Političen list za slovenski narod. f« pošti prejemam velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 grli» 40 kr V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t jid.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravnišcvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg „Katoliške Bukvarne'1. Oznanila finserati) se sprejemajo in velja trlstopna petit-vrst.a: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr„ če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nofrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. Ätev. V Ljubljani, v sredo 0. avgusta 1892- X^etinili XX. Tretji katoliški shod. Li n e c, 8. avgusta. Tretji katoliški shod v Lincu bode, kakor kaže pričetek, sijajna katoliška manifestacija. Mesto je bogato okrašeno. Od vseh stranij prihajajo vlaki in ladije z mnogimi udeležniki. Navzoči so mej drugimi papežev nuncij nadškof Galimberti, vojaški škof Belopotoczky, nadškof Rajčevič iz Zadra, dunajski nadškof kardinal Gruscha, kuezouadškof Haller in namestni škof Katschthaler iz Solnograda, knezoškof Bauer iz Brna, grof Karol Scbönborn, baron Helfert, princ Eduard Liechtenstein, grof Pergen, deželni glavar predarelski Rhomberg, člana ceutruma v nemškem državnem zboru dr. Porsch in dr. Orterer, mnogo državnih poslancev. Zvečer je bil shod Leonove družbe, predsedoval je baron Helfert, navzočih mnogo avstrijskih katoliških učenjakov, zastopnik Görresove družbe doktor Cardauns iz Kolonije, dr. Will iz Rezua, dež. glavar tirolski grof Brandis itd. Govorili so baron Helfert, ki pozdravi goste, dež. glavar predarelski Rhomberg v imenu predarelske predstraže habsburških dežel, kanonik Ludwig iz Rezna o krščanski vedi na podlagi katoliške ljubezni, brez katere se veda le šopiri, in visokošolec Naschberger v imenu mnogih došlih visokošolskih tovarišev. Danes je bila javna seja Leonove družbe, katere sta se udeležila škof Doppelbauer in nadškof Rajčevič, zastopniki Gürresove družbe, mnogo članov gospodske zbornice in državnega zbora. Baron Helfert je obširno poročal o delovanju Leonove družbe, katere člani vedno naraščajo. Grof Brandis je poročal o delovanju tirolsko-predarlske podružnice. Krakovski vseučiliščni profesor P a v 1 i c k i je čital zanimivo razpravo o Fouiller-ovi teoriji idejnih močij. Prof. dr. Perntner iz Inomosta je izročil spis o solnčnih pegah, profesor dr. Hiptmayr iz Linea spis o Tomažu Pöschlu. V popoludauski seji je zgodovinar Wolfsgruber z Dunaja podal životopis pokojnega Führicha. Ob 3. uri popoludne je imel občni zbor „Ka- toliški schulverein", predsednik dr. G. Schwarz. Prvi nagovor je govoril župnik Sinti, dr. H e r -de gen je poročal o društvenem delovanju. V mi-nolem letu je imelo društvo 20.610 članov, 151 podružnic, in sicer 97 na Nižje-Avstrijskem, 20 na Gor. Avstrijskem, 16 na Predarelskem, 7 na Mo-ravskem, 6 na Češkem, 4 v Šleziji, 1 na Štajerskem. Razni dobrotniki so društvu podarili v minolem letu nad 8700 gld. Mej dobrotniki sta tudi nadvojvodi Karol Ludovik in Viljem. Društveni list „Krščanska družina" ima 4185 naročnikov. Društvo prireja razne shode, na katerih se z govori poživlja in širi katoliška zavest in pojasnjuje potreba verske šole. Na Dunaju je bilo minulo leto takih predavanj 24. 1 Društvo vzdržuje na Dunaju dve petrazredni in eno štirirazredno ljudsko šolo, trirazredno dekliško šolo in en otroški vrtec ter podpira pet šol izven Dunaja. Poleg tega je društvo ustanovilo s stroški 161 000 gld. katoliško učiteljišče v Wiihringu. Osnovalni zbor katoliškega shoda se je vršil dopoludne v krasno odičenih prostorih. Ob galeriji so grbi vseh kronovin in dežel in razni napisi. Kat. akad. društva so mnogobrojno zastopana, isto-tako meščanstvo, plemstvo, poslanci in več škofov. Zbor najprvo pozdravi grof Pergen, za njim dr. Ebenhoch z navdušenimi besedami, želeč, da bi mogel v raznih avstrijskih jezikih pozdraviti vse navzoče kot brate v Kristusu in Avstriji. Predsednikom shodu je bil izvoljen grof Sy lva-Tarouca, podpredsednikoma namestniški svetovalec Bi Hau in kanonik Klun, kot zapisnikarji dr. Hagenau er, poslanca Kozlowski in Po v še in dr. Kern. V imenu duhovščine svoje škofije je zbor pozdravil škof Doppelbauer, v imenu dežele deželni glavar opat Achleuthner, v imenu linškega mesta župan W i m h ö 1 z e 1. Došlo je mnogo brzojavnih pozdravov. V Ljubjani, 10. avgusta. Narod slovenski pač ne more nikakor vesel biti položaju, v kakeršnem se nahaja. In k nevö- selim domačim odnošajem druži se žalostni pogled po vsem obzorju slovanskih plemen. Žalostne razprtije in mržnje, katere pri nas vse javno življenje, pojavljajo se skoro pri vseh ostalih slovanskih narodih ter ne pripuščajo, da bi katerakoli slovanska veja procvitala na solncu sreče in ljubega miru v veselje in okrepljenje druzih. Staro prokletstvo nesloge, katera je na slovanske narode navalila stoletne nadloge, še doslej ni iztrebljeno. Poleg smrtonosnega pritiska madjarskega, pod katerim ginejo Slovaci pod zeleno Tatro, vidimo povsodi v prospeh neprijateljev poganjati peklensko seme neprijateljev, a to ne samo pri nas in v Hrvatih, temveč tudi na Češkem. Srbija je razdvojena vsled raznih notranjih bojev. Kaj se dogaja na Bolgarskem, kake ljute borbe pretresavajo mlado to državo, obelodanila je minole dni pravda zoper vodje opozicije in usmrčenje štirih zarotnikov. In največja slovanska država trpi vsled največjih nadlog in nepopisne bode. Jedva je pretrpela posledice lanske slabe letine, postala je zopet žrtev najstrašnejše epidemije, katera mori in uničuje dan za dnevom na stotine ljudi j v južnih pokrajinah. Vrh tega traje ondi dalje zgodovinska usodna razdvojenost rusko-poljska brez nadeje, da bi se kdaj obrnilo na bolje. Ta razprtija žalosti vsako pravo slovansko srce, polaga temne sence svoje na slo-vansko-poljske odnošaje ter vzbuja v Poljakih, zlasti vsled politiškega položaja v državnem zboru, nezaupljivost in razdraženost, kakor da ne samo ueka-teri politiki, temveč vsi avstrijski Slovani odobravajo nasilstva, katera provzroča ruska vlada Poljakom in katerih še rusko nezavisno časnikarstvo neče zagovarjati. „Za svojo rodoljubno in slovansko dolžnost smatramo", pravi „Hlas Naroda", „da to prevaro, katera ima povsem vnanje vzroke, pojasnimo in zavrnemo. Smatramo to za svojo dolžnost že zaradi tega, ker je ideja slovanske vzajemnosti, kakeršna se je izcimila iz ognjenih src in idejalnih LISTEK Stari Rim. Zgodovina svarečim glasom pripoveduje o ka-strofah, katerim so tekom vekov podlegli vsi Babi-loni brez razločka. V vzgled navajamo paganski R i m po opisu slavnega apologeta Weissa. „Državua uprava — piše Weiss — rimska je bila prečudno vrejena; zakonov je bilo nebrojno število, vojske, uradništva neizmerna množica. Javni red je čuvalo mnogobrojno in izborno organizovano policijsko stražništvo; trgi, javni prostori, ulice, javna poslopja in gostilne so bile po dnevi in po noči pod najskrbnejšim nadzorstvom ; da i lekarne in strupi so bili pod uradno kontrolo. Rim je imel svoje dvorne in mestne zdravnike, vsak mestni oddelek je imel svojega okrajnega zdravnika. In kako vzorno je bilo osnovano tajno redarstvo, pod kojim se niti kristijani niso mogli skrivati dolgo. Tajno redarstvo je bdelo celo nad mislimi občanov! Ni-jeden prebivalec ni bil varen v svoji hiši pred tajnimi sleduhi, kajti celo stene so imele oči in ušesa. Kdor je bil vajen taeega reda in je bil dovolj imovit, živel je lahko samopašno, mogel je hoditi v gledišče ali v cirkus, ker so v njega odsotnosti hodile po mestu mnogobrojne orožniške patrolje, da bi prazni domi ne bili oropani. Brez skrbi se je mogel vračati iz gledišča domov iu mirno zaspati, kajti dobro organizovani zbor gasilcev in čuvajev bdel je zaradi ognja in lopovov. Kdor je tedaj imel dosti denarja, mogel je v Rimu lagodno živeti, kakor dandanes v Parizu, in denarja je bilo v Rimu dosti, ker so se iz vsega sveta zakladi stekali tja. Ce pomislimo, da je Pompej samo iz jeruzalemskega templja odnesel velike zaklade, in če je mala židovska dežela imela mnogo teh zakladov, koliko se jih je stoprav ondi nakopičilo iz druzih pokrajin in držav. Običajno pohištvo bogatega Rimljana je moralo biti ugotovljeno umetelno od zlata in z dragimi biseri odičeno. Biserov je bilo toliko, da so ž njimi obijali podplate in jih vdevali v tla. Dostojanstveniki so imeli svoje obra-zarne, muzeje polne soh iu druzih umetelnih predmetov, in zbirke biserov iu žlahtnih kamnov. Imo-vitejše so posnemali ubožnejši, kateri so trošili velikanske svote za umetelna dela, seveda je bilo mnogo teh umotvorov tudi — ponarejenih. Stanovanja Rimljanov so bila jako dragocena. Palače rimskih dostojanstvenikov so se primerjale lahko malim mestom. Vsaka palača je morala ob-sezati vse to, kakor srednje mesto, samo radi tega, da je jeden in isti gospodar imel vse doma: jaha-lišče, trg, park, ribnike, potočke, kopališče, vodomete iu zverinjake. Največji luksus uganjali so v ribarstvu. Posestnik je hotel prekašati posestnika v nakopičenju umotvorov. Marsikateri je imel na svojem dvoru toli soh, da Juvenal govori o marmornih vrtovih. Iu mala mesta niso hotela zaostajati v tem oziru za večjimi. Mestece Volsinia je brojilo 2000 javnih soh, Rhodus 3000. Skaurovo gledišče, koje je bilo zgrajeno v jednem mesecu, je imelo 360 slopovih soh in 3000 bronastih sošek. V poslednji dobi sta bila v Rimu dva kolosa, 22 velikanskih je bilo na konjih, 80 soh pozlačenih, 74 slonokoščenih sob, 3785 bronastih in nad 10.000 marmornih soh. Prava bajna potratost se je izvajala z marmorom. Najdragocenejši marmor je bil iz Numidije, Libije, Egipta, Prigije, Karije, Prokonazije, od kojega so Rimljani gradili svoja poslopja. Nepopisno krasna so bila javna kopališča, teh je bilo v Rimu 856. V Antonijevih kopaljih je bilo 1600 sedežev od uglajenega marmorja, v Dioklecijanovih še jeden-krat toliko. Rim je imel 423 templjev in 1352 vodnjakov. Rimljani so skoro po vsem širnem svetu osvedočevali stavbinsko umetelnost z dragocenimi gledišči iu amliteatri. Vsg cesarstvo je bilo pre-mreženo iu spojeno z dragimi cestami in mostovi. misiij buditeljav naših, ideja bratske pomoči in skupnega delovanja, bratskega sočutja in skupne obrambe, in tu bi se pred vsem izneverili tej veliki ideji, ko bi hoteli odobravati, ako vlada jednega plemena — ne pa narod — tlači in gnete drugo slovansko pleme. Pri nas sledimo z največjo nevoljo pritiske, kakeršne poljski živelj more prenašati pod nemškim jarmom na Pruskem, kjer je moloh ponemčevanja odpravil poljščino iz ljudskih šol ter na poljski zemlji naseljuje nemške koloniste. Toda mi občutimo tudi globoko sožalje s Poljaki, zdihujočimi pod nasilstvi petrograjske vlade in pomilujemo hudo borbo, kakeršno imajo Poljaki za svoje živobitje pod železnim žeslom ruske samodržave, katera sama sebi prizadeva največji udarec, ker je nezmožna, da bi odpravila stoletno rusko-poljsko razdvojenost. Velika prevara, da, huda prevara je, ako se misli na Poljskem, da se na Češkem odobrava ali da se strinjajo z rusko vladno metodo proti poljskemu življu." Ako se pri nas pri zmedenih politiških odno-šajih oglašajo iznova glasovi, da Poljaki pri vseh prilikah stoje na strani dunajske vlade in da so nekak ovladujoč živelj večine v državnem zboru, vendar zdravi ljudski razum priznava in umeva to avstrijsko politiko poljsko. Razdeljeni po treh močnih državah, trpe na Ruskem in na Pruskem vsled tla-čenja brez mere in konca. Konštitucijska Pruska in absolutistiška Ruska ne odstopita ni za ped od svojih starih načel, da poljski živelj mora biti zatrt in uničen. Samo v Avstriji živečim Poljakom so za njih narodni razvoj odnošaji ugodnejši. V Galiciji — ne glede seveda na socijalue razmere njene — ima narodnost poljska trdno zavetišče in je središče in ognjišče vseh rodoljubnih poljskih naporov, od koder Poljaki zajemajo tolažbo in novo moč v obrambo svojih koristij. Kaj čuda, ako gališki Poljaki, ne za-našaje se na naključja in hazardništvo, na načelih razumnosti utrjujejo obstanek svoj v Avstriji? One besede, koje so poljski poslanci pri raznih prilikah izjavljali v svoji lojalnosti, naklonjenosti in hvaležnosti do Avstrije, pohajala so izvestno iz naj-globokejšega prepričanja, iz srca, a ne iz samega politiškega preračunjenja. Vsa narodna in politiška organizacija Poljakov v Avstriji, njih razsodno postopanje, vse to more i drugim politikom biti v resno poučenje. Tudi med Poljaki doma so stranke, tudi ondi so več ali manj ostri prepiri o raznih politiški nazorih, toda glede na skupne koristi stoji poljska delegacija kot jeden voj, imponujoč s svojo lastno složnostjo in složnostjo ljudstva, koji stoji za njo. In baš v tej organizaciji in v tem razsodnem vedenju politike poljske delegacije treba uvidevati velike, trajne in vedno se še množeče vspehe Poljakov, kateri so si priborili s to razumno in pametno politiko tako trden in zagotovljen obstanek, da ni mladočeška politika, vsled koje pričenjajo trpeti vsa slovanska plemena v Avstriji, ni mogla in ne more škodovati Poljakom" . . . Iz polnega srca želimo i Slovenci Poljakom te vspehe, to trdno stališče, koje so zavzeli v avstrijskem parlamentarnem življenju, ker so je pridobili s svojo dosledno, od vsega naroda podpirano politiko. Ta politika ni v škodo, ako je poljski narodni ponos postal prislovica, v kojem se Poljaki odlikujejo nad vsakim drugim slovanskim narodom. Nehote se nam pri razmotravanju njih vspehov vriva misel, da so avstrijski Poljaki med vsemi slovanskimi plemeni v Avstriji edini našli ono pravo pot, po koji imajo hoditi pod tujim jarmom z d i -hujoči narodi, da si ohranijo svojo sedanjost, osigurajo bodočnost in varnim korakom dospe do svojega cilja, jednotnega cilja, koji je želja vseh Slovanov v tej državi, da postane namreč Avstrija močno zaščitje njih narodnega razvoja, njih po pra-dedih podedovanih pravic in vseh kulturnih in politiških idejalov 1 Politični preg-led. V Ljubljani, 10. avgusta. Notranje dežele. Pražakov odstop. „Czas", glasilo poljskega kluba, izraža nado, da se bode kmalu imenoval nov minister za Češko, kateri naj bi se pa vzel izmej konservativnih veleposestnikov ter v ministerstvu oviral, da levica ne dobi popolnoma odločujočega vpliva. — „Gazeta Narodova" pa poživlja Staro-čehe, da stopijo zopet bolj v javno življenje. To je njih sveta dolžuost. Ta list piše jako pikro proti Mladočehom, zlasti proti Vašatyju, ki je dal Rusiji prav, da zatira Poljake, in s tem pokazal, da češko svobodomiselno stranko vodijo politični sebičneži, ki za svoje sebične namene izkoriščajo nenaravni položaj češkega naroda. — Te pikre pisave mi ne odobravamo, ali jasno nam kaže, da se zadnji čas odnošaji mej Mladočehi in Poljaki neso izboljšali. Po tem takem je le želeti, da se sedaj, ko je odstopil Pražak in se ookazal razpor mej veleposestniki, zjedinijo na Češkem vsi zmerni elementi in zopet naredi dobre odnošaje s Poljaki, ker sicer je vsekako pričakovati, da Nemci dobe povsod odločilno besedo. Kranjski poslanci in Istra. V svojih člankih o položaju se „Slov. Narod" huduje, ker je naš dunajski dopisnik pisal, da se kranjski poslanci ne bodo toliko brigali za Istro, ko Laginja in Spinčic hodita svoja pota. Ali „Slov. Narod" morda že spoznava, da politika teh dveh poslancev ne bode vspešna, ali kali? Sicer bi mu pač ne moglo biti toliko na pomoči kranjskih poslancev 1 Da naši slovenski poslanci nimajo veselja, za Istro se toliko zanimati, je čisto naravno. Ko bi se v istersko politiko vtikali, skušala bi Spinčic in Laginja svoje nevspehe po vzgledu Mladočehov zvračati na kranjske poslance. Pač bodo kranjski poslanci vselej radi pritekli isterskima zastopnikoma na pomoč, ko se jedenkrat sama prepričata, da s svojo separatistično politiko nič ne opravita. Sicer se pa kaj čuduo podaje baš „Slov. Narodu", da zahteva, naj bi se kranjski poslanci več zanimali za Istro, ker ni tako dolgo, ko je trdil, da se Štajerci nimajo vtikati v kranjske zadeve. Po teh „Narodovih" načelih, katerih pa sevida mi ne odobravamo, bi se tudi kranjski poslanci ne smeli zanimati za Istro. Sicer bi pa tudi kranjskim poslancem bilo težko za Istro kaj doseči, ker bi omenjena poslanca s svojo separatistično politiko delala le ovire. Vrivati svoje po- Rim je imel najvzorneje vrejene vodovode in kanale. Naši stavitelji še dandanes ne mogo dosti občudovati stavbenega umetelstva Rimljanov, kateri so doslej gledi umetelstva in mehanike nedosežni. Naj poskusi novodobni arhitekt s svojim parom in dovršenim strojništvom prenašati ogromna bremena, kakeršna sta prenašala Neronova dvorna arhitekta: Sever in Celer, koja sta v njegovem zlatem domu zgradila orjaški obok nad jedilnico, in sicer tako, da se je po noči in po dnevi sukal okolu svoje osi (Sueton)! Toda vse to je malenkost v primeri z glediščem, koje je zgradil v Rimu Seribonius Curio v dvojnem ovalnem krogu, vdnj je šlo 50.000 gledalcev. Kedar se je namreč v obeh oddelkih prestalo igrati dopoludne, zasukali so popoludne oba okolu osi, ne da bi se bili ganili gledalci s svojega prostora, in sta torej oba utvorila amfiteater za 100.000 gledalcev. Čuda ni, kakor pripoveduje Plinij, da je tedaj nastal rek: Kdor ni videl Rima, ni videl še solnca. Glede na gizdavost in zapravljivost pri slav-nostih in igrah z Rimom ni mogel tekmovati noben narod ni pred njim in ni za njim. Vsak dan so se vrstile nove igre, baleti, gladi-jatorjev borbe, pomorske bitke na umetelnih jezerih, koncerti, dirke i. dr. Krasota, dičenje in lepotičje je presegalo vse meje, da se še misliti ne d4. Po arenah so se dopoludne prirejale borbe z zverjadjo, a takoj na to spustili so varjo vodo, zapahi so se odprli in na torišče priplule so ladije z boritelji; vodo so zopet izpustili, a radi boljšega spanja nastopili so gladijatorji. Po glediščih so bili stroji za letanje in skrivanje pod oder. Predvajali so izurjene pse, pišoče grške slone, zajce loveče leve, ukročene ture, kateri so ko medvedje plesali na zadnjih nogah. Zdaj pa poslušajmo, kako je bilo zvunaj Rima. Grška je bila skoro opustošena; prej obljudena mesta bila so prazna in sohe prepeljane v Rim. Poljedelstvo je hiralo. Megalopolis, stolno mesto Arkadije, koje je nekoč oborožilo 15.000 mož na vojno, ležalo je razsuto. Od starodavnega Panopo-lisa je ostalo samo nekoliko kolib. Mikene, Tebe, nekoč tako imovite in razprostrane, so izginole z zemeljskega površja. Sveto mesto Delos je postalo mrtvo mesto, ker je izumrlo njega stanovništvo. Atene so se premenile v pustinjo. Grška je bila tako izljudena, da cesarji niso mogli ni 3000 težkih oborožencev nabrati za vojsko po deželi. In istotako je bilo na Laškem; povsodi je vse pogoltnil Rim. Brutium in Lukanija postali ste pustinji ; Apulija je bila popolnoma opustošena dežela moči naši poslanci tudi g. Spinčiču in g. dr. La-ginji ne morejo, ko sta se sama od njiju ločila in tako dala razumeti, da za njiju pomoč ne marata. Shod zatiranih narodnosti) priredi se baje na Dunaju. Tega shoda se udeleži Slovani in Ru-muni iz obeh državnih polovic in pa ogerski Nemci. Tako poročajo hrvatski in mladočeški listi. Shod bode baji sklenil, da v posebni spomenici sporoči težnje zatiranih narodnostij cesarju. Proti takemu shodu mi nemarno nič in celo želimo, da bi se na njem doseglo kako sporazumljenje gledi bodočega skupnega postopanja. Odobravati pa nikakor ne moremo, da bi shod sklepal, naj se kaka spomenica pošlje evropskim državam, kakor priporočajo mladočeški listi. Taki koraki bi se ne vjemali z avstrijskim patnjotizmom in bi tudi ničesa ne koristili. Levičarji in Madjari bi le dobili lepo priliko, Slovane proglasiti za državi nevarne ljudi. Kmetska stranka na Češkem. Glasilo te stranke, „Selške Noviny" daje razumeti, da bode pri prihodnjih volitvah ta stranka postavila svoje kandidate. To te stranke ne bode strašilo, če jej očitajo, da dela razpor. Mladočehi so tudi odločili se od Staročehov in delal: razkol. Kmetska stranka bode zagovarjala češko državno pravo in agrarne reforme ter bode v pravem pomenu radikalna stranka. Mi nič posebno veselo ne pozdravljamo nove stranke, ki utegne še Mladočehom biti nevarna. Z novo stranko se bode napravil še večji razpor na Češkem. To razcepljenje čeških narodnih močij bode pa le Nemcem v korist. Vnaiij e države. Srbija in Bolgarija. Dosedaj v Srbiji neso toliko pozornosti obračali na diplomatične spise, katere priobčuje bolgarski vladni list. Rusoljubui listi že zaradi Rusov neso marali mnogo pisati o tem. Sedaj je pa „Svoboda" priobčila nekaj aktov, ki se tičejo Srbije. Iz njih je razvidno, da je Rusija delala proti sedanji srbski dinastiji in skušala spraviti na prestol Karadjordjeviča. Metropolitu Mihaelu je bila 1884. leta dala deset tisoč frankov, da deluje v ta namen. Ker je iz teh aktov razvidno, da se je Rusija tudi v srbske notranje zadeve bolj mešala, nego se spodobi kaki tuji državi, mora biti srbskim državnikom mnogo ležeče na tem, da se izve, so li priobčeni spisi pristni, ali ne, da bodo po tem uravnali svojo politiko. Bolgarija. Tudi več potnih listov je „Svoboda" priobčila, ki so jih ruska zastopništva dala raznim ljudem, da so mogli v Bolgarijo. Ti potni listi so narejeni tako, kakor se potni listi dajo ime-nitnejšim diplomatičnim osebam. Seveda da so se glasili na napačno ime. Ta stvar pa ni tako nova, ker so že poprej bili našli pri ljudeh, ki so jih prijeli v Bolgariji, ruske potne liste in se preverili, da Rusija skuša z vsemi sredstvi pridobiti vpliv v Bolgariji. Srbija. Naprednjaški shod v Arandjelovcu je bil dobro obiskan in se je izrekel proti vladni politiki. Radikalci so zadnje dni tudi imeli več shodov. Vsi ti shodi so bili jako slabo obiskani. Več veljavnih mož je zadnji čas odstopilo od radikalne stranke. Anglija. Prestolni govor je politično jako in-difirenten. Konstatuje se, da je parlament v zadnjem zasedanju dela že dovršil, in torej ni potrebno, da bi sedaj še dolgo zboroval. V prestolnem govoru se pa izraža nada, da bode marsikaj koristnega sklenil, ko se snide v prihodnje zasedanje. Iz tega se vidi, da bi vlada rada ministersko krizo zavlekla do prihodnjega zasedanja. Opozicija pa s tem ni zadovoljna in Asquith je že predlagal, da naj sedanja vlada odstopi, ker nima zaupanja narodovega. Vlada bi rada pri adresni debati prisilila Gladstoua, da se izjavi o svoji irski politiki, toda angleški li- na Laškem. Kamor se je oko ozrlo po polju, raslo je na njem divje grmičevje, v njih so se pa skrivale ujede in zverjad. Se huje je bilo na severu, v Galiji, Akvitaniji, Burgundu in v Reciji. Ko so pozneje krščanski apostoli došli v te kraje, našli so mestu nekdanjih obljudenih mest — pustinje in gozde. Povsodi je vse izsesal orjaški polip — Rim 1 Gozdi so se pomikali v doline in reke so obratna stopale iz svojih strug, pre-plavljajoč v svojem okoliši rodna polja, travnike in vrtove, in kjer je jednoč bival marljiv, delaven ljud, ondaj so se utaborili volkovi in turi. Rim je po svojih deželah gospodaril — roparsko. Kdor je mogel, rinil se je v Rim, kjer se je poživinil in gi-neval v strastih; kdor pa radi nedostatka ni mogel v Rim, naselil se je ondi, kamor ni segala oblast Rima. Brezmejni kapitalizem je že pred 2000 leti ovladal Rim ter osiromaševal podložne narode. Toda baš s tem si je izkopal svoj grob." Torej zgodovina uči, da velika mesta neso samo kulturna središča, iz katerih se odtekajo življenje, moč in blaginja po deželi, temveč tudi gnezda človeških strastij, potratnotnosti in izprijenosti, k' se kakor kuga širijo med prebivalstvo po deželi. beralci ne marajo dolge debate. Gladstone najbrž svojih načrtov ne bode razkril, če ga ne bodo prisilili Irci sami. Iiski vodja Mae G»rtby se je že izjavil, da Irci zahtevajo v prvi vrsti svoj parlament, potem pa, da se začne preiskava zaradi pregnanih zakupnikov in političnih vjetnikov. Odločno je pa obsojal dosedanjo irsko politiko. Sedanji ministerski predseduik pa misli Gladstone-u delati vse mogoče ovire. Pred vsem misli gorenjo zbornico pridobiti proti novi vladi. Pri adresni debati je že naglašal, da ima gorenja zbornica jednako zakonodavno oblast, kakor spodnja, in da je njena dolžnost, naj se z vso odločnostjo upre novim teorijam in spekula-tivnim naukom. Njegove besede so bile seveda pred vsem naperjene proti irskemu vprašanju. Konservativci vedo, da v spodnji zbornici proti Gladstone-u dosti ne opravijo, zato pa hočejo boj poskusiti v gorenji zboruici. Poslednja mu itak ni posebno naklonjena, ker se je nekoč izrazil, da bi jo preustro-jili alt pa odpravili. Eo bi Gladstone imel malo večjo večino, bi tudi sedaj prišlo še na vrsto vprašanje o odpravi gorenje zbornice, če bi delala velike sitnosti. Dnevne novice. V Ljubljani, 10. avgusta. J (Imenovanje.) Pristav okrajnega sodišča v Me- j tliki g. E. D o 1 e ž a 1 e k je imenovan pristavom pri j okrožnem sodišču v Novem Mestu in avskultant v j Novem Mestu g. J. S u m e r je imenovan pristavom j pri okr. sodišču v Metliki. (Frančiškanska provincija) sv. Križa je po : svojih zastopnikih daues v tukajšnjem samostanu j zopet izvolila provincijalom č. g. o. Plači d a F a- | bijani-ja; kustos je č. gosp. o. Sta nisi a j i Skrabec, defiuitorji čč. gg. oo. Tadej Gre- • gorič.KalistMedič, B a s i I i j Dolinarl in Eomuald Jereb. (Novo sv. mašo) bode daroval prihodnji pone- j deljek, v praznik Vnebovzetja Matere Božje, v žup- i nijski cerkvi sv. Petra v Ljubljani ob 9. uri novo- j mašnik goriške nadškofije, tukajšnji rojak čast gosp. j Ivan Leben. Slavnostni -ovor bode imel velečast. j gosp. dr. Anton M a h u i c , profesor bogoslovja v Gorici. j (Nevarno zbolel) je č. g. M i h a G o g a 1 a , župnik v Stari Oselici; zadnjikrat je maševal dne 17. julija, a iz cerkve so ga morali peljati. Pripo- j roča se v molitev gg. tovarišem in prijateljem. i (V Zagrebu) se te dni vrše občinske volitve. ; Obe opoziciji sta se združili in v ponedeljek v tret- ! jem volilnem redu zmagali z veliko večino. ' (Proti živinski kugi.) V kratkem bode objav- j Ijen zakon, ki določa sredstva proti kugi in stopi v veljavo dné 1. oktobra. Najvažnejša določba tega zakona je, da se morajo pobiti vse okužene živali in da lastnik dobi 95°/0 odškodnine, če vestno izvršuje : vse ukaze proti kugi in o pravem času naznani : bolezen. Ce pa tega ne stori, potem dobi le izku-pilo za pobito žival, plačati pa mora od tega vse troške cenitve, komisije in razkuženja. Torej pozor ; živinorejci. (Častnim občanom) imenoval je občinski zastop preserski prečast. gosp. zlatomašnika Ignacija Podobnika, ondotnega župnika, v hvaležno priznanje njegovega neumornega delovanja j v prid župljanov, ter mu bode izročil krasno diplomo, j izvršeno v „Katoliški Tiskarni". Diploma je izpostav- ; ljena na ogled v izložnih oknih „Katoliške Bukvarne". (Trgovska šola) gosp. ces. svètnika Mahra v Ljubljani je v minolem šolskem letu imela 218 go- j jencev, od teh je bilo 95 s Kranjskega, 25 iz Srbije, ! 16 s Primorskega, 15 s Štajerskega, 12 iz Italije, [ 11 s Hrvaškega, 9 s Koroškega, 7 iz Dalmacije, j 6 s Tirolskega, 5 z Ogerskega, po 3 s Češkega in ; Nižje-Avstrijskega, po 2 iz Istre, Bosne, Grške in Afrike, po 1 iz Makedonije, Rusije in Azije. Po \ narodnosti je bilo 77 Slovencev, 56 Nemcev, 33 Italijanov, 30 Srbov, 14 Hrvatov, 5 Grkov in 3 Čehi. j (Lepa šolska slavnost) se je vršila dne 3. t. ; m. v Škocijanu pri Turjaku, ko je bilo dogotov- j Ijeno prostorno novo šolsko poslopie. Slavnosti se | je udeležil tudi blagorodni gospod vladni svetnik in okrajni glavar J. Mah ko t, na čegar priporočilo je znana dobrotnica gospa Hočevarjeva v Krškem za to šolo darovala 2000 gld. (Vabilo) k javnemu pripravljalnemu katoliškemu shodu, ki bode dné 15. avgusta t. I. popoldne ob polu štirih v Girknici „pod lipo" pri župnijski cerkvi. — Vspored: 1. Nagovor predsednika "začasnega odbora. 2. Volitev predsednika, treh podpredsednikov in dveh zapisnikarjev. 3. Govor gosp. dr. Gregor i ča: „O namenu prvega slovenskega katoliškega shoda". 4. Govor gosp. A. Kalana, stolnega vikarja: „O katoliški zavesti". 5. Govor gosp. Ivana P o d b o j a , župnika planinskega: „O gospodarskih razmerah na Notranjskem". 6. Za - ' ki j učen je shoda po predsedniku. — Ko bi bilo j vreme deževno, vršil se bode shod v prostorih g. j Ivana 2 i t n i k a , župana cirkniškega. ' Začasni odbor. (Pevska slavnost v Šoštanju.) Vsa čast. pevska i društva, naše gospode poverjenike kakor tudi po- 4 jedine pevce, kojim smo poslali pesmi za letošnjo ■ slavnost, prosimo uljuduo, da jih blagovolijo k slavnosti seboj priuesti, sicer bode pomanjkovalo se- | kiric. Tudi pevska znamenja naj se doma ne poza- j bijo. Tisti izvršujoči člani, ki še nimajo našega pev- j sfeega znamenja, morejo si ga dobiti na dan slav- j nosti za 30 kr. O d b o r. i (Nesreča.) V ponedeljek popoludne je na Viču j žena Ana Sluga v skednju stopila k stroju, s ka- j terim so mlatili žito. Stroj jo zgrabi za obleko ter ; jej zlomi roko in nogo. Žena je prav nevarno ' ranjena. j (Pobijajte muhe!) Muhe večkrat zaueso in razširijo kužne bolezni, posebno pa kolero. Zato i velja oni opomin posebno sedaj, ko se na vzhodu razširja kolera. i (Pri občinski volitvi) v Božjakovem v črnomaljskem okraju je izvoljen županom Josip Matja-šiČ, svetovalci pa Marka Nemanič, Martin Slane, M. Vukšinič in Ivan Matkovič. Narodno gospodarstvo. Zgodovinske črtice o zboljšavah v poljedelstvu. Spisal kulturni zeraljemerec A. čadež v Ljubljani. (Konec.) Da vidimo, kak zaklad hrani Ogersko, poglejmo sledeče statistične podatke, kateri kažejo le površino večiih, za obdelovanje sposobnih močvirij. Zemlje, katero poplavijo Donava, Maroš, Vaga, Tisa, Sava, Drava, Kulpa, tukaj še v poštev ne jemljemo. Močvirje Hanvag, ki je del Nežidrskega jezera, obsega 34.500 ha; na njem raste le trst j e in bičje. Z IN ® I .Si o W t- £ „ ee ü J§ o -— u a. CO X ns 2 te Ü 2 S > — ci g <« Ji O. bo S "I ° a ~ tn c .S i- -2 „ -2 Hš -i = I § • •J 3 = .a. aS 22 Ponudimo po najnižjih cenah: zarezano vštricno ostrešno opeko najboljše vrste, (speeijaliteta), mr majolika peci lepenke (Dachpappe), karbolinej, roman in portlant cement, cevi iz kamenine, nasade za dimnike iz kamenine, ognju protivno opeko in plošče osamljače (Isolirplatten). Dalje prevzamemo po najnižjih cenah tlakanje z asfaltom, s chaininottnimi in cementnimi ploščami. Odličnim spoštovanjem J. P. VIDIC u u a j s Iv a borza. Dne 10. avgusta Papirna renta 5%, 16% davka .... 96 gld. 30 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 95 „ 80 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....113 „ 95 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 100 „ 45 „ Akcije avstro-ogorske banke, 600 gld. . . 1000 , — „ ireditne akcije. 160 gld........315 , 25 , ondon, 10 funtov stri........119 „ 65 . Napoleondor (20 fr.)................9 „ 481/,, Cesarski cekini....................5 „ 67 „ Nemških mark 100 .. . ............58 „ 52 l,,„ i....... ' ' Dne 9. avgusta. Ogerska zlata renta .......111 gld. Ogerska papirna renta 5%......100 „ 4'fe državne srečke i. 1854., 250 gld. . . 140 „ 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , . 150 „ Državne srečke 1. 1S64., 100 gld.....183 „ Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4% 96 „ Zastavna pisma 4", % 100 Kreditne srečke, 100 gld.......192 St. Genöis srečke. 40 trld. . .... 63 30 50 75 50 15 10 75 kr. Ljubljanske srečke, 20 gld.......22 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......2-j „ Salinove srečke, 40 gld........62 r Windischgraezove srečke, 20 gld. .... 59 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 1 rA „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2795 „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 102 „ Papirni rubelj .................1 „ Laških lir 100 ....................45 „ - kr. 34 ,. 75 „ 40 „ 21'/„ 85 „ imenjarnična delniška družba na Dunaju, I., WolJzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sreAke, valute in devize. IV Razna naročila izvrši se najtočneje. Za nalaganje kapitalov priporočamo: 4% bolzansko-meranske prioritete. 4\, % gallikega zemljiškega kreditnega društva zastavna plima. 4% duhovsko-podmokelske (Dux - Bodenbaoher) srebrne prioritete. M*®m goldinarjev dobi se z jedno zemljiško-kreditno promeso ä 1 gld. in 50 kr. kolek. gC Žrebanje že dne 16. avgusta! Izdajatelj: r. Ivan Ja. Odovorn vrednik: Ignacij Žitnik Tis .Katoliške Tik v Ljubi