovenije smrdokavra ne gnezdi. Miro Peru{ek, Jurjevica 2a, 1310 Ribnica Skalna lastovka Hirundo rupestris Crag Martin – new breeding site in the year 2001 at Le{nica viaduct (Gorenjska, NW Slovenia) Dne 28.7.2001 smo se z dru`ino peljali proti Bohinjskemu jezeru, kjer smo `eleli pre`iveti dan stran od soparne in razbeljene Ljubljane. Ob pre~kanju viadukta Le{nica na glavni gorenjski cesti je izpod viadukta zletela majhna sivorjava lastovka s kratkim, plitvo {karjastim repom. Kljub temu da smo jo hitro izgubili izpred o~i, sva z Damijanom enoglasno ugotovila, da gre za skalno lastovko. Znano je, da ponekod v Sloveniji (npr. na Uncu) skalne lastovke gnezdijo na viaduktih, zato ne izklju~ujem mo`nosti, da gnezdijo tudi na Le{nici. Katarina Denac, Gorki~eva 14, 1000 Ljubljana Kratkoprsti {krjan~ek Calandrella brachydactyla Short-toed Lark – photographed on a dusty road at Ljubljansko barje on April 2nd 1994; second record for Ljubljansko barje (C Slovenia) Hladnega 2.4.1994 sem na zasne`enem Ljubljanskem barju, na takrat {e pra{ni cesti proti Mateni, dober kilometer severno od te vasi opazoval manj{o svetlorjavo ptico. Ko sem se ji pribli`al, se je prestavila za nekaj metrov, a ceste ni zapustila. Pogled skozi daljnogled je razkril mo~an, razmeroma kratek svetel kljun in temno pego nad zgibom peruti, ki je vidna tudi na dokumentacijski fotografiji. Po teh znakih sem ptico dolo~il za kratkoprstega {krjan~ka. Po opazovanju leta 1991 [[ere, D. (1994): Kratkoprsti {krjanec Calandrella brachydactyla. Acrocephalus 15 (63): 58] je bilo 179 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook to drugo dokumentirano opazovanje krtakoprstega {krjan-~ka na Ljubljanskem barju. Podatek je potrdila tudi Nacionalna komisija za redkosti, kot ~etrto opazovanje v Sloveniji [Bo`i~, L. (2001): Poro~ilo Nacionalne komisije za redkosti o opazovanjih redkih vrst ptic za obdobje 1997–2000. Acrocephalus 22 (106–107): 109–113]. Peter Trontelj, Verov{kova 56, SI-1000 Ljubljana Short-toed Lark Calandrella brachydactyla Kratkoprsti škrjanček – par in pojo~i samec na nedograjeni ankaranski vpadnici pri Kopru dne 26.4.2000; dne 21.5. je bila vpadnica nasuta z novim materialom, {krjancev pa ni bilo ve~ - prvi dokumentirani mo`ni poskus gnezditve po ve~ kot 100 letih v Sloveniji (SW Slovenia) [kocjan Inlet Nature Reserve near Koper is virtually encased by active thoroughfares and alignments of the future roads. It is here that I surveyed, in the spring of 2000, the birds in the attempt to estimate the impacts the roads would have on the [kocjan Reserve. Along its northern edge the Ankaran arterial road was being built at that time. By it, a significant nest-site for 8 pairs of Crested Lark Galerida cristata had been discovered soon after the Inlet was finally protected. On April 26th 2000, before the artery was completed, I observed on the very alignment of this road, some 100 metres away from the Port of Koper s fence, first of all a pair of Short-toed Larks and subsequently, together with Toma` Miheli~, an individual calling in flight. This is characteristic of the birds marking their nest areas. Although we have no solid evidence of the Short-toed Larks breeding there, we may speak, according to the established surveying methodology, of a possible commencement of breeding, disregarding the fact that the Short-toed Lark had been observed in Slovenia in the second part of April while still on migration [Kozina, M. (1980): Acrocephalus 1 (2): 33; [ere, D. (1982): The birds of Sto`ice near Ljubljana, 1972-1982 – faunistic survey, ringing and finds. Acrocephalus 3 (13-14): 1-61; [ere, D. (1994): Acrocephalus 15 (63): 58]. Namely, the two birds frequented a suitable breeding habitat near the confirmed nest-sites situated some 30 km northwestward in the industrial zone near Monfalcone in Italy on similar habitat. According to the Red List of Endangered Breeding Birds in Slovenia [Bra~ko et al. (1994) Acrocephalus 15 (67): 166-180], the Short-toed Lark is considered an extinct, exterminated or missing species, whose indigenous population ceased to breed in the 19th or 20th century. After more than a hundred years, a possibility has thus arisen for this bird to breed in Slovenia yet again. During my second survey on May 21st, the place which had previously been frequented by the Short-toed Larks was covered with newly carted material as a result of the additional works on the alignment of the Ankaran arterial road. The Short-toad Larks could no longer be seen. Peter Trontelj, Verov{kova 56, 1000 Ljubljana Veliki srakoper Lanius excubitor Great Grey Shrike – one (1) individual caught a mouse in a ploughed up stubbly maize field and after some five minutes managed to stick it into the rift of a reaped maize stalk near Dobrava (Ljutomer) on February 14th 1997 (NE Slovenia) V mrzlem jutru 14.2.1997 sem se peljal s kolesom proti gozdu v Dobravi. Malo pred naseljem zagledam velikega srakoperja na 30 m oddaljenem elektrovodu. Hitro se ustavim, se`em po daljnogledu, vendar srakoperja `e ni ve~. Pogledam {e po bli`njih `icah, a brez uspeha. @e se odpravim naprej, ko ga zagledam pod `icami na preoranem strni-{~u koruze. V kljunu je dr`al ravno uplenjeno mi{ in o~itno jo je hotel zatakniti v razpoko po`etega stebla koruze. Sprva je imel nekaj te`av, a po dobrih 5 minutah mu je le uspelo. @eljko [alamun, Stara Nova vas 3b, 9242 Kri`evci pri Ljutomeru [krlatec Carpodacus erythrinus Common Rosefinch – adult female caught on August 2nd 2001 along Vonarsko jezero; first record for the wider area of Vonarsko jezero (E Slovenia) Dne 2.8.2001 sem v son~nem in brezvetrnem vremenu lovil in obro~kal pti~e na obmo~ju Vonarskega jezera. Na tem obmo~ju in na istem mestu lovim stalno. Teren je izjemnega pomena za ptice pevke v ~asu selitve in morda nekoliko manj pomemben za gnezdilke. Dopoldne sem tako med drugim obro~kal zeleno `olno Picus viridis in dva slavca Luscinia megarhynchos. Okrog 11.00 ure, ko dinamika lova zastane, sem predvajal ogla{anje li{~ka. Na posnetek se je 180 ACROCEPHALUS 22 (108): 175 — l8j, 200I ujel en sam pti~: z Daretom [eretom sva s skupnimi mo~mi ugotovila, da sem ujel odraslo samico {krlatca. V Sloveniji bi naj gnezdilo 10 – 15 parov {krlatcev [Gooders, J. (1998): Pti~i Slovenije in Evrope. MK, Ljubljana]. Po podatkih iz Ornitolo{kih novic za obro~kovalce {t. 3 (PMS) je bilo v Sloveniji od leta 1927 do 1998 ujetih in obro~kanih samo 46 {krlatcev. Ali {krlatec morda gnezdi na obmo~ju Vonarskega jezera? @ivljenjski prostor je podoben tistemu z gnezdi{~ {krlatca na Ljubljanskem barju: zamo~virjeni travniki s kislimi travami in nizkim grmovjem, sestoje~im iz vrb Salix sp. in jel{ Alnus sp. [[ere, D. (1980): Rde~i kalin gnezdi v Sloveniji. Acrocephalus 1 (1): 13 – 16]! Zdravko Podhra{ki, Na livadi 16a, 3250 Roga{ka Slatina Croatia / Hrva{ka Kvaka~ Nycticorax nycticorax Night Heron – 2 individuals (1st year & ad.) observed at the reef of Mala Gatula just off the southern cape of Bi{evo Island on May 2nd 2001 (S Dalmatia, Croatia) Na selitvi je mogo~e ptice opazovati na zelo razli~nih in zanje povsem neobi~ajnih mestih. Med popisovanjem otokov ju`ne Dalmacije sva imela s kolegom Borutom Rubini~em ni~koliko takih sre~anj, {e zlasti na zunanjih otokih, ki mejijo na odprto morje. Ti so prva postaja ptic, ki se selijo prek Jadranskega morja. Dne 2.5.2001, ko sva se zadr`evala v okolici Bi{eva, sva na skrajnem ju`nem koncu otoka, kjer je manj{a ~er Mala Gatula, opazovala poleg obi~ajnih morskih ptic, kot sta osebek (1) rumenonogega galeba Larus cachinnans in osebek (1) vranjeka Phalacrocorax aristotelis, {e nekoliko bolj nenavadne, kot sta rjava ~aplja Ardea purpurea (1 os.) in dva (2) kvaka~a, eden prvoletni in drugi odrasel. Kvaka~i se na bli`njem izlivu reke Neretve pojavljajo `e konec marca, najve~ pa v aprilu [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. Opazovani ptici sta bili glede na to verjetno zamudnika. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana ^rna {torklja Ciconia nigra Black Stork – one on October 21st 1998 at Bizovac village, Osijek; together with four Common Buzzards Buteo buteo, the bird rose higher in the air with the aid of warm air current and then flew away on its own towards the south (E Croatia) Hladnega in son~nega 21.10.1998 okoli 12.00 ure sem opazila osebek ~rne {torklje nad vasjo Bizovac, dvajset kilometrov zahodno od Osijeka (vzhodna Hrva{ka). Med nekajminutnim opazovanjem je kro`ila nad njivami pri hotelu Termia. Kmalu se je pridru`ila {tirim kanjam Buteo buteo v termi~nem vzgorniku. Nato je odletela proti jugu in je nisem ve~ videla. V kontinentalni Hrva{ki je ~rna {torklja redka, a redna gnezdilka v starih hrastovih gozdovih. Vrhunec selitve te ptice kot zna~ilne selivke je v mesecu septembru. V vzhodni Hrva{ki jo je tako v oktobru redko videti, saj bi morala biti `e vsaj na pol poti k svojim prezimovali{~em v Afriki. Ivan~ica Jur~evi}, Sjenjak 44, HR- 31000 Osijek, Hrva{ka Shelduck Tadorna tadorna Duplinska kozarka – samica opazovana 6.5.2001 na ~eri [ij znotraj Narodnega parka Mljet (J Dalmacija, Hrva{ka) Shelduck is considered not a particularly common visitor of the coastal part of Croatia [Rucner, D. (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana. Hrvatski prirodoslovni muzej, Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb]. For the later migration period in the month of May, Rucner states only three observations, i.e. for Solin, the Neretva estuary, and the Bay of Soline on the island of Krk. Shelducks, however, have been also registered in the vicinity of Dubrovnik and on the island of Mljet [Kralj, J. (1997): Ornitofauna Hrvatske tijekom poslednjih dvjesto godina. Larus 46: 1-112]. On May 6th 2001, the author and Borut Rubini~ carried out a survey of birds on the islets within Mljet National Park. On the reef called [ij (still situated within the Park) we observed a female Shelduck. The bird was most probably still on migration, and the open sea reefs are clearly important resting places for this species. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Griffon Vulture Gyps fulvus Beloglavi jastreb – med 24.10. in 28.10.2001 se je na otoku Pagu zadr`evala skupina osmih (8) ptic: po nekontroliranem lovu dne 28.10. so jastrebi otok Pag zapustili. Vsakodnevni monitoring kro`e~ih belogla-vih jastrebov je bil opravljen na povr{ini 250 km2 in zaklju~en 1.11.2001. Between October 24th and November 1st 2001, I carried out a census of waterfowl at the wetlands on the island of Pag (N Dalmatia, Croatia). Each day I also surveyed, while driving the car and when stopping at the points with a good view, the area between Novalja and the Pag Bridge covering some 250 km2, with the intention of recording all the circling Griffon Vultures Gyps fulvus on the island. Between October 24th and 28th, the Griffon Vultures were distributed as follows: 2-4 individuals were circling above the top and along the slopes of Veli brig (263 m) above the town of Pag, 0-2 individuals above Sv. Ivan (148 m), 1-2 individuals above Sv. Vid (349 m), and 2 individuals along the massif of 181 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook Matajna from Zubovi}i to the top of Panus (218 m). Towards the evening, the Griffon Vultures gathered above Veli brig and north of the town of Pag, then flew towards Matajna and finally carried on, by circling in the updraught of warm air at a height of some 600-800 m, towards the east in direction of the Velebit mountain chain. In bad weather (October 24th), the Griffon Vultures of different age structure gathered towards the evening between 5.05 and 5.15 p.m., while in fair weather the group gathered between 3.00 and 4.00 p.m. On October 28th, at least 15 hunters went on a hunting spree, beginning at the Pag salt-pans and continuing on the slopes of Veli brig towards Sv. Ivan. The hunting began at 8.20 a.m. and ended just before noon. The intensity of shooting reached some 300 shots per hour; the 2 “cleansing” was carried out in the area covering 3 km . Until the end of my stay on November 1st 2001, the vultures were no longer to be seen on the island of Pag. This made me to believe that the group of 8 Griffon Vultures left the island due to the uncontrolled hunting in the area of Veli brig, which was of crucial importance for their social behaviour and diet. Borut [tumberger, SI-2282 Cirkulane 41, Slovenia Eleonora’s Falcon Falco eleonorae Sredozemski sokol – opazovanje 4 parov (8 osebkov) na otoku Vis in 5 parov (8 osebkov) na otoku Bi{evo (srednja Dalmacija, Hrva{ka) v predgnezditvenem obdobju (2.5.2001) na njegovih `e znanih gnezdi{~ih. Na otoku Vis je bil opazovan tudi en (1) osebek ju`nega sokola Falco biarmicus (Foto: B. Rubini~). On May 2nd 2001, I and Borut Rubini~ carried out a survey of seabirds around the islands of Vis and Bi{evo. As far as Eleonora’s Falcons are concerned, the time of our survey was indeed not quite adequate, for these birds begin to breed there only at the end of July or in August, although they do occupy the breeding sites already in May [Bijlsma, R.G. (1997): Eleonora’s Falcon Falco eleonorae. In: Hagemeijer, W.J.M. & M.J. Blair (eds.): The EBCC Atlas of European Breeding Birds. T & AD Poyser, London]. On the above mentioned day, we observed four (4) pairs of Eleonora’s Falcons on the island of Vis and on the surrounding islets and reefs, and at least five (5) pairs on the island of Bi{evo and in its vicinity. Altogether, no less than 16 individuals were recorded. Indeed, the area has already been known as an important Adriatic breeding ground of Eleanora’s Falcons, which share their breeding habitat with some earlier breeders, such as the Shag Phalacrocorax aristotelis, Yellow-legged Gull Larus cachinnans, Blue Rock Thrush Monticola solitarius, and Common Raven Corvus corax. Although the data do concern the prebreeding period, they still could reflect the state of the Vis and Bi{evo population in the year 2001. Luka~ et al. [Luka~, G., M. Stip~evi} & N. Trvrtkovi} (1997): The status and distribution of Eleonora’s Falcon (Falco eleonorae Gene 1834) in Croatia. 182 Nat. croat. 6 (3): 323-333], for example, registered 4-6 pairs (8 individuals) in 1996 in the vicinity of Vis, and 2 pairs (3 individuals) in the vicinity of Bi{evo. In favour of the claim that the area is truly rich with the falcon avifauna also speaks the observation of the Lanner Falco biarmicus on the island of Vis, which had clearly not been recorded by Luka~ et al. (1997) during their research. Al Vrezec, Pra`akova 11, SI-1000 Ljubljana, Slovenia Stone-curlew Burhinus oedicnemus Prlivka – en (1) osebek dne 30.12.2001 na otoku Srakane Vele (SZ Jadran, Hrva{ka) I have been closely watching the Stone-curlew on the island of Srakane Vele near Mali Lo{inj (NW Adriatic, Croatia) for some twelve years. The bird breeds there regularly [e.g. Geister, I. & H. Cigli~ (1997): Birds of Srakane Vele in the Cres-Lo{inj Archipelago, Annales 11/’97, pp. 73-84], although in the last two or three years its indeed low numbers have further decreased, seemingly due to the great expansion of the Yellow-legged Gull Larus cachinnans, which has virtually occupied the island covering no more than 1 km2. As far as I know, the Stone-curlew has never overwintered there (even Rucner, D., (1998): Ptice hrvatske obale Jadrana / Birds of the Croatian Adriatic coast, ACROCEPHALUS 22 (108): 175 — l8j, 200I Hrvatski prirodoslovni muzej & Ministarstvo razvitka i obnove, Zagreb, does not state it for the winter period at all), neither have I seen it on the island between late September and early April. This is the reason why I was greatly surprised to catch sight of this increasingly rare bird in the port of Srakane Vele on December 30th 2001, while staying there for the arrival of the new year 2002. Henrik Cigli~, Likozarjeva 7, SI-Kranj, Slovenia Rosy Starling Sturnus roseus Ro`nati {korec – 18 osebkov na obali pri kraju Starigrad-Paklenica se hrani na terebintu Pistacia terebinthus in re{eljiki Prunus mahaleb dne 3.6.2001 in 12 osebkov na isti re{eljiki dne 4.6.2001; nova vrsta za {ir{e obmo~je Nacionalnega parka Paklenica (S Dalmacija, Hrva{ka) On June 3rd 2001, I managed to approach a flock of 18 Rosy Starlings to no more than five metres on the coast at Starigrad-Paklenica (N Dalmatia, Croatia). During their intensive calling, the birds fed on in an old terebinth Pistacia terebinthus. Eventually they moved to the nearby St. Lucie’s cherry Prunus mahaleb and carried on with their feast of fruit. The Rosy Starling is a new species for the area of Paklenica National Park, which means that 211 bird species have been recorded to date in the Parks’ wider area. On the following day, June 4th 2001, 12 individuals were seen again feeding on Prunus mahaleb. Gordan Luka~, National Park HR-23244 Paklenica, Croatia Travni{ki vrabec Passer hispaniolensis Spanish Sparrow – mixed colony of sparrows under the bridge of the Adriatic thoroughfare near Rogotin on April 28th 2001 (S Dalmatia, Croatia): 18 pairs of Spanish Sparrows and 23 pairs of Tree Sparrows P . montanus in the nests of House Martins Delichon urbica, and 9 pairs of House Sparrows P. domesticus on the piers of the bridge Dne 28.4.2001 sva se s Primo`em Kmeclom ustavila pod mostom pri Rogotinu nedale~ od delte reke Neretve (ju`na Dalmacija, Hrva{ka). Najino pozornost je sprva pritegnilo predvsem gnezdo pla{ice Remiz pendulinus na veji topola Populus sp. tik ob cesti. Nato sva sklenila pre{teti {e gnezda mestnih lastovk Delichon urbica na mostu, pri ~emer sva tiho upala, da bo med njimi {e kako gnezdo rde~e lastovke. Vendar pa sva te lastovke v gnezdih zaman iskala. Vsa gnezda so namre~ zasedli travni{ki in poljski vrabci Passer montanus. Na{tela sva 18 gnezd travni{kih in 23 gnezd poljskih vrabcev, na stebrih mostu pa je gnezdilo {e 9 parov doma~ih vrabcev P. domesticus. V naslednjih dneh sva se pod mostom ustavila {e nekajkrat. Takrat sva bila pri~i obupnim poskusom mestnih lastovk, da si vnovi~ priborijo svoja gnezda, vendar so bili vrabci vselej mo~nej{i. Matja` Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, SI-2325 Kidri~evo, Slovenija Macedonia / Makedonija Long-legged Buzzard Buteo rufinus Rjasta kanja – odrasla ptica hrani speljanega mladi~a v bli`ini mesta Prilep dne 24.7.1999 (J Macedonia) In Macedonia, I encountered the Long-legged Buzzard for the very first time on July 24th 1999 near the town of Prilep, in the northern part of the expansive Pelagonija plain running in N-S direction from here to the boundary with Greece. I observed it at a rock massif above the northern part of the town. In the morning I caught sight of an incessantly squealing chick perching on a large rock somewhat lower from my observation post. Most evident was the colour of the young buzzard’s head, which appeared to be almost completely white. A few minutes later, an adult Long-legged Buzzard landed on the rock, carrying food for its young. Our colleague M. Velevski believes that the Long-legged Buzzard is not so rare species in the vicinity of Veles and south of it, with a pair or two breeding in the vicinity of Kumanovo as well. Considering the Long-legged Buzzard’s numerically modest breeding population in Europe, i.e. 246-349 pairs [Hagemeijer, E.J.M. & M.J. Blair (eds.) (1997): The EBCC Atlas of European Breeding Birds: Their Distribution and Abundance. T & AD Poyser, London], it would be interesting to know how many pairs of this species breed in Macedonia and where actually runs the northern border of its distribution. It is a well known fact that the bird has been lately widening its range (Hagemeijer & Blair 1997). At any rate, the above data on the Long-legged Buzzard’s doubtless breeding illuminates the recent status of the species in Macedonia. Luka Bo`i~, Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor, Slovenia Ju`na postovka Falco naumanni Lesser Kestrel – one (1) adult male near the village of Konjari some 15 km west of Prilep on July 24th 1999, and a flock of 40 birds (5 adult males plus females with fledged young) 5 km south of Prilep on July 28th 1999; new or unknown breeding sites (S Macedonia) Ju`na postovka si je v minulih desetletjih zaslu`ila veliko evropsko pozornost z drasti~nim {tevil~nim upadom in uvrstitvijo na spisek globalno ogro`enih vrst. Iz zadnjih nekaj let ni objavljenih podatkov o njeni gnezditvi v Makedoniji (npr. M. Velevski ustno). Zadnji gnezditveni podatki, ki jih poznam, so iz evropskega inventarja obmo~ij IBA [Grimmet, R.F.A. & T.A. Jones (1989): Important Bird Areas in Europe. Technical Publication No. 9. ICBP, Cam-183 Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook bridge] in Kona~kih planin [Vogrin, M. (1990): Ornito-lo{ka opa`anja iz osrednje Makedonije. Acrocephalus 11 (45): 47-52]. Dne 24.7.1999 sem opazoval osamljenega samca na `icah elektri~ne napeljave v bli`ini vasi Konjari, pribli`no 15 km zahodno od Prilepa. V okolici so se razprostirala predvsem ekstenzivno obdelovana polja. To d sem opazoval tudi nekaj osebkov ~rno~elega srakoperja Lanius minor. [e zanimivej{e je opazovanje ju`nih postovk ju`no od Prilepa. Tukaj sem 28.7.1999, pribli`no 5 km pred mestom, vzhodno od glavne ceste Prilep-Bitola, opazoval jato kak{nih 40 osebkov. Ju`ne postovke so v jati kro`ile kak{nih 10-20 metrov nad tlemi in se spu{~ale na nedavno po`eto njivo. Med njimi je bilo samo 5 odraslih samcev, drugo so bile samice in mladostni osebki. Menim, da so ve~ji del jate sestavljali pred kratkim speljani mladi~i. V neposredni bli`ini so zapu{~eni kompleksi stavb, ki ju`nim postovkam verjetno rabijo kot gnezdi{~e. [ir{o okolico kraja opazovanja, pod vzno`jem planine Dren, pokrivajo obse`ni travniki, pa{niki in ekstenzivno obdelovane njive, s posameznimi drevesi in pasovi grmovja. Kot zanimivost naj povem samo {e to, da je bila tega dne tukaj dale~ najpogostej{a vrsta ~rno~eli srakoper, opazoval pa sem tudi zlatovranko Coracias garrulus in rjavoglavega srakoperja Lanius senator. Veli~astna pokrajina, nedvomno vredna temeljite ornitolo{ke raziskave v prihodnosti! Luka Bo`i~, Pintarjeva 16, SI-2106 Maribor, Slovenia Lesser Kestrel Falco naumanni Ju`na postovka – ve~ kot 40 osebkov dne 9.4. in ve~ kot 120 osebkov ob koncu maja 2001 v vasi Marena pri Negotinu (J Makedonija). Gnezde~e ju`ne postovke so bile opazovane tudi v skorajda vseh vaseh v okolici Negotina. Na planini Kuzuf je bila ob koncu avgusta opazovana selitev ju`nih postovk (ve~ skupin po 16 do 30 ptic na dan). On April 9th 2001, we watched more than 40 Lesser Kestrels in the village of Marena, close to Negotino, S Macedonia. They were preparing their nests, and it is possible that some of them were already nesting. All nest-sites were situated under the roofs of local houses, especially the old ones. Later on in May we observed more than 120 individuals in the same village. We found some breeding Lesser Kestrels also in the villages of Rosoman, Sopot and almost all others in the region, and noted that the birds were searching for food in different places, depending on the season and human activities. In the spring, they were mostly hunting over the villages in flight (insects) and over the pastures. During the summer, they were looking for food in just recently harvested wheat fields. In this season they also fed on small lizards, big beetles and exceptionally big grasshoppers. Very intensive feeding of the young inside and outside the nests at the end of June was also observed. At the end of August, the Lesser Kestrels were rare in the villages mentioned above. Many birds were observed in the fields and on power 184 lines in the entire area around Negotino. At the same time, a strong migration by Lesser Kestrels (several flocks of 16 to 30 birds per day) flying in southern direction was noted at Kozuf Mountain. The last records of just few Lesser Kestrels were made on September 10th near Negotino. Emilian Stoynov, Wild Flora & Fauna Fund, Zapad 17, ap. 30, PO Box 78, BG-2700 Blagoevgrad, Bulgaria Corncrake Crex crex Kosec – novi podatki o gnezdenju te vrste v Makedoniji: {tirje (4) klico~i samci med 6. in 10.6.1999 na vla`nem ko{enem travniku pri Mavrovu na vi{ini 1250 m (Z Makedonija) Between June 6th and 10th 1999, I was listening quite regularly to the calling Corncrakes near the Children’s Holiday Camp “Bunec” in Mavrovo National Park. Four males were recorded at the most in the characteristic habitat of very wet meadowlands at a height of 1250 m a.s.l. As the meadows are mowed manually, the birds are not threatened. In the literature, only some old data can be found on the Corncrake’s occurrence in Macedonia. For example, McGregor who recorded it on April 29th and 30th 1904 in the fields around Bitola is typical [McGregor, P.J.C. (1906): Notes on Birds observed at Monastir, Turkey in Europe. Ibis, 8 (6): 285-307], von Viereck [in: Stresemann, E. (1920): Avifauna Macedonica. Verlag von Dults & Co. München; Makatsch, W. (1950): Die Vogelwelt Macedoniens. Akademishe Verlaggesellschaft Geest & Portig K.-G., Leipzig] stated that it bred in the meadows along the Vardar river (with no preciser details), while Fehringer (1922) [in: Makatsch, W. (1950): Die Vogelwelt Macedoniens. Akademishe Verlaggesellschaft Geest & Portig K.-G., Leipzig] wrote that he discovered it during its breeding near Gevgelija in 1922. Karaman, on the other hand, who recorded it in the vicinity of Skopje only during its autumn migration [Karaman, S. (1928): Ptice okoline Skoplja. Glasnik skopskog nau~nog dru{tva VI, Odeljenje prirodnih nauka 2, Skopje; Karaman, S.L. (1949): Ornithofauna of the Skopska Kotlina Basin. Larus 3: 196-280], a Catalogus faunae Jugoslaviae [Matvejev, S.D. & V. Vasi}, (1973): Catalogus faunae Jugoslaviae. IV/3 – Aves. Academia Scientiarum et Artium Slovenica, Ljubljana] described it as a breeder of Macedonia, but again with no preciser details. Although almost all the Corncrake’s natural habitats in the lowland part of Macedonia are today drained, I believe that the true reason for the lack of newer records lies in the fact that the bird has not been given particular attention in this part of the world. Metodija Velevski, “Jurij Gagarin” 55/5, MK-1000 Skopje, Makedonija Acrocephalus 22 (108): 175 – 185, 2001 Blue Rock Trush Monticola solitarius Pu{~avec - novi podatki o {irenju pu{~avca v Makedoniji: od 1997 redno gnezdi v kanjonu Matka (reka Treska) pri Skopju; trije (3) samci opazovani dne 4.7.1998 v Bislimski klisuri na Pcinji in en (1) samec 3.5.1999 na Kozjaku v klisuri Treske na nadmorski vi{ini 1000 m (S Makedonija) I observed the Blue Rock Thrush for the very first time on June 3rd 1997 in the Matka Canyon near Skopje (N Macedonia), when I watched two males, one at the Monastery of Sv. Nikola Shishevski, the other slightly above it. Since then I have regularly watched the species at this same locality, where it no doubt breeds. On July 4th 1998, I registered three males in the Bislimska Gorge of the P~inja river (some 10 km south of Kumanovo), and one male on May 3rd 1999 near Kozjak in the Treska Gorge (10 km west of Matka) at a height of about 1000 m a.s.l. In all places, the natural habitat consisted of limestone, which is typical of this species. The first to state the Blue Rock Thrush for the Skopje Basin was Dimovski [Dimovski, A. (1968): Biogeographical and ecological characteristic of Skopje Basin. Ann. Fac. Sci. Nat., 20: 6-70. Skopje; Dimovski, A. (1972): Changes in the composition of the ornithofauna of the Skopje Basin. Acta Mus. Mac. Sci. Nat., 13 (3): 41-64. Skopje] who discovered it the Vardar Gorge between Veles and Skopje. Until then it was known that in the north it had reached the environs of Veles [Makatsch, W. (1950): Die Vogelwelt Macedoniens. Akademishe Verlaggesellschaft. Geest & Portig K.-G., Leipzig; Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva. I deo: Detlici i ptice pevacice. SANU, No. 46, Beograd]. The new data, however, show that the Blue Rock Thrush has extended its range towards the north. Metodija Velevski, “Jurij Gagarin” 55/5, MK-1000 Skopje, Makedonija Warbler in Macedonia, for till now it has been known to occur only down to the Babuna (right tributary of the Vardar river) valley near Veles [Fehringer 1922 & Banzhaf 1931. In: Matvejev, S.D. (1976): Pregled faune ptica Balkanskog poluostrva. I deo: Detlici i ptice pevacice. SANU No. 46, Beograd]. Metodija Velevski, “Jurij Gagarin” 55/5, MK-1000 Skopje, Makedonija Orphean Warbler Sylvia hortensis Svetlooka penica - teritorialni samec na planini Vodnu (800 m) pri Skopju dne 3.5 in 3.6.1997; novi, najsevernej{i podatki o raz{irjenosti vrste v Makedoniji (S Makedonija) On May 3rd 1997, I observed a singing Orphean Warbler on the southern slopes of the small Vodno hill near Skopje. The bird perched on a jutting out bush twig, and even when I neared it, the bird did not move away for more than 10 metres. I found it in the same place again a month later, i.e. on June 3rd , when I probably watched the same individual. It was singing again, this time hiding in the bush. Later on it was no longer to bee seen, and neither could I find in any of the subsequent years. The locality is situated at a height of some 800 m a.s.l., with the habitat dominated by Juniperus oxycedrus. In its immediate vicinity spread a highly degraded oak forest and a grove of young Scots pine Pinus nigra. This is the northernmost range of the Orphean 185 Nove knjige / New books Nove knjige New books Luka~, G. (1998): List of Croatian Birds. Natura Croatica, Vol. 7, Suppl. 3, Croatian Natural History Museum, Zagreb. 160 str., ena (1) slika in 8 tabel. ISSN 1330-3430. Nakup: Hrvatski prirodoslovni muzej, Demetrova 1, HR-1000 Zagreb, Hrva{ka. Opomba: knjiga je po{la, dopolnjeni ponatis je na~rtovan za drugo polovico l. 2002. Najnovej{i hrva{ki seznam ptic je dvojezi~no delo: beremo ga lahko v angle{kem ali hrva{kem jeziku. Zaradi mnogih razlogov je delo odli~ni kabinetni in terenski pripomo~ek! V nasprotju z obi~ajnimi golimi seznami daje to obilo podatkov in nepoznavalcu hrva{ke avifavne informativno predstavi celotno regionalno ornitolo{ko podobo dr`ave. Vsak obiskovalec hrva{kih po~itni{kih krajev bo brez seznama le te`ko ovrednotil svoja opazovanja. In to velja zlasti za preu~evalce ptic iz Slovenije, ki tod po~itnikujejo kar v stotnijah. In kaj ponuja pri~ujo~i seznam? Delo je skopo in smiselno ~lenjeno: v uvodu so predstavljeni viri iz razli~nih podro~ij ornitologije, sledijo predstavitev obdelave posameznih takso-nomskih kategorij (sezonski status, status gnezdilk, ocena velikosti populacij, tip raz{irjenosti, ~asovni okvir zajetja predstavljenih podatkov, ogro`enost in geografsko-administrativna obmo~ja), taksonomski kriteriji, lista in tabelari~no podkrepljena informativna razprava ter zaklju~ek. Na Hrva{kem je bilo doslej ugotovljenih 394 vrst ptic, 246 je novej{ih ali histori~nih gnezdilk (223 rednih in 11 nerednih), 12 vrst je izumrlo. Med njimi sta naprimer brkati ser Gypaetus barbatus in klav`ar Geronticus eremita, vrste, kakr{ne so rjavi jastreb Aegypius monachus, ro`nati Pelecanus onocrotalus in kodrasti pelikan P. crispus pa se danes pojavljajo zelo redko. Od redkih vrst z majhnimi populacijami velja omeniti npr. sredozemskega sokola Falco eleonorae in kraguljega orla Hieraae-tus fasciatus. Kot zanimivost velja omeniti, da npr. skalni plezal~ek Tichodroma muraria na Hrva{kem velja za nezanesljivo gnezdilko. V seznamu so korektno predstavljene tudi njene pomanjkljivosti (npr. pomanjkanje natan~nih populacijskih ocen za posamezne vrste ali nejasni staus). Najve~ji zaklad seznama pa se skriva med literaturo: po grobi oceni je navedenih kar okoli 1000 pisnih virov! Brez pretiravanja lahko strnemo, da tako hrva{ki seznam nadome{~a kar celotno specializirano knji`nico. Lista je odli~na osnova za vse opazovalce in preu~evalce ptic 186 na Hrva{kem. Pomeben korak v v poznavanju hrva{ke avifavne! Sam si ornitolo{ke poti na Hrva{ko brez seznama ne znam ve~ predstavljati. Borut [tumberger Najave in obvestila Announcements Nagrada Zlati legat 2000 The Golden Bee-eater Award 2000 Nagrado Zlati legat, ki jo DOPPS-BirdLife Slovenia podeljuje za najbolj{e ornitolo{ko delo v Sloveniji, je bila letos izro~ena `e tretji~. Finan~ni del nagrade je tudi letos prispevalo podjetje Bioteh d.o.o. iz Ljubljane. Upravni odbor dru{tva je imenoval `irijo v sestavi: Luka Bo`i~ (~lan), akad. prof. dr. Matija Gogala (~lan), Slavko Polak (~lan) in dr. Tomi Trilar (predsednik). @irija je zasedala 26.3.2001 v knji`nici Prirodoslovnega muzeja Slovenije in je na podlagi prispelih del in seznamov posameznih ~lanov `irije pri{la do o`jega izbora del (na{teto po abecedi): Jan~ar, T. (2000): Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku. Acrocephalus 21 (100): 135-151. Jan~ar T., F. Bra~ko, P. Gro{elj, T. Miheli~, D. Tome, T. Trilar & A. Vrezec (1999): Imenik ptic zahodne Palearktike. Acrocephalus 20 (94-96): 97-162. Jan~ar T. & M. Trebu{ak (2000): Ptice Kozjanskega regijskega parka. Acrocephalus 21 (100): 107-134. Miheli~, T. & B. Mar~eta (2000): Naravovarstvena problematika sten nad Ospom kot gnezdi{~a velike uharice Bubo bubo. Acrocephalus 21 (98-99): 61-66. Miheli~, T., A. Vrezec, M. Peru{ek & J. Svetli~i~ (2000): Koza~a Strix uralensis v Sloveniji. Acro-cephalus 21 (98-99): 9-22. Polak, S. (2000): Mednarodno pomembna obmo~ja za ptice v Sloveniji. Monografije DOPPS 1, Ljubljana Potokar, M. (2000): Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 231-239. Rubini~, B. & A. Vrezec (2000): Audouin’s Gull Larus audouinii, a new breeding gull species in the Adriatic sea (Croatia). Acrocephalus 21 (102-103): 219-222. ACROCEPHALUS 22 (108): l86, 200I Sovinc, A. (1998): Ptice doline Dragonje – deset let kasneje. Annales 13: 81-89. [tumberger, B. (2000): Veliki skovik Otus scops na Gori~kem. Acrocephalus 21 (98-99): 23-26. Tome, D. (2000): Winter diet of the Long-eared Owl Asio otus in Slovenia. Acrocephalus 21 (98-99): 3-7. Vrezec, A. (2000): Evropsko pomembne populacije ptic v Sloveniji. Acrocephalus 21 (102-103): 241-248. Po glasovanju ni bilo nobenega dvoma o nomini-rancih, saj so se tri dela po {tevilu zbranih to~k izrazito razlikovala od drugih: Jan~arjev in Trebu{akov ~lanek Ptice Kozjanskega regijskega parka, Jan~arjev ~lanek Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku, ter Miheli~ev, Vrezcev, Peru{kov in Svetli~i~ev ~lanek Koza~a v Sloveniji. Tudi za Zlatega legata ni bilo dileme, saj je zmagovalec za dvakrat presegal druga dva. Prispevek Toma`a Jan~arja in Marka Trebu{aka Ptice Kozjanskega regijskega parka (Acrocephalus 21 (100): 107-134) podaja iz~rpen opis avifavne doslej malo poznanega obmo~ja Slovenije. Poleg gnezde~ih vrst ptic najdemo v njem natan~ne in skrbno izdelane ocene njihovih gostot oziroma {tevila gnezde~ih parov. Gostote so predstavljene celo lo~eno za posamezne krajinske tipe. Tak{nih prispevkov, ki so rezultat na~rtno zastavljenih in dolgotrajnih raziskav ve~jega {tevila ornitologov, podprtih z dobro pripravljeno metodologijo, imamo pri nas zelo malo. ^lanek je vzor~en primer za podobna poro~ila, ki obravnavajo gnezdilke ve~jih naravovarstveno pomembnih obmo~ij. Le tako pripravljena dela so lahko mo~an strokovni argument pri prizadevanjih za njihovo za{~ito. Prispevek dela k slovenski ornitologiji je velik predvsem zato, ker nakazuje, kako lahko z usklajeno akcijo v kratkem ~asu kvantitativno ovrednotimo neko obmo~je. ^lanek Toma`a Jan~arja Varstveno pomembne vrste ptic in njihovi habitati v Kozjanskem parku (Acrocephalus 21 (100): 135-151) je nadgradnja prej-{njega ~lanka. Na osnovi meril za ogro`enost ptic v Sloveniji in Evropi (Rde~i seznam, SPEC, Direktiva EU o varstvu prosto`ive~ih ptic, IBA) je avtor identificiral vrste ptic, ki imajo med gnezdilkami Kozjanskega parka najve~ji naravovarstveni pomen. Podaja tudi argumente tako za razglasitev Kozjanskega parka za IBA in SPA kot tudi za njegovo {iritev na obmo~ja ob spodnji Sotli (Trebe`, Jovsi in Dobrava). Prispevek je eno bolj{ih in pomembnej{ih del slovenskega naravovarstva, hkrati pa daje nenadomestljive smernice za razvoj Kozjanskega parka. Z Zlatim legatom za leto 2000 je bil nagrajen ~lanek Toma`a Miheli~a, Ala Vrezca, Mirka Peru{ka in Jo`eta Svetli~i~a Koza~a Strix uralensis v Sloveniji (Acrocephalus 21 (98-99): 9-22). Delo obravnava raz{irjenost koza~e v gnezditvenem in negnezditve-nem obdobju, njeno vi{insko raz{irjenost, habitat, gnezditveni prostor ter populacijske ocene in ekolo{ke gostote, ugotovljene v Sloveniji. S tem bistveno prispeva k vedenju o tej pri nas doslej slabo poznani, vendar tipi~ni vrsti. Posebej dragoceni so izra~uni gostot in ocena {tevila gnezde~ih parov na posameznih obmo~jih, saj postavljajo Slovenijo med najpomem-bnej{e dr`ave za to vrsto v Evropi. Obenem je delo dobra strokovna podlaga za za{~ito nekaterih obmo~ij oziroma uvedbo ustreznega na~ina gospodarjenja predvsem v bukovo-jelovih gozdovih. Avtorjem je uspelo zdru`iti mo~i in od {tevilnih ornitologov zbrati ve~ino obstoje~ih podatke o tej vrsti v Sloveniji. ^lanek je zastavljen pregledno in znanstveno korektno. Delo ima velik pomen za slovensko ornitologijo in bo na{lo svoje mesto tudi v vseh preglednih delih o koza~i v Evropi. dr. Tomi Trilar, predsednik `irije Zlati legat 2000 Čestitam Tomažu Miheliču, Alu Vrezcu, Miru Perušku in Jožetu Svetličiču ob podelitvi nagrade Zlati legat 2000 za delo “Kozača Strix uralensis v Sloveniji” Acrocephalus 21 (102-103) Borut Stumberger, urednik 187