ZADVOR
• Hoo-ruk — po tridesetih letih
Konec avgusta so se v sobi Tu-rističnega društva Zadvor sešli nekdanji vodilni člani V. sloven-ske mladinske delovne brigade Franca Rozmana-Staneta, ki je 31. maja 1951 s 136 člani inčla-nicami odpotovala iz Litije na dograjevanje železniške proge Doboj— Banjaluka. Brigado so sestavljali mladinci in mladinke iz takratnih območij mladinskih komitejev Ljubljana-okolica, Kranj, Kamnik in Maribor. To so bili mladinci in mladinke, ki so po vojni nadaljevali tradicije udarniških akci j, začetih takoj po vojni. Bili so sami mladi, ki se niso udeležili revoluci je, z izjemo političnega komisarja brigade.
Po tridesetih letih so se sestali, ne da bi imeli vsa ta leta kakrš-nihkoli stikov. Srečali so se Ciril Selan iz Dobrunj, kot tedanji kotnandant brigade, Boris Bav-čar kot polit. komisar brigade, Hazim Omerovič kot namestnik komandanta brigade, Vladislav Tekavc kot referent za fizkultu-ro, Viktor Kralj kot propagan-dist ter brigadirici Anica Traven in Nada Hočevar. Snidenje v brunarici je bilo enkratno in pri-srčno. V nevezanem pogovoru so povedali, da so takrat brigadirji drugače delali in živeli kot danes, saj niti uniform niso imeli. Bri-gada je imela zelo težko delo, saj je na delovišču Celinac zložila z vagonov in položila na progo skoraj 32 km dolgo kačo tračnic in ostala tam kar dva meseca. Ves ta čas je presegala postav-ljene norme, bila je najmanj pet-krat udarna in tudi večkrat poh-valjena.
Obujali so spomine na za-htevno delo, malo spanja in hude trenutke v začetni krizi zaradi ožuljenih rok in nog. Tovariš Selan se je spomnil brigadirke, ki se je — čeprav dokaj šibke po-stave — vključila v težko delo raztovarjanja železnih tračnic. Odstranil jo je, ker se je bal da si pri pretežkem delu ne bi kaj po-škodovala. Brigadirka je zbežala z delovišča užaljena, več dni ni
mogla preboleti ponižanja. Toda ko je to pripovedoval, ni vedel, da prav ta tedanja brigadirka zdaj sedi poleg njega! To je bila Anica Traven, ki je tudi prišla na srečanje.
Večer je bil prekratek, da bi si povedali vsi vse o vsem. Obljubili pa so si, da bodo srečanje organi-zirali širše, tako da se bodo po možnosti zbrali vsi nekdanji člani te  mladinske delovne  brigade.
Udeleženci srečanja so bili za-dovoljni, ker so se zbrali v lepem ambientu. Zanimali pa so se tudi za preteklost našega kraja. Avtor teh vrstic jim je razložil napred-nost kraja, posebno pa še do-godke pred vojno in med njo, formiranje partizanske Molniške čete 13. julija 1941, in dejavnost zločinske bele garde na Urhu.
Ob slovesu smo si zaželeli čimprejšnjega ponovnega snide-nja in se poslovili z brigadirskim »hooo-ruk«!
ALOJZ KASTELIC