Ste®. zn.
Velja po pošti: celo leio naprej K 26"— »a pol leta „ » 13'-— u ietrt leta „ „ 6-50 ja en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
xa «elo leto naprej K 201— za pol leio ,, ,, 10— u ietrt leta „ „ 5— ta en mesec „ „ i'70
Za poSIIJ. na dom 20 h ma mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
V Ljabllanl, g petek, dne 15. septembra 1905.
Leto xxxiu.
LOVENEC
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm):
za enkrat
i ■ ■
13 H
za dvakrat . ■ • • 11, za trikrat
za ve? ko trikrat
. a ■ • 3 »
8
V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta i 26 h. Pri veikratntm ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
tfsak dan, tzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
flrprlništMO le v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod ?ez ure	dvorile nad tiskarno). - Rokopisi se
tie vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrcdnISkega telefona Stev. 74.
Političen ffiTzn slovenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. -
^SL_ Vsprejema naroinlno, Inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Skupščina družbe su.Ciriln in Metodu.
Z včerajšnjo 19. svojo skupščino v prijaznem Št Juriju ob južni železnici je družba sv. Cirila in Metoda praznovala tudi dvajsetletnico svojega plo-donosnega delovanja v samoobrambi proti navalu lahonstva in nemštva. Družba je tekom svojih 20 let zborovala že na raznih slovenskih krajih, a tako še nikjer ni bila sprejeta, kakor včeraj v zavednem trgu Št. Juriju, kjer je prebivalstvo pokazalo svojo vzorno narodno zavest in globoko razumevanje družbinih namenov. Bil je pravi praznik. Prebivalstvo trga in okolice je, časteč družbino delo, praznovalo, kakor bi bila nedelja.
Trg je bil odet v zastave, hiše skoro vse okrašene z venci, topiči so neprestano gromeli, na stotine mlajev so postavili zbo-rovalcem na čast vrli štajerski fantje. Vse je odkritosrčno pozdravljalo skupščinarje, od drobnih otročičev do starih, osivelih mož in žena. Posebna čast pa šentjurškim narodnim Slovenkam, ki so iz vseh hiš obsipavale udeležence s cvetjem in s toliko na rodno navdušenostjo spremljale vso priredbo, da v toliki ljubezni do slovenske stvari težko dobe sovrstnic na slovenski žemljici prisrčnem sprejemu smo že včeraj kratko poročali. Omenjati moramo še, da nas je na kolodvoru pričakovalo poleg že omenjenih društev tudi veteransko društvo. Gdč. Malči Nendelje pozdravljala goste in družbinega prvomestnika v imenu štajerskih Slovenk, gdč. Anica C m i kova pa v imenu najstarejše družbine podružnice, katero požrtvovalno oskrbujejo Sentjurčanke. C. g. kaplan J e 1 š n i k je z besedami: „Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene" pozdravljal družbo, ki brani zemljo očetov, katero nam s silo hoče vzeti nasprotnik, ter je klical prvomestniku krepak „Zivio!" Za pozdrave in darovane šopke se je zahvalil družbini prvomestnik gosp. Tomo Zupan, rekoč: Rastline naše so podružnice naše, cvetlice naše družbe so darovi, ki jih sprejema družbino vodstvo, in sadovi to so šole ob naših mejah. Za vse to vam hvala. Trd neizprosen bodi mož jeklen, kadar je braniti časti in pravde narodu svo jemu! Taki bodimo mi. Posebno pozdravlja narodne gospodične in dekleta in njih na rodno vnemo.
Pred stanovanjem katoliškega bralnega društva je bil zopet sprejem; pod lepim slavolokom je pozdravljal zbor imenom trške občine g. jurist I p a v i c, imenom katol. bralnega društva in župljanov pa č. g. župnik M i k u ž , želeč družbi obilo božjega blagoslova pri njenem delu za vero katoliško in materni jezik. Družbini prvomestnik je odgovarjal, kazoč na razvaline bližnjega gradu Rifnika : Bili so časi, ko so od tod kruti gospodarji strahovali vaše prednike. Danes prosto nastopate za narod svoj Spremenjeni so časi. Pred 300 leti je tod okoli morila ljudi kuga in v spomin rešitve od te bolezni ste postavili hram sv. Roza-lije. Zahvalimo se Vsevišjemu, ki je obvaroval narod telesne in narodne smrti. Naj tak narodni čut, kakršnega ste pokazali danes, med vami živi, naj se procvita. Živeli! Zborovalci so nato odkorakali po prijaznem trgu povsod prisrčno pozdravljani v gostilno k Nendlu , odtod pa k sv. maši, katero je ob številni asistenci in množici naroda daroval č. g. župnik M i k u ž. Cerkveno slavnost je povzdignilo čarobno petje šent jurskega mešanega zbora.
Zborovanje. Na zborovanje so zborovalci, med katerimi je bila posebno častno zastopana šta-jersko-slovenska svetna inteligenca posebno mnogo dijaštva, ki se je odlikovalo z vele-častno udeležbo, odkorakali skozi krasen slavolok, na katerem so bile zapisane pomembne besede: „ B o g živi vse Slovene pod streho hiše ene".
Jako mnogo je bilo slovenskih duhovnikov iz vseh slovenskih pokrajin, posebno so se odlikovale s svojo udeležbo prvakinje v delu za družbo St. Peterčanke iz Ljubljane in Litijčanke.
Zborovanje se je vršilo z mlaji in ze lenjem okrašenem prostoru g. C e r n o v -š e k a.
Prvomestnik Tomo Zupan je ob navzočnosti nad 1000 naroda, otvoril zborovanje. Velika udeležba, kakršne družbe nikdar ni dobila na Kranjskem, je kazala, zakaj družba tako rada pohiteva na Štajersko, kjer dobiva toliko razumevanje svojim ciljem in toliko navdušenja celo med preprostim narodom za skupno narodno stvar. Za vzorni red je skrbelo ognjegasno društvo.
Pozdrav državnega poslanca g. viteza Berksa.
Besedo je dal g. prvomestnik najprej državnemu poslancu vitezu B e r k s u, ki je zborovale« pozdravil s navdušenim govorom, družbo in njeno vod stvo imenom slovenskega prebivalstva v okraju in slovenske državnozborske delegacije, čestitajoč ji k 20letnici njenega delovanja in izražajoč veselje, da zboruje družba v lepem St. Juriju. G. poslanec je dejal: Kakor sta slovanska brata sveta Ciril in Metod pod znamenjem križa in svete ma terine besede kulturo razširila med slovenskim narodom tako tudi »Družba sv. Cirila in Metoda" v istem znamenju v znamenju sv. fere, sv. križa in materine besede razširja kulturo med slovenskim na rodom. Slovenski narod stoji na podlagi sv. ^ere in slovenska državnozborska delegacija se pri vseh svojih odločilih ozira le na to, ali so dotične predloge na korist svete vere in našega naroda. V tem smo edini: slovenska državnozborska delegacija
g-
in „Družba sv. Cirila in Metoda, edini s slevenskim narodom, ki stoji na isti podlagi. V tem znamenju pozdravljam družbo, čestitam družbi za dosedanje uspehe in želim, da bi vodstvo še naprej v tem smislu delovalo. Družbi in vodstvu trikratni „Zivio!" Za grmel i so trikratni navdušeni „Živio" klici.
Prvomestnikov nagovor.
Prvomestnik Tomo Zupan se spominja 20letnice, odkar hodi družba med slovenski narod. Hvala za to delavnosti udov glavnega odbora in milosti od zgoraj, ki je ohranila z malimi izjemami vse pri življenju Po vseh delih slovenske domovine smo prirejali zbo-lovanja vzbujajoč ljubezen dc. slovenske šole, kjer preti narodu propast Zborovali smo trikrat v Ljubljani, na Gorenjskem petkrat, na Notranjskem trikrat, na tržaški zemlji trikrat, na Štajerskem štirikrat. Da smo zadnji čas tolikokrat prišli na ljubo štajersko zemljo je vzrok temu, ker hočemo s tem kazati, kako ljubimo vas štajerske Slovence in ker ste nas vi tako prijazno vabili. Čudno naključje vlada nad to skupščino. V isti hiši, kjer bo daaes banket je prav pred 20 leti hotela nasprotna nam družba ustanoviti svojo podružnico in da niste vi v svojem narodnem prepričanju to zabranili, bi danes skoro gotovo ne mogli zborovati tu na tem lepem prostoru slo venske zemlje. (Klici: Živeli slovenski f a n t j e , ki so to preprečili.) Hodili smo po deželi, da plamen narodne zavesti zažari, da plamen slovenskega rodoljubja postaja vedno žarneji in da nikoli ne ugasne. S tem otvarjam skupščino, želeč ji dobrega uspeha.
Tajnikovo poročilo
je bilo posebno zanimivo, ker je reagiralo na napad na zborovanju „Zveze jugoslovanskih učiteljskih društev" v Pulju. V poročilu podajemodotično točko dobesedno.
Poročilo tajnika č. g dekana Anton Ž 1 o g a r j a omenja v uvodu društvene dvajsetletnice. Leta 1885. je bila družba ustanovljena, družbino vodstvo je bifo voljeno 5. julija 1886 leta v spomin
tisočletnice smrti slovanskega blagovestnika sv. Metoda. Kaj je družba v dveh desetletjih dosegla ? — Ali je njeno v o d s t v o prevzeto nalogo prav umelo in primerno izvrševalo ? Pred vsem povdarja, daje družbino vodstvo od prve skupščinedo danes os talo nespremenjenih nazorov glede pospeševanja slovenskega šolstva. Zato pa vodstvo svojim duhom ni klonilo tudi v oni kritični dobi prvega desetletja, ko so valovi zaganjali v družbo celo od takih, o katerih bi lahko rekli: „ini-mici — domestici eius" — nasprotniki so njegovi domačini. To vodstvo je v svoji večini po osebah še danes isto, kakor je bilo na prvi skupščini. — V tej dobi se je vodstvo sešlo k 163 sejam, ne vštevši sestankov ožjega odbora, ki jih je bilo do 50, v preteklem letu je bilo 12 sej in 5 sestankov ožjega odbora. Pred vsem je vodstvo uredilo notranjo in z u -najno organizacijo družbe. Družba se zaveda svoje prosvetne naloge: omogočevati s svojimi šolami, zavodi in podporami narodno vzgojo slovenske mladine tolikočasa, dokler se bode našemu narodu boriti za to, kar se smatra drugod za samo obsebi umevno. V dveh desetletjih se je osnovalo petindvajset družbinih zavodov in sicer na Slovenskem Štajerskem: v Celju, Mariboru, na Muti; ni Koroškem: v St. Rupertu ; na Goriškem: v Gorici, Podgori, Pevmi, Davinu; na Tržaškem: v Trstu, na Greti, Rojanu, Sv. Ivanu, Skednju, Rocolu ; na K r a n j s k e m : na Jesenicah, Tržiču, na Savi. Vrednost teh posestev dosega blizo 200 000 kron. V t e zavode je pohajalo letos 2600 o t r o k. Ce bi ne bilo naše družbe, bi ti otroci večinoma izginili v germanskih in italijanskih valovih. Kateri domoljub in ki-tera rodoljubkinja ne bota prihitela in otela svoje dece narodne smrti.
V zadnjem upravnem letu so prirastle tri podružnice in sicer v Kozjem, ženska podružnica v Vrtojbi pri Gorici in na Jesenicah. Družba šteje sedaj 151 podružnic z okolu 9000 člani Poročilo s ponosom povdarja, da
sv. Cirila o tem na
je bila uprav „Družba sv. Cirila in Metoda", ki je organizirala slovensko ženstvo v lastnih podružnicah, katerih je po zadnjem izkazu 38. Družba je vsigdar gojila duha solidarnosti in ga čuva še do danes. Povsod oznanjuje, da le edinost celokupnega slovenskega nareda, levstrajno delo in p o žrt v o v a 1no s t, levečja izobrazb a š o 1 s k e m 1 a d e ž i i n drugih slojev pripelje naš narod k boljši bodočnosti. Tak duh vzajemnosti obrodi krasen sad.
Dne 14. avgusta t. 1. je uradni obve-stitelj (tajnik C e s n i k) govoril na glavni skupščini »naveze" v Pulju dobesedno: Pred par leti se je obrnila na vodstvo »Družbe sv. cirila in Metoda" z zahtevo, naj se v bodoče v družbin odbor kandidira tudi kak učitelj .... Na naš d o p i s nismo bili vredni niti odgovora". Predsednik Lukajelenec je po jako živahni debati o tej stvari na glasovanje dal predlog (Ivana Cvetka): ^Delegacija izreka vodstvu „Družbe sv. Cirila in Metoda" ogorčenje nad tem, da ni smatralo „Zavezi" niti za vredno, odgovoriti ji na prošnjo, naj se voli v vodstvo zastopnik izmed učitelj-stva" Predlog je bil sprejet soglasno.
Izvestitelj XX. velike skupščine „Družbe i sv. Cirila in Metoda" javlja, da je nas prvomestnik nespominjajoč ise sploh česa podobnega od | strani „Zaveze" tajništvu takoj naro-! čil, naj v to svrho kojkoj pregleda akte 2 do 3 zadnjih let. S samoumevna veliko izgubo časa so se vzeli v roko vsi začenši od 1. 1901. do 23. avgusta 1905, torej do mala iz petih let
Kakor je pravilno domneval, našlo se
ni ničesa o tem deponiranega niti v aktih, niti zabeleženega v eksibitu.
Glede na vse to je naš prvomestnik vodstvenim pismom izza 27. avgusta povabil predsednik „Zaveze" — naj poljuben^ dan pride delegat v pisarno „Družbe in Metoda" osebno prepričat se lastno oko.
Prvomestnik mu je naznanil svojo osebno in g. pomožnega tajnika intervencijo ob konstatiranju tega fakta iz družbenih aktov.
„Zvezin" predsedn;k se je istotako z aktom izza 29. avgusta 1905 obljubil odzvati, a oprostil se s posli z dež. učiteljsko konferenco. Zapisal pa je dobesedno to le v' zgoraj navedenem dopisu : da je družbin prejšnji podtajnik ljubljanski mestni u č i -t e 1 j Alojzij Kecelj zakrivil, da se naša i. c. „Zavezina" želja ni vresničila."
Družbin izvestitelj torej imenom »Družbe sv. Cirila in Metoda" obžaluje, da se je vse slovensko ljudskošolsko učitelj stvo tem načinomhujskalo vPulju zoper našo družbo in da so se obenem tudi istrskemu učiteljstvu vsiljevali o nas toliko napačni nazori.
.Družba sv. Urila in Metoda" noče presojati, kateri vzroki da bi bili povod temu „Zavezinemu" toliko nepremišljenemu napadu — a konstatuje pa pred vsem slovenskim svetom,da je bil to p r v i n a v a l t e v r s t e , kar jih je družba doživela v dvajsetih letih od lastne krvi. (Klici : Žalostno !)
Nadalje navaja društveno poročilo: Knjiž-njica »Družbe sv. mirila in Metoda" obsega dosedaj 14 zvezkov. P«leg teh je še v družbini zalogi šest raznih del. Vse te spise imajo po slovenski zemlji v več kot 50 000 izvodih, če se pa prištejo še koledarji in nekatere druge knjige, je družba v dvajsetih letih poslala nad 100 000 izvodov v slovenski svet.
O darovih omenja: Lahko se reče, da je ni več slovenske občine, iz katere v teh dvajsetih letih družba ne bi sprejela kače ga daru, tudi v tem oziru je ona vseslovenska. Tajnik se nadalje bavi s pogledom v bodočnost in pravi: Da se nahaja družba v opasnem položaju, tega sedanje vodstvo ne taji, a vodstvo pravočasno opozarja na preteče nevarnosti našemu narodnemu šolstvu Glede slovenske šole v T r s t u se je pri državnem sodišču dosegel judikat, ki načelno priznava dolžnost javnim oblastvom, da ustanove za slovenske otroke v Trstu in v Gorici potrebne šole, a od ukaza do izpeljave je dolga pot. In če vodstvo izroči svoje zavode v Trstu ali Gorici šolskim oblastvom, kdo da garancijo, da jih bodo ona oskrbovala v slovenskem duhu? Zato mora družba vzdrževati začete in obstoječe zavode, a vzdrževati tudi nove. Na Savi na Gorenjskem se otvorita dva otroška vrtca, eno otroško zabavišče na Jesenicah. V Mariboru in v Studenicah je potrebna slovenska ljudska šola, v Gradcu je potreben otroški vrtec, narodna šola v Jakobu v Rožu potrebuje podpore. V bližnji prihodnjo sti bo treba podvojiti stroške družita e. Obrača se s prošnjo za živahnejše delovanje do vsth podrnžn c, a pristavlja: Podružnice morajo vedeti, da so vse njihove nabirke le družbino premoženje in da ima celotni narod do njega pravico, ne pa kak posamezni kraj. Pr;poroča nakupovanje društvenega blaga in narodnega kolka Tekom enega leta se je razpečalo 303159 nsrndnih kolkov, za kar je dobila druiba 5986 K 31 h, dobi pa še za razposlanih 641321 kolkov okolu 6000 kron Priporoča Ciril-Metodov dar, nabiralnike po gostilnah, prireditev zabav in ve-
selic v družbine namene, v o
lila, posebno pa prosi za podporo županstva, do katerih prošnje že sedaj pri mnogih niso bile brezuspešne. Izvestitelj izrazi željo, da bi duhovniški sobratje posebno po deželi še intenzivnejše delali za našo družbo ter svoje župljane bolj seznanili z njenimi nameni in stremljenji. V tem bi lahko pomagali tudi gg. akademiki Poročilo končuje: Vsi mornarji na krov! Naš čolnič otmimo! Zgodilo se bo, ako bomo imeli tako srce, kakor slavni Jan Kolldr, čegar poziv si vzemimo za spomin današnje skupščine:
Vedno čuvajmo se onih
vragov, kteri bi nas r a z d e 1 i 1 i r a d i, ki želč, da se med sabo
spremo, da potem uničijo nas eni, kakor sprednikesonaše
slavne. Čutim gorske, da je vse
slovenstvo moje ino tudi jaz udnjega, te je moj ponos, todika moja,
ktere vzeti si se dam nikdar,
narod moj — je domovina moja.
Poročilo tajnikovo je bilo soglasno brez ugovora odobreno.
Blagajnikovo poročilo.
Poročile vsled poslov zadržanega blag. namestnika g. dr. Iv. Mil. Hribarja je podal družbin podtajnik gosp. B r a -d a š k a :
Društveni dohodki so se znatno zvišali. Prispevki podružnic, pokroviteljnine, dohodki podružničnih veselic so znašali lani 16 316 K 79 v., letos pa 25.508 K 79 vin., torej pri teh točkah za 1 0. 809 kron več. Navedemo še nekaj drugih podatkov izmed dohodkov.
Darila ene občine, 46 posojilnic in 10 društev K 3540 77, darovi za jeseniški vrtec K 816 09, novoletni darovi K 278-18, darovi Mohorjanov K 568 86, razni darovi K 1851 84, od družbinih vžigalic K 2600 od družbene kave K 1222 80, o d družbinih biškotovK 15 64, od družbinega pralnega mila 400 kron, od družbinega toaletnega mila K 17, od družbinih valčkov K 240, od družbinega platna K 400, volila K 1027 50, za prodane knjige in učila K 1132 26, za družbin koledar K 328456, za knjižice K 2152-13, za družbin narod, kolek K 215240, prehodni prejemki K 404-33, iz nabiralnikov samo K 34 37, za družbine znake K 224 itd.
Od časopisov je družba sprejela 6202 K 70 vin.; od teh: „SIov. Narod" K 333444, »Mir" K 1293 53, »Slovenec" K 1098 83, (naši somišljeniki pošiljajo večinoma direktno družbi), »Slov. Gospodar« K 286 32, »Dru žinski Prijatelj« K 52 58, „Soča" v Gorici K 13, »Gorica" v Gorici 4 K. Od družbinih vžigalic letos 2600 K, skupno pa 14 400 K, od družbine kave letos 1222 K 80 v., skupno le 4822 K 80 v.
Med stroški navajamo: šolstvo v Trstu K 14.959 99, šolsko poslopje v Trstu 4643 K 34 vin., šolska vrtca v Rojanu in na Greti K 238998, šolstvo na Goriškem K 1630, šola na Muti K 1841 36, šolski vrtec v Celju K 980, šola v Velikovcu K 4673 72, šolski vrtec v Mariboru K 1068, šolski vrtec v Tržiču K 1691 13, šolsko poslopje na Jesenicah K 13.768 19, šolski vrtec na Jesenicah K 1299 92 šolski vrtec pri sv. Ivanu pri Trstu K 1312 30, šolski vrtec v Skednju pri Trstu K 760 30. šolski vrtec v Rocolu poleg Trsta K 1195 70, podpore K 240, za šolske knjige, učila in tiskovine K 1589 72, za tisk družbinih knjižic 2535-52 itd. Skupno znašajo dohodki 6 4 328 K 11 v, stroški pa 6 1.096 K 57 v., prebitek 3231 K, in je s preostankom prejšnjega poslovnega leta znašala družbina razpoložnina 6194 K 73 v.
C. g župnik Malenšek je imenom revizorjev predlagal, naj se računi odobre. Sprejeto. C. g. dr. I v a n S v e t i n a je izjavil, da v označenih dohodkih za jeseniški vrtec niso vštete pokroviteljnine in so te zabeležene med pekroviteljninami, kar je pa darov prišle zadnji čas, bodo zabeležena v prihodnjem poročilu. Predsednik Tomo Zupan izjavlja, da je predgovornik pozabil omeniti, da je glavna zasluga pred-govornikova, ako Jesenice debe slovenski otroški vrtec. (Živio klici dr. Svetini.)
Volitev odbora.
Pri volitvi odbora je bil s vsklikom in ob velikem navdušenju na predlog g. dr. K r a u t a izvoljen zopet g. prof Tomo Zupan. Dr. Kraut je ob splošnem odobravanju povdarjal, da glavno zaslugo za družbino delo in uspehe ima g. prvomestnik ter mu zbor imenom celega naroda izreka zahvalo. (Odobravanje.)
Nadalje so bili izvoljeni v odbor vzklikom gg. Luka S v e t e c, Ivan Hribar, •
Iv. S u b i c , dr. Ivan Milan Hribar, dr. Pavel Turner.
Vrazsodništvo so bili s vsklikom izvoljeni gg. Andrej K a 1 a n, dr. M a -jaron, Schreiner, Munda, Ple-teršnik; v nadzorništvo pa: Dolenc, Malenšek, Pevše, Svetek, Vrhe v n i k.
Predlogi zborovalcev.
Radi omejenega prostora moremo predloge zborovalcev le kratko omeniti. Predlogi itak niso namenjeni toliko širni javnosti, kakor odboru in bi bilo po našem mnenju še najbolj, da se predlogi, ki bi utegnili nasprotnike opozarjati na slovenske namene izročajo le pismeno naravnost društvenemu odboru.
Prof Vrstovšek opisuje prodiranje nem-štva nad Dravo in želi, da bi družba krepke zajezila slovensko zemljo vsaj sedaj pod Dravo, da se ondi omeje uspehi Nemcev. O zavodih šolskih sester pravi, da jih šolske sestre uprav vzorno vodijo. T u n i nič oporekati, nič kritikevati. Izreka želje, naj se na Muti ustanovi dve-razrednica za dečke in za dekleta. Prvo mestnik obljubi, da bo družba po svojih močeh storila, kar ji bo mogoče. Tajnik č. g. dekan Žlogar omenja, da je prvo delo družbe bilo na Štajerskem. Govornik Korošcev g. uradnik £ k a r želi, da bi družba še bolj podpirala Korošce, posebno zadevo narodne šole v St. Jakobu v Rožu. Opisuje koroške razmere, kjer se od svetnih oblasti prepoveduje predavati otrokom cele vero-nauk v slovenščini. Ordinarijat pa je v tej zadevi na strani Slovencev, zakar mu bodi hvala 1 Prvomestnik dostavlja, da je družba Korošce vedno pro-težirala, posebno v zadevi velikovške šole. Korošci s svojimi podružnicami veliko pre malo store, družba je pa veliko storila. C. g. Dobrovec iz Velikovca opisuje boj za pouk krščanskega nauka v slovenščini. V tej zadevi stoji slovenska duhovščina ne omajano na strani pravice narodove in tudi ordinarijat stoji na stališču, naj se vero-nauk poučuje v materinem jeziku otrokovem. (Odobravanje)
Predsednik je predlagal udanostno izjavo cesarju, ki je bila sprejeta, nato je pa zaključil zborovanje.
Banket
se je vršil v restavraciji Nendel. Udeležilo se je banketa nad 100 oseb.
Predsednika šentjurske ženske podružnice vrla žena P i s a n e c je pozdravila prvomestnika z ginljivim govorom, katerega je zaključila s klicem „Ne vdajmo se!" izročila predsedniku za družbo 100 kron. — Prvomestnik je naznanil, da je g. d r. K u -k o v e c izročil imenom celjske moške podružnice 200 kron, Posojilnica v Slatini pa že drugič 100 kron. Prvomestnik je napil cesarju, dr. Medved pa vsem, ki so se trudili za take krasen sprejem, vsemu slovenskemu St. Jurju, vsem tržanom, vsem okoličanom, vsem vrlim Slovenkam, duhovščini, učiteljstvu, pevskemu zboru, nevstra-šenim ^fantom, društvom i. t. d. ter je zakli-cal: »Živel narodni, zavedni St Jurij!« Nato je prevzel stoloravnateljstvo g. dr. R o -sina. Učitelj K v e d e r se je zahvaljeval za priznanje g. dr. Medvedu ter je dejal: »Naše navdušenje ne bo ginilo, dokler bomo imeli take prijatelje med nami«, kaplan T e 1 š n i k je napijal radi bolezni zadržanemu dr. Štoru, g. Ekar predsedniku ženske podružnice, g. d r. K u k o v e c je izrekal želje, da bi vse, že tudi raz ličnih nazorov družila ljubezen domovinska indelo, katero opravlja družba, delo za ohranitev naroda pred potuj-čenjeminza ohranitev naroda pred vsako moralično pokvarjenostjo! Z ozirom na štajerske razmere je povedal znamenit izrek poslanca Vsenemca W a s t i a n a , katerega je Was-t i a n izrekel te dni v železniškem vozu: „ Č e nas naše uradništvo v m e-stihintrgih nedrži, čeznoč pademo.* Napija skupnemu delu z družbo C. g. D o b r o v c napija imenom slovenskih Korošcev družbi, ki hoče odpraviti barbarske šolske razmere, katere imajo obmejni Slovenci. Pri banketu je svirala celjska narodna godba.
Veselica. — Počaščenje slovenskih skladateljev bratov dr.
Ipavio.
Proti večeru se je pričela veselica ob veliki udeležbi. Od vseh strani je prihitel prosti narod. Celjska narodna godba je pod vodstvom g Koruna izborno svirala, čuli smo tudi lepi novi kompoziciji g. kapelnika »Savinjska železnica" in „Novinci". Mešani zbor pod izbornim vodstvom gosp. učitelja C u 1 e k a je neumorno prepeval s svojimi ubranimi glasovi in navduševal občinstvo, iz Celja je prišlo slov. celjsko pevsko društvo, ki je pod vodstvom g. dr S c h w a b a zapele res umetniški nekaj zborov. Ko so od-doneli glasovi dr. Gustav Ipavčeve skladbe »Lahko noč", je stopil pred g. dr. Benjamina Ipavca predsednik celjskega pevskega društva g Rafaei S a i-
m i č ter je z glasom pravega ljudskega govornika govoril : Naš teptani narod mora biti sam sebi zaščitnik. V prvi vrsti ima narod zaščitnike v svojih društvih, a kaj bi bila ta društva, če bi ne imeli slovenskih skladateljev. Tu bivata dva skladatelja, ki sta vcepila narodu slovensko pesem globoko v srce. (Gromoviti „Živio"-klici.) Iz naroda sta vzela pesem in jo podala svojemu narodu. Kdo se ne spominja prve slovenske opere »Teharski plemiči", kateremu nj znana pesem »Bodi zdrava domovina!*, (Živahne ovacije skladatelju g. dr.Ben Ipavcu), ponosna pesem »Slovenec sem!", dalje »Mrak«, „Kje so moje rožice?". Celjsko pevsko društvo je v znak hvaležnosti na včerajšnjem občnem zhoru soglasno izvolile gg. d r. B e n j a m i n a in dr. Gustava Ipavica za svoja častna člana. Naša hvaležna srca vam bijejo nasproti ! — Bil je to nepozabljiv prizor. Ve-lezaslužni gospod skladatelj je stal pred pevskim zborom, ki mu je izročal častno diplomo, godba je svirala »Bodi zdrava domovina", hvaležni narod pa mu je iz sto in sto grl klical slava! pevci pa so zapeli: .Pozdravljen slavljenec mi !"
Ginjen se je zahvalil slavljenec v svojem imenu in v imenu odsotnega svojega brata: Ne najdem besedi v zahvalo Ko gledam našo lepo domovino, naše mejaše, dovolj je za navdušenje, da zavre iz prs pesem, ki jo je dala mi ta narava v srečni uri. Bog Vas živi, hvala Vam srčna.
Zbor je zapel dr. Benjamin Ipavčevo »Moje jutro" ter nato lepo prepeval Mokranjčev »Rukavec srbskih narodnih pesmi*. Tako se je zaključila veselica z globokim vtisom na vse navzoče. O tej priliki omenjamo, da je izmed Ipavcev skladatelj tudi g. dr. Josip Ipavec, vojaški zdravnik v Zagrebu, ki je prejel za svoje kompozicije že častna odlikovanja. Bog živi še dolgo vrste let te odlične slo venske skladatelje, ki tako globoko ume Yaje narodno dušo.
Brzojavnih pozdravov je došlo 16, ki vsi žele odličnega prospeha »Družbi sv. Cirila in Metoda". Zelje vseh zborovalcev pač izraža brzojavka dr. Hrašoveca iz Celja: »Živila dična naša družba, pod katere okriljem naj bi bili zbrani brez razločka vsi zavedni Slovenci!"
Tobačno tovorno.
Odbor društva delavcev in delavk v ljubljanski tovarni je dne 6. septembra sporočil poslam u Žitniku na Dunaj, da hoče ravnateljstvo ljublj. tobačne tovarne dne 20. septembra odpustiti enajst delavcev in dvajset delavk. Odbor je naprosil poslanca, naj posreduje pri glavnem ravnateljstvu na Dunaju, da imenovani delavci in delavke še nadalje ostanejo v tovarni.
Poslanec Žitnik je dne 7. septembra izročil glavnemu ravnateljstvu naslednjo prošnjo : Odbor strokovnega društva delavcev in delavk v ljubljanski tobačni tovarni mi ravnokar naznanja, da hoče ravnateljstvo dne 20. septembra odpustiti iz tovarne naslednjih 11 delavcev in 20 delavk ....
Že meseci julija sem posredoval v enakem slučaju, in slav. glavno ravnateljstvo je blagohotno ustreglo prošnji in tedaj obdržalo dotične delavce v delu. Sedaj, ko se bliža zima, se ponavlja odpoved. Meni sicer niso znani v tem slučaju nagibi ravnateljstva, a z ozirom na ponavljajoče se slučaje dovolim si le nekaj opomb in sicer v interesu delavcev in tovarne same.
Letošnjo spomlad je bilo sprejetih nekaj novih delavcev, in sedaj jih hoče ravnateljstvo zopet postaviti na cesto. Res je ticer, da se poljedelci jako pritožujejo o pomanjkanju delavcev, osobito v ljubljanski okolici. Toda nihče se ne more siliti, komu naj proda svoje — delo. Delavci in delavke si morejo torej prosto voliti službe. Ako pa tobačna tovarna spomladi sprejema delavce in jih odpušča na jesen, torej pred zimo, s tem pač ne ustreza kmečkim interesom in tudi ne socialno - političnim načelom. Kmet pdtrebuje največ delavcev ravno od spomladi do jeseni, čez zimo jih more za silo pogrešati
Delavci in delavke, ki so sprejeti v tovarno, morajo navadno čakati, da jih pokličejo. Vsak dan morajo biti pripravljeni na poziv. Vsled tega morajo odpovedati prejšnjo svojo službo 14 dni preje. Zgodi se torej, da morajo čakati brez dela in zaslužka ali pa ostati v prejšnji službi tudi za manjšo plačo. Dalje mora vsakteri prošnji priložiti razna izpričevala. Peta, pristojbine in koleki prevzročajo prosivcu troške.
Zgodi se tudi večkrat, da delavce in delavke nenadoma odpuste stalne ali le začasno. Tako postopanje spravi mnoge delavce v največjo zadrego, ker ne ved6, kam se obrnejo. Nehotč dobi človek vtis, da se dogajajo taki slučaji popolnoma samo v o 1 j n o. Ali je res c. kr. tobačni tovarni toliko na tem, da si morda prihrani par sto kron?
Upoštevati pa se morajo iuai predsodki <
glede tobačnih delavcev in delavk. Ako n pr. odpuste delavca ali delavke iz tobačne tovarne, kam naj se obrne ? Osobito delavka težko dobi novo službe, ako je bila odpuščena iz tovarne. Ti predsodki so gotovo neopravičeni, vendar so razširjeni. Zato ravnateljstvo gotovo ne postopa človekoljubno ako meni nič tebi nič lepega dne postavi nekaj delavcev, oziroma delavk pred vrata To naj se zgodi le v izrednih slučajih zaradi prestopkov i. t. d.
Ker naj je c. kr. tobačna tovarna kot državno podjetje z monopolom vzgled zasebnim podjetjem, zato naj tudi blagohot-neje postopa z delavskim esobjem. Delavce naj odpušča le izjemoma v slučajih prestopkov kazenskega zakona, ali če delavci izstopijo prostovoljno. Ta zahteva gotovo ni pretirana.
V tobačnih tovarnah se ne dela le v gotovih časih, marveč leto in dan, ob dežju in solncu. Izurjeni uradniki, kakršne gotovo imajo tobačne tovarne, morejo vedno pri-merno razdeliti delo na 12 mesecev, torej tudi vedo, koliko potrebujejo delavcev. Da ni treba nenadoma odpuščati delavcev, je gotovo umestneje, ako ima tovarna nekaj delavcev manj, nego preveč Sicer pa z ozi-rom na velike število desetorica delavcev gotovo ne pride v poštev, ravno tako male tudi nekaj sto kron, ki jih morda tovarna prihrani
Niti zasebnik ne zapodi delavcev takoj od hiše, ako je slučajno in le za nekaj tednov manj dela.
Ker je poletu pri sprejemanju tobaka in razpošiljanju izdelkov treba več delavcev, naj se ti delavci pozimi uporabljajo in iz-učč pri izdelovanju. Če pa že hoče ali mora generalna direkcija štediti, naj pa pozimi skrči delo za pol ure, da si pri razsvetljavi prihrani.
Ako so delavci stalni, so tudi proračuni stalnejši. Naj še pripomnim, da je bilo šest imenovanih delavcev, ki jih hoče ravnateljstvo odsloviti, sprejetih že 29. sept. 1903, torej jim manjka le dober teden do dveletne, oziroma stalne službe. Tudi ostali moški delavci so že nad 15 mescev v službi. Izmed 20 naštetih delavk so nekatere vdove z otroci, ki ne vedo, kam naj se obrnejo čez zimo.
Z ozirom na te splošne opazke in bližajočo se zimo, prosim si. glavno ravnateljstvo, naj čimpreje potrebno ukrene, da upravništvo ljubljanske tobačne tovarne prekliče svojo prepoved ter vse naštete delavce in delavke obdrži v službi.
Po vojsbi.
M u k d e n , 13. septembra. Ruska in japonska pooblaščenca za premirje sta se danes zjutraj sešla na postaji S a k h e d j a, deset milj severno ed S a n t a f u. Urejevanje posameznih pogojev bo trajalo najbrže več dni.
Berolin, 14. septembta. »Lokalanzeiger" poroča iz New Yorka, da se je japonsko poslanstvo povrnile v Tokio. Pri bolnemu baronu Komuri je ostal tajnik Sato.
Ogrska kriza in Hohen-zolernci.
Veleizdajalska zadeva časnikarja Z i -g a n y j a (nekateri listi pišejo tudi Zagony) postaja vedno belj skrivnostna. Policijska preiskava bo nekoliko časa počivala, ker odpotuje policijski svetnik Berczy, ki vodi preiskavo, v Berolin. Policija je trdno prepričana, da je povzročil brošuro Banffy. Zigany je izjavil, da je hotel vso stvar izdati proti plačilu Fejervaryju, ki pa ni niti odgovoril na njegovo ponudbo. Berczy je izjavil, da je bila pri izdaji brošure cela zarota in sicer so sekrivi aktivni politiki. Zadeva pa bo postala še bolj interesantna pozneje. Pri hišni preiskavi so našli v Zigany-jevem stanovanju dvoje Banffyjevih pisem. Zigany je še zadnji čas dobival jako znatne vsote. Se koncem mesca avgusta je bil Zigany v denarnih zadregah, a ko so ga prijeli, so našli pri njem 42, v stanovanja pa 400 K. Tudi na Dunaju so nekatere osebe zapletene v zaroto. Iz Budimpešte poročajo, da se je zadeva senzacionelno zasukala, vsled česar Berczy ne odpotuje v Berolin, marveč bo nadaljeval preiskavo v Budimpešti. Kraljevo državno pravdništvo je že izdelalo obtožnico proti Žiganyju. Obtožen je razžaljenja veličanstva, veleizdaje in tiskovnega prestopka. Zigany ostane v preiskovalnem zaporu Budimpeštanski večerni listi poročajo, da je izjavil Lakatos, da je krivo izpovedal proti Banffyju, ker ga je pedkupil časnikar Varian.
A naj nam pove vse časti vredni Ar-padovec g. Lakatos: Ce on sam priznava, da je tak lump, da se je dal podkupiti časnikarju Varianyu, ali ni mogoče, da bi bil on tudi tak lump, ki se da podkupiti ministrskemu kandidatu Banffyju? Kdo naj verjame še kako besedo ljudem, ki podkupovanja niti več za kaj nečastnega ne smatrajo!
llstaja na Kavkazu.
Več železničnim upravam so dovolili, da smejo mesto nafte kuriti z angleškim prem»g«m. Uralska železnica namerava uporabljati šlezijski premog. Mnogo tovarn in mlinov je prisiljenih vsled pomanjkanja nafte ustaviti delo. Bojč se, da zažgo vstaši tudi zaloge nafte. Rusi)a je zdaj sklenila nastopiti odločno na Kavkazu. »Nova Žizn" poroča, da pošljejo v Baku 18 000 mož. Iz Kijeva je že odpotoval del 21. armadnega zbora v Baku, ki je bil namenjen v Mandžurijo.
Nemiri na Japonskem.
Vlada je zatrla tri časopise. Prebival-vseh večjih mest še vedno nastopa z izjavami proti sklenjenemu miru. »Daily Ex-press" poroča iz Cifua: Razširjene so govorice, da sta japonska armada in mornarica jako nezadovoljni vsled sklenjenih mirovnih določil. V Ozaki se je uprlo več pehotnih polkov. Vojaki so priredili protestni shod, nakar so zaprli voditelje. Vojaki so se tudi v velikem številu udeležili protestnega shoda, ki je sklenil več resolucij proti vladi. Vojaške oblasti so izdale stroge odredbe. „Mikaso* so zažgali vstaši. Maršal Jamargan je rekel dopisniku „Daity Tele-grapha" z ozirom na japonske nemire: Ničesar ni mogoče storiti proti nemirom, ki jih je povzročila nevolja zaradi baje nezadostnih mirovnih sklepov. Ce bi trajala vojska še dalje, bi se lahko zasukala nam neugodno Japonska bi nikdar ne mogla prisiliti Rusije, da plača vojno odškodnine, ker bi zmanjkalo sredstev za nadaljevanje vojske v Mandžuriji.
Rusija.
Tajno zalogo orožja so odkrili v stanovanju varšavskega lekarnarja na Sosnoviški cesti. Poleg orožja so dobili mnogo patren za revolverje. Zaprli so več
oseb
G o s u d a r s t v e n n a duma in Poljaki. „Džiennik polskie" poroča iz Varšave, da nameravajo poljski socialisti na vsak način preprečiti volitev poljskih zastopnikov v gosudarstvenno dumo.
Obisk carjeve rodbine v Darmstadtu. Carjeva rodbina dojde baje že prihodnji teden v Darmstadt. Obisk so nasvetovali zdravniki, ker se je vsled zadnjih razburljivih dogodkov poslabšalo zdravstveno stanje carjevo in carice. — V Darmstadtu ostane baje carjeva rodbina dva meseca Pričakujejo obiska visokih oseb, med njimi obisk nemškega cesarja in cesarice.
Roparji v Rdečem morju.
Zadnji čas narašča število morskih roparjev v Rdečem morju. Nedavno je vložilo angleško poslaništvo pri carigrajski vladi pritožbo, ker so morski roparji utopili neko angleško jadrnico, 12. t. m. se je pa pritožila italijanska vlada, ker so morski roparji oropali neko italijansko ladjo Obe vladi zahtevata odškodnino.
Norveška mobilizuje.
„Stekholms Dagblad" je priobčil predvčerajšnjim posebno izdajo, v kateri priob-čuje brzojavko, da Norvežani mobilizirajo in so zasedli mejo. „Norsk Telegram buro" izjavlja, da poročilo e mobilizaciji ni istinito; Norvežani so baje poslali le nekaj čet na mejo. „Aftenposten" poroča: Švedski zastopniki nočejo nikakor odnehati, kljub temu pa položaj ni tak, da bi bilo za obupati Tudi če pretrgajo pogajanja, bi to še nikakor ne pomenilo vojske Norveški zastopniki dozdaj še niso sprejeli švedskih predlogov.
Iredenta na delu.
Italijanski neodrešenci so zopet začeli rogoviliti. Neapoljsko društvo M. R. Imbri-ani je sklenilo avstrijske krvi željno resolucijo ter vprizoriti veliko protiavstrijsko gonjo v državi polente in pomaranč. V Piove di Cadore se je pa u stanovil odbor, ki hoče slaviti spomin 1. 1849. ustreljenega italijanskega polkovnika P. F. Calviji, ki je bil prej avstrijski častnik, a je dezertiral.
Dnevne novice.
Izbruh blaznosti. Odkritosrčne pismo ljubljanskega škofa do župana Hribarja glede Prešernovega spomenjka je dobilo sledeči odgovor: »Izbruh blaznosti", »obseden menih je pljunil", „iz inkvizicijske kleti je udaril večstoleten, okužen, po krvi smrdeč zrak", »blazen fanatik, ima krvave oči, škriplje z zobmi in bi najraje klal in moril", »inkvizicijski rabelj", »fanatizem mu je razril možgane", „kanibalska borni-ranost", „kozlovska mesenost", „glup ze-lot", »barbarski vandalizem" itd. To je odgovor ljudi, ki pravijo, da so — umetniki, Bog nas varuj take estetike. Taki ljudje se naj pogovarjajo o morali z ma-damo Lowy — ne pa s katoliškim škofom! Kdo je blazen: Ali tisti, ki svojo misel
mirno in dostojno pove, ali pa oni, ki tako besni, kakor kažejo ravnokar navedeni izbruhi? Pa blaznost teh ljudi gre še dalje. „Slov. Narad" napoveduje: »Delali bomo tudi naprej z vso eneržijo proti škofovim zavodom, v trdni zavesti, da dočakamo dan, ko se bodo ti zavodi zaprli." Gospoda, to je blaznost Prva blaznost je bila, ko so se škofu delale zapreke, da ni zgradil svojih zavodov v Ljubljani. To bi bil spomenik, stokrat lepši, večji in koristnejši za Ljubljano, kakor je Prešernov. Druga blaznost je pa, če si domišljajo liberalci, da bodo zdaj otvorjene škofove zavode — zaprli. Kdo bo neki to dosegel? Ali vaš dr. Tavčar, ki se je napenjal do zadnje sile, a ni mogel preprečiti niti tega, da bi bila imenovana učiteljica, proti kateri je zastavil vso svojo moč ? Popolnoma vse, kar premore liberalni tabor, je šlo v boj proti ubogi učiteljici, a vse žveplo in ves ogenj, kar so mogli izbruhati, vsa pota okoli ministrov, vse je bilo zastonj — ena učiteljica je ugnala ves liberalni tabor, dasi se je „Nared" rotil, da mora zmagati on. Ia zdaj se zopet roti dr. Tavčar, da bo on zaprl školove zavode. T o je izbruh blaznosti. To so „raz-riti možgani", to je »obseden rabelj", to je „kozlovska glupost", to je »barbarski vandalizem", to je »kanibalska borniranost", to so „krvave oči", to je „fanatizem". A dobro je le to, da igra Žane z Iblane v politiki vlogo „Revčka Andrejčka".
Stalni obrtni odsek je včeraj, kakor se nam poroča z Dunaja, dovršil prvo svojo nalogo. V včerajšnji svoji zadnji seji, ki je trajala od 9. do '/»3. ure, je rešil zadnje paragrafe obrtnega reda. Sklepi obrtnega odseka bodo tiskani in razposlani deželnim vladam, trg. in obrt. zbornicam in drugim merodajnim faktorjem, da izrazijo še svoje pomisleke in nasvete. Obrtni odsek je sklenil tudi razne določbe glede dokaza usposobljenosti za trgovce in gostilničarje. Glede teh določb so vladni zastopniki že v odseku izražali svoje pomisleke. Osrednja vlada bode torej že do 26. septembra, ko se zopet snide držani zbor, proučila vse izpre-membe ter označila svoje stališče. Nato ali med zasedanjem držav, zbora ali pozneje v oktobru obrtni odsek izvrši drugo branje načrta, priredi poročilo za poslansko zbornico in izvoli glavnega poročevavca. Kolikor moremo soditi, bode vlada odobrila večino izprememb obrtnega reda, le glede dokaza usposobljenosti za trgovce in gostilničarje ter prisilne (obligatorne) mojstrske izkušnje ima še svoje pomisleke. Zadnje seje se je udeležil tudi novi voditelj trgovinskega ministrstva, grof Auersperg. S prijaznimi besedami je pozdravil zborujoči odsek ter zagotovil svojo naklonjenost obrtniškemu stanu, ki se boii za svoj ob stanek. Vlada bode stvarno proučila vse iz-premembe obrtnega reda in v najkrajšem času izrazila svoje stališče, katero more zagovarjati tudi v gosposki zbornici. Novi vodja trg. ministrstva je tudi obljubil, Ida vlada v najkrajšem času predloži zakonska načrta glede stavbinskih obrtov in proti nepošteni konkurenci. Zakon glede stavbinskih obrtov je iz leta 1893, a jako pomanjkljiv. Istotako so potrebne zakonite določbe proti nepošteni konkurenci. Te določbe se ne morejo sprejeti v obrtni red, zato sta potrebna posebna, jasna zakona. Upajmo, da se tudi na tem polju preorje ledina. Zadnje sklepe obrtnega odseka objavimo prihodnji teden.
Prihodnja skupščina ,,Družbe sv. Cirila in Metoda11 bo skoro gotovo na Jesenicah.
Državni zbor. Danes prlobčuje uradna »Dunajčanka" cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se sklicuje državni zbor na 26. t. m. Zbornični predsednik Vetter je došel včeraj v zbornico, kjer se je posvetoval z Gautschem o dnevnem redu za prvo zbornično sejo.
—	Izlet Francozov v Pri-morje. „Revue gčnčrale de sciences" priredi svoje 28. potovanje v Primorje. Obiskali bodo Italijo, Istro, Dalmacijo, Bosno, Hercegovino in Lrno goro na posebnem parniku „Ilede France". Na parniku se bodo vršile konference, bo knjižnica, zdravnik in duhovnik, ki bo bral vsaki dan sv. mašo. V Zader pridejo 25. septembra.
—	Srebrno poroko je predvčeraj jako slovesno obhajal na Vrhniki predsed-
nik trgovske in obrtne zbornice gosp. L e • n a r č i č
—	Sodalična konferenoija za ribniško dekanijo bo 25 septembra pri Sv. Gregoriju Začetek točno ob pol enajstih.
—	Iz Tržiča nam je poslal g. Gass ner sledeči popravek: V št. 201 Vašega lista z dne 2 septembra 1905 se nahaja pod naslovom »Tržiške novice" nemški agitator Rieger sledeči stavek: On (Gassner) zagrozil se je celo, da bo deloval z vsemi močmi na to, da se neki odlični, zaslužni slovenski mož odstrani iz Tržiča. Ni res, da bi bil jaz pri odhodnici gospoda Riegerja sploh eno opazko v tem ali podobnemu zmislu o gospodu notarju Stupica naredil, kar lahko vsaki pri odhodnici navzoči potrdi. Spoštovanjem A. Gassner m. p.
—	Potopljeno torpedovko St. 38 so v Pulju dvignili. Delo, katerega je vodil fregatni kapitan Karol Z e c h -b a u e r, je bilo težko; dvakrat so se strle verige, ki so bile debele 35 milimetrov v premeru, šele z verigo 88 milimetrov so torpedovko dvignili in j» okoli 250 metrov daleč vlekli proti Valle O vina.
—	Imenovan za provizoričnega učitelja na gimnaziji v Novem mestu je učitelj na grof Sta kaše vi akademiji gosp. Jožef Grm.
Štajerske novice.
š Katehetičen shod v Mariboru. V četrtek dne 14. t. m se je vršil v Mariboru prvi lavantinski katehetičen shod, katerega se je udeležilo 105 katehetov. Mil. g. knezoškof dr. N a p o t n i k je v nagovoru pozdravil prisrčno vse gg. katehete, pohvalil njihovo delovanje v svojem poklicu in naznanil dnevni red za ta shod. Obravnavalo bi se naj 1.) o novem učnem načrtu za la-vantinsko škofijo in 2) o nazornem poučevanju. Predlagal je tudi udanostne pozdrave na papeža, cesarja in metropolita solnogra-škega. Predsednikom shoda je bil imenovan prelat H r i b o v š e k , ki je dal besedo prvemu referentu, kanoniku I. M a j c e n u, kateri predloži osnovo novega učnega načrta za ljudske šole, ter jo vsestranski utemelji. Po končanem poročilu je nastala zelo živa debata, katere so se udeleževali gg: Ant. Kovačič (St. Iij), Herg (Maribor), dr. Mlakar (Maribor), Koželj (Središče), Kociper (Sv. Lovrenc), Ferme (Braslovče), Gorjup (Brež'ce), Kramaršič (Makole), dr. Jančič (Kozje), Kocbek (Sv. Križ) Stubec (Sv. Jurij), Vogrinec (Sv. Peter), Vračko (Jarenina); odgovarjala sta na različna vprašanja predsednik Hribovšek in poročevalec Majcen. Popoldan je poročal o načrtu za meščanske šole kanonik dr. M 1 a k a r. Razgovora so se udeležili o tem predmetu gg: Čižek (Maribor), dr. Hohnjec (Maribor) in Pšunder (Ptuj). Glede načrta za ljudske šole so še govorili Kropivšek (Ptuj) in Žikar (Rogatec), izmed katerih je zadnji izrazil željo, da bi se izdelal tudi učni načrt za narodnostno mešovite šole. G. prelat Hribovšek je imel referat o slikah kot sredstvo nazornega poučevanja. V debato sta posegla k temu predmetu dr. Jančič (Kozje) in Kociper (Sv. Lenart). Ko sta se še mil. g. knezoškof in predsednik shoda zahvalila vsem katehetom za veliko zanimanje za posvetovanje pri shodu, se je s kratko molitvijo prvi katehe-tični shod v Mariboru zaključil. Razprave in učni načrti izidejo v posebni knjigi.
š Iz St. Jurija ob južni železnici. Pri včerajšnji skupščini družbe sv. Cirila in Metoda je bil ves trg v zastavah izvzemši hiš z nemčurskega trgovca Schescherko in orožniške postaje. Predrznost nemčurskega trgovca S c h e -scherka je bila celo tolika, da so iz njegove hiše zvečer klicali na tuje slov. goste : „Pereat narod!" »Pereat Slovenci!" S tem je menda hotel povedati, naj Slovenci ne bodo tako najivni, da bi svoj denar nosili v njegovo prodajalnico. Slovenci niso včeraj surovo reagirali na provokacijo, ampak so šli mirno svojo pot naprej pojoč slovanske pesmi.
š Radgona. Tukaj je ustrelil neki ogr. finanč. stražnik na štajersko-ogrski meji gostilničarja Franca Viijeca. Stražnik je podedoval nekaj tisoč goldinarjev ter se nato vpijanil, nakar je začel prepir z gostilničarjem. Krogla mu je šla na levi strani v prsa in na drugi strani vun kvišku v strop; bil je takoj mrtev. Žalostna posledica pijančevanja.
š Zborovanje Štajerskih učiteljev. Poleg drugih stvari se je na tem zborovanju obravnavalo o združenju štajerskih učiteljev. Nemški učitelji so se 1. 1898. razcepili v dva društva. Sedaj so se zopet združili v „Zvezo nemških učiteljev in učiteljic na Štajerskem". Povdarjalo se je, da bodo v društvu lahko tudi slovenski učitelji, kar je bilo tudi sklenjeno. Ako bi pa ne mogli skupno delovati, se bodo morali Slovenci seveda ločiti. To se bo pa najbrže tudi zgodilo, ker ima zveza popolnoma nemški značaj in se je značaj bodoče zveze pokazal posebno v tem, da so proslavljali Bismarka.
Ljubljanske novice.
lj Nova panorama kosmo-rama na Dvornem trgu pod »Narodno kavarno" zasluži vse priznanje. Res krasne so slike stereogramev na steklu. Vsak teden bo nova serija. Ta teden se vidi Sibirija, Vladivestok, življenje na transsibirski železnici, reki Amur, prizori iz Irkutska itd. Priporočamo občinstvu naj pridno poseča ta zavod in to tem bolj, ker je Panorama kosmorama v veščih domačih rokah gosp. slikarja Stareta in g. K a i s e r j a. Več o panorami bomo še poročali.
lj Umrla je danes po dolgotrajni bolezni gospa Katarina Sere, mati mestne učiteljice Marije Sere. Pokojnica je bila bogoljubna, vzorna mati. — Blag ji spomin!
lj Surovost. Pred hišo kamnoseškega mojstra g. Ignacija Camernika v Ko-menskega ulicah so predsinočojim neznani ponočnjaki zvili in polomili ograjo, vsled česar ima gospodar ogromno škodo.
lj Potresno tresenje, oddaljeno 10000 km, je danes ob 7. uri 13 m. zabeležila tukajšnja opazovalnica potresa.
lj Umrli sta: Barbara Kramar usmiljenka, stara 29 let; Marija J e s i h posestnikova žena, stara 59 let.
lj Pobegli prisiljeneo Monasa Leandra, ki je pred nekaj časom pobegnil od domobranske vojašnice, je bil po orož-ništvu prijet in okrajnemu sodišču v Al-boni izročen. Izvršil je zopet veliko tatvino.
lj „Olepšavalno društvo v Rožni dolini" priredi v soboto, dne 16. t. mes ob 8. uri zvečer predavanje v gostilniških prostorih g. Podgorelca. Govori g. phil. Val. Rožič, član »Sloven. dij. zveze" O šegah in običajih pri starih Slovanih. — K obilni udeležbi vabi naiuljudneje Olepšavalno društvo.
lj Pred Prešernovim spomenikom. A : „Zakaj so pa žensko dejali zadaj za Prešerna?" — B.: „Ker se je Prešeren v življenju nad njo jezil: »Obraz tvoj p o s i 1 i mi je vedno pred očmi." Zdaj mu je vsaj gledati ni treba."
Telefonska ln Brzojavna poročila.
Budimpešta, 15. sept. Kristoffy je izjavil, da prej ko slej vztraja na zahtevi splošne volivne pravice. Vlada namerava k večjemu le dva tedna še voditi posle. Bu-dimpeštanski uradni list priobčuje odstop Fejervaryjevega ministrstva. „Pe-sti Naplo" priobčuje, da so Fejervaryja opozarjali njegovi prijatelji, da nasprotujejo splošni volilni pravici vpiivni dvorni krogi, a Fejervary je rekel: Jaz sem politik in ne spletkar; naj se zgodi kar hoče. O cesarju je rekel, da ni nikakor voljan odnehati v zadevi poveljnega jezika v armadi. Včeraj je prečital Polonyi pri seji Košutove stranke obtožnico proti Fejervaryjevemu ministrstvu. Obtožnica obsega 28 strani, poročilo utemeljevanja pa 36 pol. Med čitanjem so klicali Košutovci: „Ministre se mora zapreti in obesiti". Stranka je izjavila, da hoče naj-prvo izvesti narodne in gospodarske, nato šele socialno politične reforme.
Budimpešta, 15. septembra. Velikanska množica ljudi je že na vse zgodaj bila zbrana pred parlamentom. Policija je le s težavo vzdrževala red. Socialni demokratje so korakali v gručah po 40 ali 50 oseb, noseč na čelu gruč rdeče zastave. Množica je vpila : „Doli s koalicijo. Živila splošna volivna pravica!" Priplula sta tudi dva p a r n i k a z 2000 socijalnimi demokrati Predsednik zbornice Justh je med tem sprejel odposlance na novo se ustanovivše so-cialistiške stranke in soc. demokraške stranke, ki sta zahtevali j splošno volivno pravico ter kazali na to, da se je prej Justh že enkrat zato izjavil. Justh je dejal, da se sedaj kot predsednik vzdrži vsake meritorične izjave. V zbornici so bili poslanci koalicije pri vstopu pozdravljeni z »Eljen"-klici, posl. lib. stranke pa z »Abzug«. Ob pol 11. uri je otvoril predseonik sejo. Došlega Košuta je koalicija pozdravljala z Eljen-klici. Ministri s Fejervaryjem na čelu so vstopili skozi neka stranska vrata. Koalicija jim je klicala: „Eljen, cesarska komisija!", „Cesarski trabanti!" — Fejervary je vstal in dejal, da ima podati kratko, a jako važno izjavo. Državni poslanec Ivanka kliče: »Živela socialna demokracija!" — Fejervary je izjavil, da z ozirom na to, da se ni posrečilo vladi izvršiti večini dano obljubo in sestaviti pod pogoji, ki bi bili za vladarja vsprejemljivi vlado iz*večine, j e vlada de m i s i j onira 1 a ter je
r~
bila demisija ed vladarjaspre-j e t a. (Klici: „To ste prav naredili!") Fe-jervary: Vladar je pa izrekel željo, da vodi sedanje ministrstvo posle do n a -daljne njegove odločitve. Klici: »To je zopet stara igra!" Fejervary: Vladar ima še vedno željo, da večina pod vspre-jemljivimi pogoji sestavi vlado. (Klici: On že ve za pogoje v naši adresi, a nam ni niti odgovoril.) Nato izroči Fejervary predsedniku kraljev reskript, ki se prečita. Res-kript odgodi zbornicodolO. oktobra. Klici: 'Mi ne gremo narazen!" Košut predlaga naj državni zbor protestira proti odgodenju zbornice in predlaga, da zbornica obnovi svoje sklepe z dne 21. jan. Tisza vstane. Predsednik: H končanem predlogu ni debate. Graholic psuje predsednika, ki mu da ukov. Graholic upije koaliciji: »Ljudski izdajalci!" Koalicija upije: „Ven ž njim!" Tisza protestira, da bi po pre-čitanju reskripta se še kaj obravnavale. Ko je Fejervary izjavil, da je vladar odgovoril v svoji izjavi, ki je bila naslovljena na narod na adreso koalilicije, so ministri zapustili zbornico. Ko Tisza še enkrat protestira proti Košutovemu predlogu, tudi liberalni poslanci zapuste zbornico. — (Klici: »Ta eksodus kaže, da liberalna stranka podpira Fejervaryja!") N a t o j e bil Ko-š u t o v predlog sprejet in predsednik je naznanil, da je zasedanje odgodeno do 10. oktobra. Med tem so se socialisti pred par lamentom že v pelnem redu razšli. Pri demonstraciji socialnih demokratov ni bil nihče aretiran V hodniku državnega zbora je radi zadeve volivne pravice napadel poslanec Horvath ministra Kristoffyja in bi ga bil skoro udaril.
Budimpešta, 15. septembra. Fejer-vary namerava še govoriti s Košutom, predno odpotuje na Dunaj, da predlaga vladarju načrt o novih pogajanjih s koalicijo. Vojni minister Pitreich namerava izdelati nov načrt o prehodnih določilih, ki bi omogočila spravo s koalicije. V liberalni stranki so sklenili protestirati, če sta Goluchowski in Gautsch vplivala na Fejervaryjev odstop. Sklenili so tudi izvoliti številen odsek, ki naj proučuje vprašanje o splošni volivni pravici in o novem strankinem programu. S tem se hoče vplivati na koalicijo, ki se boji pri splošni volivni pravici za mažarsko posest.
Budimpešta, 15 septem. Kristeffy je bil soglasno izvoljen za poslanca v Ne-met Bogsanu. Poslanci, ki so zadnji čas izstopili iz liberalne stranke, so sklenili, da se ne pridružijo nobeni stranki. A delati hočejo na sporazumljenju med kraljem in narodom.
Budimpešta, 15. sept. Govori se vnovič, da je Zicby pozvan k vladarju.
Lvov, 15. sept. Tu so mesarji sklenili, da odgovore na nove mestne mesnice s tem, da razprodajo meso kolikor ga še imajo, potem pa prodajo mesa ustavijo.
Belgrad, 15. septembra. Iz Skoplja poročajo, da se je med Numanovim in Po-lanko vršil boj med turškimi vojaki in srbsko četo.
Baku, 15. sept. Tu je sedaj red. V okrožju mesta Baku sta nastanjeni dve diviziji. »Naša Žina" poroča, da nameravajo poslati v Baku 180.000 vojakov. Iz Peterburga poročajo, da v Kavkazu vsled nemirov ne bo volitev v dumo.
Berolin, 15. septembra. »Berliner Tageblatt" poroča iz Tokia, da bodo barona Komuro umorili, ako se vrne v domovino
Išče se v najem i883 5-1
restavracija gostilna
.....\
ali
v kakem večjem kraju na Gorenjskem, j Ponudbe sprejema uprav. „Slovenca".
Zahvala.
Vsem prijateljem in znancem izrekamo svojo najiskrenejšo, najtoplejšo zahvalo za ljubeznjivo sočutje med boleznijo in povodom smrti najine najboljše nepozabne matere kakor tudi za krasne darovane vence, in prosiva istodobno, da se ohrani dragi pokoj niči pobožen spomin.
Žalujoča sinova Fran in Karol Bruss.
Zadušno opravilo se vrši v torek, 19. t. m. ob 8. uri zjutraj v stolni cerkvi.
Klanjajoča se neskončni božji Previdnosti javlja Marija Šerc v imenu svojih sestrd Antonije, Josi-pine omož. Bregant, Pavle in
brata Karola vsem sorodaikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je iskreno ljubljena mama, oziroma prababica, babica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Katarina Jerc roj. Doujak
danes ob 9- uri zjutraj po dolgi, muke-polni bolezni, večkrat previdena s svetimi zakramenti v 80. letu starosti blaženo zaspala v Gospodu.
Pogreb nenadomestljive rajnice se vrši v nedeljo, dnč 17. t. m., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti sv. Petra nasip št 59.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi sv. Petra in cerkvi Srca Jejusovega.
Blago pckojnico priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin. Prosi se tihega sožalja. V L j u b 1 j a n i , 15. sept. 1905.
ostal!.
Venci »e na željo rajnice hvaležno odklanjajo
Zahvala.
Zahvaljujem se v svojem in vseh sorodnikov imenu za vse sočutje, za vse molitve in sploh vse dobrote, ki so jih skazali prijatelji in znanci v bolezni in ob smrti prisrčno ljubljenega, nepozabnega brata
Frančiška Jereba
c. g. župnika v pok. in kn. šk. duhovnega svetnika.
Posebno se zahvaljujem milostnemu gosp. prelatu Rozmanu, ki je pokojnika pokopal, za prelepi, tolažljivi govor, g. bleškemu župniku Oblaku za vso požrtvovalno skrb v bolezni in ob smrti, vsem čč. gg. duhovnim sobratom, ki so v obilem številu prihiteli skazati rajniku zadnje spoštovanje, gospodu županu Žumru, občinskemu odboru gorjan-skemu, zasipškim župljanom za obilo spremstvo in krasni venec, Marijinama družbama zasipški in bleški, ki sta se udeležili pogreba z zastavami, posebej tudi še vrlemu pevskemu zboru bleške Marijine družbe, ki je tako lepo prepeval pri sv. maši in tolažil s krasnimi nagrobnicami. Sploh vsem in vsakemu udeležencu posebej: Bog dobrotljivi obilo poplačaj 1
P. Romuald Jereb,
1881	gvardijan.
Zasip, 13. septembra 1905.
Zahvala.
Za vse dokaze sočutja povodom bolezni in smrti moje nepozabne matere, gospč
Delhunia
hišne posestnice
Alojzije
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo prerano mi umrle k večnemu počitku, izrekam tem potom prečastiti kapiteljski duhovščini, preč. gg. patrom frančiškanom, preč. gg. usmiljenim bratom, gg. uradnikom, vsem prijateljem in znancem ter sploh vsem udeležnikom pogreba svojo najtoplejšo zahvalo.	1882 Rudolfov o, 12. septembra 1905.
Rudolf Delhunia
c. kr. davčni praktikant.
Važno zo vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
nasproti kavarni ,,Evropa"
ki spajajo vse te vrline.
1194 104—13
flleteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm
14
15
Čaa opazovanja
9. zveč.
7. zjutr. 2. pop.
Stanje barometra T mu
733 9
733 8 7333
Temperatura
PO Celzija
187
140
264
VetroTl
brezvetr.
si. jug si. jvzh.
Nebo
jasno
megla jasno
J J a
■g S B
U*
00
Srednja včerajšnja temp. J 8 9°, norm. 15 0°.

| XX. letni tečaj j J XX. letni tečaj | Oblastveno priznano
deSko odjojeualfiče Ku$lmayr
v Gorici 1526 17
sprejema učence, kateri obiskujejo srednje šole aii se za iste pripravljajo. Program na zahtevo.
V najem se odda
pod ugodnimi pogoji s 1. januarjem 1906 občeznana
gostilna
„pri zlati kroni", ležeča tik glavne ceste, na najbolj obiskanem kraju v Metliki.
Interesenti naj povprašajo do 1. oktobra t. 1. pri lastniku Niko Hranilovič, Sošice pri Jaški, Hrvatska. 1863 3—3
Učenec
S iz boljše rodbine, zmožen slovenskega in nemškega jezika se takoj sprejme v
trgovino	1872 4—2
A. Persche, Ljubljana.
4 dijaki
se sprejmejo pod strogim nadzorstvom na stanovanje in hrano v Krojaških ulicah št. 1. III. nadstropje.
1858 6-4
Za šolsko mladino
bogato izbiro jesenskih in zimskih oblek, površnikov, športnih in zimskih sukenj. Specijaliteta v angleških modnih telovnikih iz svile, žameta in modnega blaga najboljše kakovosti od tvrdke Machol & Lewin, London in Berlin. Originalne angleške športne obleke za gospode, površniki, pa-letoti, športne in zimske suknje, pelerine s kapuco in haveloki. Najboljša in največja izbira v konfekciji za dame: jopiči, paletoti, plašči, kostumi, krila in bluze.
Obleke in površniki se delajo iz najboljšega angleškega in francoskega blaga ter se izgotavljajo na Dunaju.
Angleško skladišče oblek
0. Bernatovič, Ljubljana, Glavni trg 5.
Stalno se da takoj v najem
hiša
pri farni cerkvi, v kateri se nahaja dobro vpeljana trgovina z mešanim blagom. Prometa na leto približno 30.000 K, lahko pa tudi še več. Pod ugodnimi pogoji se hiša tudi proda.	1862 3—3
Naslov povč upravništvo »Slovenca".
Šolske knjig® ^
^^	^^ ggr za vse šole
v najnovejših, odobrenih izdajah,
pisalne in risalne, kakor tudi druge šolske potrebščine v najboljši kakovosti in po zmernih cenah i865 6—3
priporoča
L. SCHWENTNER, knjigotržec
v Ljubljani, Prešernove ulice 3.

Knjigarna
Kleinmayr & Bamberg
Ljubljana, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
VSeh na tukaišnj.h in zumnjih učiliščib, posebno na c. kr. I in II. državni girrn.iziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih
šolskih knjig -m
v najnovejših izdajah, v mehkih in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. 185210-5
Zaznamki uvedenih učnih knj'g >e oddajajo zastonj.
Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. =====
W Nakup tn prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sre&k, denarjev itd. Zavarovanja za izgubo pri žrebanjih pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna z v r S i t e v naročil na borzi

Monjarična delniška družba
M H al C (T B"
Woll7eile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2,
fit-" Pojasnila	v vseh gospodarskih in flnandnlh
stvareh, potem o kurznib vrednostih vseh ipekalaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
fflavnlo	18 150—99