Vera in življenje. Vera, ki nima vpliva na življenje, je mrtva vera. Taka vera ni zveličavna ne za poedinca, ne za narod. Vsi prijatelji naroda morajo stremeti za tem, da je narodova duša prešinjena z versko idejo, ki iz nje izvira prava, narod ohranjujoča morala. Vse sile je treba predvsem zastaviti tamkaj, kjer je raven verskega življenja najnižja. V to svrho dobro služi statistika o veri in življenju. Nedavnb je izšla v Franciji pregledna karta o verskem življenju med francoskim narodom. Severna Francija je razdeljena na karti na tri dele: severni zapad, sredina in severni vzhod. Zapad je v glavnem veren in religiozen; obsega šest departmanov (okrožij) s štirimi milijoni prebivalcev, ki so katoličani po življenju. V posameznih krajih (v 13 okrajih severne Vendeje) vrši 98% vseh moških svojo velikonočno dolžnost; v industrijskih krajih pada ta odstotek za celih šest procentov. Sredina obsega 20 departmanov s sedmimi milijoni ljudi ter je označena z versko brezbrižnostjo. Povprečno število verskodelavnih katoličanov znaša 7%. V vinorodnih krajih je 16% otrok nekrščenih, 25% ne prejema nobene verske vzgoje, 33% se poroči in pokoplje brez cerkvenega blagoslova, 90% prebivalcev umre brez zakramentov, 98% ne pride nikdar v cerkev. Severni vzhod tvori pet obmejnih departmanov s petimi milijoni prebivalstva. V teh pokrajinah je verska zavest tem močnejša, čim bolj se človek bliža državni meji. Departman Santerre, ki je najdalji od meje, je v verskern oziru najbolj brezbrižen in zaspan. V Lotaringij. je polovica Ijudi dejansko verna. V Alzaciji je verska zavednost tem večja, čim manjše je naselje. V vaseh do tisoč prebivalcev izvrši svojo velikonočno dolžnost vsak moški, v mestih do 10.000 prebivalcev jo izvrši 60%, v mestih do 100.000 prebivalcev pa samo 30%. Zanimivo je tudi dejstvo, da odgovarja večje ali manjše število otrok večji ali manjši verski zavednosti v dotičnem kraju. Verni imajo otroke, brezverci pa ne. Želeti bi bilo, da bi se slična karta izdala tudi za Slovenijo. Posvečuj nedelje in praznike! V francoskem mestu Reimsu je bil leta 1894 kongres delavcev. Na tem zborovanju je bila objavljena zanimiva statistika o nezgodah in nesrečah, ki se pri raznih delih dogodijo posamezne dneve v tednu. Ta statistika dokazuje, da je največ nesreč pri delu ob nedeljah, in sicer 308, v ponedeljek 84, v torek 54, v sredo 28, v četrtek 14, v petek 26, v soboto pa 6. Delo ob nedeljah torej nima božjega blagoslova in zato ga spremlja največ nesreč in nezgod. Torej opomin: Posvečuj nedelje in praznike! Molitev katoliških avtomobilistov. Avtoinobilistom pretijo velike nevarnosti na niihovih potovanjih. Naravno je, da si hočejo zasigurati kakšno višjo pomoč, ker je vsa lastna opreznost in spretnost nedovoljna, da bi mogla odvrniti vse nezgode. Mnogoteri — posebno tisti, ki nimajo žive krščanske vere — se zatekajo k praznoverju, k raznim amuletom in čarobnim sredstvom. Da od teh ne raore priti ne varstvo ne pomoč, pravi zdrava pamet. Toda kjer ni dejavne vere, tam se kaj rado uveljavi praznoverje. Katoliški avtomobilisti niso praznoverni in zato ne marajo kakšnih čarobnih sredstev, dobro se zavedajoč, da takšna sredstva ne zaslužijo nobenega zaupanja. Rajši zaupajo v Boga ter se v molitvah priporočajo njegovemu varstvu. V mestu Detroit — v Zedinjenih državah Severne Amerike — je tamošnji škof Mihael Gallgher odobril posebno molitev za avtomobiliste. Ta molitev je sestavljena po vzorcu srednjeveške potniške molitve ter se po vsebini tako glasi: »Sveta Marija in sveti Jožef, vodita nas-ta dan, sveti Rafael in sveti Mihael, čuvajta nad našim potom. Molite za nas in varujte nas, da se ogibamo vsakega greha, in pripeljite nas v ne"x>, konec našega potovanja. Oče naš, Zdrava ^larija, Čast bodi... Sveti Kristofpr, prosi za nas!«