152
Politične stvari.
Grof Andrassy med „Scyllo in Charybdo".
Dolgo je vozaril Andrassy io da-si je večkrat kje obtičal, se je s pomočjo svojih prijateljev in po sreči, katera mnogokrat nespretnemu na roko gre, vendaf spravil zopet na kolikor toliko trdno pot. Srečno je tudi prestal nevihto pogojevanja z Ogri in še pri tem ni zgubil svojih prvih krmarjev Auersperga in Tisze.
Al za nespretnega brodnika je povsod dosti nevarnosti. Ko se je nevihta vlegla in so se megle razkadile, je Andrasav zopet ponosno pogledal krog sebe, misleč, da je zdaj všel vsaki nevarnosti; toda prvo , kar zagleda, ste dve grozni skali, med kateri^ je bil ladijo zapeljal, pravi „ScylIa in Charvbdis". Že je v sredi med njima, nazaj več ne more, ker veter, kateremu je ladijo prepustil, je že premočan, katastrofi se ne da več uiti: Turško vpraša nj e se strašno vzdiga pred njim in memo njega ne more.
Ze v začetku ustaje na Turškem je namreč An-gležka sprožila misel, da se imajo uporne dežele posesti. Za izpeljevalca tega sklepa je bila odločena Avstrija, in različnim časnikom je bila ta naloga tako všeč, da so govorice o nji z Dunaja po vaeh krajih razširjali tako dolgo, da je skoro verjetna postala in je zdaj morebiti med Avstrijo, Rusijo in Prusijo dognana reč, ki se ima v kratkem izvršiti. Da bi se bila zgodila brž, ko je na Turškem prva puška počila, ko je prvi kristjan tičal na kolu, ko so ustajniki navdušeni klicali našemu cesarju: „živio naš kralj" — dobro! Takrat je bil čas , takrat bila bi Avstrija dognala obsedbo brez nevarnosti za-se, brez ugovorov drugih. Zdaj pa je ugodni čas zamujen , ker dogodbe niso čakale na An-drassva, ampak ga prehitele; med tem so biie sklenjene vse druge pogodbe in zdaj bi bilo to, kar je bilo prej ugodno, jako nevarno, Če ne za Avstrijo, vsaj za Andrassva.
Le premislimo! Ce Avstrija zdaj zasede Bosno in Hercegovino, more storiti to le ali v brambo Turkov, ali pa v brambo kristjanov, — tretjega namena ne more imeti. To ravno pa je „ScyUa in Charybdis"; ako se prve ogne, trešči ob drugo. Ce namreč Avstrija zasede Bosno in Hercegovino Turkom na ljubo in njim v brambo, kaj poreče Rusija, kaj poreko Slovani Avstrijski, namreč Cehi, Poljaki in Jugoslovani vsi, kaj unanji Slovani? Srbija in Crnogora bile bi davno že planile nad Turka, ker ste se z velikimi stroški za boj pripravile; da tega še zdaj niste storile, temu je gotovo kriva edino Rusija, ki ju je brzdala z obljubami kacega dobička. Ako bi zdaj prišla Avstrija in jima vzela pred nosom, kar jima je obljubljeno, kaj boste očitale varuhinji Rusiji?in ali bo Rusija tako očitanje mirno poslušala? Gotovo ne, ker ima s slovansko-turškimi  deželami že davno posebne namene.
Ako bi pa Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino v brambo slovanskih kristjanov, v kako nevarnost se podd Andrassy in cela sedanja sistema! Kak hrup bodo zagnali turkoljubni Prusaki in Magjari! Od-kljenkalo bi Andrassyu mahoma!
Andrassy gre zdaj v Bero lin, da ondi z Bismar-
kom in Gorčakovom prevdarja in modruje, kako ladijo, v kateri sedi on in cela diplomacija, rešiti skalovja „Scylie in Charybde< ! Zamujeno se mnogokrat ne da več popraviti.