Leto štev. 231 Ljubljana, četrtek 7. oktobra 1926 Poštnina pavšallrana. Cena 2 Dir = Izhaja ob 4. zjutraj, aa Stane mesečno Din 25 —; za inozemstvo Din 40— neobvezno. Oglasi po tantu. Uredništvo 1 Ljubljana, Knafiova uiica štev. 5/L Telefon štev. 72, ponoči tudi štev u. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravništvo: Ljubljani, Prešernova ulica St. 54. — Telefon št. 36. inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešer-nova ulica št. 4. — Telefon št 49» Podružnici: Maribor, Barvarska ulica St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri postnem ček.zavodu: Ljub-iar.a št 11.842 - Praha čislo 78.180. Wten,Nr 105.241- Ljubljana, 6. oktobra. Delo v skupščinskem odboru za izenačenje neposrednih davkov ie zastalo. Odbor ga je sicer na zunaj dovršil, ostalo pa je nerešenih skoro 50 členov, ki »bsegajo najvažnejše odločitve. Rekli bi lahko, da je izluščeno zrno in postavljeno ob stran, sprejeta pa ie lupina. Tako n. pr. vprašanje dohodarine ni rešeno. Ker ie dohodarina podlaga vsemu sistemu predloženega načrta, je videti, da je ogrožen sam njegov obstoi. Ako pade dohodarina v predloženi obliki, ie padel cel načrt. Potemtakem pravzaprav ni odbor ničesar rešil in so glavne odločitve izostale. Dohodarina zadeva ob veliko nasprotje pri radikalnem klubu, ki se ie brani, češ, da ne odgovarja strukturi srbske privrede. Obenem pa NRS ne krije, da :e ob nedoločenem političnem položaju, ki io lahko jutri potisne v opozicijo, težko od nje zahtevati, da glasuje za tako nepopularno stvar, kakor ie uvedba dohodarine v starih granicah naše države. Dohodarina pa nima niti v prečanskili krajih dobrih prijateljev. V zadnjih letin ie izgubila skoro vse svoie branitelje. Priznati mora sicer vsak, da je sistem neposrednih davkov brez dohodarine nepopoln in da ga moderna država ne ■ nore pogrešati. Vendar so pretirane davčne stope dohodarine v zvezi z grenkim občutkom neenakosti nezaupanje proti dohodarini tako poglobile, da pre-čani. mesto da bi Srbijancem bili nekaki svedoki zanjo, s svojimi pritožbami vzbu ja.io med njimi silovit strah pred njo. Nezrele naše upravne razmere zlasti komaj se porajajoča moderna finančna uprava in pretežno agrarni značaj države so tudi SDS, ki ie v osmih letih svobode kljub demagogiji raznih plemenskih strank pokazala, da se upa prevzeti v interesu države vsako odgovornost, potisnile med nasprotnike dohodarine. še nedavno kompromitovane po linearnih dokladah, ki se v slučaju kriz znajo ponavljati. Tako ie ostala zanimiva situacija, da ie pravzaprav samo HSS z vsem po-vdarkoin pristašinja osebne dohodarine. SDS je v skupščini in v odboru predložila svoje misli o davčni reformi po-vdarjajoč, da se more v naši državi rcelno enakost doseči i v praksi le, če se gradi davčni sistem na podlagi srbijan-.skega sistema s potrebnimi korekturami in se iz njega začne pripravljati tla za bodočo pravičnejšo dohodarino z izgrad-bo doklad na vsoto donosov, ki so že zadeti z davki na donos. SDS je priznala, da je to za nekatere oblasti znaten korak nazaj, a škoda bo manjša, kakor če se liiša začne graditi od strehe navzdol. Zanimivo ie. da je poslanec Davi-dovičeve stranke Veljkovič izrazil slično misel, vendar z dodatkom, da pristaja na nizko dohodarino (največ 2 odst.). Sedaj prihaja na dan, da ie vlada RR obravnavala vprašanje davčnega izenačenja samo na zunaj, tam pa. kjer je njega zrno. ie odločitev zavlekla, tako da ni v odboru zavzeta nobenega končnega stališča. Tako postooanje je v nasprotju z vsemi načeli parlamentarizma, ki veli, da mora odgovorna vlada priti v. zakonskim predlogom, katerega v skupščini drži. brani in s kojim stoji in pade. Da je vlada odložila sklepanj; o svojem stališču napram lastnemu zakonskemu načrtu ravno v glavni njegovi točki, ie res v parlamentarnem življenju precej edinstven slučaj. Ona ie torej skupščinski načrt predložila le na videz. Vse to dokazuje, da davčna reforma ni bila pravilno zapojeta. Mi nočemo sumničiti nobene izmed vladnih strank, a način. kako se je cel zakon v najvažnejši točki odložil, nič kaj ne govori za resnost njihovih intencij. Odločitev se odriva do odkritega izbruha latentne vla ne krize ki bo odločila usodo režima RR. Tedaj se bo začelo tam. kjer bi se bilo moralo že lani končati. Javnost ie eno leto bila zadržana v mišljenju, da se obravnava izenačenje davkov, dogodki p aso pokazali, da smo tam, kjer smo bili. Vendar je nemogoče davčno vprašanje brisati z dnevnega r~da. Katerakoli vlada bo na jesen nadaljevala delo. trorala bo zavzeti jasno stališče napram njemu in ta problem tudi rešiti. Igranja je že dovolj. Kralj se je vrnil v Beograd Ž njim sta odpotovala tudi kraljica in prestolonaslednik. - Blejsko bivanje dvora končano. — Minister Ninčič v dolgi avdijenci. Bled, 6. oktobra d. Snoči je prispel preko Podbrda na Bled minister zuna- njih del dr. Ninčič, ki se vrača iz Pariza v Beograd. Danes zjutraj ga je sprejel kralj v dolgi avdijenci. Minister Ninčič je vladarju obširno poročal o zasedanju Društva narodov, o posvetovanjih Male antante in o svojih razgovorih z zastopniki sosednjih držav zlasti Madžarske. Podrobno poročilo je podal minister Ninčič tudi o rezultatih svojega pariškega bivanja, kjer je imel opetovane konference z g. Briandom. Kralj ie ministra povabil da se skupno ž njim vrne v Beograd. Čez dan je kralj bil še v Bohinju in na lovu, proti 7. zvečer pa sta kralj in kraljica s prestolonaslednikom zapustila Bled ter se z dvornim vlakom odpeljala v Beograd. Ž njima je odpotovalo tudi vse spremstvo. Letošnje bivanje dvora na Bledu je končano. Ljubljana, 6. oktobra d. Nocoj ob 21.43 je prispel dvorni vlak s kraljem, kraljico in prestolonaslednikom v Ljubljano ter je po . ratkem prestanku nadaljeval svojo pot proti Beogradu. Na kolodvoru so bili navzoči predstavniki obfasti z vel. županom dr. Baltičem na čelu. Kralj in kraljica se nista pojavila. Z dvornim vlakom se vrača v pre-stolico tudi minister Ninčič. Kaj prinaša dr. Ninčič iz Pariza Vprašanje jugoslovensko-franc oske pogodbe ostalo nerešeno. Informacija angleškega tiska. Politična nervoznost v Beogradu narašča Pomembni obiski pri dr. Nikicu. — Radikali in Demokratska zajednica. — Stare stranke nesoosobne dati državi trdno delovno vlado. — Delovni program za Narodno skupščino. Beograd, 6. oktobra, p. Jutri se vrača kralj v Beograd. Opaža se nervoznost v vseh političnih krogih, prav posebno pa v vladnih. Minister prosvete Trifunovič, eden izmed najintimnejših Uzunovičevih sodelavcev, je danes posetil dr. Nikiča v njegovem kabinetu. Govorilo se je, da je njegov po-set v zvezi z vprašanjem izstopa dr. Nikiča iz vlade. Ta vest pa ni potrjena. Zdi se, da je Trifunovič samo sondiral teren. Dalje je posetil dr. Nikiča podpredsednik Demokratske zajerlnice dr. Spaho, Zanimivo je, da je dr. Spaho rekel novinarjem, da je dr. Nikie mnogo napravil za siromašno ljudstvo v Bosni, brez ozira ali so to Hrvati, Srbi ali muslimani. V ostalem dr. Spaho o svojem posetu ni hotel ničesar povedati. Ueledni politiki ne taje težke situacije in smatrajo, da je sedanja vlada nezmožna dalje voditi državno krmilo. Po informacijah iz podučenih krogov so zopet pričeli razgovori o zamenjavi Radičeve stranke z Demokratsko zajednico, ki, kakor se zatrjuje, ne odklanja načelno sodelovanje z radikali v vladi, vendar pa postavlja edin pogoj, da bi v tej vladi bila zastopana vsaj ena hrvatska skupina. V tem oziru jc vzbudil raz- govor drja. Spaha z ministrom Nikičem dvojno pozornost. Na drugi strani sc ta pripravljenost D. Z. energično demantira. Kaos je popoln in vedno bolj se širi mišljenje, da naše stare stranke sploh niso sposobne, ia bi dale državi vlado, kakršne je potrebna v teh težkih časih gospodarske krize. Nocojšnje eNovosti> zamerijo Uzunoviču. da ni šel poročat kralju. Mnogo se komentira tudi Pašieeva izjava v današnji '.'Politiki}/, v kateri poskuša nekatere svoje prejšnje izjave demantirati. Nocoj so Davidovič, Spaho in nekateri drugi poslanci odpotovali na zborovanje v Nevesinje. Jutri bo začel poslovati zopet anketni odbor. Predvsem naj bi zaslišal Rade Pašiča. Jutri zvečer odpotujejo v Zagreb vsi radieevski ministri in poslanci, kjer je za petek napoved." na klu-fcova seja pod predsedništvom Stjepana Radiča. Predsednik Narodne skupščine Trifkovič se je danes celo uro razgovarjal z ministrskim predsednikom Uzunovieem. Sklenjeno je bilo, da se 13. t. 111. postavi v skupščini na dnevni red stanovanjski zakon. Uzunovič je izjavil željo, da bi bil do 20. t. m. sprejet tudi zakon o centralni upravi. Češkoslovaški parlamentarci Ra potu v Skcplje Beccrcd, 6. c.;tobra. r. Davi so odpoto= vali češkoslovaški parlamentarci. En del je odpotoval v Topol-o, kjer jc položil na grob m popravljrti. Ako je kaj slabega, se tukaj strankine instance. V ostalem pa bom v .kratkem času sklical kongres radikalne stranke, na katerem bomo pretresli mnogn naša notranja vprašanja, ne samo progra-matičnega značaja, temveč tudi morebiti osebna. Ureditev prometa z Reko Beograd, 6. oktobra p. Prometno ministrstvo je odločilo, da se postaja Fiume SHS smatra kot naša obmejna postaja ter da se imajo za njo uporabljati iste izjemne in izvozne tarife, ki veljajo do vseh obmejnih postaj, kakor je na pr. Rakek-tranzit. V pristaniško tarifo ta postaja ni sprejeta, temveč ve'jajo za njo odredbe lokalne tarife, kakor pri postajah rečne plovbe, vsled česar se pošiljke v to pristanišče pošiljajo z Iokainimi tovornimi li- Beograd, 6. oktobra p. V tukajšnjih političnih krogih se z napetostjo pričakuje povratek ministra Ninčiča iz Pariza. Ve se, da so Ninčičevi razgovori s francoskimi državniki veljali vprašanju končnega formal-nega zaključka prijateljske obrambne pogodbe med Jugoslavijo m Francijo, kj naj bi dala trdnemu prijateljstvu med obema državama tudi formalnega izraza. Ni dvoma, da v tem pogledu ne obstojajo nubc-ne stvarne težkoče in da si tako pogodbo ravno tako želijo v Parizu, kakor si jo želi tudi celokupno javno mišljenje v Jugoslaviji. Pogodba je pravzaprav že dolgo gotova in so njen službeni podpis do sedaj ovirali le politično-taktični pomisleki, izvirajoči iz celokupne evropske situacije, Zdi se, da ti obziri trajajo še naprej in da je bil podpis pogodbe radi tega ponovno odložen. Pokazalo se bo kmalu, v koliki meri se je pri tem uveljavljal vpliv tretjih interesentov, ki jim nikakor tli po volji, da stojita Jugoslavija in Francija v tako tesnih medsebojnih odnošajih. V tem oziru je vzbudilo splošno pozornost, da londonske *Timesc, ki očividno zastopajo mnenje angleških službenih krogov, smatrajo, da bivanju dr. Ninčiča v Parizu ni pripisovati odločilne važnosti. Prijateljska pogodba med Francijo in Jugoslavijo je sicer žc več mesecev gotova, u moment za podpis po mnenju »Tirnes* ni baš ugoden, češ da bj se pogodbo sedaj neposredno po zaključitvi pakta med Rumunijo in Italijo mogla — napačno tolmačiti. O vsebini pogodbe navajajo »Times*-, da je podobna oni, ki jo ie Francija sklenila z Rumunijo. Kakor v rumunski, tako se nahaja tudi v jugoslovcnsko-francoski pogodbi sledeča določba: »Ako eno Izmed pogodnic napade kaka tretja sila, se bodeta pogodnici takoi zcdlnUi. kako se bodeta skupno branili, toda v duhu določb Društva narodov.« Ni dvoma, da je »Timesova prikriti izpad v skladu s politiko, ki je bila očividno utrjena ua poslednjem sestanku med Chatn-berlainom in Mussolinijem. Nezadovoljstvo Stepana Radiča z g. Pucljem Radičev «Dom» kara ministra Puclja, da je premalo storil za poplavljence. — Zamerava mu tudi, da se na pogostih vožnjah ni niti za par ur ustavil tudi med Siskom in Zagrebom. Beograd, 6. oktebra p. V tukajšnjih političnih krogih se je z velikim zanimanjem opazilo, da jc zadnja številka Radičevega »Doma, zavzela tako oster afront proti ministru Puclju. Do sedaj je veljal minister Pucelj za radičevskega Benjamina, ki pa jc navzlic temu užival pri Stjepanu Radiču izredno velik j zaupanje, ker mu jc predsednik HSS poverjal posle kot nobenemu drugemu radičevskemu ministru. Kaj je vzrok, da je sedaj Pucelj kar čez noč prišel pri Radiču v nemilost, se avtentično ne ve, sklepa pa se, da je St. Radič razočaran nad njegovimi uspehi v Sloveniji in v vladi in da samer.ia, ker njegova dejanja niso v skladu z njegovimi obeta-nji. Tudi izid volitev v Trgovsko in obrtno zbornico v Ljubljani, pri katerih ie Pucelj napovedal zm?gc radičevcev, ie vodstvo HSS napotil k razmišljevanju o resnosti in uspešnosti radičevske politike v Sloveniji pod vodsH-om g. Puclja. Oziraje se aia zadnje poplave piše Radičev »Donu o ministru Puclja: j Ni dovolj to, kar predlaga sedaj minister za poljedelstvo, namreč 20 milijonov dinarjev. Tu se mora pomagati narodu s celo vsoto, ki je bila določena za cenen seljaški kredit pred dvema letoma in ki jc naložena za 3 odstotne obresti v nek; beograjski banki, kjer sc s tem denarjem koristi vsakdo prei in več kakor seljaki Sedai bi se moral ta denar porabiti za to. aa se namesti okoli 2500 (!) uradnikov, ki bodo baje osnovali in vodili nekake nove državne kmetijske zadruge, ki naj bi bile približno to, kar so bile v pokojni Avstro-Ogrski zloglasne poštne posojilne zadruge. To se nikakor ne more dovoliti.® Nato pa prehaja »Dom« v direkten napad ter piše o Puclju tudi to-le: > Pogrešil je tud: sar.1 ttaš minister za poljedelstvo, ki je v- Bnčko potoval Štirikrat, kar je popolnoma v redu, med Siskom in Zagrebom, k.ier sc pogosto vozi domov grede, pa se niti enkrat tli ustavil vsaj zj nekoliko ur. - sti. Angleško-ruski odnošaji London. 6. oktobra, s. «Manchester Guar* dian» poroča, da bo prišlo v kratkem do nov-'h poskusov za sporazum med Anglijo in Rusijo. Sklepi „panevropskega" Dunaj, 6. oktobra s. Prvi panevropski kongres je imel danes svojo svečano zaključno sejo, na katerj so bili prečitani in soglasno sprejeti sklepi, ki so jih izdelale posamezne komisije Nato je bil prečitan manifest vsem Evropcem. V manifestu se med drugim izjavlja, da je bila vseevrop-ska unija ustanovljena za to, da konča bratske spore v Evropi, da odpravi politično, gospodarsko in nacijonalno sovraštvo med evropskimi narodi in da odpravi evropske meje, ki ovirajo mirovni in gospodarski razvoj. Njen namen ie tudi, da vstvari v slučaju vojne razsodišča in da nadomesti carine z evropsko gospodarsko enoto, sovraštvo in zatiranje pa z nacijonalno enakopravnostjo Edino ta program bo rešil Evropo pred politično in gospodarsko pro-pastjo. Zato poziva unija vse Evropce, naj se temu delu priključijo. Poziva tudi evropske vlade in apelira na Društvo narodov, naj pospešuje združitev Evrope. Končno je vodja panevropskega gibanja Cou-denhove-Kalergi v zaključnem govoru šc enkrat naglasa! prizadevanje prvega pan-evropskega kongresa in izjavil, da je s tem evropsko vprašanje sproženo in položen temeljni kamen bodoče države. Številne aretacije komunistov v Italiji Rim, 5 oktebra d. Bolonjska policija je izvršila v predmestju Imole, kier je že od nekdaj središče revolucionarnega delavskega pokreta, preko 100 aretacij protidr-žavnih elementov. V zadnjem času .ie bila Imola središče komunističnih voditeljev Dombaccija in Graziadeia. Po zmagi fašizma je izgledalo, da je tudi delovanje komunistov na periferiji mesta poleglo, vendar je policija strogo nadzorovala nekdanje voditelje delavstva in je ob neki priliki iztaknila lokale njihovih zborovanj. Na dotičnem mestu ie našla popolno zalogo orožja in komunistične, socijaiistfčne in anarhistične letake, katere je v veliki množini zasegla. Sprememba v ooljski zunanji oolitiki? Berlin. 6. oktobra, (be.) V poljskih poli= tičnih krogih zatrjujejo, da namerava ViU sudski radikalno spremeniti zunanjo poIiti= ko, ki se bo razvijala v pravcu ožjega so; delovanja z Anglijo in Italijo. Gosoodarsko zbližanje med Nemčijo in Anglijo Berlin. 6. oktobra, (be.) Angleški velein= dustrijalci so povabili zastopnike nemške industrije na razgovor v London o nemško; angleškem gospodarskem sporazumu. Pred novo krizo v Franciji? Vprašanje ratifikacije finančnih dogovorov. Pariz, 6. oktebra d. Včeraj ie prišlo 11.1-sprotstvo znatnega dela levice proti fin. politiki Poincareja v 'inasični komisiji do vidnega izraza z odstopom posebnega poročevalca za proračun fin. ministrstva g. Dervesa. Odstopivši poslanec radikalno -socijalisti-čne stranke navaja kot razlog demisije, da ne odobrava vladnega načrta, radi česar ne more več po svoji vest; opravljati dosedanje svo.ie službe. Velike težave so se pojavile tudi v vprašanju r::-tiiikacije \vashiaigtonske pogodbe. Politični krogi trdijo, da bodo ta vprašanja doved-la do težke notranje politične krize. Pariz. 6 oktobra (pa.) Min. predsednik Poincare je obvestil predsednika fiuanč.iL-komisije, d;i namerava vlada ratificirati londonski in vvashingtonski dogovor še pred januarjem. Vlada želi, da pride v dogovore rezerva, nanašajoča se na prenosno klavzulo in da sc ne bo dolg koinerci.iaii-ziral. Razprava v fin. odboru sc bo eventualno prekinila, da sc omogoči zbornici, da zavzame do ratifikacije svoje stališče Dva značilna odstopa v Nemčiji Demisija Severinga in generala Seekta. Berlin, 6. oktobra, s. Notranji minister Karel Severing jc piosil pruskega ministrskega predsednika Brauna naj ga z ozirom na njegovo slabo zdravstveno stanje raz« reši njegovih dolžnosti. Min. predsednik Braun je prošnji ugodil ter imenoval na njegovo mesto namestnika policijskega predsednika v Berlinu Grzczinskcga. S Ses veringom jc izgubila Nemčija enega naj* uglednejših republikancev na odgovornih mestih. Beriin, O. oktobra, s. Načelnik državne hrambe general v. Seckt je izročil državne= mu predsedniku Hindenburgu prošnjo v.x odpust. Ta korak v. Seekta jc v zvezi b časopisnimi vestmi, da sc jc najstarejši sin prestolonaslednika udeležil manevrov drs žavne hrambe. Državni hrambni minister je dal po objavi teh vesti v listih izjaviti, da mu ni znano, 0 cdst. Ramsav Macdonald, kakor tudi drugi voditelji so svetovali delavstvu, naj pusti na konferenci delegatov strokovnemu načektvu popolnoma proste toke, ua skic« r.e najugodnejše pogoje. Lcndon. 6. oktobra, (be.) Zadnja poroči« la zatrjujejo, da bo glasovanje za pričetek dela v rudnikih izpadlo negativno. Rudarji sc nadalje vračajo na delo na podlagi kras jevnih dogovorov. Dosedaj dela po vero« dostojnih vesteh 19.3.000 rudarjev. Za sanacijo belgijskega franka Pariz. 6. cktobra. s. Bruseljski poročeva« Iec lista «L' Oeuvre» poroča, da je belgij« ski finančni minister Fraactjni ob priliki svojega bivanja v Londonu, zaključil po« sojilo za stabilizacijo franka. Govori se. da /naša posojilo 50 do 60 ali celo 100 milijonov dolarjev. Španija in mednarodne institucije Ženeva, 6. oktobra, (be.) Španska vlada jc sporočila, da se bo udeležila vkljub iz« stopu iz Društva narodov delovanja Med* narodnega delovnega urada Kdo ima volilno pravico za občine (tudi za ljubljanske občinske volitve?) Važno za vsakega, ki mu je prospeh občine na srcu. Poglejte, ali so vsi volilci vpisani! Volilno pravico v občinska zastopstva imajo vsi moški, ki so na dan razgla-sitve odredbe občinskih volitev dovršili 21. leto. Ta dan začne teči 15 dnevni rok za popravke. Popravke (vpise v imenik, izbrise) se sicer lahko zahteva vedno, po preteku omenjenega 15 dnevnega roka pa popravki za že razpisano volitev ne veljajo več. Poleg starosti, ki se dokaže s krstnim listom aH s potrdilom župnega urada, ki ga mora ta urad dati na zahtevo takoj brezplačno brez takse, treba dokazati s potrdilom (županstva, v Ljubljani policije). da ima dotičnik vsai že eno leto svoje redno bivališče v občini. Javnim nameščencem (tudi železničarjem), notarjem. civilnim inženjerjem in geome-trom, k praksi pripuščenim živinozdrav-nikom pa ta rok ni potreben. Njim se samo potrdi, da redno bivajo v občini in kaj so, pa so lahko prvi dan vpisani v imenik. Volilno pravico imajo ne samo vsi naši državljani, ampak tudi tisti nedržav-Ijani slovanske narodnosti, ki so se stalno naselili, v občini (n. pr. neoptirani Primorci. Čehi. Rusi itd.) Ce je kdo bil odsoten vsled službovanja pri vojakih, se šteje kakor da je bil doma. Volilec. ki je ta hip pri vojakih, se mora takoj upoštevati, a volilno pravico seveda more vršiti šele od dne. ko je zopet v civilu. Kljub temu. da se volilni imeniki stalno vodijo, so običajno zelo pomanjkljivi. Mnogo je v njih ljudi, ki so umrli ali ki so že zapustili občino. Novo naseljene mlade može. ki so letos dovršili 21. leto, se mnogokrat prezre. V imeniku tudi ni onih. ki so kot javni nameščenci prišli šele med letom in vseh onih. ki niso bili redno priglašeni. To velja zlasti za Ljubljano, kjer občinstvo rado zanemarja dolžnost odglasitve in priglasitve. Ker se mnogi na dan volitev jeze. zakaj ta in ta ni vpisan, pozivamo vse somišljenike. naj še danes pregledajo vse svoje znance in hišne sosede, zlasti one. ki so na novo dospeli zadnja leta ter vprašajo (osebno ali pismeno! za Ljubljano v Tajništvu SDS (Ljubljana. Kazino) za deželo pa pri najbližji krajevni organizaciji SDS eventualno pri županstvu, jeli so dotičniki že vpisani. Ako niso, bo potem tajništvo, oziroma krajevna organizacija odredila vse potrebno radi vpisa. Politične beležke Nameravane izpremembe v ge-renstvu ljubljanske občine Že delj časa ss borita glede ljubljanskega občinskega zastopstva dve mišljenji: eei zahtevajo razpis volitev, drugi pa santo iz-premembo gerentskega sveta . SDS že od lanskega leia, ko so bili imeniki urejeni, zahteva le razpis volitev, poudarjajoč pri tem, da je pripravljena, ako se smatra, da morejo gerenti vplivati na potek volitev, pristati na imenovanje povsem nevtralne esebe (uradnika') za gerenta. Proti temu so bile na delu razne intervencije. Kakor sme izvedeli, se je ministrstvo notranjih del v načelu odločilo za razpis volitev in v zvezi s tem, za osjbno izpremembo tako, da bi gerentstvo kot nevtralna oseba vodil vladni svetnik g. Anton Mencinger. Ako se »e informacije potrdijo, bo imel g. Mencinger izvesti volitve, in se mora primati, da je izbira padla na uradnika, ki mu pač nihče ne more očitati, da bi ne bil nevtralen. Afera Mohorjeve družbe Iz Trsta se nam piše: Ako se ima imeti? Mohorjeve družbe deliti, ima pripasti znaten del našim kulturnim zavodom v Julijski Krajini. Xi mogoče dopustiti, da se ena stranka polasti takega imetja. Pri nas vsak privošči rojakom v Avstriji to premoženje, a ?e bi se imelo dajati denar v Jugoslavijo, dvigamo mi odločen protest in zahtevamo svoje. Zanimiva tožba Pred volitvami v Zbornico za trgovin-j. obrt in industrijo je g. minister Janez Pucelj poslal popravek, v katerem izraža med drugim esvoje globoko prepričanje, da bo SDS pri volitvah propadla.* Tiskovni zakon tudi g. Puciju ne daje pravice, da bi v obliki popravkov po cjutru> razglašal svoja c globoka prepričanja^. Zato ži-libog nismo mogli ustreči njegovi zahtevi. Tu prisiliti, da objavi slovenski javnosti njegovo globoko prepričanje o volilnem porazu SDS. G. Pucelj hoče torej imeti sodnijski poduk o pravilnih popravkih: Braniti mu ga ce moremo. Stjepan Radič in češkoslovaški parlamentarci Stjepan Radič misli, da je središče politične pozornosti ce samo za domače ljudi temveč tudi za inozemce. Tako je pričakoval, da bodo češkoslovaški parlamentarci _>b pnhodu v Beograd povsod iskali predsel-nika HSS in njegov klub kot najvažnejše v Jugoslaviji. Češkoslovaški gostje pa nastopajo povsod korektno in se drže doiočeneca programa Zato zadnji *Dom> kritikuje or ganizacijr sprejema češ, da so se prirejali obedi in večerje, ua katere se je moralo priti v iini gosposki obieS ali čisto selja-ški noži, da so te prireditve drage, vsled česar >i* je bilo oi vsakega kluba povabljenih samo nekoliko poslancev. Tako je I1SK mogel poslati samo tri, šiiri in največ osem ljudi, radičevci pa bi bržkone hoteli kot pristaši režima okupirati pri vsakem obedu najmanj pol mize. Nadalje se Dou» jej! da poslujejo parlamentarni odbori, vslel česar radičevcem ni mogoče neprestano gnjaviti goste. Tuidič tudi ni zadovoljen s sprejetimi resolucijami, češ. ca .-o bile prehitro sprejete. Tudi govori mu niso všeč. Edino Kkaačev govor mu ugaja. Tako piš»: eZ ozirom un ta K loteče v govor so bili skoro vsi o-teli govori povsem prazni brez kakšne demokratke, socijaine in malo širše evropske ter svetovne misli, polni sd-EKMvale o vojnem junaštvu iu polni spominov iia srbsko I\oso\o in r.a Belo Goro, ter je tudi češka adresa našemu parlamentu iu odgovor predsednika Narodne skupščine Marka Trifkoviča posebno uaglašal, da pomen jata češkoslovaška republika in naša kraljevina osveto za Kosovo iu za Bele Goro. j Opeharjeni zeleni generali Pred volitvami v trgovsko zbornico je predsedstvo SKS objavilo v iKmetskem listu; izjavo, v kateri pravi, da bo ■ s porazom pri volitvah izgubila SDS zadnjo politično oporo v Sloveniji in bo tako pospešen popoln razkroj iste, a SKS bo dana možnost v razčiščenem položaju uspešneje razviti svoje sile v boju.« Sedaj, ko je po volitvah položaj razčiščen, pa piše i Kmetski Ust to-le: -Dosegli smo, da bo sedel v trgovski zbornici tudi en pristaš caše stranke. To ie za nas dovolj, ker nam nc gre za gospodsrvo v trgovski zbornici, ampak za kontrolo. Z t kontrolo pa je en naš zastopnik dovolj. Radičevci so sedaj res z malim zadovoljni. V siii pač vrag tudi muhe žre. Če pa bi bilo predsedstvo SKS pred volitvami tako skromno, kakor ie sedaj -Kmetski list-, b- po našem trdnem prepričanju dobili radičevci svojega edinega zastopnika tudi brez zveze s kierikalei. in sicer ne samo za kontrolo, ampak tudi za delo. Tudi bi lahko koga drugega spravi!: v zbornico za predstavitelja SKS kakor pa madžarskega veleindustrijaka Gez.t Hartnerja. Zd: se nam tudi, da bi pristaši SKS predvsem radi videli, da bi radičevski zastopniki v zbornici r.e samo -kontrolirali-, ampak tudi kaj dejali. Sicer pa smo mi ->ravo;asno ooozariali, da bodo Pucljevi ljudje v klerikalni zvezi onehsrjeni. ker te bila klerikalna kandidatna lista tako sestavljena, ua bi v najboljšem slučaju radičevci ne priš!; resno v poštev. ■ Kmetski list« nas je zato pscval iu trdil, da jc v tej listi BOTvdnoma uveljavljeno paritetno načelo. Volilni i'-.J je tudi v tem pogledu postavil »-Kmetski list j na laž. ker se jc zgodita to, kar srno tr.i trdili. Radičevci so dobili samo enega zastopnika (Gezo Hartnerja), klerikalci pa 7, ednosno z Jelačiuom cclo S. --Kmetski list.' je pre.i pisaf. da gredo radičevci v koaliciio s klerikalci, če bi bil tudi sam črni hudič v njihovi družbi. Mislimo, da so tega hudi.'a z&Ieei generali pr! volitvah tudi videli, ker so sedaj naenkrat tako skromni. «Domoljuhovo» meksikajnar-stvo Zadnji »Domoljub; poziva: i Katoličani. če nočemo imeti čez desetletje druge Mehike, ki bi na;n zapirala cerkve in jih šzpreminia-la v gledališča — boi zoper brezversko časopisje, ki ga izdaja Žeriavova stranka.'« Škofov tednik že precej časa poziva ^katoličane« v boi proti našim listom, uspeh pa ie bil vedno nasproten klerikalnim željam. Bolj ko so klerikalci bujskali proti našim listom, bolj so se širili in se bedo tudi v naprej. Njihova reklama spravlja naše liste v one kraje, kier preje niso bili poznani. Stara resnica ie tudi, da ie prepovedan sad vedno slajši. Zlasti interesanmi pa morajo postati naši listi zato, ker jim sam >Dotno-iiub.- pripisuje tako veliko meč, da so zmož ni kliub vsem klerikalnim naporom povzročiti v naši državi protiklerikalne meeikan-ske razmere. Mi si ničesar bolj ne želimo ka kor to, da vztraja klerikalno časopisje z iubljanskira škofom vred na dosedanji svoji peti. Za reklamo mu bomo !ahko še kai plača!;. «Kmetski list» in voHtve v trgovsko zbornico Tudi =Ktnerski Ust« skuša po iSlovea-čeveta« zgledu omalovaževati pomen zad-lih volitev v Zbornico za trgov.no, obrt in industrijo, češ da ic zmaja Uste stanovskih organizacij le posledica volilnega reda. Mislimo, da ima »Kmetski list- najmanj pravice pritoževati se nad zborničnim volilnim redom, ker ga je baš na pritisk in po predlogih slovenskih radičevcev predelal in izdal radičevski minister dr. Krajač. Z ozirom na to, da ie v Km volilnem redu uveljavljen davčni cenzus, trdi .Km. list«, da ie v trgovski zbornici zmaga tam, kamor se ie odločila -bogatila -, in da se ie bogatija odločila za samostojne demokrate, medtem ka se je v »revnejših vrstah odloči!a za SDS večinoma inteligenca in polinteligenca.i Vse to ni točao, ker so vse banke volile s klerikalci in je bila torej -bogarijac na strani klerikalcev in radlčevcev Edini radičevec, ki je zlezel v zbornico z dvema glasovoma večine pro;: kandidatu *Zveje indusciKev.-, udi ni berač. ker jg to madžarski industrijalec Ge-za Hartner. Za stanovsko listo so dejansko glasovali tisti gospodarski krogi, ki imajo sicer manj -bogatiiec, a tem več zavednosti ia značaj d os :i Zlasti nas veseli priznanje aKmet Usta«, da so zanjo glasovali v revnejših vrstah vsi inteligenti in polinte-Hgenti ^Kmetski list« s tem priznava, da so volili klerikalce in radičevce samo neinteligentni voiiki, kar ni nič novega ia je tudi povsem umevno, ke: pametni ljudje sploh nočejo vedeti o klerikalnih in radi-čevskih demagogih. Ker je postalo grozdje prekislo. piše seveda danes »Kmetski list«, da radičevcem ni što sa to, da bi dc- bia zbornico v svoje roke, dasi je pred volitvami na ves glas klical, da morajo stanovske liste propasti tn da mora SDS iz Slovenije ven' Končno je seveda prav vseeno, kako se slovensk- radičevci izgovarjajo radi svoje b'.aniaže. Madeža, da so hoteli pomagati klerikalcem na konja, se nc bedo nikdar oprali. V ostalem pa so zmagale liste stanovskih organizacn po volilnem redu dr. Krajaea i:i tega dejstva nobeno radičev-ko zavijanje ne rzpremeni. Zaničevanje Trgovske in obrtniške zbornice .-Kmetijski lis".--, je prinašal med volitvami proglase, da gre pri zborničnij volitvah z* najvažnejši gospodarski parlament Slovencev, ter da gre zato, da ostane z Zbornico gospodarska samostojnost Slovenije nedotaknjena. Sedaj pa piše * Kmetijski list« dobesedno: V trgovski zbornici lahko gospodje tristo let sklepajo, kar hočejo, pa vse skupaj nič ne pomeni, če njihovih sklepov ne odobri vlada. Trgovska zbornica uiraa druse moči kakor -del, da sta iih Janez Pintar iz Kobarida in Josip Kavčič iz Ribčevega ponujala v nakup. Ker je bil par dni prej sejem v Čedadu, je odšel še tja in ne brez uspeha. Tatova tamkaj konjev sicer nista mogla prodati brez živinskih potnih listov, prodala pa sta jih izven sejmišča za 4.500 lir. Kupcu se je cena zdela tako nizka, da je šel k orožnikom po potrdilo, da je res kupil konje Medtem pa sta Pintar in Kavčič izginila Konja sta bila vredna nad 10 tisoč Din. Lastnik ju je izsledil končno v Vidmu, kjer sta bila prodana že tretjič, in sicer za 6.200 lir Oblast jih je zaenkrat zaplenila, a jih bo vrnila lastnikom. V Dolini Sedmih jezer sta avgusta meseca izginila dva vola. Skoraj gotovo sta istotako prišla uzmovičem v roke. Za naprej pa se obetajo za take posle slabi časi, kajti izhodne točke ob naši meji čuvajo sedaj pograničarji, ki so pretekli teden nastopili svojo službo. Čuden ptič Prijetno opoldansko jesensko soincc je privabilo tudi včeraj v šc vedno zeleno Zvezdo vse polno upokojencev, ki so z veseljem uživali krasen dan in bili brez skrbi, da bi jim morda kdo skrajšal ali črtal še to lepo življensko doklado. Toda to veselje ni ostalo neskaljeno. Na jesen« sko oblečenem kostanju je namreč nenado« ma nekdo opazil večjo ptico, ki se je sti« skala med vejami. Pridružili so sc mu .še drugi opazovalci, nakar se je kmalu nabra« la pod drevesom velika množica radoved« nežev. Vse je ugibalo, kaj neki more biti na drevesu. Eni so trdili, da je divji petc> lin, drugi so bili za divjo raco ali celo gos, tretji so pravili, da je fazan itd. Tudi mno* go mladine je bilo zbrane, vendar se ni nihče našel, da bi rešil to uganko. Starcj« ši očanci so sc kar čudili mladini, da ne spleza nikdo na drevo in si ogleda zago« netnega ptiča od blizu. Koncem koncev pa sc je le ojunačil neki boljše oblečen mladenič in splezal na ko» stanj. Čim pa se je približal ptiču, je ta odfrčal in sc vsedel na sosedno drevo. To« da uganka je bila rešena. Pokazalo se jo namreč po poletu, da je zagonetni ptič gozdni čuk, ki si je izbral preveč očitno skrivališče. Med radovedneži jc bilo tudi oko po« stave. Čim se je rešitelj uganke vrnil iz ozračja na vsakdanjo nehvaležno zemelj« sko oblo in je komaj začutil trda tla, že ga je zgrabila roka prvice. Niti legitimirati se ni mogel. Brez oporekanja je moral pri« jatelj prirode pasirati veliko množico, ki nikakor ni mogla razumeti, zakaj je postal znatiželjni mladenič plen policije. Očivid« no je le malo komu znano, da na drevesa, v Zvezdi smejo pač čuki, Zemljani pa ne. Radovedni pa smo Ie> ali se bo moral ne« srečni mladenič radi zagonetnega tiča za« govarjati sedaj radi motenja posestva, j a v« nega pohujšanja ali po lovskem zakonu. Čuk na drevesu pa se je smejal mirno vsem skupaj v pest... Najdeni predmeti poplav« ljencev Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani objavlja seznam predmetov, ki so bili najdenj za časa katastrofalne poplave v območju ljubljanskega policijskega ravnateljstva. Vsa pojasnila daje interesentom policijsko ravnateljstvo. Najdeni so bili sledeči predmeti: 1 sod, prostornina 250 litrov; 1 sod, prostornina 150 litrov; 8 kom. po 4 m dolr gih smrekovih desk; 2 komada po 4 m dolgih lestev; 2 koriti za krmljenje živine; 5 m3 bukovih drv; 1 zaboj za pivo pivovarne Union; 1 škaf; 1 čeber za perilo, 1 vrata iz žice, 1 vrata od drvarnice, 1 vrata od ograje, 3 hrastovi stebri, 1 lajta z a. prevažanje gnojnice, 22 raznih plohov-, 283 raznih hlodov in tramov, 1 do 4 m dolga ograja, 1 lesena stolica, 2 deski od voza, 1 truga za mavžanje prašičev, 200 fižolovih prekelj, 1 truga za krmljenje konj, 1 sa.no-kolnica, 1 lopata, 1 gnojne vile, 1 mizni pokrov, 1 perilnik, 1 lesena vrata, 1 vinski sod, prostornina 300 litrov, 1 stara kad, 3 m3 raznovrstnih desk, 1 hrastov škaf, 1 tesarska sekira, 12 hrastovih plohov, 1 nova ročna žaga, 1 velik nahrbtni koš, 3 zavoji papirja, 30 hrastovih tramov in hlodov, 1 kad, 1 sod za žganjekuho, 80 raznih tramov, 50 raznih stebričkov, več jelševih in brezovih debel, 1 sod, prostornina 614 litrov. več raznih desk, deščic, hlodov, plohov in tramov različn§ dolžine, nekaj most-nic in delov raznih mostov. Vsi so poklicani a nihče me nemore prekositi ne z boljšo kva" 1 teto, ne z nižjimi cenami pri pravkar došl1 bogati izberi angleškega in češkega blaga za moške obleke in površnike, raglane itd. Josip Ivančič Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4 Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama Začetek ob 20. zvečer. Četrtek. 7.: «HIapci». C. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: «Drugi breg«. Drama. Premiera. Izv Nedelja. 10.: «Skcpuh». Komedija. Premi« jera. Izv. Pondeljek, 11.: Zaprto. Ljubljanska opera. Petek, 8.: «Otheilo» Premijera. Izv. Sobota, 9.: Zaprto. Nedelja, 10.: ^Prodana nevesta«. Tenorist g. Mirko Jelačin kot gost. Izv. rendeljek, 11.: Zaprto. Repriza «-Hlapccv:>. Danes v četrtek je v ljubljanski drami prva ponovitev Cankarjeve drame clllapci-, ki je pri prvi letošnji vprizoritvi v režiji g. Skrbinška tako izvrstno uspela. Zasedba ista kakor pri premijeri. Predstava se vrši za naročnike reda E. Primia v Ljubljani Jules Romamo: Doktor Knock ali Trinmf medicine. Komedija. ki se roga šarlatanst\u modnih zdravnikov in bedaštvu ljudi, ki ne marajo poštenih medikov, nego derejo za šarlatani. V Parizu je imela izreden uspeh ter je do- živela par fIo predstav zapored. Ljudje so v Parizu navdušeni z:>. vse te komične tipe, uraslične prizore, impertinentne metode ir. fenčarije dr. Knock,i ter njegovih pomaga-čev. Tudi nekaj duhovitih "ciničnih, ironičnih in sarkastičnih stavkov poslušajo z naslajanjem. Ako vzamemo komedijo simbolno za sedan;'o dobo, ko vlada patetično kričavo šarlatanstvo na vseh poljih, moramo redi, da podaja ostro, precej debelo satiro na moderno javno življenje. Naš repertoar pa ž njo ni pridobil. Stvar ni niti dovolj duhovita, niti dovolj zabavna. Morda zato, ker smo Slovenci za galski humor manje dovzeini, nego za slovanski in celo za germanski; morda ie vsebina komedije Francozom iz doživljajev znana, morda je original dovtipnejši in morda so francoski igralci komičnejši. Skratka: komedija name ni delovala iu, kolikor sem mogel opazovati, niti ne na večino publike. Vzlic temu, da jo ie g. prof. šest izvrstno izrežiral in pripravil fn vzlic temu, da so bili naši igralci in igralke v svojih ulogah zvečine prav dobri. G. rež. R o g o z ie predstavljal veliko ulogo gobezdavega šarlatana dr. Knock.) s pristno nesramnostjo in porazno patetiko; to je mož, ki se z umetniško resnobo loti vsake, celo najzoprnejše vloge. Izvrstne tipe so podajali gg. Cesar (bobnar), Peče':, Gre gor in. Povhe in Sancin; imenitno saržo je zaigrala ga. R o g o z o v a, ta v komiki vedno neodoliiva igralka; igralsko dobra je bila tudi gdč. J e ž k o v a in zelo zadovoljiva gdč. R a k a r j e v a. Le deteča krajinam 1. dej. je učinkovala popolnoma neresnično, celo smešno. Začetek predstave se je zavlekel, ker je nekdo zaspal in so ga tekli domov šele budit. Zaio i pa ni bilo nesreče, ker publika je prihajala tudi še po začetku v gledališče, ki je bilo prav dotoro zasedeno. Fr. G, Verdijev «Othello» ima štiri dejanja in se vrši na otoku Ci« pru. V prvem dejanju se bliža otoku ladja, s katero se vrača Othello, namestnik bene« škega doža. Nevihta ogroža ladjo iu v zadnjem hipu sc posreči Othellu stopiti na suho. Zamorec sporoči plemiču Rodrigu, stotniku Cassiju in praporščaku Jagu, da je v pomorski bitki slavno pobil Turke. Brž zapiamtc kresovi in se slavi zmaga. Vse je veselo, samo Rodrigo, ki je zaljubljen v Desdcmono, lepo Othellovo ženo, je oto« žen. Jago se mu ponudi, da mu z zvijačo pridobi njeno ljubezen. Cassio se spoprime z bivšim namestnikom Montanom in pre« krši službeno pokornost. Med njunim bo« jevanjerfl pošlje Jago Rodriga, uaj z vest« jo o sporu razburi mesto. Hrup privabi za« morca in Desdemono. Besen, da je Cassio prebudil tudi njo. odvzame Othello Cas« siu stotniško mesto. Jagu naroči, naj po« miri mesto, a z Desdemono se vrne domov. V drugem dejanju svetuje Jago potrte« mu Cassiu, naj se priporoči za pomilošče« nje Desdemoni. Cassio jo najde in nago« vori. Othello se približa. Jago začne v njem razpihovati ljubosumnost in mu priporoča, naj dvojico opazuje. Ko pride Desdemona, postane Othello osoren. Ponudbo, da mu obveže glavo, ker ga muči glavobol, zavr« ne in ko ostane Othello z Jagom sam, za« hteva od njega dokazov za ženino nezve« stobo. Othello priseže maščevanje. Tretje dejanje: klicar javi, da se bliža galeja z beneškim odposlanstvom. Jago šču« va Othella. Desdemona pa zaman zatrjuje, da je nedolžna. Kmalu stopi v akcijo usod« ni robec. Othello postane vpričo spremstva z Desdemono surov in jo vrže na tla. Četrto dejanje se vrši v Desdemonini spalnici. Desdemona sluti smrt in jemlje slovo od življenja in strežnice Emilije. Po« tem odmoli večerno molitev in leže. Vstopi Othello, ki jo po kratkem dvogovoru za« davi. Nato vdere v sobo Emilija in sporo« či, da je Cassio abil Rodriga. Othello spo« zna Jagovc spletke in se usmrti z bodalom. — Premijera tega dela bo v ljubljanski operi v petek zvečer. Tenorist Mirko Jelačin v ljubljanski operi. Ljubljanski rojak g. Mirko Jelačin, bivši član raznih nemških gledališč, nastopi prihodnje dni v ljubljanski operi in sicer bo pel vlogo Janka v cProdani nevestin ;er vlogo mantovskega vojvode v . 50. predstava Forsterjeve cEves v Pragi. Češko Narodno gledališče v Pragi je imelo te dni jubilejno predstavo Forsterjeve cEve^, katero je dirigiral kapelnik Ostr- čil. Predstavi, ki je bila slavnosti primerno aranžirana, je prisostvoval tudi skladatelj Forster. Opera se je izvajala 50 krat tekom 27 let. Zagrebška opera ima ta teden na sporedu tri dela: Ples v maskah, Carjeva nevesta. Rusalka. V obeh zadnjih operah poje zagrebška domačinka, sopranistka Zlata Gjungjenac. Dva gledališka jubilanta v Zagrebu. V letošnji sezoui bosta praznovala svoj gledališki jubilej na zagrebškem odru ga. Ton-ka Savičeva, članica drame, in ga. Mila Dimitrijevičeva. Prva, ki je že 50 let na odru, nastopi v vlogi dojilje v Shakespear-jevi tragediji cRomeo in Julija.}, druga pa bo obhajala svojo tridesetletnico odrskega delovanja z naslovno vlogo v francoski komediji -Maman Nicolle>. Kandinski _ šestdesetletnik. V torek, dne 5. oktobra je ruski slikar Kandinski praznoval svojo šestdesetletnico. Jubilant se je šolal najprej pri Stucku v Monakovem, potem je živel v Parizu, Newyorku in Tokiu. Danes je oče takozvane 'brezpredmetno umetnosti ter poučuje na šoli za stavbarstvo v Dessau. Pri Kandinskem so se šolali tudi nekateri slovenski konstruktivisti. _ Češka filharmonija t Budimpešti. Dne 25. in 26. januarja 1927 bo koncertirala praška filharmonija v Budimpešti pod vodstvom dirigenta Oskarja Ostrčila. Izvajal se bo Honeggerjev oratorij »Kralj Davide. Vaclav Talich, dosedanji vodja praških fil-liarmonikov, namerava porabiti letošnjo zono za gostovanje v inozemstvu se stare navade in uporabljate še nadalje davno preizkušeni PraviTranckov kavni pridafek Jg pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. ludi k žihu .spada neobhodno Fravi Franck. Domače vesti * H krizi v Slavenskl banki. Z dovolitvijo prisilne uprave je rok za predložitev bilance Slavenske banke podaljšan na 30 dni. Kakor čujeino, natančna bilanca šc ni izgo-tovljena. Med tem sc vrše med prizadetimi razgovori glede prevzetja rizika za mirno likvidacijo zavoda. + Poštne pristojbine bodo zvišane samo za mesec dni. Kakor smo svojedobno poročali, je ministrstvo pošte in brzojava sklenilo, da se zvišajo poštne pristojbine za dobo treh mesecev. Prebitek zvišanih pristojbin naj bi sc uporabil za poplavljence. Ker pa se je pokazalo, da škoda vsled poplave ni tako velika, jc ministrstvo pošte sedaj odredilo, da se rok zniža samo na mesec november. * Znižane pristojbine za poštne pakete. Min. pošte in brzojava ic odredil, da sc s 1. novembrom znižajo pristojbine za poštne pakete. Znižanje bo znašalo povprečno 20'-o Z ozirom na stabilizacijo dinarja se pri od-pošiljanju paketov v inozemstvu kot ekvivalent ne bo več jemal 1 zlati dinar za 15 papirnatih, marveč 1 zlati dinar = 12 papirnatih. * Koliko upravnih uradnikov je v Sloveniji in Dalmaciji. V Sloveniji jc upravnih nradnikov I. kategorije 99, II. kategorije samo 3, a HI. 100. V Dalmaciji je uradnikov I. kategorije 50, II. 11, III. pa 60. Na Hrvatskem in v Slavoniji znaša skupno število upravnih uradnikov 606, torej za 283 več ka kor v Sloveniji ln Dalmaciji skupaj. Značilno je kera zastopu. Mnenja so bila samo takrat ločena, ko je šlo za zgradbo ceste med Trbovljami in Zagorjem. Eni so bili za ce« .•-to na desnem bregu Save, drugi za zvezo čez Bevško. S tem, da postaja zgradba po« savske ceste predmet živahnih razgovorov in akcij v treh najbolj pomembnih občinah, kakor so Trbovlje s Hrastnikom, Zagorje in Litija, se približuje projekt svojemu uresničenju. Upajmo, da ni bil zastonj ne« deljski ogled med krajem Savo in Zagor« jem. kjer bo delalo planiranje največjo pre« glavico. Na tej liniji ne obstoji namreč nobena cesta kakor od Zagorja proti Zida« nemu mostu in od Save proti Ljubljani. t— Zalego unicnskega piva v Trbovljah je prevzel od bivšega posestnika g. Oreš« nika 1. t. in. sedanji gospodar g. Jože Do« linšek. t— Transformator Zadružne elektrarne v Trbovljah bo v kratkem izrečen prometu. t— Število brezposelnih rudarjev se po« >lednje čase veča, po odpuščenih vojakih, ki ne dobe dela, ko sc vrnejo domov. TPD priporočamo, da prične bivše vojake«rudar« je zopet sprejemati nazaj v služba. t— .Va okrajni cesti Trbovlj&Merija Reka nadaljujejo na najvažnejših mestih s tlakovanem. Pravkar so končali tlakova« r.je na Vodah, kjer je bilo najbolj po« trebno. Predno si nabavite moško in žensko sukno in da se bodete prepričali o ugodnih cenah, Vas vljudno vabim k ogledu zimskega blaga v trgovini J3S!? 51IB& !, Stari trg štev. 21 (ooleg Zalaznika). Mi onsfr p— 500 lir je poslal videmski prefekt ga« silnemu društvu v Cerknem kot znak hva« ležnosti članom, ki so ga rešili iz nevar« rosti, v katero je bil zašel ob poplavi na pr;ti v Idrijo, kakor sino obširneje poro« čali. p— Vodo za Trst iščejo sedaj v Osap« ski dolini in ob Rižani. Inženjerji pričaku« jejo od Rižane na dan 10.000 kubičnih me« trov vode, pri Orehu bi jo dobili 6000 kub. metrov in tako bi ta pomožni vodovod za« doščal za prvo silo. Pomanjkanje vode v Trstu je zelo občutno. p— Sv. Frančiška so proslavljali faši« stovski listi te dni z najbolj izbranimi iz« razi. Posebno pa so naglašali njegovo ita« lijanstvo. Sv. Frančišek Asiški je najbolj tipičen italijanski svetnik, on je kazal naj« lepše lastnosti italijanskega rodu. Musso« Eni je rekel, da je on najbolj italijanski med vsemi svetniki. Potem pa s povdar« kom pripovedujejo, kako se je pe ijal Sv. Frančišek v Orijent in kako jc italijansko v imenu Rima govoril pred sultanom... kot pravi fašistovski imperijalist! p— Pazite na gozdove! Te dni smo či« tali, da se ponekod dela na to, da bi manj« š: posestniki prodali svoje gozdiče večjim posestnikom. Naloga gozdarske miiice bo osredotočenje večjih gozdov v italijansko posest! p— V Vipavi so sprejeli podeštata Ta; cellinija zelo ssečano. Trg je bil v zasta« vah. Pozdravil ga je tudi bivši župan Pe« trovčič ter v imenu prebivalstva obljubi!, da mu bo v \sem poslovanju udano. Mi« slilo se je, da b;> pač Pctrovčič novi načel« nik občine ali prišel jc Tacellini iz rije« monta! p— V Opatiji je bilo tekom septembra iz Jugoslavije 421 oseb, iz Avstrije J000, iz Nemčije 679, 'm Češke 397. iz Poljske 132. Nemški bojkot popušča. Skupno jc bilo v septembru tujcev 4349. p— \'iscka starost. Umrla je najstarejša >seba na Pivki, 9S!etna Neža Gašperšič. Starostno prvenstvo ima sedaj «Tomaž» iz \nežaka, ki je star 91 let, njegova žena h šteje 90. Pivčani so trdni ljudje. -------- p— Poprava ceste iz mesta Idrije v Sp. Idrijo bo stala okoli štiri in pol milijona lir, kakor je izjavil ravnatelj civilnega že« nija, ki si je Škodo ogledal. Iz tega se že vidi, kako hudo je zadela poplava Idrijo in okolico. Cesta Idrija«2elin je najhujše raz« bita. p— Stanje živinoreje na Goriškem. Go* ved je 59.533 v skupni vrednosti 107,159.000 lir, konj 6500 v vrednosti 13,000.000, ovac 39.000 v vrednosti 9,750.000, prašičev 44.000 v vrednosti 35,200.000. p— V Ajdovščino se je pripeljal pode« Stat cav. Bertetti v soboto dopoldne. Po« zdravi! ga je G. Mazzocco, ki se ni mogel vzdržati, da ne bi govoril o nekih agita« torjih. Bertetti ga je nevoljno zavrnil in podučil, da to ne spada k sprejemu. Pode« štat je obljubil, da bo skrbel za vse enako. p— Izpiti v Tolminu. K izpitom na tol« minskem učiteljišču se je prijavilo 7 kan« didatov. Izpite so prestali samo trije. V drugem razredu bo letos osem, v tretjem pa petnajst dijakov. p— Bojevit fašistovski tednik je pričel izhajati v Trstu pod naslovom «BattagIie Giuliane». Takoj spočetka si je privoščil številne koritarje pri fašistovski stranki. Mnogo jih je, ki so vstopili v fašistovske vrste zgolj iz nizke sebičnosti. Te dni je Mussolini priporočal fašistom: pogum, de« lo in nesebičnost. Pogum imajo vsi, zlasti pri gonji proti drugorodcem. Koliko pa jih ie v Julijski Krajini, katerim diši delo in kateri so nesebični? p— Goriško gledališče. Sezona se prične v sobo*o 9. t. m. s Cankarjevim «HIapcem Jernejem*. Na programu so: Jcromov «Tu« jec», MoFcrov «Skopuh», Strindbergov «Oče». Kraigherjeva «ŠkoIjka», Pirandel« lova «šest oseb išče avtorja», ošpanska mu« ha», Andrejeva «Amfisa», Jalenova «Sre« nja>, Remčeva «Kirka», Vojnovičeva «Psv« cha», Petrovičev «Gozd» in Cankarjev «Za narodov blagor®. Obljubljeno je sodelova« nje več naših umetnikov in nekateri do« mači pisatelji predložijo vodstvu svoje no« vitetc. Artistični vodja in režiser je g. Just Košuta. Vstopnina k predstavam jc dolo« čena tako nizko, da je omogočeno pose« čanje gledališča vsem slojem. p— Izgnali so iz Gorice sindikalnega taj« nika Vespasianija. Ko je bilo v Gorici 1400 bivših bojevnikov iz Brescije, je imel Ve« spasiani govor, v katerem je razžalil Go« ričane. Gospodje iz s.arih provinc ne sma« trajo primorskih Italijanov za 'ristne Ita« lijane in tako jim včasih uide kaka opazka, ki razžali italijansko čustvo Goričanov. Bi« la je slovesna fašistovska seja in Vespasia« ni je moral pobrati svoja šila in kopita pa odpotovati nazaj v Italijo. Popisi ZAGORJE OB SAVI. V nedeljo 10. okt. ob 2. popoldne ima tukajšnje Glasbeno društvo v Glasbeni sobi Sokolskega doma svoj redni letni občni zbor. Dolžnost članov je, da se ga polnoštevilno udeležijo. Vabljen je vsakdo, ki mu je na temv da se društvo zdrami iz spanja in ožive zlasti njegov pevski zbor, pa tudi godbeni odsek. Za vse bi bilo pri dobri volji dovolj moči. Žalostno, če bi tako staro kulturno društvo v tako velikem kraju, kakor je Zagorje, moralo propasti. SLOVENJGRADEC. Slovenjgraška čitalnica je združila v nedeljo dne 3. oktobra obletnico koroškega plebiscita z otvoritvijo novega odra v dvorani Gollovega hotela. V tem je pokazala nekako simbolično, da je treba ne le, navdušenih in so-žalnih besed, ampak predvsem vztrajnega dela med narodom, posebuo pa še med nacionalno nezavednim ljudstvom, kajii ie naše resnično delo bo rešilo brate iz rob-stva. S svojo prelepo uspelo prireditvijo pa nam je pokazala slovenjgraška narodna čitalnica. da ie res društvo dela. Požrtvovalen slovenjgraški salonski orkester je otvori] slavnost. Napolnila se je pri tem dvorana do zadnjega kotička. Nato je g. Dr,bernik v kratkem nagovoru razložil občinstvu pomen te večerne slavnosti. Sledila je prva igra na novem odru, Nušičcv »Narodni poslanec«. Predstava je pokazala da se je vsak igralec kolikor mogoče potrudil podati občinstvu smisel komedije, v kateri leži velik kos tragične, morda usodne resnice o naš;, posebno slovenski men-taliteti Gospa Ramoldova je v vlogi Jev-remove žene Pavke poleg policijskega pisarja Sekuliča, ki ga je igral g. Saši, res živela v svoji vlogi. I. Dobernik v svoji težki vlogi trgovca Jevrema Prokiča ni zaostajal za njima. Spira, ki ga je predstavljal g Kranja, je zelo izrazito in izborno pokazal tragik imičen tip moža, kakršnega sj je želela Barbka v Prešernovi pesmi »O železni cesti« ko se je prepirala z Andrejč-kom. Gospodična Ivanec, kakor g. Vanič sta bila v svojem nastopu in mimiki zelo simpatična. Tudi ostali so rešili svojo nalogo prav povoljno. Burni aplavzi občinstva in zadovoljni in skrajno veseli obrazi poslušalcev oziroma gledalcev so bili jasen dokaz o res lepi uspelosti te slavnosti v moralnem in upam tudi v gmotnem oziru. in to v čast čitalnice in njenega napredka. A. K. Vremensko poročilo a "ortrošk' au . 'jo'!iin P ok'o'na 192^ Višina baromera ■108.'- Kra Cas ooazovanja Ljubljan? j (dvorec) 1 Maribor . Zagreb . • Bt ograd . Sarajevo . Skoplje . Dubrovnik Solit . . Praha . . / ■i. 14. 19 21 8. 8 i ■i S l 7 7 ■ ''uit Temoei, (e. jib- v 0/C Smei vetra in brzina v m ODiai 105 0-10 Vrsta padavine 1 o JDazovani um 1 ,rc 1772 6 82 93 mirno meda ; 772-4 84 95 mirno megla j 7/9-3 I6-/ 68 E 1 0 7nH'7 13 9 79 S 1 0 769-3 1 S 84 N 1 10 761 9 9-0 91 N\V 3 0 772-0 8-( H8 mimo megla /71-4 11-0 82 mirno 0 772-6 6-0 91 mirno 5 megla /71-2 13-0 57 N 1 0 i7W7 16-0 53 NE 3 0 ! 772-2 50 — 0 mesiia Solnce vzhaja ob 6-03 zahaia ob 17-33 mna i/zhaja ob 0514 zahaia ob 17'49. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16 7. najnižja 7 6 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Sedanje vreme se ne bo spremenilo. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo-večinoma j3sno; nekoliko megle. Temperatura od 14 do 21 stopinj. Morje mirno. Šport Višek prvenstvene sezone SK Ilirija : ASK Primorje V nedeljo se po daljšem presledku zopet sestaneta oba domača rivala v prvenstve« ni nogometni tekmi, kar znači pri nas vi« šek sezone. Razumljivo, da vlada za nastop obeh klubov veliko zanimanje, kar priča, da bo tekma dobro posečana. Oba kluba nastopita s svojimi najboljši« mi močmi, ki bodo skušale priboriti svoji« ma kluboma dve važni točki. Boj bo, z ozi« rom na izenačenost moči obeh klubov, ze« lo oster, toda upamo tudi fair, kakor v poslednjih tekmah med navedenima mo« štvoma. Tehnično je moštvo ASK Primorje zelo napredovalo ter je v tem oziru brezdvom« no najboljše v Sloveniji, vendar nima še ene rutine, ki si jo je Ilirija tekom mnogih sezon v težkih prijateljskih in mednarodnih tekmah pridobila. Tekma se odigra na igrišču ASK Primor* je. Dunajska cesta, a predtekmo absolvira« ta Hermes in Jadran. Tudi ta prvenstvena tekma bo nudila dovolj zanimivosti, ker sta moštvi obeh klubov znani po svoji ambi« cijoznosti in požrtvovalnosti. Lahkoatletski miting SD Rapida v Mariboru SD Rapid priredi v nedeljo, 17. t. m. ob 15. uri na športnem prostoru v Ljudskem vrtu propagandni lahkoatletski miting, do« stopen verificiranim atletom kakor tudi neverificiranim tekmovalcem klubov iz ob« moč j a LLAP. V slučaju deževnega vremena ali nepred« vidljivih zaprek se miting preloži na nede« ljo 14. novembra. Prijave je nasloviti na SD Rapid, Mari« bor, Vetrinjska ul. 5, do U. t. m. opoldne. Naknadne prijave se sprejemajo do četrt« ka, 14. t. m. opoldne proti dvojni prijav« nini. Prijavnina znaša za točko in osebo 5 Din. Tekališčc bo prirejeno na terenu nogo« metnega prostora, na travnatih tleh, v dol« žini 310 m, 7. nedvignjenimi zavoji. Program: 100 m, met krogle, 800 m, skok v višino, 1500 m, skok v daljavo, met diska, troskok, 5000 m. Tekmuje se po tekmoval« nem pravilniku JLAS«a. SD. Rapid. Srednješolski miting za lahkcatletsko prvenstvo Slovenije. Za lahkoatlctsko sred« nješolsko tekmovanje za prvenstvo Slove« nije. ki sc vrši v soboto, dne 9. oktobra ob 15. uri na igrišču ASK Primorje, Dunaj« ska cesta, se določa sledeči spored: 1. pred« teki 100 m; 2. skok v višino z zaletom: 3. met krogle; 4. finale 100 m; 5. skok v dalja« vo z zaletom: 6. met diska; 7. tek 800 m; 8. skok oh palici; 9. met kopja: 10. tek 3000 metrov. Pozivajo se klubi Primorje, Her« mes, Ilirija in Jadran, da pošljejo na ta mi« ting po dva reditelja, ki se morajo javiti pri blagajni na igrišču najpozneje ob 14.30 uri, v nasprotnem slučaju zapadejo kazni 1C0 Din. Opozarjajo se tekmovalci srednje« šolci, da se bo tekmovanje pričelo točno ob 15. uri, vsled tega naj bodo na igrišču pripravljeni najpozneje ob 14.45 uri. LLAP. Sodniški zbor za srednješolsko lahko-atletsko prvenstvo. Vrhovni sod: Gregorie, Slamič, Sancin S., prof. Čop, prof. Zaletel. Starter: Sancin S.; časomeriici, sodniki na cilju ter sodniki za skoke in mete: Slamič, Pevalek, Brumat, Gregorič; reditelj starta: Močan; zapisnikar: Ček; oglaševalec: Stu« pica; vrhovni reditelj: Vidic. Sodniški zbor mora biti na igrišču najpozneje ob 14.45 uri, ker tekmovanja pričnejo točno ob 15. uri. Blagajno vodi g. Kump. — LLAP SK. Jadran. V petek, 8. t. m., sestanek I in rezervnega moštva ob 30. pri Mraku. Razpis cestnega teka ŽSK Hermes. ŽSK Hermes priredi dne 24. X. cestni tek na 10 km. Proga teče od igrišča SK Ilirije po Celovški cesti do Št. Vida in nazaj. Start in cilj na igrišču SK Ilirija. Start toč« no ob 10. uri dopoldne. Startati morejo vsi verificirani atleti, člani klubov JLAS. Pri« jave je pošiljati na naslov: Bari J., Ljub« ljana VII.. Malgajeva ul. 15, najkasneje do dne 17. X. opoldne. Prijavnina 10 Din za osebo. Naknadne prijave se sprejema-jo do dne 20. X proti dvojni prijavnim. Tekmo« valci, ki prispejo na cilj kot prvi, drugi ali tretji dobe priznanice. Tekmuje sc po pra« vilih JLAS«a. Junicrski miting SK Ilirije se vrši v nedeljo ob 9.30 na igrišču SK Ilirije. Šesta« nek jurvje v petek ob 20.30 v klubovi so« bi v kavarni Evropi. Sledeči gospodje se naprošajo, da se sestanka zanesljivo udele« že: Gnidovec, Oblak, Vodišek, Pevalek, Frohlich, Čop, Smrsu, Baltesar, Železnik, Strekelj, Stepišnik, Mahkovec, Kramar. TKD Atena. Hazenašice! Danes v če« trtek ob 17. uri se vrši na našem igrišču mladinska pokalna tekma Pridite ob 16.30 na igrišče in prinesite modra krila in bele bluze. — Načelnica. ASK Primorje. Danes, v četrtek, ob 20.15 seja centralnega odbora v Narodni kavarni. Istotam ob 19.45 seja uprave igrišč. (Nogometna sekcija). Danes, v četrtek seja sekcijskega odbora ob 21. v Narodni kavarni. (Hazena sekcija.) Danes, ob 17. mladin« ska tekma s TKD Atena na igrišču Atene. Igralke: Kaiser, Jerina I. in II., Vatovcc, Sajovic, K. I. in II., Medic II. naj bodo na igrišču najkasneje ob 16.45. Drese (črno« bele) in copatke je vzeti seboj. — Načelnik (Kolesarska sekcija.) Danes ob 20. uri v restavraciji «Pod Skalco® važna odboro« va seja in sestanek vseh sekcijskih članov radi klubovega cestnega prvenstva, dirke na dirkališču in propagandne dirke. Ude« ležba dolžnost. NC<&yiCE z zn amko in žtaorn mitir naj boljstz, najtr p ežn ejse, \satp najcenejše Gospodarstvo Kuhanje žganja iz kupljenih sirovin za lastno porabo V številki 127. našega lista smo priobčili pod gornjim naslovom članek, v kat-J-rem smo glede na pojasnilo bivše geueral-ne direkcije posrednih davkov od "'24. novembra 1923., št. 78.221, izdano na vprašanje sreske uprave finančne kontrole v Sarajevu, opozorili, da onim, ki kuhajo žganje iz kupljenih sirovin za domačo potreb;>, ni treba nakupa sirovin posebej prijavljati, temveč da je oddelek finančne kontrole dolžan, da sam ugotovi, ali je kdo kupil več sirovin nego mu po številu družinskih članov pripada, ter da je potemtakem nared-ba generalne direkcije posrednih davkov od 90. oktobra 1924., št. 53.766. ki predpisuje prijavo nakupa, razveljavljena. Glede na to, da je novoustanovljena generalna direkcija davkov z razpisom od 1. septembra 1926., št. 97.304, drugače odločila, smatramo za svojo dolžnost, da ponovno opozorimo vse one, ki želijo za kuhanje žganja kupiti sirovine, na naslednje obstoječe, Sedaj popolnoma jasne predpise: Kdor nima svojih lastnih sirovin za kuhanja žganja za domačo potrebo, sme v te namen kupiti: ako šteje družina do 5 člauov, največ 1000 kg, ako šteje družina 6 do 10 člauov, največ 1600 kg, ako šteje družina 11 ali več članov, največ 2000 kg sirovin (jabolk, hrušk, češpelj, brinja i. dr.). Kot družinski člani se upoštevajo samo člani rodbine (familije), ki so stari vsaj že 18 let (mlajši ne pridejo v poštev) iu vsi i«id 18 let stari posli (hlapec, dekli itd.), med tem ko se delavci, četudi so morda stalni, ne štejejo. Vsakdo, ki hoče svojo pravico izkoristili, mora, še preden kupi sirovine, prijaviti to pristojnemu oddelku fiuančne kontrole iti predložiti netaksirano potrdilo županstva o številu svojih družinskih članov, ki so starejši od 18 let. Koliko sirovin bo kupil in kje jih bo kupil, ui dolžan prijaviti. Prav tako ni dolžan kasneje prijaviti, koliko sirovin je kupil in kaj je z njimi počel ter koliko žganja je izkuhal. Vse to velja seveda samo za one, ki ne kupijo večje količine, nego jim pripadajo po številu družinskih članov, dočim morajo vsi oni, ki so kupili večje količine, prijaviti kuhanje ž, 5 vagmov 260—262.50; baška, <7>. 1 vagon 185. Tendenca mirna. Ljubljanski živinski sejem (6. t. m.) Dogon 264 konj, 21 žrebet, 71 volov, 70 krav, 11 telet in 222 praseev za rejo. Prodanih je. bilo: 65 konj, 10 žrebet, 40 volov, 58 krav, G telet in 180 praseev. Cene za kg žive teže: voli I. 7.50, II. 6.50, III 6. krave klobasa-rice 3—3.50, debele krave 5—6. teleta 8— 10 Din. Prasci komad 150—250 Diu. Kupčija je bila zelo živahna. Zagrebški tedenski sejem (6. t. m.). Dogon goveje živine precejšen. Največ je bilo slabše živine. Svinj zelo malo, zaradi česar so jim cene poskočile za 0.50—1 Din pri kg. Dogou konj srednji. Za konje so se zanimali Italijani, Slovenci in nekaj domačih trgovcev. Od goveje živine se je nakupilo nekaj mešane živine za Italijo, a boljša živiua za izvoz v Španijo. Cene za kg žive teže: voli domači I. 8.30—9, II. 6—7, III. 5—6, bosanski I. 7.50—8 (izjemno 8.50), II. 5.50—6, III. 3.50—5, biki 7.50—8.50, iunice I. 7-7.50, II. 5-6.50, junci I. 8-8.50, II. 6—7, krave domače I. 6—7, II. 4.50—5, III. 850—4, teleta 10—13 (zaklana 13—15), svinje domače nepitane 10—11, pitane 12— 12.50 (zaklane 14.50—15.50), sremske 14.50 (zaklane 13.50-16.50) Din. Konji: vozni 3000—12.000 Din par, jahalni 1500—9000 Diu komad. Krma: detelja in lucerna 125, seuo I. 100—125, II. 40—70, otava 125—150, slama 75—100 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (5. t. m.) Dogon 14.769 komadov; od tega 4266 iz Jugoslavije. Cene poskočile od 5—10 in celo 15 grošev pri kg. Notirajo za kg žive leže: debele svinje I. 1.90—1.95 (2), srednje 1.85— 1.95. kmetske 1.80—2, stare 1.75—1.85, mesne 2—2.50 (2.60) šilinga. Dunajska boria za kmetijske produkte (5. t. m.). Slabša poročila iz Amerike ia Budimpešte so na Dunaju poostrila nera» položenje za nakupovanje pšenice. Rž nespremenjena. Na turščico niso vplivali nazadujoči prekomorski tečaji. Za novo turščico je bilo veliko zanimanje. Uradne notice so ostale nespremenjene. = Zapadnoevropski železarski kartel se bo razširil. Kakor poročajo iz Berlina, jo zelo verjetno, da se bosta zapadnoevropske-niu (nemško-francosko-belgijsko-luksembup-škemu) železarskemu kartelu kmalu pridružili Češkoslovaška in Poljska. Tudi se pričakuje pridružitev Anglije, ki sicer z nezaupanjem opazuje razvoj dogodkov na evropskem trgu železa. Nekatere vesti govore o priključitvi vseh srednjeevropskih žgleiar-skih držav, to je poleg omenjenih držav Se Avstrije, Madžarske, "Jugoslavije in Rumunije. Nedavno so se na Dunaju vršila pogajanja za ustanovitev srednjeevropskega železarskega kartela. Pogajanj so se udeleževali zastopniki češkoslovaške, avstrijske, jugoslovenske (Kranjska industrijska drul-ba), madžarske in rumunske industrije le-leza. Do sporazuma še ni prišlo. Železarne teh držav pošljejo, kakor se poroča, svoje zastopnike na pogajanja za priključitev nemško - francosko - belgijsko - luksemburške-mu kartelu. Ako se železarne vseh omenjenih držav združijo v kartel. bo to mogočna sila, ki bo sčasoma mogla svoj položaj tudi zioiabliati in cene konzumu diktirati. = Nove tariic za železniški blaeovni promet so stopile s 1. t. m. v veljavo in povzročajo zaradi povišanja mnogo nezadovoljnosti med gospodarskimi krogi. Dossdarija splošna tarifna tabela I. se je povišala zn •1—6 odstotkov. Prednostni položaj, ki je veljal v dosedanjih tarifah zn južna moraka pristanišča (Split, šibeuik itd.) je opuščen. Za žito, slročne plodove in krompir, ki so prevažajo v pasivno kraje, so dovoljene posebne olajšave v izjemni tarifi št. 39. Mlev-ski proizvodi so od teh ugodnosti izvzeti. Svetovni pridelek hmelja. Iz Prage poročajo: Cenilna komisija, postavljena Od mednarodnega hmeljarskega kongresa na Dunaju, je te dni končno ocenila celokupni svetovni pridelek hmelja, ki znaša po tej cenitvi 927.000 centov po 50 kg. Od tega je plemenitega srednjeevropskega hmelja okrog 370.000 centov po 50 kg. Letošnji pridelek zaostaja za lanskim za 50.000 centov po 50 kg. Jugoslavija je pridelala po tej cenitvi 557000 centov po 50 kg. =--• Fred ratifikacijo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Turčijo. Iz Beograda poročajo, da se bo trgovinska pogodba s Turčijo v kratkem ratificirala. Borze LJUBLJANA. (Prvo številke povpraševanja, druge ponudbo in v oklepajih kup-čijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 71—72, Vojna škoda 305—0, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska poso-iiluica 193—196, Ljubljanska kreditna 155— 0, Merkantilna 93-97, Praštediona 865— 868, Kreditni zavod 165—175, Strojne 0— 110. Vevče 102-0. Stavbna 55—65, šešir 103 —104 (101). — Blago: Zaključki: bukova drva, suha. zdrava, meterska, z 10—15% okroglic, fco vag. meja, 2 vag., 21—22 (21); remeljni (smreka, jelka). I.. II., III., monte, ostrorobi, od 38/38, 48/68, 53/73. 58/78, od 3—6 111. fco vag. meja. 5 vag, 550—57t» (550); trami merkantilni, 3/4 in 4/4. 6 in 7 m. fco vag. nakl. post.. 1 vag.. 255—255 (255); trami merkantilni, od 3/3—6/7, od 4 00 12 m, po kupčevi uoti, fco vag. meja, 6 vag., 310—320 (310). Povpraševalo se je po remeljuih, tramih, hrastovih voznih deščicah iu laneneni semenu. Ponudbe običajne. ZAGREB. Bančne vrednote brez spremembe. Od industrijskih je Eksploatacija dalje popustila. Premet v Vojni »lat. Fromptna se je zaključevala po 306, a za ultimo t. m. po 306.5. — Dinar je v Cu-rihu malo popustil. Pariz je čvrstejši. Na zagrebškem deviznem tržišču je tendenca nespremenjena in so tečaji ostali v glavnem na včerajšnji višini. Edino Pariz je zaradi svoje mednarodne čvrstoče poskočil tudi v Zagrebu, kjer se je trgoval po 165 proti 1CI včeraj. Skupni devizni promet 6.2 milijona dinarjev. Kotirale so devize: Amsterdam izplačilo 2264—2270, Dunaj izplačilo 796.5 — 799.5, Berlin izplačilo 1346—1349, Italija iz-plačilo 212.75—214.73, London izplačilo 274.4—27543. Nev.vork rek 56.353—56.55S, Pariz izplačilo 164—166, Praga 167.35— 168.15, Švica izplačilo 1092.75—1095.75, valute: dolar 55.75—55.95, avstrijski Šilingi 798.3—801.5, frfr. 160.4—162.4; lire 210— 212: efekti: bančni: Eskomptna 100—101, Poljo 14.75—15.5, Kreditna Zagreb 100—101, H i po 53—35.5. Jugo 92—92.5, Praštediona 867.5—870, Ljubljanska krediina 155—0; industrijski: Eskploatacija 5—7.5, Gutmann 240—260, Slavonija 31.5—32. Trbovlje 295— 310, Vevče 102—0, Šečerana Osijek 375— 385, Našička 1100—1150; državni: investiefj-cko 71.5—72. agrarne 42.5—43, Vojna škoda, nromptua 303—300, za oktober 306.3—307, za november 309.3 —310.3, kasa 305.5—306 5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 797— 79S, Berlin 1348—1349. Budimpešta zaključek 0,0795. Bukarešta 29-29.3. Italija 2lf.o —215. London 274.7—274.75. Nevvork 56.48 —0. ariz 161—162, Praga 167.7—167.75, Švica 1093.75—1094.23. CURIH: Beoerad 9.14. Berlin 123.90, Newyork 517.75. London 25.116/,, P^j-iz 14.85. Milan 19.60. Praga 15.325, Budimpešta 2.7173, Sofija 3.7), Dunaj 73.025. TRST. Devize: Beoerad 46.50— 47.25; Dunaj 370—380; Praga 78.45—78.75: Pariz 74.75—75.50; London 127.75—128.25; Nevvvork 26.25—26.50; Curih 505—515; Budimpešta 0.0365—0.375; Bukarešta 13.25— j4.25; valute: dinarji 46—47; dolarji 26.10—26.40: 20 zlatih frankov 101—106. DUNAJ. Devize: Beograd 12.5050 —12.5450, Berlin 168.55—168.05, Budimpešta 99.09-99.39, Bukarešta 3.74—3.76, Lon don 34.3450—31.4430, Milan 26.88—26.98. Newvork "05.55—710.05. Pariz 20.31—20.41. Praga 20.9530—21.0350, Sofija 5.1075—5.1475. Varšava 78 05—78.85. Curih 136.72—137.22: valute: dinarji 12 48—12.54, dolarji 701.5« —708.50. Deviza Beoerad na ostalih borzah: v Pragi 59.59. v Berlinu 7.415, v Londonu 'opoldne) 274. v Nevvyorku (5 t. m. po borzi) 1.77, 21V. e e )QP*OR Rnsko-francoski ve- 11 lefilm Junaštva in N velike ljubezni 11 : Ničevo: I Kolosalna režija — Do skrajnosti napela vsebna. — Leni igralci — Elegantno. Razkošno — Napeto. — Velezrnimivo Sovjetski špijon oaratov' n lepa Rusnja Sonja. — Boi podmornice s skrivnostno ladjo polno orožia in municije. — Pod motmca .Atianta* in boi na življenje in smrt na dnu moria . . Izven programa: Revija nainovejših p esov — Reviia lepih žen Posneio v navečjem evropskem varjeteju, v svetoznoznanem londonskem P.ccaditly-u Preskrbite si pravočasna vstopnice! C E V 0 ELIRl-RUSKO-FlUfcce/RI PIIM. Predsta^ P°' 6" ELITNI KINO MATICA - najuglednejši kino v Ljubljani. Sredina mesti — telefon ! 4 Sokolstvo Duševne zmožnosti šahistov Ruski šahistovskj strokovni vestnik •Šalnnatni listok» priobčuje mišljenje treh moskovskih profesorjev Džakeva, Rudika in Petrovskega o duševnih zmožnostih šahistov. Trojica je preiskala šahiste na podlagi psihotehničnih principov ter je dala na vprašanje, kako se razvija intelekt pri šahu, ta-le odgovor: Spomin šahovskih inojstrov ne mora biti baš fenomenalen. Lahko je čisto povprečen, kajti spomin pri simultankah je nekake vrste poklicni spomin in se da primerjati s spominom glasbenikov, filozofov, knjižnjičarjev in poštnih uradnikov. Pazljivost, moč koncentracije o kaki temi je tudi lahko docela povprečne vrednosti. Pri vseh pomembnejših šahi-stih je posebno izrazit dar opazovanja, o čemer nas uverja hitro pojmovanje izpremenjene situacije. V splošnem: o izrazitem talentu za šah se ne da govoriti. Pač pa je verjetno, da obstoji inklinaciia k abstraktnemu. formalnemu ali k objektivnemu mišljenju. Šahovski mojster je v nekem oziru podoben matematiku, vendar pa se razlikuje od njega. Dočim ima matematik opravka z abstrakcijami, se šahist omejuje na konkretne stvari. Za šahiste igranje samo na sebi ni dogodek, temveč dramatska borba, ki je polna življenja. V tem tiči tudi privlačnost šaha. Slednjič delijo ruski profesorji šahovske mojstre na dva tipa. Intuitivni in gerti-jalni šahisti spadajo v prvo, logiki in učenjaki pa v drugo kategorijo. Zastopnik prve kategorije je šahovski mojster Lasker. zastopnik druge pa Ca-pablanca. Kralj Ferdinand rumunski, o katerem se trdovratno vzdržujejo vesti, ! da se bo odpovedal prestolu. — Njegova soproga, rumunska kraljica, se je tc dni od peljala v I.os Angeles (Kalifornija), kjer bo nastopila v filmu «Ystajenje», prireje« nem po istoimenskem Tolstovem romanu. Nova verzija o drami • v Meyerlingii Princezinja Elvira Burbonska, zaupni- j ca pokojne avstrijske cesarice Elizabe- i te, objavlja v londonskem -pressu» zanimivo in doslej neznano verzijo o tragediji prestolonaslednika Rudolfa v Meyerlingu. Dama pravi, da je doznaia stvar neposredno iz ust pokojne cesarice Elizabete, ko se je malo pred njenim umorom vozila z njo po Ženevskem jezeru. Rudolfa je dunajski dvor. kakor se je govorilo, iz državnih interesov, oženil z belgijsko princezinjo Štefanijo. Zakon pa ie bi! naravnost neznosen. Rudolf sc je pritožil na papeža in je prosil, naj mu pomaga razdreti to zakonsko zvvjzo. Pisal je v Rim pretresljivo pismo in ie rotil papeža, naj ga reši strašnega zakona. ki ga onesrečuje in mu zastruplja Iz zapiskov Te vrstice, ki leže pred vami, sem našel med svojimi zapiski. Niso čisto spodobne, a so resnične; to jim daic pravico do življenja. Zgodba se je pripetila v Berlinu, če ne na Dunaju ali sploh na severu nekje, kjer so ljudje zadosti resni, da se bavijo s takimi stvarmi. Zadeva se vam bo zdela, če vam jo povem in obrazložim po vrsti, kot jo pojmujem jaz. zelo komična in zapletena.-; je razlagal Šimc Hlača enemu izmed sodnijskih pisarjev in slugi, ki ga je privedel: »Poglejte.« se ie pripravil. da bj nadaljeval in mučil navzoče z dokazovanjem svoje nedolžnosti. kar delajo pogosto vsi obtoženci. -Poglejte,« je dejal, več ni mogel reči, zakai že je vstopil sodnik s kupom spisov v roki 'in sedel. Odprl je spis in pogledal obtoženca. Simon Hlača?« »Da. gospod sodnik.« »Pokojnega Ivana in...« »Da, da,« je potrdil obtoženec, še življenje. Vendar papež ni upošteval klica trpečega moža. Nastopi! je rajši drugo pot in je nemudoma obvestil cesarja Franca Jožefa o vsebini pisma, ki mu ga je poslal prestolonaslednik. Radi tega sporočila je prišlo med očetom in sinom do ostre kontroverze. Rudolf je moral cesarju obljubiti, da se za vselej odpoveduje baronici Mariji Večeri in njeni ljubezni. Kmalu nato Da je Rudolf prejel pismo, ki mu je priuašalo usodno vest. V tem pismu ma je bilo sporočeno, da je Večera nezakonska hči cesarja Franca Jožefa. Ta vest je Rudolfa tako potrla, da si je sklenil vzeti življenje. Odpeljal se je s svojim iz-voščkom v Meyerling. odkoder se ni več vrnil živ. Tako vsaj tolmači mayerlinško tragedijo Elvira Burbonska, ki jamči za isti-nitost svojih podatkov. Sovjetske amaconke Sovjetotn so njihove milijonske armade vojakov očividno še vedno premajhne. Ker drugače gotovo ne bi bili skušali uvesti v Rusiji vojaške obveznosti za ženske. Tako poročajo namreč ruski listi. Baje ni ostalo samo pri sklepu, zakaj v di-striktu Orsciansk so bile nekatere novodobne amaconke že poklicane pod orožje. V smolenski guberniji pa obstoji ženska vojaška dolžnost že lelj časa; «vojakinj» imaio tam že za več bataljonov. Sedaj mislijo med njimi r -krutirati letalske eskadrilje. Poslej bodo torej tudi v zraku ženske enakopravne z moškimi. Problem je le, kaj bodo storile ruske amaconke z otroci. Menda jih vendar ne bodo nosile s seboj v tornistri in jih hranile iz vojaške čutare! Smrt v predoru V pondeljek se je pripetila v švicarskem predoru, ki veže železniško progo med Curiškim jezerom in Rappersv/y-lom. težka nesreča. Tovorni vlaiv. ki je bil na poti, je obtičal v predoru in devet ljudi se je v premogovnem dimu zadušilo. Vlak ie odšel s postaje Kalibrunn ter bi moral pasirati predor, ki je dolg 8.4 kilometra. Na postaji v Watswylu so ga pričakovali ob napovedanem času. Na splošno začudenje pa te vlak izostal in ker ga niso našli nikjer na progi, je bilo jasno, da se je moralo nekaj zgoditi na vožnji skozi predor. Šia ga je iskat posebna reševalna kolona, ki je le stežka prodrla do lokomotive V predoru so se razvijali dušljivi plini; na pol omamljenega vlakovod.io in kurjača je rešilna kolona vzela seboj ter ga je prenesla na prosto. Na vlaku je ostalo še 9 oseb. Ker jilt ni hoteic biti iz predora, so jih šli vnovič iskat, a prej so se previdno opremili s plinssrai maskami. Toda devetorica je med tem že umrla. Tudi dva člana rešil .ie ekspcdicije, ki ' s" predno je sodnik izbrbljal do konca. »Rojen dne 17. septembra 1. 1890?« »Da.« i Pristojen v naše mesto?« »Da.« »Po poklicu?« »Sedlar.« »Dobro,« jc pogladil sodnik brado. »Vi ste se pretekli petek vinjeni vračali domov. Bila .ie že ena popolnoči. ko vsi ljudje spe. Peli ste glasno in razgrajali.« »Razgrajal nisem...« »Tiho! Ko vas je stražnik opozoril na predpise, ste izustili razžaljenjc proti vladi s tem. da ste rekli: Vlada me lahko piše... in tako dalje. Kaj navedete v svojo opravičbo?« »Vlade nisem razžali!.« »Vi hočete reči, da vlade niste hoteli žaliti, da to ni bil vaš namen.« »Tudi to. A v prvi vrsti se mi zdi važnejše, da jaz sploh nisem žalil.« »Toda to ie izven vsakega dvoma, da ste se v svoii vinjenosti in prešer-nosti posluževali na naslov vlade besed. ki jo žalijo O tem ni dvoma.r »Gospod sodnik! Pomislite! Zadeva ni tako enostavna, kakor sc zdi smešna. Pravica ie vendarle na moji stra- sta ostala v predoru, sia podlegla dušlii-vim plinom. Švicarska železniška direkcija je odredila natančno preiskavo da se dože-ne vzrok nesreče in da se morebitni krivci kaznujejo po predpisih. Starost - norost V Kalifornji živi stara korenina Juan Macana, ki ima v Sant: A-mi svojo trgovino. Možak ima na grb: sto in ena leto, je bil v svojem živcema sedemkrat poročen in ločen, a se mu še vedno hoče zakonskih sladkosti. Zadnjič se je Macana oženil z neKo mlado devojko pred 3š leti, ko je bi! star 70 let. Toda mladostni ženi je bilo pri starcu prehladno, pa mu je pobegnila. Tudi večina prednjih njegovih žen, od katerih se je pozneje dal sodnijsko ločiti, ga ie zapustila svojevoljno. Zdaj živi Macona že 31. leto v samotj in mu je neznansko dolgočasno. Zato se namerava vnovič poročiti; njegova bodoča žena je mlado dvajsetletno dekle, ki bi ji bil mož lahko za prapradeia. čaro ntu bo pač težko ohranila zvestobo in nesrečnemu Macani se utegne pripetiti v najbližji bodočnosti, da io že osmič ovdovel. Izučila pa ga menda Ludi ta izkušnja ne bo — če se ga Bog prej ne usmili ter ga ne položi k večjemu počitku. X Rumunska kraljica v filmu. Rumun« ska kraljica Marija se je pogodila z neko filmsko družbo v Los Angelesu, da bo igrala v Tolstega filmu »Vstajenje«. Ho« r.crar, ki ji ga bo družba plačala za to vlo« go, pa bo razdelila med siromašno deco svoje dežele. X Povodenj v Zedinjenih državah. Ne« katere zapadne kraje ameriških Zedime« nih držav je zadela huda katastrofa. Radi močnega deževja so velikanski kompleksi zemlje pod vodo in nešteto domov je po« rušenih. Na tisoče ljudi je brez strehe in Američani že zopet nabirajo dolarje, da priskočijo nesrečnikom na pomoč. X Letalo za sto oseb. Junkerjeva tvorni« ca v Dessauu gradi sedaj ogromno letalo za 100 potnikov. Letalo bo enokrovno, dol« go bo 128 m ter bo opremljeno s 4 mo« torji. V letalu bodo tudi prostori za po« što in prtljago ter za moštvo. V sprednjem delu bodo kabine s stropnimi okni in elek« trieno razsvetljavo. Jedilni salon in dvo« rana za zabavo pa bosta nameščena v pro= štorih višinskega krmila. To letalo je na« menjeno tudi za polete čez ocean. X Samomor rektorja univerze v Jeni. Kemik dr. Gutsbier. rektor vseučilišča v Jeni, jc iz nepojasnjenega vzroka izvršil samomor. Ustrelil se jc v svojem labora« toriju s kroglo iz samokresa. Človek, ki išče cenenih dobavnih virov za izborna oblačila, si bo iskanje prihranil, ako mu povemo, da si oblači! ni mogoče boljše in ceneje kupiti kakor pri tvrdki Drago Schvvab, Ljubljana ni. Jaz nisem dejal: naj me — ampak: me lahko. Jaz nisem pozval vlado, naj to stori, ampak sem samo izrazil svojo pripravljenost, da dovolim storiti to. kar sem imenoval, v sluačaju, če sc vladi poljubi storiti kaj takega.« Sodnik je debelo pogledal. Drznost obtoženca je rastla preko meje. Neizprosna logika ga je poniževala do komične vloge. Lovii je sapo dostojanstva. Ostro ie zarezal pogled v obtoženca, suho je dejal: »Ne tratite besed! Ali ste se izrazili tako ali ne? In če priznate, da ste se tako izrazili, povejte, kaj morete navesti kot olajševalno okolnost.;; »Da sem se res tako izrazil, o tem ni govora, gospod sodnik. Trdim le, da nisem žalil, ker nisem od vlade ničesar zahteval, ampak sem ji le nekaj dopustil.« »Končajte!« je dejal sodnik strogo. »Alj dovolite še eno vprašanje?« »Torej?« »Ali je v demokratični državi dovoljeno izraziti o vladi svoje mnenje?« »Seveda,« je pritrdil sodnik. »Toda kaj jma to pri tei stvari?« »Ce bi dejal, da je vlada slaba, bi Fran Kavčič - osemdeset-letnik D. M. v Polju. 7. oktobra. Malo je med nami mož, ki morejo s takim ponosom in s tako zavestjo gledati nazaj v svojo preteklost, kakor naš dolgoletni šolski upravitelj g. Franc Kavčič. Danes praznuje SO letnico svojega rojstva. Trda in s trnjem je bila posuta pot njegovega življenja. V srcih naše mladine je vzgojil ljubezen do dela. lepote, resnice in dobrote. Odkritost, zvestoba in značajnest dičijo jubilanta. Skromen si bil. zaveden, neizprosen mož v svojih načelih — iskren prijatelj in tovariš, tak si bil, ko si prišel med naš, lak stojiš še danes pred nami, ko se veselimo in radujemo s Teboj in s Tvojo družino Tvojega jubileja. Bi! si in si še danes vzor narodnega nacijonalnega učitelja, ki je posvetil vse svoje življenje mladini, narodu in domovini. V cvetočem vencu Tvojega življenja, ki Ti ga poklanjamo danes, se zrcali velika ljubezen do naše Poljske-sokolske družine, katere se oklepaš, katere si se oklepal vedno z največjo ljubeznijo. Ob osemdesetletnem prazniku Tvojega dela in trpljenja so Ti poslala ta sokolska .srca v pozdrav Tvojemu jubileju skromno pesmico, katera je bila pa toliko iskrenejša. Danes, ko gledaš ob osemdesetletnici svoje prelepe sadove. Ti pošilja pozdrave naša Sokolska družina. Ti pošiljamo pozdrave mi vsi. l:i Te ljubimo in spoštujemo. Iz dna srca Ti kličemo: Dobrotno nebo_nam ohrani našega atka še mnogo let v naš ponos, v našo srečo in v veselje njegovi družini. Program crosvetnega odbora Sokola I. v Ljubljani Prosvetni odbor Sokola T na Taboru se -e konstituiral šele začetkom septembra t. ker je bil predsednik P O. prej bolan. V p. O! so bratje in sestre: Bajželj, predsednik, Eiberger, podpredsednik. Tratar, tajnik, Flegar, novinar, Dermelj, knjižničar, Vilfan, poverjenik za sokolski tisk. Miklavc, načelnik. Rugljeva, načel.lica, dr. Blumauer, zastopnik zdravniškega odseka. Ropič, zastopnik prireditvenega odseka. Zidarič, zastopnik godbenega odseka in Keržetova. Odbor ima svoje redne seje vsak prvi pondeljek v mesecu. Na prvih dveh sejah si je P O. sestavil podrobni pragram dela za tekočo sezono, !;i se prične dne 16. oktobra. Zamišljeni program obsega prosvetno delo za vso kategorije članstva, naraščaja in dece ter bo imel, ako ga P. O. izvede po načrtu, gotovo 'ei>e uspehe. Seveda se mora članstvo zavedati, da program dela ni samo za P O., ampak da je namenjen bratom in sestram, ki so dolžai, d;T sc prosvetnih prireditev udeležujejo ter se s prilikami, ki jih nudi P. O., tudi izkoristijo. Članstvo mora pojn i-ti. da je eokolsko prosvetno delo iste važnosti kakor telesnovzgojno delo in da je pravi Sokol šele oni, ki ie v pravem sokol-skem duhu vzgojen, h čemur ga usposobi lelovadnira in sokolska prosvela. Pa iie samo za telovadeče članstvo je namenjeno prosvetno delo. tudi starejši člani in članice. ki ne posečajo več sokolske telovadbe, bodo našli pri prosvetnem delu Se kako kleno zrnce. ki jim bo pri sokolovanju in v zasebnem življenju obrodilo ter bodo iz tega črpali nove izpodbude in koristi. P. O. t a bo ob zanimanju članstva za njegovo delo videl zadoščenje, kar mu bo dalo novih sil in posnuna za uspešno nadaljevanje in izpopolnitev svojih načrtov Tako bo Sokol 1, ki se bliža uresničenju svojega ideala po trdem in težkem delu in ki ima vse ]K>go-ie za nar.redek in čim širši razvoj, z zdru- tedaj ne bil kaznovan?« Sodnik ie postal nestrpen. »Ali to je povsem nekaj drugega... »Toda. jaz vlade nisem kritikoval, poudaril sem Ie ...« »Tedaj ste bili pijani?« »Da. In vi vendar ne mislite resno na možnost, da bi me celokupna vlada...« Sodnik se ni zmenil več za obtoženca ne za njegove besede, narekoval je pisarju: »Pijanost kot olajševalna okolnost .. »In recimo, končno, da bi bila ponudba. ki sem jo napravil, žaljiva, je bilo dano viadi na izbiro, ali jo sprei-me ali ne...« »Priznava v polni meri svoje dejanje ...« »In končno, končno, če je to res fa-ko luido, da človek še take ne sme ziniti, umaknem svojo ponudbo prostovoljno in stvar ie končana...« »Sodišče ga obsoja na tri dni zapora Jn globo...« Širne Hlača je umolknil in zijaje zrl v sodnika, ki je proglasi! razsodbo, vzel spise in zapustil dvorano^.. ženimi močmi v polni meri izpolnil svojo nalogo v prid domovine in naroda. Načrt prosvetnega dela za letošnjo zimsko dobo je nastopni: Skupno s prednia-Skirn zborom bo priredil P. O. prednjaško Šolo, v kateri bo skrbel za idejno stran s primernimi predavanji. Predn jaška šola bo i rajala od 16. oktobra do 11. decembra vsako soboto zvečer in ob nedeljah dopoldne. Predavanja, ki jih oskrbi prosvetni odbor v zvezi z društvenim zdravniškim odsekom, j so določena ob sobotah od 8. do 10. ure zvečer s kratkim vmesnim odmorom. Vsakokrat bosla dve predavanji, eno idejno ter eno zdravniško, in sicer: Splošna vzgoja in pedagoška načela, predava br. Lenarčič, anatomija človeka, br. dr. Košir, zgodovina Sokolstva. br. dr. Pestotnik. fizijologija telovadbe, br. dr. Seliškar, sokolska ideja, br. Gangl, alkohol in nikotin v zvezi s telovadbo, br. dr. Vrtovec, sokolska načela, br. Ani-brožič, prva pomoč pri nezgodah (s skioptič-nimi slikami) br. dr. Blumauer. telesna vzgoja in prosvetno delo, br. Bajželj. sokolska organizacija. br. Marolt. Seveda so vabljeni k tem predavanjem tudi netelovadci. Vsako predavanje bo objavijeno med tednom v dnevnem časopisju. Po končani predijaški šoli bodo vsako drugo soboto splošna predavanja, in sicer: naša ustava, Danvin in njegov nauk. Ein-steinov\va teorija, radio, o gospodinjstvu. VIII. vsesokolski zlet. boj med papeštvon in cesarstvom v srednjem veku, 10 letnica bojev na Dobrudži ter dvoie zdravniških predavanj Tudi ta predavanja bodo vselej objavljena v časopisih. Tudi za nagovore pred vrslo bo skrbel P. O. ter si je v ta namen že sestavil koledarja več mesecev naprej. Da bo £Ia:is'vo poučeno o važnih svetovnih dogodkih, so bodo vršili dsbatni večeri, ki jih to vodil društveni starosta br. dr. Pestotnik, kar bo deloma za udeležnike poučno, deloma na tudi zabavno. Poleg tega bo P. O. sodeloval pri proslavi 1. decembra in pri zaobljubi članstva ter izvršil naloge Zupnega in ?a-veznega prosvetnega odbora, ako "bodo zahtevane in pravočasno objavljene. P. O. si je stavil nadalje kot nalogo, da priredi v jesenski in spomladanski dobi poučne in zabavne izlete ob nedeljah, kar se ie deloma že zgodilo. Njih namen je izvabiti članstvo v prostem času v prirodo in na cisti zrak s kolikor mogoče majhnimi izdatki. žal, da pri tem Sokolstvo ne vživa ugodnosti znižanih voznih cen na železnicah. ^Poleg programa za članstvo si je P O. začrtal tudi prosvetno delo za sokolsko mladino. Po končani prednjaški šoli bo vsak mesec po eno predavanje za naraščaj obojega spola Prosvetni odbor bo skušal vzgojiti naraščaj za predavanja, da se mladina polagoma sama privadi na sodelovanje pri sokolskem prosvetnem delu. Naraščaju so namenjena ta le predavanja, o potrebi in koristi Sokolstva, o sokolski ideji, o zgodnji Sokolstva. trgovski in obrtniški naraščaj in niega bodočnost in o negovanju telesa. Predavanja se bodo vršila ob nedeljah dopoldne ob 10. uri. Ker se bo upravnemu odboru najbrž posrečilo dobiti Ra Taboru marijonefno gledališče. ki je za mladino velikega vzgojnega pomena ier istočasno zabavnega značaja, bo za društveno mladino tudi v tem pogledu Preskrbljeno. Prosvetni odbor bo imel nalogo, da v tej stroki skrbi za naobrazto članstva, ki bo zmožno voditi marijonetno gledališče, da se društvo tudi v te; panogi postavi na la-tne noge. Za deco bo priredil P. 0. v zimskih nedeljah popoldne prelnašanje pravljic, kar bo za najmlajše društvene pripadnike zonet posebne vrste užitek. Vrb tega bo P. O. vselej radevoljno pomagal društvenemu mladinskemu odseku, ki mu je naloga, da skrb: za vzgojo in zabavo sokolske mladine na taboru. Posebno pažnio namerava posveti'! P O. razširjenju sokol-kega tiska med n;Iadin<\ ki nai se tem potom vzgaja in pridobiva z.', sokolsko organizacijo. Tc delo je morda eno najvažnejših ia najuspešnejših sredstev za porast sokolskih pripadnikov. fte končno omenimo še obe knjižnici _ ^•imon Gregorčičevo in Gruntarjevo — ki ju Upravlja Sokol I ter s tem skrbi za splošne izobrazbo članstva, smo v širokih obrisih zabeležili vse prosvetno delo. ki se vrši, cziroma se bo višilo v okrilju uaše^a društva. Nedeliski izlet Sokola T v Ljubljani. Prosvetni odbor Sokola I v Ljubljani (Tabor) priredi v nedelio dne 10. ok'.ibra >,e-deli.-ki izlet v Borovnico—Pekel—Vrhniko. n.,liot" i? Ljubljane z ;3»raniim virskom iz »lav'M>5;> kolodvora ot 6.13. nnvr*:fk iz \ rtniko 7 večernim vl d-oni ob 16.51. ki io-SPO v L;ul liauo ob 17.30. rdeležaik nai vzamejo prehrano s seboj Tz r-iiii:'no~ti ras spremita član Sokoist-esa društva iz Vrhnike ki nam bo razkazal vse zanirfivnsii v-kun, izleta Uratnm j„ >pjfraT,i ttninU I T Lhlhli-l ni One č!ime in članice, ki imajo veselje, C? T* ,>V(žt>aio v vodstvu marijinetnega glei.aliJea in K-j ;,„-,„ to voi;0. r,..,si InMveri rrosve';>. o^Iior. da Sc javi V v društveni pisarni r.a Taboru v popri.'a-iskih ura 1 m h urah. <*ke: : !„.,>. .In se Fi.in= n v tei široki izvežba. da bo mogel nu-sokolski mladini zdrave zabave- K 700letnici smrti sv. Frančiška Asiškega Samostan sv. Damijana v Assisiju, kjer je Frančišek narekoval svojo «Laudi» (Pesem soln cu). «JUTRO» št. 231' Četrtek" 7. X. 19Jo Stara sodarska zadruga v Ljutomeru Odlomek iz zgodovine slovenskega obrtništva. Ljutomerska sodarska zadruga hrani sta* ro leseno zadružno skladnieo (skrinjico) in v usnje vezano knjigo zapisnikov ljutomer* tske sodarske zadruge s starinskim, težko čitljivim napisom: Mitt goli llandt Berchs Brotucoll Fui:s Ehrsambcn Handhverch deren Biirgerl Fass Bintermaster dercn Za Vnd Vmb dem Markht Lultcnberg Herum So airfgcrcicht Vnd sngefang Wctdcn De Anno 1 7 5 5. Ta stara knjiga nam daje zanimive p-j= clatke o sodarski zadrugi v ljutomerskem okolišu, kjer je bilo že od nekdaj vinogradi ništvo in z njim sodarstvo na visoki stop; nji ia zelo razvito. Do leta 1754. so bili lju« toraerski sodarji včlanjeni pri sodarski za= drugi v Radgoni, ki je dobila pravila in pas tent dne IS. dec. 1603. od cesarja Fordi* nanda II. Pravila jim je zboljšal hi potrdil Karol VI. dne II. julija 1714., odobrila jih ie tudi Marija Terezija dne 5. dceembra 1744. Vsled vladnega ukaza je dne 11. dcce-ms bra 1754. glavna zadruga sodarjev v Grad« ca poslala pravila v Ljutomer in dovolila, da sc sme ondi ustanoviti podzadruga so* darjev. Od ptujske in radgonske zadruge so be novi zadrugi v Ljutomeru pripisale žup* nije Ljutomer, Sv. Križ, Mala Nedelja, Sv. Tomaž, Velika Nedelja, Ormož, Sv. Mi* klavž in Središče Vendar pa je zadruga sprejela posamezne mojstre tudi iz Strigo= vc, Čakovca in celo iz Koprivnice na H rs vatskem. Nova zadruga v Ljutomeru je stopila v življenje dne 24. februarja 1755., kar je bilo brez dvoma zvezano z večjo sloves* nostjo. Tega dne jc bil pred zbranimi so* dar ji in pred odprto zakladnico, ki so jo zadružniki častili kot svetinjo in v njej shranjevali važne listiue, izvoljen za načel* nika zadruge («Zechmaster») bivši ljuto* merski župan ia takratni trški svetovalec Janez Geist ia je bit kot tak na prvem ruestu vpisan v novo zadružno knjigo z opombo, da jc bil že poprej član radgonske zadruge. Za njegovega namestnika so mojstri izvolili Antona Marhoferja, ki sc jc izučil obrti v Gradcu. Tega dne jc bilo v zadrugo sprejetih in vpisanih še deset mojstrov, in siccr: Helena, vdova po pokoj* nem trškem sodarju Andreju Postatorju v Ljutomeru, Jurij Luknar, tržan v Ljutomc* ru, Jurij Mravljak, v Jastrebcih pri Sv. Bol* fenku Cpraded znanega odpadnika dr. L"r* r.esta Mravlaga, do prevrata odvetnika v Mariboru), Urban Kokol v Veličanah, Ja* kob Zabavič v Grezovšeku, Ivan 1'avličič in Jakob Vrečic v Rinčctovi Grabi, Andrej l*enekovič v Slamnjaku, Jakob Kcbrie v Brcbrovniku in Gregor Kapun v Ključarov* tih. L. 1755. jc bii slovesen sprejem novih članov šc 25. marca, 4. avgusta in 21. de* eembra. Vpisani so bili še Jakob Dragota na Gornjem Kamcnščaku, Matija Golob, tržan v Čakovcu, Marko FarkaS v Radoslav cih, Jakob Bratuša, tržan v Središču, Lo* vrenc Lcber, braneški podl&žnik, Matija Kosi na Grabab, Jakob Lah, doniavski pod* ložnik, Martin Kopčič, podložnik dedičev barona Stadla, Mihael Horvat, tržan v Sre* dišču, Vido Rajh v Radoslaveih, Matija Kopriva na Slamnjaku, Arnej Sehremer, dvorni sodar v gradu Branck, Tomaž Žmavc meščan v Ormožu in Arnej Kokol v Veli* čanah. Tekom leta 1755. sta bila za pomočnika oproščena dva učenca, in sicer Mihael Ža* govec in Lovrenc Gregorinčič, dva vajenca pa sta bila na novo sprejeta v uk. Kakor je iz imen in bivališč sodarjev razvidno, jc bilo sodarstvo, kakor druge domače obrti, n. pr. lončarstvo in kolar* stvo, stara slovenska obrt, ki se je pode* dovala od roda na rod, brez tujega nara* ščaja. Nemški obrtniki so v naših krajih bili samo v večjih mestih, v trgih in na deželi jih pa ni bilo. Kdor jc hotel postati mojster in član za* druge je moral napraviti mojstrsko delo: cn sod, dve veclrici za studenec, ecbtr z nogami za vino in štirioglato kad za kopa* nje. Razen tega jc moral v poln sod vložiti novo dogo. Zadružna pravila so skrbela, da so sc mojstri, pomočniki in vajenci lepo vedli, da si med seboj niso delali konkurence in da so vsi dobro izhajali. Ako je kdo pre* klinjal, hudobno govoril, sc opijanil ali se ni udeleževal predpisanih procesij z za* družniki, jc bil kaznovan v prid zadružne blagajne. V blagajno so se stekali tudi raz* ni prispevki, ki so jih plačevali zadružniki in ki niso bili vedno enaki Zadružno knjigo so s početka vzorno vo* dili, pozneje pa so jo v nekaterih letih za* nemarjali, kar jc seveda bilo odvisno od vestnosti in zmožnosti načelnika. Tudi let* nih prispevkov člani niso točno plačevali in so jih od njih včasih še naknadno i/.tir* jevali. Tako je imela zadruga po -50. letih obstoja 1. 1805. le 21 mojstrov, ki so plačali letni prispevek, 1. 1855. pa samo 16, dočim jc bilo v resnici več sodarjev. Neprijetno so zadele tudi ljutomersko zadruga Napoleonove vojne in državni de* nami polom l. 1811. Leta 1811. tudi niso bile vplačane nobene pristojbine, dne 3. fe* bruarja L 1812. pa so proglasili za sodar* skega mojstra in vpisali v zadrugo trškega kaplana Vida Antoliča, samo da bi prispe* val v zadružno blagajno. Tozadevno pravi opomba v zapisniku: «Obiger Pfarrskaplan II. Veit Antolitsch ist nicht im eigentlichen sondern in figiirlichem Verstande Binder* meister gevvorden, um zur Lade ein Geld* opfer zu bringen.» t Novo razmere po letu 1S48. so vplivale tudi na obrtništvo in na ljutomersko so* darsko zadrugo, ki je polagoma izgubljala na veljavi, dokler se obrtništvo ni popol* nama reorganizirala Poslednji površni vpU si v zadružni knjigi segajo do kta 1874. N. J. V. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialna namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din I0'—s Avtomobile vsakovrstne ia motorna kolesa popravlja uajbotje, najhitreje io najceueja flor-jančič. Karlovska cesta 22. 213/1 Štampiljke to vsi potrebščine priporoča 3 Petan Uaribo: rst^prof1 srlavn kolodvora Išče tudi zastopnik* 13S fi/) pečate j etikete, graverstvo ♦s SITAR &SVETEKI t-tf1, LJUBLJANA Q J V/s Vulkauizira Tss trste gumija parna Tulkanizacija P S b a f a t t Ljubljani. Eiinska o 11 270 Popravila klobukov vseh vrst sprejema modni salon Stuchiy-llaške. Ljubljana. 21039 Popravila Prosita cenjene odjemalce, da njoi jih fiitB prejo v;)0-šljcjo radi pravočasne ii-gotovitve. — Se priporoča, J. Stemberger • Reš, ui o d is tka, Dunajska c u. 27000 Fino belo perilo ia uevestinske opreme Izd«, lujnm po najnižjih cenah. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. ~ 2S011 ižaaaa dobe Šoferja sprejme takoj avtotaksa Iv. Volker v Mariboru. 273fc« Komisijske zastopnike sprejme takoj velika trgovina tiiila. — Mesečni dohodki najmanj 1300 feov Ponudbo lia .Lirpinia* a Moatesar-etio (ttalia). 271103 Vajenca pridnega, zdravega ln poštenega, eprejme pekarna Urbar na Kakeku — Vso drugo po dogovoru. £7-173 Učenca z dobrimi šolskimi spričevali sprejmem v trgovino meš. blaga Italijanščine zmožni imajo prednost Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra* pod »Marljiv učenec*. 27S73 Služinčad Kuharice, sobarico, služkinjo, postuaje, blagajniearke itd. dobo v Beogradu pojasnilu. o službah v Uerou Ekonomija, Vasina 11. 27S34 Več čevljarskih pomočnikov potrebuje Jožef K o s c ! j, Ljubno pri Podnariu — Gorenjsko. 27990 Postrauski zaslužek dobi železniški vpokojeuec. ii bi imel samo dva dui opravka v mesecu. Ponudbi pod značko tli oglasili oddelek e.Jutra*. 279SS Frizerko prvovrstno, samostojno moč sprejmem od 15.—30 oktobra v novo vpeljan dazaski salon. Plača dobra Stanko Kelšin, briver, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 1 24021 Pletilko z.i strojno pletenje uojKivio sprejmem. Hrana iu stanovanje v ti?i. Fani Kavčič, Zg. tiiška 123. 2S003 Uradnika agiiuega, reprezentativnega ia trgovsko nacbra£eueg:i. zmožnega poleg srbohrv in nemškega tudi italijanskega jezika v govoru in pisavi, sprejmem za interno in eks-temo službo za industrijsko podjetje biizu Ljubljane. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtevkov brez spričeval pod značko »Vsestransko uporabljiv* na oglasni oddelek »Jutra*. 2SOM Služkinjo staro do 22 let. sprejme ta-koj višji uradnik na deželi. Naslov na oglasni oddelek cjutra* pod »Služkinja*. "27399 Knjigovodkinio sprejmem za 2 popoldneva v tednu. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 2S03I Pletiljo tloLro izurjeno rabi F. M. v trgovini A. & E. Skabcr-ne (detaUj). 2S02) Posfovodjo (kinjo) kateri je zmožen samostojna vmliti reklamno podjetju in ki ima karcijo, sp^oj-latna. — Ponndbe pod Šitro na ogl. oddelek Učenko za modistovsko obrt sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra>. ~ ŽS056 Fotografa I»erfekfL?ga, speeiaTi^ta za negativno in pozitivno r?-tu~o ter prvovrstnega za fotografiraDjo Športnih in drugih priložnostnih dogodkov, iščem. — Ponudbe na oglasni oddelek «.Tutra» pod cUmetniaki smisel* Stenotipistko ki piše po diktatu srlKihrr. iS-oo za nočno in dnevno .-lil/bo Franc Bar. Cankarjevo nabrežje 5. -SOS-1 Knjigovodjo in korespondenta za opoldanske ure i ? č e podjetie v Ljubljani. Samo v knjigovodstvu dobro iz-vežbane moči nnj so javijo z označbo plače pod šifro < Postranski zaslnžek* na oglasni oddelek «Jutra». -S07G Akademik instruira liižješolce. Cena 10 Din. — Ponudbe na oirl. oddelek cjutra* pod iSOTS Pouk jezikov francoščine angleščine, nemščine in italijanščina po Berlittovi metodi. Vpisovanje do zaključno 0 oktobra od i jti—zvečer v Cc-ettiovnovi u:!ci 7, pritličje, levo. 2S077 s o Knjigovodja bilancist, izvežban kalkulator Ln dober organizator z večletno prakso, iščo službe s 1. januarjem. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod značko cZnačaj*. 27943 Mesto natakarice želim spremeniti kamorkoli v Sloveniji Stara sem 21 let in imam štiriletno prak-so Nastopim lahko takoj Ponudbe na ogl oddelek cjutra* pod cS:alna služba* 27940 Natakarica i>če mesta v boljši gostilni. Cenj ponudbe na oglasiti oddelek cJutra* pod" šifro cVe^tna 7>. 27907 Pletilstva na stroj bi so rada izučila. Za čas učenja sem pripravljena ue-kaj plačati ter petem ostati na istem mestu. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27905 Žagar (gaterist) zmožen vseh popravil tu dobro izurjen lesu i manipulant. išče primerno mesto za lakoj Prevzame tudi vodstvo in odgovornost ua žagi Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 27996 Elektrik samostojen. veSč tudi avtomobilskih popravil, i 5 £ o mesta e stauovaajem. — Naslov v oalasam uddelku t Jutra., 2S019 Žagar iz t;" en ua vpueci.l.-inki- iše-i mesto 11.1 Dolenjskem ali Štajerskem. Nastopi takoj. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra*. 27994 Bivši trgovec kj stalno potuje po Sloveniji, sprejme še kakšno zastopstvo proti proviziji ali plači. — Dopise na oglasni oddelek <,Tutra» pod šifro -Kavcija 90». 27995 Gostiln, kuharica iščs mesta, ali prevzame tudi gostilno ur. račun — Ponudbe tu ogl. oddelek -Jutra* pod «Gostilua 29*. 2S02U Kuharica gostilniška in kavarniška, ki opravlja tudi vsa diuca dela, itča iuesu. Ponudbe na oglasni eoddelek Jutra pod ^Kuharica 30*. 2S030 Natakarica s kavcijo, želi sluibo v mestu ali na deželi. Naslov na oglasni oddelek . 2S040 Gospod raiožen slovenskega, francoskega, angleškega ia ita-lijanskosra jezik;, in strojepisja. išče službo v večji trgovini alt industrij, podjetju. Gre tudi za 2 mesecu kot praktikant. Ponudbe ua upravo <■ Jutra> v Mariburu jod «Ycč jeaitoT*. ££0Sj Krojaški pomočnik iščo službo za takoj. Golob Julij, Vss Gozd, p. Kamnik 2-036 Trgovski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi spričevali iu sigurnim nastopom, želi mesta kot trg. potuik. Ponudbe na upravo .Jutra* v Mariboru pod 25027 Prazno sobo s posebnim vbodom iščem ra Spodnjem Rožuiku ali drugod. Ponudbe pod šifro cStudi} 26* r.a oglasni oddelek «Jutra*. 25055 Elegantno sobo v vili oddam s 15. oklo-brotn boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku cjntra*. 28032 Sostanovalko sprejmem. Naslov v ogbs-ucm oddelku cjutra*. 25U39 2 prazni sobi vsaka s posebnim vhodom na etopnjišču, s souporabo kopalnice, ua zahtevo tudi kuhinje, takoj oddam poleg glavne pošte — v prri vrsti ponudniifcu. ki plača za pol leta napret. PouhJIm pod •Ugodno 846* na oglasni dddelek »Jutra*. 28025 Prazno sobo v sredini mesta, s elektr. razsvetljavo, centralno kurjavo in separiranim vhodom tako j oddam. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 28043 Stanovanje do 2 sob, kuhinje ia pritiklin iščom za takoj ali s 1. novembrom. Plačam do 1000 Din- Ponudbe na ogL oddelek «■ Jutra* j,0,J šifro .Zasebnik«, 25013 Lepo sobo na Marijinem trgu oddam. Sa-lov v oglasnem oddelku cjutra-. 28057 Sobo oddam takoi boljš'-niu gospodu. Na>lo\" v Oirlasnein oddelku .Jutra-' 25060 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodoiu oddam v Novem Vodmatu -tev. 62. Prazno sobo Sul-' nO, z električno rez-svetlzavo in popolnoma prostim vhodom, iscem. — Fu-nudbe na ogln-tii oddelek cjutra* p-ud <8c1:1mi 71--. 28071 Zakonski par iščo stanovanje ali 1—2 prazni sobi s $»>scbiiim vhodom. Ponudbe ali naslov na ogl;-- ni oddelek -Jutra - pod cNujuo 72-. 25072 Lovski pes mlad. dresirau, radi ...e i>o nizki ceni takoj naprodaj. Ueuo iu - naslov pove ogiasnr oddt-K k »Jutra--. 2MM0 Psa l.em. kralkodiakarj.j. - leti .-larega. prodam radi po-liianjkanja lu/iuj-kega lova. •lo izI»or» n na lovu in d«>"-< r vjruh. Po.iu".t»o ♦.Upravitelj« aa o«i>i<- l»-!c cjutra Gospoda sprejmem ra stanu*- .''M1 v liraliO. Na>Iov v C>;_ I - > oddelku v Jutra*. Sobo z .zajtrkom išče dijak (nčiteljiičnikl. Ponudbo r.a oglaeni oddelek cjutra* pu-i cfčiteljiščnik*. 27852 Dva akademika sprejmem po 050 Diu na hrano iu stanovanio. Naslov v ogiasuem oddelku cjutra* 2733-1 Družabnika inteligentnega namestnika za rcalitctno prometno pisarno v Ljubljani, s 26.000 Din pristopnine sprejme takoj Zagorski, Maribor, Tattenbachova uiiea 19. 27640 15.000 Din posojila iščem z.i špccijaino podjetje. kal(-rei--a -o ni v državi 8H8. illago brez konkurence, za prvo leto ziisigurauo i—10.00«! l)iit čistega dobičku. Pogodba ol-ojestran-ska fn. eno Icro Dopise na oglasni odilolck cjutra* pod ^Posojilo 15>. 2501-3 Transportno podjetje z a v lom. prodam a'»i sprejmem družabnika. Ponudbe ua oglasni oddelek cjutra-. pod cAvto 30*. 25050 Družabnika (co) sprejmem v dobro vpeljano pbdjetlo — vsled povečanji obrata. Potreben kapital od 100.000 Din dal.ie. Istemu poverim na zahtevo podružnico v kateremkoli prometnem kraju, aii sodelovanje v centrali. Uspeli gotov. Po. nudba na oglasni oddelek cjutra* pod značko cVisok dehodekv 28f>74 «Počitnice? Dvignilo pismo! 27u07 Znanja z dvema gospodoma želita dve dami. v svrlaj zabavo v jesenskih večerih. Dopise pod c.JesenslU večeri* ua oglasni oddelek »Jutra*. 25008 Psa ovčje pasme poldrugo leto slarega pro-dcm. "Naslov v oglasnem oddelku cjntra* 27283 Psica jazbečarka in psiček 2',i meseca star, r-o ugodni ceni i.iprodSj. Ivan Klim. s-.dlar Kočevje št. 151. 27989 Psica volčje pasme lepa, 6 mesecev stara, je utekla od hiše. Kdor bi ve. del zanjo so prosi, da proti nagradi sporoči lastniku: Anton Fatnr, Podroinik — Večna pot 7. 27833 Klavir d;>bro el".:anjcn. |>ueeni prodam. Natluv* v ogla>u«Mii oi-lelku ».Jutra •. i'S'52 Koncertne citre o naprodaj. pove oglasni utid^Itk 1 m odd. lktl s Jutra .. 2i'.»it Pogubo vsaki družini prinašajo nalezljive bolezni. Kako sc jili ubranite izveste iz knjige: Dr. Josip Tičar: Cena s poštnino vred Din 19-50 Naročila na Un;t-garno Tiskovne zadruge v Liabijani. □conaDcnEconoooocaoannno£xnoD ■ r ■ sc jc vrnil in zopet redno ordinira od 9-11 ure dop. in od 2-4 ure pop. Aleksandrova cesta 7, d — vhcd iz Beethovnove ulice štev. 9 — ocEjonnnanonnnnnonGnnnnnnnnnnni OSEBNI AVTO Dion Boutoa", v najboljšem stanju z izbornim motorjem 18—24 PS., 4 sedežen z 2 zasilnima sedežema, novo Michelin obročje, 2 rezervno obročje za ceno 10511 Din 30.000 naprodaj. Pojasnila daje: Kari Kottner, Slovenjgradec. HiHiaBiiiiaiiiiimnamm i salsa P. Barborič Ljubljana, Mestni trg 7 priporoča ic4- 7 fiice in baržunaste klobuke po priznano nizkih cenah. Dunajski modeli. Preoblikovanja in popravila vseh vrst klobukov tccno in ceno. Damske plašče 103 H it vseli modnih barvah iz čiste volne od Din 3:-0- do 7S0 nudi F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Razstava v izložbi \sak večer od 6. do 8, ure. DELOVODJO za železarno in elektrarno sprejmem s 1. novembrom. V požtev pridejo samo starejše moči absolventi strojno ali elektrotehnične šole. Ponudbe ua železarno in elektrarno A. Pogačnik, Ruše. ioio'j a Razno pleteno Blnso fine nogavice, ženska ročna dela priporoča najceneje 10599 J. Podboj, Ljubljana, Sv. Petra cesta. v II ♦ Vse sedlarske iu čevljarske t potrebščine kupite najbolje in naj- ♦ ceneje pii tvrdki JOS» FRIC. ♦ Maribor, Gospsska ul. 37. 10413-a * LJUBLJANA, Mestni trg 15 izdelovatelj dežnikov Na drobnol Na debelof Zaloga sprehajalnih palic Stari deJnikl se nanovo creobiečeio. j Hipotekama banka | | jugoslovanskih hranilnic ¥ Ljubljani Ttl%' i ■ (prej Kranjska deželna banka) »—~n izvršuje vse bančne posle in transakcije Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstna kredita In predujme« Nakup In prodaja valut in deviz. _ sa» - JUTROo št 231 S = Četrtek 7. X. Rene La Bruyere: ' ' ■ Hektarjev meč Roman Kovinastozlata zarja .so je mešala , bledosinjimi odsevi in poslednje teme so bežal, proti daljnemu zapadli. Na listju so še žarele bleščeče kapljice kakor mirijade dragih kamenčkov ln talina, srebnobela jutranja megla se jc s poli in travnikov počasi dvigala proti solncu, podobna dimu, ki vstaja z žrtvenika. Nu pričakujte, da vam opišem ljubko pokrajino, ki se jc prodirala pred mojimi očmi. Dobro še pomnim, da so bile šume goste in travniki dehteči i;i da je studenček milo žuborel med tnahovjem; toda vse te stvari so bile tako polne svežosti in poezije, da sem jih rajši uživala kakor škrjanček, ki se jih veseli iz Vsega srca, ne da bi jih razmotraval. Michel - Hector de Pontsuion se je ukvarjal s prozaičnim po-sloni: klečal je ob potočku ter si oplakoval čelo s svežo vodo. -Vidite,i .sem vzkliknila, »odklonili ste mojo postrežbo; stavim, da nimate ničesar, s čimer bi si obvezali rano.« Po vsej sili me hočete zapisati med invalide. A moja praska ni vredna, da bi sc človek ukvarjal z njo; evo, zaprla se je sama od sebe.--; A sta! je. kažoč mi ranjeno mesto; in res se jc poznala le še neznatna rdečkasta sleci. Iskreno mi ie žal, gospodična, da vam nimam pokazati boli-dandanes postajajo še razbojniki bolj človeški.« , Hvala Bogu, da je tako!... Drugače bi bilo strašno.« -Mislite? Nu, mene bi bolj veselilo, da sem liašti pred svojim samokresom odločne ljudi: to razmaje človeka in mu razpali kri... V teh časih postajamo vsi tako meščanski!.... -Dajte, dajte, gospod. Bodite uverjeni, ponudila se vam bo boliša prilika, da pokažete svojo hrabrost ne da bj spravljali v nevarnost ubogega potnike, kj niso zakrivili ničesar.« »Bog vas usliši! Rad bi se bil rodi! v lepili junaških časih, takrat, ko je vsak vitez lahko zavojeval kraljestvo z ostrino svojega meča.« »Kaj veste, gospod, ti !epj časi sc nemara vrnejo?« »Oh, to bi bilo življenje!... Bitka, grmenje topov, sovražnik, ki gaziš po njem s podkvami svojega konja, zmaga, ki letiš za njo kakor pijan... a ne, povem vam, dandanes ni več takega posia na svetu. Naš pogum je obsojen, da rjavi z našimi nepotrebnimi meči vred.« »Pardon, temu ugovarjam v imenu vašega, ki je bii nocoj zelo potreben.« »Res, pozabil sem že... Veste kaj. gospodična: vaša roka je bila prva. ki ga je potegnila iz nožnice. Kupil sem ga obnem z ostalo opremo, v nadomestilo za prejšnjega, ki sem ga zlomil pri borjenju, in vse doslej še nisem imel prilike rabiti ga.« »Srčno želim, gospod,-: sem vzkliknila, »da bi mu to pomenilo srečo.« »Tedaj uslišite mojo prošnjo in bodite njegova kumica. Vitezi, naši slavni pradedje, so krščevaii svoje meče s sladkimi imeni svojih gospa; moje srce je še novo, kakor moj meč; gospe nimam, kakor tudi moj meč še nima imena: dajte mu svoje ime, da mu bo v srečo.« »Saj me niti ne poznate, gospod. Moje ime je preveč skromno za tako plemenitega krščenca. Zoveio me Chaillettc — in to ie vse.« Prelestno laskanje teh prvih poklonov je dramilo v samostanski gojenki s platneno ruto za vratom žensko nrav; in katera ženska se upira želji, da bi zvedela, ali se obrača moško češčeniv samo da mikov njene osebnosti, ali tudi do drugih stvari! Resno me je prijel za roke in me trdno pogledal s svojimi velikimi sinjimi očmi, ki so me presanjale do dna duše: »Vi ste lepota in milina in to je vse, kar maram vedeti. Ako bi mi morala resničnost .mesti razočaranje, tedaj so mi sanje ljubše od nje. Razstaneva se. da se ne vidiva — najbrže! — nikoli več: dovolite mi, da ohranim spomin na to srečanje in da ga čuvam v sebi kakor spomin m smehljaj upanja ob zarji dne, ki je zame obenem zaria življenja.« Nu, zahteva se mi ni videla baš prenapeta. In ker me ni poznal... in ker je bilo skoro gotovo, da se ne vidiva več... »Naj bo!« sem dejala. »Spremljati hočem tega svojega krščcnca s kar najboljšimi voščili. Da bi mu pripomogla do zmage in slave!« -Hej, Pontguion!... Pontguion!... Evo nas!« so se zdajci začuli veseli klici. Oddelek dragoncev je bil na povratku v garnizijo naletel na ponesrečeni poštni voz in oficirji, ki so od kočijažu zvedeli ne-godo svojega tovariša, so se podvizali k njemu, da mu ponudijo nadomestilo za konja, ki ga je moral ostaviti na poti. Ti gospodje so nas kaj vljudno povabili, naj delimo z njimi prigrizek, ki so ga sluge nosili za njimi. »Nas. pravim, zakaj kanomca, pravdarica, meščanka in celo redovnica so radostno Drihitek Po zajtrku je četa krenila dalje. Michel-Hector de Pontguion jo skočil ua konja in me je pozdravil z mečem: -Bog čuvaj lepo Chaillette!« ie deial... Za uspeh je potrebno zdravje. Dokler je ra^e zdravje popolno, a delo, katero se mora izvršiti, zmerno, močnemu človeku ni treba posebno skrbeti za hranjenje; ait ako delo raste, je potrebno, da se čiovek vzdržuje nekoristnih in škodljivih jedil in da ra.ši uživa tista, ki dajejo večjo meč tc-lesu oziroma mozgu. ki obsega hranljive sestavine mleka, svežih jajc, sladkobe in kakao, je za naš organizem neusahljiv vir energije. Vzeti samo eno skodelico pomeni, zavarovati potrebne moči za ves dan. Razdražljive pijače kakor čaj, kakva, alkohol nimajo drugega kakor trenotno delovanje, a ako tisto prestane, postane organizem še slabejši kakor je bil preje. Koncentrirana hranljiva eredstva kakor OVOMALTINE obsega nasprotno stalno moč. Ovomaitine se dobi v vsaki apoteki in drogerij po ceni: 100 gr 18-50 Din, 250 gr 36-25 Din, 500 gr 63-25 Din. Zahtevajte poskusno pošiljatev, sklicujoč se na ta list, od Dr. A. WANDER d. d. tovarna farmacevtskih in dljetetnlh preparatov ZAGREB, Jurjevska ul. 37 in piiš za damske plašče velika izbira - usodne cene R. MiKLflUC „PR! ŠKOFU L3UBL3ANA UNGAR3EVA ULICA it 4 lin lin ■ BBBSBEBBBBBEBBBBlIBaBBBBBBBBBEBttSBISSSififiBSE® pisalni stroj ^ dosege >vetovn _-io-ves nad 2.000.010 strojev V prometu in rabi Nastop--'v o (-UDVIG BARAGA LJUBLJANA Se!er>burgova ut. G II n -i (Vetoi' 9SO BBBEBBfflBBBBBBEflflSBSi-S«Sa£2ia tele om 9X. (BE Javna zahvala. Naš domači zavarovalni zavod „Croatia" nam /t ikodo, za pri njemu zavarovane obiekte teko ku.antno o rt cent l in izolačal, da se čutimo obvezane izreči .Croatiii" razno priznanje in zahva o ter vsaki mu našemu domačinu ta naš domač solidni, sigurni in vzorni zazod najtoDlete priporočati. Sklep sc/e ravnateljstva točka 43. V VINKOVCIH, ane 20 septembra 1926. HRVATSKI DOM D. D. v Vinkovcih 1 Al. Cufjat v. r. PRESELITEV za ograjo 2 m dolgih, 4 'h kg težkih zelo poceni prodam. Ugodno za prekupčevalce. Vprašati pri Dolničarju, Zg. Kašelj 31 pri Dev. Mariji iz Medvedove ulice št. 32 v prenovljene prostore na Jurčičevem trgu 3 naznanja . Leišgeh, atelje za ročno in strojno vezenje. v Polju 10541 539 Vezenje zastorov, perila, pregrinjal, oblek itd. Predtiskarija Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenie. i li Lliloif ii m Stroi 35 H, P. na sesalni plin, kompleten -z generatorjem in z Dvnamo 50 KW, 220 Volt isto-smernega toka z stikalno ploščo in z jermenom iz velblodove dlake. i Dieselov stroj 65 H. P. s celo pripadajočo opremo z Dynamo 50 KAV. 220 Volt istosmernega toka s stikalno ploščo in z jermenom iz velblodove dlake. 105.7 1 Kompletno Merilo za 220 Volt z 128 elementi s kompletno opremo. Oba stroja sla od tvrdke Senz :n dobro ohranjena Potrti globoke ialosti naznanjamo, da je naša predobra soproga, sestra, svakin a in teta, gosoa soproga višjega cinovnika drz železnic danes dne o. oktobra v £0. letu starosti, prev d;na .s sv. zakramenti prem nuia Pogreb nepozabm rokojn ce se vrši v petek, dne v t. m ob 3 popoldne iz mrUašnice držav, boln ce na okopališfe ori Sv Križu Sv. maša zadušmca se bo bra'a dne 13. t, m. ob . uri zjutraj pr čč. co. trančiš. an'h. V Ljubljani dne oklcb.a 1936. Anton Saue'z siprog, Marija Malalan, scsir.i -- ostal; sorodniki. GOSPO JESENI PEKO ker je njih trpežnost, elegantna in 9 moderna oblika nenadkriljiva. Cene najnižje! Urejuje Franc Puc, Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adolt Ribnikai. Za Narodne tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za iaseratnj del je odgovoren Alojzij Novak Vsi « Ljubljani