PoStflta*	t	»fJorhif.
Izhaja v«ak dan zjutraj razven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletne 2-—; mesečna naročnina Din20-—, za tujino 30'—, Uredništvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-71.
— krat.
I. Izdaja
prttof,
Jugoslovan
Cena Din 1*—
Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru.
Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 30-C3. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel. 29-60.
V Celju: Slomškov trg 4. Po?!, ček. rač.: Ljubljana 15.621.
St. 251
Ljubljana, sreda, dne 28. oktobra 1931
Leto II.
fVct hvalshi
pvuzmh
••=■>
Češkoslovaški narod praznuje danes svoj Veliki narodni in državni praznik, ko je ponosni 28. oktober za vedno zaključil žalostno dobo nesvobodnih dni in zopet obnovil staro češkoslovaško samostojnost, tako bogato slavne preteklosti, llkrati pa je 28. oktober tudi triumf češkoslovaške narodne misli, kajti vsako leto razgrinja 28. oktober nov napredek češkoslovaškega naroda, vsako leto mora tudi tujina vedno odločneje priznati, da je bil 28. oktober tudi y interesu evropskega napredka.
Z iskreno radostjo praznuje vsako leto tudi jugoslovanski narod državni in narodni praznik bratskega naroda. Z iskrenim srcem ponavlja jugoslovanski narod ta dan slovesno prisego, da bo vedno vezalo češkoslovaški in jugoslovanski narod geslo: Zvestoba za zvestobo! To geslo je blagoslovilo boje obeh narodov za njih °svobojenje, to geslo je družilo oba naroda v najtežjih trenutkih, a to geslo mora biti tudi v bodoče ona vez, ki bo vedno bol j združevala oba naroda.
In na dan 28. oktobra je zlasti primerno, da se brez strahu pred resnico vprašamo, koliko smo v tem oziru napredovali in če postajajo naše medsebojne vezi tudi v resnici vedno bolj trdne in krepke. 28. oktober bi moral biti za nas Jugoslovane dan, ko delamo bilanco o svojih odno-šajih z bratskim češkoslovaškim narodom. Ta dan bi morali točno pregledati, kaj bi vse mogli narediti za poglobitev stikov z bratsko Češkoslovaško in kaj bi morali opustiti, da ne bi bilo nobenih nasprotij tned obema narodoma. Z bratsko odkritosrčnostjo bi morali povedati svoje želje, « z bratskim čutom tudi imeti smisel za želje Čehoslovakov. Tako bi prišli do realnega programa, ki bi nas vsako leto privedel k večjemu zbližanju.
Ko bi pa sestavljali ta realen program, l>i morali konstatirati, da bi mogli biti tako naši gospodarski, ko kulturni stiki mnogo silnejši. Še silno daleč smo od tega, da bi se agrarna Jugoslavija in industrijska Češkoslovaška vsaj v glavnem popolnoma izpopolnjevali. A tudi naši kulturni stiki bi mogli biti že mnogo močnejši in bi že davno mogli povzročiti tudi skupno ustvarjanje. Skoraj pa se že pojavlja tudi nevarnost, da bodo osebni stiki popustili in da ne bodo več tako živi, kakor so bili v onih časih, ko je skupna borba v avstrijskem parlamentu kar sama od sebe gradila češkoslovaško - jugoslovansko skupno fronto.
Svobodno državno življenje je nujno povzročilo, da mora vsak narod gledati predvsem na-se in mlada svoboda naravnost zahteva, da vodi zdrav egoizem vsak narod. Ali včasih je le mogoče, da je skrbi za lastno dobro na eni in na drugi strani preveč, in 28. oktober naj bi bil oni dan, ki bi pomenil v tem pogledu zdravo korekturo.
Kajti ne samo dan češkoslovaške svobode naj bo 28. oktober, temveč tudi dan češkoslovaško-jugoslovanskega bratstva. In » to željo se praznika bratskega naroda spominjamo še s posebno iskrenost jo.
Zaključek druge balkanske konference
Svečana zaključna seja v dvorani turškega parlamenta - Besedilo politične resolucije Izvršilni odbor bo določil kraj tretje balkanske konference
Ankara, 27. oktobra. AA. Včeraj so prispeli v turško prestolnico delegati balkanske konference, ki je prejšnje dni zaseda la v Carigradu.
Opoldne so bili delegati na banketu v ministrstvu za zunanje zadeve.
Popoldne ob 3. so se sestali v dvorani turškega parlamenta. Tu so imeli svojo zadnjo plenarno sejo. Sejo je otvoril predsednik konference Hasan Bej. Poročilo o razpravi v političnem odboru je prečital romunski delegat Pela. Njegovi predlogi so bili sprejeti soglasno. Zatem je konferenca sklenila, naj izvršni odbor določi mesto, kjer se bo sestala prihodnja balkanska konferenca. Romunski delegat Pela se je zahvalil turškim oblastvom v imenu delegatov konference za izredno gostoljubnost. Balkanska konferenca je bila nato ob 16*45 zaključena. Zaključni govor je imel predsednik konference Hasan Bej.
—	V svojem izbranem govoru je poželel vsem balkanskim narodom, tisku in državam vsestranski prospeh.
Ankara, 27. oktobra. AA. Na včerajšnji zaključni seji druge balkanske konferen-
ce so delegati soglasno sprejeli tole politično resolucijo:
1. Predsedstvo druge balkanske konference bo izročilo izvršilnemu odboru v nadaljnje proučevanje načrt balkanskega pakta. — Določbe tega pakta izključujejo vono kot zakonito sredstvo nacijonalne politike in predlagajo arbitražo in vzajemno pomoč.
Naloga tega odbora bo nadalje, da prouči predloge o lojalni izvršitvi posameznih določb mednarodnih pogodb. Semkaj spadajo tudi določbe o manjšinah.
Končno poročilo o teh vprašanjih bo izročeno tretji balkanski konferenci.
2. Poleg potrebe balkanskega pakta je konferenca mnenja, naj bi vlade balkanskih držav v čim krajšem času sklenile pakt o splošni arbitraži in prijateljstvu.
3. Konferenca tudi to pot docela soglaša z željami prve balkanske konference, naj bi sc zunanji ministri balkanskih držav sestajali vsaj enkrat letno. Zato prosi turško vlado, naj stavi v tem pogledu potrebne predloge.
4. V imenu balkanskih narodov konferenca izreka najiskrenejšo željo, naj bi
bila na predstoječi splošni konfcrenci za razorožitev v Ženevi sprejeta mednarodna konvencija o zbližanju sedanje oborožitve.
Konferenca za to vabi države, ki so se udeležile druge balkanske konference, naj doma pripravijo pogoje za uspeh splošno konference o razorožitvi.
Ankara, 27. oktobra. Po banketu v zunanjem ministrstvu je predsednik turške republike Gazi Mustafa Kemal sprejel delegate balkanske konference. Sprejem je bil sila prisrčen. Predsednik turške republike je nagovoril posamezne delegate iu želel prizadevanjem balkauskih konferenc najlepše uspehe.
Ankara, 27. oktobra. AA. Predsednik turške republike Kemal-paša . je bil zelo ginjen od govora, s katerim ga je pozdravil vodja delegacij na drugi balkanski konferenci. Govornik je zaželel predsedniku turške republike in vsemu turškemu narodu največje uspehe in najlepšo prihodnost. Predsednik turške republike je po sprejemu delegatov poslal načelnikom vseh balkanskih držav, ki so se udeležile konference pozdravne brzojavke, želeč sreče in blagostanje šefu iu narodu držav.
Lavalov odhod iz Amerike
Predsednik francoske vlade se je včeraj po polnoči vkrcal za v Evropo — Njegove
optimistične izjave pred odhodom
Pariz, 27. oktobra, n. Malo po polnoči se je francoski ministrski predsednik Laval s spremstvom vkrcal na parnik s-Ile de France«, ki je takoj nato zapustil newyor-ško pristanišče. Pred svojim odhodom je prejel Laval brzojavko od državnega tajnika Stimsona, v kateri se ta še enkrat od njega poslavlja in poudarja prijateljski ton, ki je omogočil poset in vladal ves čas med pogajanji. Še snoči je Laval z maršalom Petainom bil prisoten na matineji francoske trgovske zbornice v Newyorku iu ob tej priliki pred tisoč dvesto gosti imel govor, v katerem je naglašal ameriško gostoljubnost in izjavil, da je izpolnil v Wa-sliingtonu važno misijo. — Nič ni opustil, kar bi moglo služiti v dobro držav. Upoštevaje tradicije in brez strasti so se vsi trudili, da omilijo vedno bolj naraščajočo svetovno bedo in da rešijo ogroženo civilizacijo. Z veseljem more ugotoviti, da ta trud ne bo ostal brez uspelia.
Sodelovanje med ameriško in francosko državo se bo tudi v bodoče vršilo z vedno večjim upoštevanjem obojestranskih interesov in skupnih dolžnosti. O rezultatu konference ne želi govoriti, ker mora poprej obvestiti o tem svojo vlado, vendar pa more ugotoviti, da je bil v Washingto-nu storjen velik korak naprej z ozirom
na mednarodno zbližanje in sodelovanje.
Uverjen je, da je s svojim posetom v Ameriki služil miru ter čuval pri tem tudi interese Francije.
Newyork, 27. oktobra, n. Z ozirom na svoje informacije v ameriških krogih piše »Newyork Herald«, da namerava Laval takoj po svojem povratku predložiti francoski vladi, da se skliče konferenca z zainteresiranimi krogi v Nemčiji, na kateri bi se razpravljalo o reparacijskem vprašanju. Gre v prvi vrsti za nov plačilni načrt, kateri bi se predložil predsedniku Hooverju kot nadomestilo za moratorij, ki poteče
1.	julija 1932. leta. Ta konferenca naj bi se sestala koncem novembra t. 1. v Parizu.
Pariz, 27. oktobra, n. Zunanjepolitični dopisnik »Eclio de Pariš« piše, da namerava francoska vlada predlagati sestanek konsultativnega odbora po Youngovem načrtu. Vprašanje je, ali bo hotela Nemčija poslušati nasvet francoske vlade in predložili mednarodni banki za reparacijska plačila, naj imenuje konsultativni odbor, ki naj bi proučil in ocenil plačilno sposobnost Nemčije.
Berlin, 27. oktobra, n. V tukajšnjih merodajnih krogih se za enkrat še ogibljejo izreči sodbo o uspehih Lavalovega pota v Ameriko. Poudarja se, da še ni prišlo ob-
Parlamentarne volitve v Angliji
Izidi bodo znani šele v teku današnjega dne — Ogromno zanimanje za volitve
London, 27. oktobra, (d) Danes so se v Angliji vršile volitve. Prvi volilni rezultati bodo znani šele okrog polnoči. Pri prejšnjih volitvah je bilo do polnoči znaniii okrog 30 odstotkov vseh rezultatov, danes pa pričakujejo, da se bo do te ure izvedelo že za več izidov, ker sla skoro povsod samo po dva kandidata. Vsi izidi bodo pa znani šele v sredo, razen izid jv iz vasi na otokih, ki bodo znani šele čez en l^den. Dosedaj je izvoljenih 67 kandidatov, ki niso imeli nobenih protikandidatov. Z gotovostjo računajo, da bodo zopet izvoljeni poslanci Henderson, sir Herbert Samuel, Neville in Austen Chamberlain, Clynes, Lansburg, Alexander in di.
—	Pri današnjih volitvah se poteguje za mandate 1233 kandidatov, od teh 62 žensk.
Po volitvah pričakujejo večjih izpre-meinb v razmerju moči med posameznimi strankami. V splošnem pričakujejo poraz de avske stranke in računajo, da bo na-lodna vlada dosegia večino 150 do 190 glasov. V Anglijo so prišli nmogi inozemski iuukcijonurji, da prouče ves angleški
volilni mehanizem. Med drugim je prišel tudi pariški policijski prefekt.
London, 2,7. oktobra, n. Zanimanje za volitve ,je zčlo veliko. To pot bodo objavljali rezullate ne samo časopisi in politične stranke, temveč tudi vse restavracije iu kin ematografi, ki bodo ostali odprti do
2.	zjutraj. Prvi rezultati bodo znani šele okoli 11. ure zvečer. Izid se bo mogel hitro konstatirati, ker sta v mnogih volilnih okrajih postavljena samo dva kandidata še tekom današnje noči bodo znani rezultati za približno 200 kandidatov.
Litvinov na Turškem
Carigrad, 27. oktobra. AA. Semkaj je prispel sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov.
Polet v Avstralijo in nazaj
London. 27. oktobra. AA. Na letališču Lympne sta davi startala brata Leslie in Kenneth Hamilton za polel v Avstralijo in nazaj. Skušala bosta zboljšati dosedanji letalski rekord v Avstralijo. Upata, da bosta prispela v Karachi v treh dueli ,v Port Dar\vin v Avstraliji pa v sedmih dneh.
vestilo nemškega poslanika v Washingto-nu. Razen tega se pričakuje, da bo ameriška vlada sama obvestila nemško vlado o uspehih francosko-ameriških dogovorov.
Nemški merodajni politični krogi gledajo na situacijo zelo hladno in mirno in ne verujejo, da je Amerika izrekla svoje popolno nezanimanje za evropsko vprašanje. Uverjeni so, da je Amerika brez vsakih okolnosti in odkrito razpravljala s pred-s ta vitel jem francoske države.
»Germania« vidi politični rezultat wa-shingtonskega seslanka za Nemčijo v tem, da se je razpravljalo o možnosti francosko-nemškega gospodarskega sodelovanja. Problem francosko-nemških odnošajev je postal vsled \vashingtonskih razgovorov šele bolj nujen.
Newyork, 27. oktobra. Laval je v New-yorku pred odhodom v Evropo poselil francosko kolonijo in več državnih uradov.
Zunanji minister Stimson je izjavil, da so razgovori med Lavalom in Hoovrom opravičili pričakovanja in da so bili doseženi pomembni uspehi glede meddržavnih dolgov, reparacij in zlato denarne osnove.
Pred Lavalovim odhodom iz Newyorlui sta Hoover in Laval izmenjala brzojavki, kjer z zadovoljstvom ugotavljata, da so bili njuni razgovori plodni.
Francoski minister za evropsko carinsko unijo
v Pariz, 27. oktobra. AA. »Le Quotidien« priobčuje intervju s trgovinskim ministrom Rollinom.
V intervjuvu govori minister Rollin o svetovni gospodarski krizi in o ukrepih za njeno rešitev.
V tem pogledu je treba najprvo vzajemne gospodarske akcije in gospodarskega zbližan ja med posameznimi državami, tako da bo mogoče misliti na ustanovitev evropske carinske zveze in na druge mednarodne sporazume. Vlade r»o-sameznih držav pa bodo morale nadzjrati izvedbo teh pogodb in zaščititi pravice potrošnikov.
Novi švicarski parlament
Bern, 27. oktobra. AA. Sedaj so znani končni izidi parlamentarnih volitev v Švici.
Volitve so bile po novem volilnem zakonu. Po tem zakonu znaša število poslancev v švicarskem parlamentu 187, dozdaj je štel la parlament 196 poslancev.
V	novem narlamentu bo 52 svobodomislecev (dozdaj 58), 44 katoliških konservativcev (40), 49 socijalistov (50), 30 kmetov, obrtnikov in meščanov (31), 12 zastopnikov drugih strank, med temi 3 komunisti.Komunisti o pridobili en mandat, razne skupine pa so imele dozdaj 13 poslancev.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 27. oktobra, d. Vreme se bo zjasnilo, mestoma megleno, jutranja slana. Severni ve* Irovi, vreme še neel;;tno.
aaess:T','vram
Pavelič - poglavar falsifikatorske tolpe
Zanimive izpovedi aretiranega Petra Gruberja — Sestanek v Miinchenu, na katerega so pričakovali tudi Pribičeviča — Paveličev italijanski potni list — Za pet milijonov
ponarejenega denarja
Sestanek v Miinchenu — Paveličevi
Beograd, 27. oktobra, r. Zasliševanje pred dnevi aretiranega emigranta Petra Gruberja se nadaljuje že par dni in njegove izjave so naravnost senzacijonalna odkritja o delovanju in načrtih izdajalske družbe emigrantov pod vodstvom na smrt obsojenega Paveliča in Perčeca ter bivšega avstrijskega oficirja Perčeviča.
Peter Gruber je pobegnil iz Jugoslavije v marcu 1. 1930. ter se nastanil v inozemstvu. Izdajal se je za zastopnika nezadovoljnih Srbov iz Hrvatske ter se udeleževal protidržavne akcije, ki jo je vodila v inozemstvu takoimenovana emigracija. Gruber je živel po raznih krajih Evrope, tako na Dunaju, v Budimpešti, Miinchenu, Trstu in Berlinu. V tem poslednjem mestu je izdajal vestnik »Budučnost«, v katerem se je skupno s Paveličem in Perče-cem boril proti narodnemu in državnemu edinstvu Jugoslavije. Bil je tudi v Sofiji, kjer se je pogajal in sporazumeval z vodstvom makedonstvujuščih.
Pred dnevi se je — kot izjavlja — skesal svojega dosedanjega delovanja. Pravzaprav ee je sprl z voditeljem emigracije Paveličem, ker ni hotel oidobriti načrta za nove teroristične akcije v naši državi. Ker se je bal, da ga bodo emigranti iz maščevanja ubili ali da ga vsaj onemogočijo pri obla-etvih one države, ki to akcijo podpira, se je odločil, da se preda našim oblastim. Zato je odpotoval iz Munchena, kjer se je sprl s Paveličem, v Jugoslavijo s ponarejenim potnim listom, a na meji se je predal jugoslovanskemu obmejnemu komisarju ter mu povedal svoje pravo ime. K temu koraku pa ga je naganjala tudi okoliščina, da je bil dve leti brez vesti o svoji ženi in svoji družini, kakor tudi obziri do njegovih sorodnikov, ki ga radi njegovega delovanja niso hoteli več poznati. Kljub temu delovanju upa — pravi —, da se bo njegova prostovoljna predaja jugoslovanskim oblastim jemala v poštev.
Miinchenu načrti
Gruber pripoveduje dalje, da je bil med njim, Paveličem in Perčevičem dogovorjen poseben sestanek v Miinchenu. Na sestanek da je imel priti tudi Pribičevič. Dan sestanka je moral odrediti Pavelič, ki se je tedaj nahajal v Italiji. Ta poslednji je telefoniral iz Turina Perčeviču, naj Gruberju povt, da se bo sestanek vršil na sredo. On, Gruber, je že v torek odpotoval v Miin-chen, kamor je prispel ono sredo ob 7‘4". Pavelič je prišel s svojo ženo in dvema osebnima stražnikoma. Prišel je z itali-janslrm potnim listom, izdanim na ime Antonio Vidmar, in se nastanil v liote'u >OeElerreichischer Hof«.
Gruber je takoj obiskal Paveliča v hotelu ter mu sporočil, da pričakuje Pribičeviča za ob 10‘35. Priti ima s praškim vlakom preko Dresdena. Perčevič pa je javn, da ne more priti v Miinohen, in zato smo odločili nov sestanek z njim, ki bi > vršil 17. t. m. v Berlinu.
Pavelič je začel takoj govoriti o potre&i nadaljevanja teroristične akcije v Jugoslaviji. Jaz sem — ^javlja Gruber — bil že prej proti taki akciji, ker kompromitira emigracijo v i jzemstvu in v domovini. Kljub temu je Pavelič zahteval, da a moram tej akciji pridružiti ter je obljubil, da bo poskrbel za dobre bolgarske inštruktorje, ki bodo teroriste izvežbali. Naglašal je, da se mora teroristična akcija obnoviti, ker grozi nevarnost francosko-italijanskega zbližanja, po katerem bi vse njihovo delo propadlo. Akcija je potrebna sedaj, dokler traja sedanji mednarodni položaj.
Za pet milijonov ponarejenih tisočakov.
Paveliču sem prigovarjal — je izjavil Gruber dalje — da nimam sredstev za takšno obsežno akcijo, na kar mi je on odgovarjal, da naj samo povem, koliko potrebujem. Po teh besedah je vzel iz listnice dva jugoslovanska tisočaka ter mi jih
dal v roko z vprašanjem, ali kaj opažam. Bankovce sem pričel tedaj ogledovati in takoj opazil, da se tisočaki razlikujejo od pravih. Ko sem to Paveliču omenil, je rekel, da naj le grem s tisočaki v banko, povsod jih bodo menjali. Nato je vstal in iz nekega kovčega je vzel pet paketov po 100 komadov takih tisočakov. Za sedaj jih imamo natisnjenih za pet milijonov — je rekel Pavelič — a če nam bo treba, jih natisnemo še. Ko je Gruber vprašal, kje jih tiskajo, je Pavelič namesto odgovora zamahnil z roko ter dodal, da ni nobene nevarnosti, ker so vsi na varnem.
Gruber je bil ta dan pri Paveliču na kosilu, a popoldne je imel z njim nov sestanek, na katerem mu je sporočil, da se on ne bo spuščal v akcijo s takimi sredstvi, temveč da bo nadaljeval akcijo na svojo roko. Pavelič se je tedaj hudo razjezil nanj, začel groziti in končno rekel, da upa, da se bo Gruber do drugega dne popoldne premislil, preden Pavelič odpotuje v Berlin.
Gruber je nato odšel. Pavelioeve grožnje so napravile nanj težak vtis in takoj se je preselil v drug hotel. Upal je še, da bo Pribičevičev prihod vso stvar popravil. Toda Pribičevič ni prišel. Ko je drugi dan zopet obiskal Paveliča in mu sporočil, da Pribičeviča ni, se je Pavelič raztogotil in mu očital, da je on tega kriv. Ko se je pomiril, je Gruber zopet vprašal, ali pristane na novo akcijo. Ta mu je odgovoril, da vztraja pri svojem včerajšnjem sklepu. Tedaj je Pavelič zavpil nanj: »Če ne boste z nami, vam tukaj ne bo obstanka!«
Odšel sem — zaključuje Gruber svojo izpoved — ne da bi se poslovil. Dojel sem vso resnost Paveličevih groženj ter sem se naglo odločil. Sedel sem na prvi vlak in se odpeljal proti Jugoslaviji. V Salzburgu sem se ustavil in zbral neke informacije, katere so me le še potrdile v mojem sklepu, da se prostovoljno izročim jugoslovanskim oblastim.«
Peta kandidatura v srezu Ljubljana-okolica
Danes je sodišče potrdilo še eno kandidaturo v Dravski banovini in sicer Šinkovca RmloHa, direktorja Vzajemne pomoči, za okraj Ljublja-na-okolica. Njegov namestnik je Zadnikar Jakob, posetnik in gostilničar v Brdu, občina Gor. Šiška. To je peta kandidatura v imenovanem snezu.
Proslava čsl. narodnega praznika v Beogradu
Beograd, ‘27. oklobra. 1. V okviru proslave češkoslovaškega državnega praznika je včeraj priredila tukajšnja češkoslovaško - jugoslovanska liga v svečani dvorani univerze akademijo, na kateri je imel tukajšnji češkoslovaški poslanik dr. Flieder predavanje v našem jeziku o temi: Razvoj češkoslovaške državne misli.
Položaj na otoku Cipru
London, 27. oktobra. AA. Guverner otoka Cipra je poslal kolonijalnemu uradu brzojavko, ikrjer pravi, da 6e je položaj v mestih razen v Kireuiji zboljšal. V tem mestu so bili nastanjeni le mali policijski oddelki. Prebivalstvo je bi-Qo doslej mirno. V nedeljo pa je nahujskana množica snela angleško zastavo in razobesila grško. Oblasti so takoj poslale vojaška ojačenja, ki so obnovila mir in red. V drugem okraju so uporniki porušili most in prekinili brzojavno zvezo.
London, 27. oktobra, n. Kakor izgleda, bo zavzelo protiangleško gibanje, ki se je pred par dnevi pričelo na otoku Cipru, značaj boja za sol po vz»rcu lanskoletnega gibanja v Indiji. Na otoku Cipru namreč obstoji monopol za sol, ki je važen vir državnih dohodkov. Sedaj se prebivalstvo počenja baviti z lastnim pridobivanjem soli, da na ta način prekrši državni monopol. Policija je podvzela korake, da se tudi ta pokret v kali zaduši.
Brezposelnost v Angliji
London, 27. oktobra. AA. Računajo, da se bo ta teden zmanjšala brezposelnost za 30.000 oseb. Že zadnja dva tedna se je zmanjšalo število brezposelnih za 25.000 odnosno za 33.000. To pomen ja, da bo država prihranila letno 1-5 milijona funtov.
Odkrita zaloga eksplozivov nemških komunistov
Berlin, 27. oktobra, n. Policija, ki vodi preiskavo glede najdenih eksplozivnih snovi, je danes odkrila mnogo novega materijala, ki zv) obtežuje prijetega komunističnega zaupnika Ueberbriicka. Le-ta je igral v komunistični organizaciji v Nemčiji zelo važno vlogo. Kakor poroča »Lokalanzeiger«, so imeli komunisti po celi Nemčiji skladišča, napolnjena z ukradenimi razstrelivi. Za to delo pa so uporabljali samo gotove zanesljive pristaše. To so ljudje, ki so ostalim komunistom popolnoma nepoznani. Zalo je bilo težko priti na sled tej ožji organizaciji
V	stanovanju Ueberbriicka je policija naHa zemljevide s točno označenimi železniški mi progami. Sklepa, da je vsaka skupina imela dodeljen poseben delokrog, v katerem naj bi izvrševala železniške atentae. V kleti Ueberbriicka so našli tri ineterske stote razstreliv, ki bi zadostovala, da se porušijo z njimi tri četrtine mesta.
Rezultati Gradijevega obiska v Berlinu
Uradno poročilo o sestankih in sporazumih
Berlin, 27. oktobra. AA. Na banketu, ki ga je priredil državni kancelar dr. Brii-ning za Grandija, so bile izrečene prisrčne zdravice. Grandi, kakor dr. Briining sta opozarjala na sodelovanje med Nemčijo in Italijo pri obnovi svetovnega gospodarstva.
Grandi je po banketu sprejel inozemske novinarje. Najvažnejše vprašanje, je dejal Grandi, je razorožitev.
V	tem vprašanju ima Italija svoje znano stališče. O stališču Italije napram finančnim obvezam, izvirajočim iz svetovne vojne, pa je Grandi govoril na zadnji skupščini Društva narodov.
Popoldne se je Grandi s soprogo in v spremstvu nemških državnikov odpeljal v Potsdam. Tu si je ogledal zgodovinske znamenitosti. Vreme je bilo nenavadno lepo. Zveier je bil v italijanskem veleposlaništvu banket. Komunike o razgovorih
med Grandijem in dr. Briiningoin pravi, da sta proučila vsa aktualna svetovna in gospodarska vprašanja in ugotovila, da v vsem soglašata. Gospodarske krize sveta ne bo mogoče rešiti brez vzajemnega sodelovanja vseh prizadetih narodov.
Berlin, 27. oktobra. A A. Wolff poroča: Za časa bivanja italijanskega ministra za zunanje zadeve Grandija v Berlinu je bilo med njim in predsednikom nemške vlade Briiningoin več sestankov, na katerih sta izčrpno razpravaljala o politični situaciji. Za podlago razgovorov so služila pogajanja, ki so jih imeli nemški in italjanski državniki v Rimu. Bruning in Grandi sta razpravljala o vseh političnih in gospodarskih mednarodnih problemih, posebno onih, katerih rešitev postaja od dneva do dneva nujnejša. Razgovori so se vršili v polnem soglasju.
Otvoritev dunajske borze
Dunaj, 27. oktobra, n. Danes je bila zopet otvorjena po petih tednih tukajšnja borza. Službeni promet se bo vršil od pol 12. do pol 13. V borznih krogih se ne pričakuje posebno živahen promet vafli deviznih odredb v Avstriji in sosednih državah. V privatnem prometu je bila tendenca prve dni slaba radi slabih inozemskih borznih obvestil.
Smrt dirigenta Celanskega
Praga, 27. oklobra. AA. Davi je umrl v Pragi slavni dirigent Ludvik Celanski.
Pred imenovanjem za šefa orkestra narodnega gledališča v Pragi je bil Celanski dirigent narodnega gledališča v Zagrebu.
Pokojnik je ustanovil po vsem svetu znani orkester češke filharmonije.
Letalska nesreča v Franciji
Pariz, 27. oktobra. AA. Zo poročilu iz Toursa je včerajšnja letalska nesreča nastala zaradi močnega viharja. Letalo je pri padcu iz višine strmoglavilo na neko drevo in se popolnoma razbilo. Letalec Detroix ima hude poškodbe, vendar njegovo stanje ni brezupno.
Zagonetna smrt dveh služkinj v Zagrebu
Zagreb 27. oktobra, k. V Zagrebu sta se danes primerila dva zagonetna smrlna slučaja. 22-letna služkinja Pavla Cajner, ki je doma iz Podzemlja pri Črnomlju, je služila v g :ilni Kašanina v Petrinjski ulici. Tam je spala v kuhinji. Ker danes zjutraj ni vslala, je prišel lastnik in trkal na vrata. Ker se ni nihče oglasil, je vrata s silo odprl. Našel je služkinjo ležečo rtepremično v postelji. Bila j ..atva. Vzrok smrti se ni dal dognati. Dekle so zalo prepeljali na prosekturo, da tam ugotove, za čim je umrla.
Drug 9ličen slučaj se je dogodil v Kumičičevi ulici št. 3, kjer so istotako našli mrtvo služkinjo Slavico Cvetko. V sobi, kjer so našli mrtvo, se je čutil duh po plinu.
Sneg v južni Nemčiji
Muenchen, 27. oktobra. AA. V Južnonemških krajih je nastal močan vremenski preobrat. V noči na ponedeljek je ponekod hudo snežilo. Po muenchenskih ulicah je ležal 7 cm visok sneg. Bavarsko gorovje je močno zasneženo.
Hitlerjeva volilna zmaga v Anhaltu
Berlin, 27. oktobra. AA. Pri občinskih volitvah v Anhaltu so Hitlerjevci dosegli velik uspeh. V enem letu so podvojili število svojih pristašev.
30 milijonov posetnikov
Pariz, 27. oklobra. AA. Kolonijalno razstavo v Parizu je obiskalo do danes 30 milijonov ljudi.
Dunajski sadni trg
Dunaj, 27. oktobra, d. Danes so dospeli sc n-kaj trije vagoni madjarskega in 6 vagonov bolgarskega grozdja.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika v Ljubljani
Slovesna vprizoritev Novakovo »Laterne«
Ob priliki češkoslovaškega narodnega praznika so snoči v polnem opernem gledališču izvajali Novžkovo opero »Laterno«, ki je tokrat dosegla popoln uspeh, kakršnega bi to v:\jko kvalitetno delo zaslužilo že pri premijeri. Izvajanje pod Štritofovim vodstvom je bilo vzorno in odobravanje po vsaki sliki spontano. Bilo je polno cvetja in sta se poleg povcev morala zahvaljevati za aplavz tudi Štritof in režiser Kreft.
Večer so otvorile himne in vznešen nag. or podžupana dr. Evgena J a v«1 a. »Lucerna« zasluži še mnogo takih uspehov. Slavko Osterc.
veSiSL govor ministra Harinkoviča
Beograd, 27. oktobra. 1. Po uspelem nedeljskem zborovanju v Kučevu je imel zunanji minister dr. Voja Marinkovič včeraj dopoldne na shodu v Golubcu nov velik govor. Na shodu je bilo preko 3000 kmetov. Dr. Marinkovič je v začetku govora opisal značaj bližnjih volitev. Nato je govoril o ustavi. Kralj je dal ustavo tako, da se z njo zagotovi državno in narodno edin-stvo, ne pa da bi bilo to edinstvo odvisno od volitev, od intrig, sporazumov in blokov. Sporazum se lahko napravi med ljudmi, ki imajo kaj skupnega, med ljudmi, katerim je do neke velike stvari. Potem se lahko delajo koncesije v manjših stvareh. Kadar pa se politični ljudje in politične osnove ne skladajo niti v najvažnejših in največjih stvareh, potem bi pomenila politika sporazumov med njimi končno-veljavno propast.
Vi veste, da je manifest od 6. januarja prišel po stanju, po katerem se v sporazumu ni mogla sestaviti nobena vlada. Kje naj bi ti ljudje sklonili ustavo? Ker je bila ustava državi pot>3bna, jo je bilo treba izdati tako, kakor se je najbolje zagotovil napredek države in naroda, četudi niso vsi politični ljudje s tem soglašali.
Dr. Marinkovič je navajal potem primer stare Poljske, ki je propadla zato, ker je bila po njeni ustavi in državni ureditvi potrebna za vsak sklep soglasnost. Zaradi tega so Poljaki ostali nad 100 let v robstvu in jim je šele svetovna vojna prinesla svobodo.
Dr. Marinkovič je govoril dalje obširno o gospodarski krizi in pa o finančnih lie-prilikah Grčije v zvezi z našim izvozom v Grčijo. Na koncu je poudarjal, da je potrebno zato, da bo imela nova skupščina čim večjo avtoriteto. Nam je pred nekaj dnevi uspelo, da v tej finančni krizi, v kateri se niti najbogalejšim ne zaupa, tudi ne onim, katerih kredit stoji najbolje, zaključimo posojilo v višini 300,000.000 frankov.
V	interesu naroda in države je, da 8. novembra greste vsi složno na volišče in s tem dokažete, da odobravate državno in narodno politiko, ki jo je ta vlada vodila in ki jo misli še voditi.
Govor dr. Marinkoviča so vsi burno pozdravljali. Shod je bil ob pol 13. zaključen.
Francoski list o finančnem položaju v Jugoslaviji
Pariz, 27. oktobra. AA. »Information« priobčuje komentar o jugoslovanskem posojilu v Parizu in pravi med drugim:
Jugoslovanska vlada je znižala državne izdatke, da ublaži primanjkljaj v proračunu, ki je nastal zaradi ukinjenih reparacijskih dajatev s 6trani Nemčije.
Sicer pa je znano, da inozemstvo ceni prizadevanja jugoslovanske vlade na finančnem polju, ki je s tem posojilom obenem okrepila devizne zaloge jugoslovanske Narodne banke. Finančni položaj Jugoslavije je tak, da razpolaga vlada z izdatnimi sredstvi.
Dva impozantna volilna shoda na zelenem Pohorju
Siv. Bistrica, 27. oktobra.
S tužnostjo v srcih so vsi naši volilci sprejeli vest, da je nenadoma preminul njih kandidat priljubljeni g. Srečko Robič iz Limbuša.
V	našem mestu samem je nabral njegov namestnik ekonom Gorenjak Vinko okoli 200 podpisov, in to še niso bili vsi, ki so obljubili priti na volišče in oddati 8. novembra svoj glas v znamenju solidarnosti z delom naše vlade. Na mestu kandidature pokojnega Srefikota Robiča se je prijavila nova kandidatura za srez Maribor desni breg. Kandidira g. I. K r e j č i, • ravnatelj tovarne dušika in posestnik v Rušah z namestnikom g. Vinkotoin Gornjakom, ekonom iz Slov. Bistrice. Vsekakor pa prikazuje ostra volilna borba med kandidati našega sreza, da te volitve niso le politična gesta, kakor trde poklicni opozicijonalci in hujskači.
V	nedeljo je priredil g. V. Gorenjak na našem Pohorju dva dobro obiskana volilna shoda, ki sta pokazala, da znajo tudi naši pohorski kmetje ceniti pozitivno delo zadnjih dveh let. Prvi shod je bil v Šmartnem na Pohorju. Otvo-ril ga je domači šolski upravitelj g. Podvršnik ter razložil domačinom volilni zakon in pomen volitev; njegovim izvajanjem so navzoči volilci sledili s pozornostjo in razumevanjem. Politični namen udeležbe volitev je zelo lepo orisal g. Žuraj Ivan, industrijalec v Slov. Bistrici, nakar je namestnik kandidata gosp. Vinko Gorenjak govoril s stališča kmetovalcev do volitev in so njegova izvajanja izzvala vsestranska pritrjevanja. Shod se je zaključil po kratki in globoki debati z nekaterimi domačini. V vseh besedah pa je bilo jasno opažati, da so naši Pohorci res voljni pokazati 8. novembra svoje prepričanje s tem, da se bodo v častnem številu udeležili volitev.
Proti poldnevu je bil v gostilni Pavlič v Tinju drugi shod, ki je istotako pokazal zanimanje naših mož in fantov volilcev za volitve in njih odkrito željo podpreti pozitivno delo naše vlade z oddajo svojih glasov 8. novembra. Shod je otvoril tudi tukaj domačin g, Tomažič, šolski upravitelj. G. Vinko Gorenjak je potem razložil vsem navzočim političen položaj in pomen volitev v iskrenem in kratkem govoru, ki je vse navzoče navdušil za pravo delo in čisto jugoslovanstvo. Vsi navzoči z Č. g. župnikom na čelu so se enoglasno izjavili, da se udeležijo volitev, ter se je shod zaključil z vzkliki kralju in predsedniku vlade.
V.	V. G«.
Vedno živahnejše volilno gibanje
škofjeloški okraj v eni fronti za volilno zmago
Sijajno uspeli shodi sreskega kandidata župnika Barleta
Škofja Loka, 26. oktobra.
VForaj je imel kandidat za kranjski srez, župnik gospod Janko Barle celo vrsto javnih shodov po škofjeloškem okraju. Zanimanje za shode je bilo kljub izredno slabemu vremenu naravnost častno in so zborovanja jasno dokazala, da se ljudstvo na celi Črti odvrača od demagogije in da bo tudi loški okraj sijajno manifestiral za državno politiko 8. novembra. Posebno naj podčrtamo dejstvo, da ogromna večina volilcev kategorično odklanja abstinenco, kljub neprestanim prigovorom posameznih zapeljancev, ki žele da ostane ljudstvo doma.
Simpatični kandidat gosp. Barle, ki vsepovsod na mah osvaja src svojih volilcev, je obiskal v prvih jutranjih urah Poljane, kjer se je vršil pri Vidmu volilin shod. Poljanci, znani borci za srečo in napredek domovine, so se zbrali vsi in so s pozornostjo sledili vedno lepim, prave ljubezni polnim in stvarnim izvajanjem gospoda župnika, kakor tudi govoru stare poljanske korenine gosp. Lovru Perku, ki je v živo očrtal pomen bodočih volitev za državo in za nas vse. S sklepom, da se bo delalo od hiše do hiše, od moža do moža in da mora prav vse na volišče, je bil shod zaključen.
Manifestacijski shod v Škofji Loki
Dež je lil kakor iz škafa in zato se je moral shod v Škofji Loki vršiti na dvorišču gostilne Albine Jeralove. 2e dolgo pred napovedano 11. uro so se pričeli zgrinjati na prostornem dvorišču volilci iz mesta, izredno velika je bila tudi udeležba mož in fantov iz vseh okoliških vasi, ki so odkrito priznali, da pravzaprav ne vedo čemu volitve so in da so čuli doslej le to, naj se volitev ne udeleže. Prav zato pa, da čujejo neprikrito besedo in da dobe jasnost o važnosti odločitve 8. novembra, so na shod prispeli. Kljub temu, da je bil shod v mestu, so prevladovali volilci, kmetski posestniki. Shod je ot-voril župan mesta Šofje Loke gosp. Josip Hafner z željo, da zborovalci pozorno sledijo izvajanjem govornikov in pozdravlja gosp. Barleta in njegovega namestnika tržiškega župana Ivana Lončarja. Gosp. Šink ugotavlja, da volilni boj ni boj strankarstva, ampak je borba vseh treznomislečih, idealnih Jugoslovanov za blaginjo in srečo domovine. Jako lep govor je imel nato g. Lončar, ki očrtava v markantnih potezah zgodovinske dogodke Jugoslavije do 6. januarja. Dana nam je nova ustava. Zopet bo slovensko ljudstvo odločilo komu naj poveri svoje zaupanje. Entuziastično pozdravljen je nato povzel besedo župnik gosp. Barle, katerega govor je zapustil v vseh navzočih najgoblji dojem. Časi in razmere za kandidata niso zavidljivi! A vendar sem se odločil iz čiste ljubezni do države, da v težkih, hudih časih s svojim sodelovanjem pomagam, kjer je moja pomoč potrebna. Svetovna gospodarska kriza, pomanjkanje denarja, draginja so stvari, ki dado resnemu prev-darnemu človeku misliti. Toda sedaj ko hoče deliti naš modri vladar oblast s svojim ljudstvom, je potrebno da priskočimo vsi, ki smo dobre volje in misli. Delajmo za blagoslov in srečo naših državljanov. Nič zlobe, nič potvore. nič nasprotstev, hujskanj in beganj naj no bo med nami; bratstvo, ljubezen in sloga naj kakor zlati mostovi vežejo Slovence, Hrvate in Srbe. Pridite vsi, ki ste pogumni, da v skupnem delu zgradimo novo, boljšo in srečnejšo Jugoslavijo. Sprejemam križ kandidata zaradi domovine in zaradi naroda na svoje rame in ne zaradi sebe. Politična arena mi je odvzela mojo ljubljence — drobne ptičice, iz mirnega zatišja sem se odločil v viharnost državnega voza. Bratje, podajmo si roke in strnimo se za napredek naše Jugoslavije.« Govor, čestokrat prekinjen z viharnim odobravanjem je bil poln hrepenenja in volje, da se domovini in narodu resnično pomaga. Po zahvali gosp. župana in pojasnitvi, da ima država v ljutih strankarskih prepirih svojega notranjega nasprotnika in v nezaupanju širokega sveta svojega vnanjega nasprotnika, je bil krasni shod zaključen z besedami g. Barleta: »Tako bratstvo in taka sloga naj vladala mod nami, da bo država gospodarsko tako močna, da ne bomo potrebovali nobenih posojil.«
Ob 13. uri je bil shod v Gorenji vasi pri Šraju, kjer sta bila gosp. kandidat in njegov namestnik, spremljana od več članov sreskega ak-cijiskega odbora, prav prisrčno sprejeta. Gore-njevaščani so z nedeljenim zaupanjem sledili programatičnim govorom obeh delegatov. Mo-
žem in fantom se je videlo, da so šle besede g. Barleta do. srca in da bo Poljanska dolina šla na volišče brez oklevanja in pomišljanja. Gospodarska, socialna in kulturna obnova Jugoslavije — je program državne stranke; kaj hočejo nasprotniki, ne ve nihče. Voditi domovino v negotovost, črno tmino in nejasnost pa je pravi zločin nad zemljo in njenimi rojaki.
Dva shoda v Selški dolini
Dva, jako posrečena shoda sta bila tudi v Selški dolini. Ob 1530 je bil pričetek zbora pred volilci iz Selc, ki so v mnogobrojnem številu prispeli k Tavčarju. Shod je s pozdravom na goste otvoril podžupan g. Benedik Franc. Kandidat Barle je z njemu lastno govorniško sposobnostjo krepko podčrtal vse vzroke, ki so ga vodili do kandidature, kajti že stari Rimljani so dejali; »Blagobit države je najvišji zakon«. Po opisu gospodarskih razmer v Ameriki, Angleški in Nemčiji kjer je svoboda delavca in kmeta na niti, preide govornik na pomen voli-
tev v naši državi, ki vsem viharjem prav posrečeno klubuje. Smo sicer res na onekanski zemlji duhov, kar nas pa mora še bolj opogumiti, da se strnejo v eno linijo, vsi, ki gremo v boj za kralja , državo in srečo naroda. Namestnik g. Lončar je predvsem prispodobil gospodarsko važnost teh volitiv, ki so v vsem pomenu nenavadne in bolj indentične s plebiscitom za ali proti državi, ko pa z navadnim volilnim bojem.
Že pod noč, ob 18. uri je bil zadnji shod v Železnikih pri Thalerju v salonu. Vodil je zborovanje domači župan g. Karel Dolenc. Vse lepe misli, stremljenja in želje za podvig Jugoslavije v bodočem narodnem predstavništvu so bile ponovno iznešene in podčrtane. Volilci so navdušeno sprejeli svojega kandidata g. Barleta in namestnika Lončarja. Izvrstna izvajanja govornikov so bila sprejeta z viharnim aplavzom in je čisto gotovo, da se bodo Železniki dne 8. novembra sijajno odrezali. Geslo je: Vsi do zadnjega na volišče.
V	tovariško prijateljskem pomenku se je pomudil g. župnik med Železnikarji precej časa, dokler čas ni klical na odhod.
Velik volilni shod v Zagorju
Govorili so minister Pucelj, g. Birola in dr. Bohinjo
V	nedeljo popoldne ob 15. uri se je vršil v rudniški restavraciji v Toplicah dobro obiskan shod. Veliki restavracijski prostori niso mogli sprejeti vse zborovalce, ter so morali mnogi ostati zunaj pred okni, kjer so pazljivo sledili izvajanjem govornikov. Shoda so se udeležili vsi sloji iz Zagorja in okolice in brez razlike pripadnosti k prejšnjim političnim strankam.
Ko je otvoril shod zagorski župan g. Albin Grčar, je povzel besedo minister g. Pucelj, ki je orisal v daljšem govoru delovanje strank pred zgodovinskim 6. januarjem in navedel vzrok, zakaj je moralo priti do edikta ture«. Ker se ni nihče ganil, ii bi pom«il razbukane strankarske duhove in jim pokazal pot do složnega delovanja za občo korist vseh državljanov, je moral prevzeti kralj kot vrhovni šef vajeti v svoje roke za toliko časa, da se strasti umirijo in narod uvidi, da le v miru in složnem delu je mogoče ustvarjati nekaj pozitivnega. Od zgodovinskega G. januarja do danes je imel narod priliko in čas preizkušati samega 'sebe in ugotoviti, kam se pride s slogo in kam s prerekanjem. Sedaj se bliža čas, ko bo lahko vsak pokazal, ali je za mirno delo, za napredek in povzdig našega gospodarstva, ali je za našo veliko domovino.
Gospod minister je omenil med drugim tudi agitacijo nasprotnih ljudi, kjer hočejo volivcem dokazati, da nismo svobodni ter jih s tem odvračajo od sodelovanja. Pasivnost je škodljiva za državo, narod in slehernega posameznika! In kaj se hoče doseči s pasivnostjo? Vsakemu treznemu človeku je jasno, da le oni nekaj doseže, ki je pri obravnavi, ki se njega tiče, osebno navzoč. Zato je nujno potrebno sodelovanje vsakega posameznika, ki izrazi svojo željo po izvoljenem poslancu v parlamentu, a poslanec bo le tedaj mogel zastopati z uspehom interese svojih volivcev, ako jih ima zadostno število za seboj, ker bo lahko s tem dokazal,
da ga je poslal narod, ki ima v njega zaupanje. Zato naj se udeleži volitev vsak upravičenec in s tem manifestira za složno delo, ker samo delo in zopet delo vodi narod k blagostanju.
Poslušalci so z zanimanjem sledili govoru g. ministra in so z mogočnim aplavzom dokazali, da se strinjajo z njegovim izvajanjem.
Besedo je dobil nato g. dr. Joža Bohinjc, ki je zlasti delavstvu dokazoval, kakšne koristi sme pričakovati od parlamenta, ako bo šlo združeno na volišče. Danes, ko tlači gospodarska kriza vse panoge in jo občutita posebno delavec in kmet, ki sta steber države, danes je dolžnost vsakega posameznika, da posveti vse svoje skrbi in moči skupnosti, je vsakemu prva dolžnost, da skrbi za ureditev države in nje ugled tudi od zunaj, da nam bodo druge države zaupale in dale posojilo, s dimer se bo ukrepilo naše gospodarstvo. Samo v gospodarsko močni državi je mogoče omejiti brezposelnost, ki vlada v precejšnji meri tudi med našimi rudarji. Naj nam služita za vzgled Francija in Anglija, kjer so zatrli osebne interese in se združili v tem, da rešijo državo propada.
V	kratkem govoru jo dal nato namestnik kandidata g. Gvidon Birola pregled svetovnega gospodarstva in krize, ki vlada v poedinih državah. Tudi on je dal za vzgled Anglijo, kjer hočejo s skupnim in »motrenim delom rešiti gospodarsko krizo, pa je apeliral na navzoče, naj se udeležijo volitev polnoštevilno.
Gospod dr. Bohinjc je še na željo volivcev opisal kandidate litijskega sreza, pa so se vsi izjavili, da se udeležijo volitev do zadnjega, ker upajo, da pozna kandidat g. Mravlje težnje industrijskega kraja, vsled česar mu zaupajo svo-je glasove.
Župan je nato zaključil lepo uspeli shod z željo, naj sj vzamejo volivci besede govornikov k srcu in pridejo vsi 8. novembra na volišče.
H.	P.
Sreski kandidat Anton Cerer v Tuhinjski dolini
Več uspelih shodov - Ljudstvo bo šlo volit
Šmartno, 25. oktobra.
Sreski kandidat za kamniški okraj g. Anton Cerer je priredil ta teden 4 shode v Tuhinjski dolini, ki so bili vsi jako dobro obiskani. V četrtek, 22. t. m. je bil ob 6. uri popoldne sklican shod v Zgornjem Tuhinju, katerega se je kljub delavniku in zgodnji url udeležilo veliko število volilcev iz vseh okoliških vasi. Na shodu so govorili kandidat g. Cerer, veterinar g. Rauter iz Kamnika in učitelj v Zgornjem Tuhinju g. Stane Svete. Navzoči volilci so pazno sledili izvajanjem vseh govornikov in jih odobravali.
Tuhinjsko dolino je gospodarska kriza, ki se je pojavila po vsem svetu, posebno hudo zadela. Glavni vir dohodkov naše romantične doline je bil do sedaj izvoz lesa in živine. Zadnje leto pa je njihova cena tako padla, da z denarjem, ki ga vrže danes les in živina, niso kriti niti produkcijski stroški, poleg tega pa še to, kar imaš, težko spraviš v denar. Poljedelstvo ne more preživljati Tuhinjcev, ker je v ozki in stisnjeni dolini le malo prostora za polja, poleg tega pa tudi zemlja ni posebno rodovitna niti
podnebje dovolj ugodno. Tujski promet Tuhinjske doline ne donaša nobenih dohodkov, ker Je dolina le malo znana in odrezana od velikega prometa. Železnica, o kateri se govori že 20 let in ki je bila že deloma traslrana, bi v revni dolini pospešila razvoj Industrije, o kateri danes še ni duha ne sluha. Pravtako bi bila elektrifikacija doline velikega pomena za razvoj obrti in industrije. Za oboje se Tuhinjci že več let zaman potegujejo. Danes je v Tuhinjski dolini malo dela — obdelovanje lesa je v popolnem zastoju — in prebivalstvo s strahom gleda, kaj mu bo prineslo prihodnje leto.
Razumljivo je tedaj, da se Tuhinjska dolina živo zanima za sedanje parlamentarne volitve, kar je zlasti pokazal shod v’ Šmartnem, ki je bil še mnogo bolje obiskan kot v Zgornjem Tuhinju.
Prvi govornik, g. veterinar Rauter Iz Kamnika, nam je v poljudnih, vsakomur razumljivih besedah razložil vzroke sedanje svetovne gospodarske krize, ki je tako hudo prizadela Tuhinjsko dolino. Volilce so predvsem zanimala njegova Izvajanja o vzrokih zastoja v lesni tr-
govini, o vplivu Rusije na svetovnem trgu — o našem žitnem monopolu itd. G. Rauter je končal svoj govor z željo, naj bi v sedanjem težkem času, ko gre vse stremljenje današnje vlade samo za tem, da izboljša in uredi go spodarske prilike, vsak storil svojo državljansko dolžnost in 8. novembra z udeležbo pri vo litvah izkazal vladi zaupanje, ki ga ona v poln’ meri zasluži.
Govor g. Rauterja je napravil na vse volilce globok vtis in je žel zasluženo odobravanje
Burno pozdravljen je za njim povzel besede kandidat g. Cerer, tuhinjski rojak, ki je mec' drugim izvajal: Ne bom vam našteval težav ki danes tarejo Tuhinjsko dolino, niti ponavljal, česa potrebujete. Sami to predobro veste ir občutite. Obljubljati vam kot kandidat preti volitvami ne morem ničesar: niti železnice, zh katero se pogajate že toliko časa, niti elektrike ki jo vsa dolina tako potrebuje. Veste, da jr v sedanji gospodarski krizi in vsprlčo pomanjkanja denarja nemogoče kaj doseči, ker za take Investicije je treba mnogo denarja in denarja ravno sedaj manjka. Stremljenje našt vlade in želja nas vseh je, da denar dobimo To željo boste lahko izrazili 8. novembra s tem, da greste volit. Kandidata izberete po svoji uvidevnosti, sami najbolje veste, kdo bo najbolj zmožen zastopati interese Tuhinjske doline.
Za g. Cererjem je govoril učitelj g. Svete iz Zgornjega Tuhinja, ki je priporočal kandidaturo g. Cererjem je govoril učitelj g. Svete iz jeli z burnim odobravanjem.
Prihodnji dan je Imel sreski kandidat g Cerer še dva sijajno uspela shoda v Loki ln Podhruški. Na shodu so govorili gg. kandidat Cerer, veterinar Rauter in Pran Stare iz Kamnika, ki so vsi pozivali volilce na čim številnejšo udeležbo pri volitvah. Volilci, ki so se tudi tu zbrali v velikem številu, so govornikom glasno pritrjevali in navdušeni med seboj sklenili, da bodo šli 8. novembra vsi na volišče.
Motnik, 26. oktobra.
Danes je priredil sreski kandidat g. Anton Cerer dva nadaljnja uspela shoda v Tuhinjski dolini, v Špitaliču in Motniku. Na obeh shodih se je kljub skrajno neugodnemu vremenu, ko so bila v velikem deževju vsa gorska pota spremenjena v hudournike, zbralo lepo števllc volilcev. Shodu v Motniku je predsedoval žu pan g. Fran Novak, ki je pozival svoje občane na udeležbo pri volitvah. Govorniki gg. Rauter Cerer in motniški župan Novak so za svoje izvajanja bili deležni ponovnega odobravanja f strani zbranih volilcev, ki so vsi obsojali brezmiselno abstinenco pri volitvah. Kandidatura g. Cererja je bila v vsej Tuhinjski dolini sprejeta z vidnim zadovoljstvom, saj je g. Cere: tuhinjski rojak, ki prav dobro pozna vse naši križe ln težave. Obljub pa nam ni prav nit dajal, kakor so doslej delali poslanci pred vo litvami, zagotovil nam je samo, da bo stori kar bo le mogel za dobro in napredek lep< Tuhinjske doline.
Led je prebit...
Čedalje bolj živahno zanimanje za volitve
Mežica, 27. oktobra.
Volilna agitacija se je tudi pri nas v gomi mežiški dolini razgibala. Krajevni akcijski od bori so imeli že več sestankov, na katerih sc je ugotovilo, da je treba prenesti težišče agitacije na podrobno delo, od volilca do volilca Prvi koraki v tej smeri so pokazali, da led n tako debel, kakor bi to nekaterim kratkovidne-žem in nestrpnežem bilo po godu. Volilni shodi ki sta jih priredila v nedeljo sreska kandidat;: inž. Pahernik in dr. Rapotec v Crni in Mežici so pokazali, da je led prebit. Zanimanje za volitve same ln za njih pomen raste, širi et krog onih, ki uvidevajo, da je postala abstinenca nesmiselna in škodljiva v trenutku, kc je opozicija priznala, da ni zmožna osnovati Ir. izvesti lastno organizirano udeležbo pri volitvah Kako bi pa naj taka opozicija prevzela pozneje vladne posle! Zato vsi na podrobno delr za čim lepši uspeh glasovanja dne 8. novembra!
Selitve
prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na dežele in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem pr zmerni ceni
avtoprevozniška družba z o. z.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 4 TELEFON ŠT. 2182.
Clara Viebig:
10
Roman iz Eifcla
Med ozkimi vrati sta zadela skupaj z Moffertovimi, malce nenežno se je zaletel Peterček ob nevesto. Razkrečil je U9ta in hudomušno pomežikal. »liola, Lenzova Barbka! Mislil sem, da je zrakoplov!«
Lucija se je zasmejala.
Lovrenc ga je jezno nahrulil: »pometaj pred svojim pragom, kakor da bi imela Luca od nekdaj krono na glavi. In ti, ti bi vendar lahko sam vedel, ti babjek —«
»Molči!« Lucija mu je zaprla z dlanjo usta. »Ne bodi tako neolikan, fant!« Njeni, mehki, malo zdelani prsti so pritiskali trdno in mehko, vse jezne besede so zamrle na mladeničevih ustih.
»Nič ne zameri,« je zamrmral. »Spusti, Luca!«
»Vse najboljše, Lovrenc,« je rekla prijazno; potem se je okrenila z veselim smehom k Barbki in ji prisrčno stisnila roki.	»Vse najboljše, Barbka,	in srečna	bodi!«
»Hvala!«	Dekle ni mogla zapreti	ust, tako dobro	so
ji dele čestitke. »Ne bomo napravili posebnega ženito-vanja,« je rekla važno, »kakih petnajst do dvajset nas bo;	ali če sta	tako prijazna, naju bo	veselilo!«
»Hvala!«	Moffertova sc je lično	priklonila,	»če	ie
vama prav, sva midva z veseljem poleg!«
Lovrenc je napravil jezen obraz — ali ui Peter nekoč lazil za njegovim dekletom? Barbka mu je sama pravila. Da mu ni padlo to preje v glavo! Kako dolgo je že od tega? Pa zaupaj ženskam, če moreš! Zdelo se mu je kot bi se spogledovala. Jezno je potegnil Barbko za seboj: »pojdi no!«
Tudi Peter je rekel nestrpno: »pojdi!« Nobena ni bila vendar taka kot njegova Luca! Hotel bi z njo od tod, tja, kjer bi ne bilo nobenega človeka; nihče naj bi je ne videl, nihče slišal smejati.
Ko je plesal z njo, jo je privijal k sebi, da ji je pohajala sapa.
Povsod so se vrtili pari. Vedno hitrejši so postajali plesi, vedno bolj divje so vihrala krila, udarjale noge; gladko spletene hite so se razpustile in tu in tam so viseli nekaterim lasje že v štrenah po hrbtu.
Vedno krepkeje so držali moški. Mala Tina je že tudi našla ljubčka. Toponosi Lanfeld jo je pestoval v odmorih v naročju in ji dajal piti iz svojega kozarca.
Šele to popoldne se je pričelo. Tina je stala na očetovem vrtu in stegovala vrat, ko je prišel mimo fant. Njene poželjive oči so ga privlačevale, ustavil se je; z rokami oprt na ograjo, je govoril. Ona je bila v svetli obleki in v nedrijih je imela zataknjene cvetlice. Dolgo sta klepetala; ona nagajivo, radovedno in zaljubljeno, on v tonu osvojevalca.
Zdaj je bila njegova priznana ljubica. Pa naj jih je
prišlo še toliko in prosilo s poklonom: »posodi mi dekleta!« — je plesal samo on z njo. Bil je galanten in ji naročil vina, piva in sladkega likerja.
Pila je brez razlike vse; končno ni vedela nič več kaj govori, kaj dela, sedela je nepremično in strmela s steklenimi očmi predse. Takrat jo je odpeljal iz hiše.
To ni bii več ples, to je bilo divjanje. Tu ni bilo več takta, ne korakov, niti vrtenja, vse je skakalo divje okoli. Lenzova Barbka je bila sredi med njimi. Lovrenc je bil močno pijan, vrtel jo je divje okoli sebe, da sta se zadevala v ljudi, klopi in točilno mizo; navsezadnje sta padla. Nihče jima ni pomagal na noge; spotikali so se čeznja, vsakdo je imel dovolj dela s seboj, nihče ni več stal trdno na nogah.
Kdor je mogel hoditi, se je splazil z ljubico na prosto. Par za parom se je plazil okoli kadi za deževnico ob steni hleva v temno gaz med živimi ograjami. — —
Tam daleč pa so ležala nočna polju v rosi in porajajoči se zarji. Neka neskončna čistost je bila v zraku, neskončna čistost na nebu; zvezde so sijale v nadnaravni jasnobi predno so zbledele. Neskončna čistost je vela čez hribe, neskončna čistost je padala v dolino. S pritajenim dihom je prisluškovala narava in trepetala pred neskončno čistostjo jutra.
Čuj! Že se je oglasil v vasi prvi petelin! Njegov krit zveni kot fanfare, kakor zvok trompete pred pričetkom novega veselja. Drugi dan proščenja se probuja.
Stran ‘4	JUGOSLOVAN	Sreda,	28.	oktobra	1931.
Jz Dravslze banovine
d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, štev. 66 z dne ‘28. oktobra 1931 ima sledečo vsebino: Državni odbor: objave o popravkih in izpremembah objave, s katero se določajo volišča in predsedniki volilnih odborov za volitve narodnih poslancev — Zakon o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin. — Odločbi po zakonu o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin in o postajah za kontrolo sodov. — Uredba o natančnejših odredbah za izdajanje občinskih potrdil ob plačevanju bolnične pristojbine.
—	Pravilnik o predmetih in prirejanju tečajev za socialno medicino. — Pravilnik o odboru in upravi šole za zaščitne sestre društva Rdečega križa kraljevine Jugoslavije v Beogradu. — Pravilnik o obliki, vsebiniin načinu izdajanja zdavniških potrdil. — Oderdba o pravici do naziva specialista za otroško in šolsko higieno. — Podrobnejše odredbe o specializaciji iz socialne medicine. — Poslovnik stalnega strokovnega sveta za preiskušanje zdravil. — Pravila o opravljanju drž. strokovnega izpita za uradniške pripravnike drž. osrednjih gledališč. — Objava roka za izpačilo kuponov št. 9 k 4% obveznicam za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz 1. 1921. — Popravek k uredbi, s katero se določa tarifa o nagradah javnim be-ležnikom. — Navodila za izvoz žganja v inozemstvo z ugodnostjo. — Izpremembe v slaležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine. — Razne objave iz »Službenih novin«.
d 66. krajevni odbor Rdečega križa v Dravski banovini. V področju ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se je ustanovil v nedeljo 25. t. m. 66. kraj. odbor v Dobovi pod predsedstvom gospoda Cirila Prestorja, šefa žel. postaje. Predaval je gospod Malnarič.
d Darovi za Belo krajino: Pisarna Rdečega križa v Wolfovi ulici je prejela od dr. Emila Gaja 200 Din, od šole v Špitaliču 42-25 Din. Iskrena hvala!
d Pri pošti Gomilsko je bila otvorjena 24. t. m. telefonska centrala.
d Važno za volitve! V zbirki »zakonov in uredb«, ki jo izdaja tiskarna »Merkur«, je izšel
XV.	zvezek, ki vsebuje vse po objavi zakona o volitvah narodnih poslancev proglašene izpremembe in dopolnitve tega zakona (skupaj 13 raznih objav) in končno še zakon o volitvi senatorjev. Knjižica bo vsem, ki imajo v kakršnemkoli svojstvu posla z volitvami, dobrodošel pripomoček, ker je v njej zbrano vse ono, kar je bilo v zvezi z navedenim zakonom objavljenega v raznih številkah »Službenega lista«. Cena knjižici znaša 8 Din, po pošti 1 Din za izvod več. Dobiva se v tiskarni »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23, in v vseh boljših knjigarnah.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d »Vzajemna pomoč« reg. pom. blagajna v Ljubljani Borštnikov trg 3/1 je najcenejši zavod za zavarovanje posmrtnine.	1634
d Volna, bombaž, nogavico in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	600
Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 765, termometer 46, relativna vlaga 94%, tiho, oblačnost 10, dež(60-4 mm). V Mariboru je kazal barometer 765-5, termometer 5, relativna vlaga 96%, tiho, oblačnost 10, dež (32-4 mm). Vsa opazovanja ob 7. uri zjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 7-2, (4-2), v Mariboru 6-4 (2-3), Zagrebu (3-7), Beogradu 10-3 (6), Sarajevu ‘23-4, Skopi ju 22-8 (11-6) in Splitu 20-6. V oklepajih je označena uajnižja temperatura.
Eitibljana
Sreda, 28. oktobra 1931: Simon in Juda. Pravoslavni, 15. oktobra: Jeft. i Luk.
Nočno službo imata lekarni Trnkoczy na Mestnem trgu in Kamor na Mikošičevi cesti.
*
■ Objava ljubljanskih volišč. Občinstvo se opozarja na razglas o volitvah narodnih poslancev, ki je priobčen v današnjem listu in nabit po mestu.
■ Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu pretužno vest, da je preminula njega dolgoletna in zvesta članica, sestra Mira Me-š e k. Vabimo članstvo — sestre in brate, da store svojo dolžnost ter jo spremijo v čimveč-jem številu na poslednji poti. Zbirali se bode mo v četrtek 29. t. m. ob 4. uri popoldne pred hišo žalosti, Dalmatinova ulica 13. Obleka civilna z znakom. Zdravo! — Uprava.
■ Ljubljanski moški zbori dobe note »Beati' mortuk za nastop o Vseh svetih v pisarni Hubadove župe po 1 Din za partiturni izvod. Pre-lovčevo »Zadnje slovo« je naročiti pri »Ljubljanskem Zvonu«. Ostale pesmi za 1. november so znane vsem pevcem.
■Ljubljanski zimsko športni podsavez ima v petek 30. t. m. ob ‘20 v damski sobi kavarne Emona zelo važno sejo in se prosi polnoštevilna udeležba. Posebno so vabljeni tudi delegati pod-saveznih članov izven Ljubljane. Torej gotovo, točno in vsi! — Tajnik I.
■ Vseuč. prof. dr. A. Gosar bo v zimskem semestru nadaljeval lanski ciklus javnih predavanj: »sociološko in ekonomske osnove mo-leme družabne reforme.« — Pričetek predavanj v sredo 28. oktobra ob 18 v zbornični dvorani univerze.
■ Akademski klub gradbenikov bo priredil Ine 29. oktobra t. 1. svoje prvo predavanje v študijskem letu 1931/32. Predava univ. prof. dr. ing. Kasal o zanimivi temi: »Valovanje nio-
mentnega impulsa v združenih in večetažnih okvirjih«. Predavanje bo ‘29. oktobra t. 1. ob 20. v gradbeni risalnici na Tehniki. K predavanju so vabljeni vsi, ki jih zanima.
■ Poplava na Tržaški cesti. Tržaška cesta se lahko meri z najslabšimi podeželskimi cestami. Mar plačujejo samo na Aleksandrovi ali Miklošičevi cesti davek? Cesto so razkopali in zdaj vprašujemo, ali bomo čez celo zimo prisiljeni tako hoditi v tem blatu. Smatramo tudi Tržaško cesto za eno najbolj prometnih, ki bi morala biti primerno urejena. Naj pridejo občinski svetniki pogledat k nam ob deževnem vremenu!
■ Splošno kleparstvo, kritje lesenocementnih streh, napeljava strelovodov. M. Jankovič, Rimska cesta št. 19. Za delo se jamči.	1896
■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77.	1470
Snežne čevlje in galoše
sprejema v popravilo	2307
M. Trebar, Ljubljana, Sv. Peira 6
■ V bolnišnici niso včeraj sprejeli nobenega ponesrečenca. Tudi rešilna postaja ni imela prilike za posredovanje.
■ Iz kriminalnega predala. Gostilničarki Maver Mariji na Jegličevi cesti 5, je bil ukraden iz zaprtega kurnika puran. Odnesel ga je delavec- Dominik Z., ki se pa izgovarja, da je bil čisto pijan in da o tatvini ničesar ne ve, čeprav so ga videli s puranom v roki. — Malo vinjen hlapec Valentin K. se je na vogalu Linhartove ulice in Dunajske ceste zaletel z dvovprežniin vozom v kolo jetniškega paznika Vidmarja Franca ter mu ga poškodoval. — Mesarski vajenec Alojz F., ki se je peljal s kolesom po hod-dniku ob Dolenjski cesti, je podrl soprogo ma-gistratnega uradnika v pokoju Marijo Boltar. Poleg rane na levi čelnici in podplutbe na levi strani života, ima raztrgan tudi plašč in klobuk.
—	Juvan Radi, učenki 5. razreda učiteljišča, je bil iz predsobe na učiteljišču ukraden svilen dežnik, vreden 120 Din. — Služkinji Mariji Tudja, je nekdo odnesel z obešalnika na vratih kuhinje v Repanškovi gostilni na Bregu 200 Din vreden plašč.
Celic
* Proračun okoliške občine za leto 1932 je razgrnjen na vpogled na občinskem uradu na Bregu.
* Računski zaključek mestnega avtobusnega podjetja za poslovno dobo od 1. avgusta 1929 do 31. decembra 1930 je razgrnjen v tajništvu mestnega avtobusnega podjetja. Morebitne pritožbe je vlagati pri mestnem načelstvu v roku 15 dni.
* Obratovanje v trgovinah na dan Vseli svetnikov. Sreski gremij trgovcev v Celju opozarja svoje člane, da morajo ostati trgovine na dan Vseh svetnikov po čienu 34. banske na-redbe ves dan zaprte. Dan pa pade ravno na nedeljo, ko je obratovanje dovoljeno za dve uri dopoldne, toda glede na predpis člena 38., velja v tem primeru strožje določilo, to se pravi, da mora 1. novembra delo v trgovinah ves dan počivati.
* Borza dela v Celju išče 3 slikarje in pleskarje, 2 mesarja, po 1 hlapca, poljskega delavca, kleparja, strojnega ključavničarja, sodarja, mizarja, krojača za velike kose, peka z osebno pravico, 3 mizrske, po 2 krojaška, kovaška, mesarska ter po 1 čevljarskega in foto-
Borba proti razkošju in nedostojni modi
Arhimandrid dr. Simeon Stankovič je v zadnji številki službenega lista srbske pravoslavne patriarhije objavil članek o obleki, modi in razkošju, ki je vzbudil v javnosti mnogo zanimanja. Med drugim pravi dr. Stankovič o tem tole:
Način oblačenja, mode in razkošja je tudi danes važen etičen in socijalen problem. V starih časih so države izdajale celo zakone, s katerimi so predpisale obleko in pobijale pretirano razkošje ter nemoralno modo. Pretirana moda in luksus so danes za mnoge vzrok moralne in materijalne propasti. Lahko trdimo, da je dandanes več pretiranja in razkošja pri oblačenju, kakor kdaj v preteklosti. Obleka naj bi imela samo namen čuvati človeka škodljivih vremenskih uplivov, ščititi človeško sramežljivost in ga obvarovati spolne razburjenosti, ločiti v družbi moške od žensk in ljudi po poklicih in položaju. Naposled se z obleko človeka tudi olepša. Dr. Stankovič pa zaključuje, da se današnja moda prizadeva, da bi razgalila čim več telesa, da bi se videli tudi oni telesne deli, katerih videti ni treba. Zato je pri nas nujno potreben zakon za pobijanje pretirane in brezsmiselne mode in razkošja.
Ladja brez dna ali plavajoč otok
Zanimiv izum inž. Bjelovučiča
Inž. Leposlav Bjelovučič iz Zagreba je prijavil te dni v odelku za zaščito industrijske svojine v ministrstvu za trgovino in industrijo v Beogradu zelo zanimiv izum: ladjo brez dna ali plavajoči otok, kakor izumitelj naziva svoj izum. Bjelovučičeva ladja nima Ana. Spodnja stran ladje, ki leži v vodi, je popolnoma odprta. Bjelovučič trdi, da ostane ta ladja tudi pri najbolj razburkanem morju povsem mirna. Ladja služi
grafskega vajenca, 7 kmetskih dekel, 3 poljske delavke, 3 služkinje za splošna dela. po 1 li-karico, šiviljo, gostilničarsko služkinjo, sobarico ter šiviljsko vajenko.
* Neprestani dež zadnjih dni je ponekod že poplavil polja in vrtove, vendar se zaenkrat še ni bati povodnji, ker so hudi nalivi v zgornji Savinjski dolini že ponehali. Med Ljubnem in Lučami se je radi hudih nalivov zadnjih dni podrla škarpa na cesti. Mestni avtobus vozi radi tega samo do Ljubnega.
* »Živi mrtvec« v Mestnem kinu. Danes in jutri predvaja Mestni kino znameniti zvočni film »Živi mrtvec« po znani drami Tolstega.
V	glavni vlogi iz ruskih filmov dobroznani John Gilbert. Ta krasna drama je prepletena z originalnimi ruskimi zbori in solopetjem.
* Padec z drevesa. 8-letni sin malega posestnika Esih Jožef iz Sv. Ožbalta pri Ponikvi ob juž. žel. je 25. t. m. padel z drevesa in si zlomil levo roko. Fanta so spravili v celjsko javno bolnico.
Maribor
m Proračunska seja mestnega občinskega sveta. V četrtek, dne 5. novembra ob 18. uri bo v mestni posvetovalnici na magistratu redna seja mestnega občinskega sveta, na kateri se bo pretresal novi proračunski osnutek za poslovno leto 1931-1932.
m Češkoslovaški narodni praznik in srednje šole. Po znani konvenciji med Jugoslavijo in Češkoslovaško, se mora v naših šolah slaviti češkoslovaški državni praznik »28. oktober«, na češkoslovaških pa jugoslovanski »1. december«. Naše srednje in strokovne šole so se tudi v nedeljo udeležile tukajšnje proslave. Navzoče je bilo dijaštvo vseh treh učiteljišč, klasične in realne gimnazije, akademije, vinarske ter gozdarske šole s profesorskimi zbori.
m Promet med mestom in pokopališči. Na dan Vseh svetnikov dne 1. novembra 1931. se ob priliki obiska grobov na Pobrežju radi prevelikega navala občinstva brezpogojno prepoveduje od 12. do 19. ure vožnja vsem vrstam vozil, razun mestnim avtobusom po Pobrežki cesti, t. j. od začetka državnega mostu na Kralja Petra trgu do Mejne ulice. Vozovi, namenjeni na obe pokopališči, naj vozijo eventuelno po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobrežke ceste, kjer se ustavijo.
m Koncert Slovaške filharmonije. Slovaška filharmonija iz Bratislave bo priredila svojo turnejo po Jugoslaviji šele v decembru, zato tudi njen koncert v Mariboru ne bo dne 6. novembra, kakor je bilo prvotno določeno, ampak pozneje.
m Poroka. V ponedejek sta se tukaj poročila g. Otmar H u m m e 1 in gdč. Juljana P e n š k o -v a. Čestitamo!
m Rdeči križ na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju bo priredil v soboto, dne 31. t. m. ob ‘20. uri v dvorani gospoda Renčlja gledališko predstavo. Vprizorila se bo času primerna žaloigra »Domen«. Ker je čisti dobiček namenjen za prireditev letošnje božičnice za šolarje, se občinstvo vabi, da se v čiinvečjem številu udeleži predstave.
m Smrt Rajka Cvirna. V ponedeljek je v 64 letu starosti umrl vpokojeni višji bolnišniški upravitelj g. Rajko Cvirn. Pokojnik, ki je bil brat znanega upokojenega podpolkovnika in Maistrovega sodelavca Cvirna, je služboval 23 let' pri mariborski splošni bolnišnici, naposled kot upravitelj in višji upravitelj. Pogreb uglednega pokojnika bo jutri, v četrtek popoldne. Bodi mu ohranjen časten spomin; preostalim naše globoko sožalje!
m Ljudska univerza v Mariboru opozarja na naslednje izredno lepe prireditve. Namesto v petek bo izjemoma v četrtek 29. oktobra točno ob ‘20. uri skupno s tukajšnjim francoskim krožkom predavanje g. prof. Leona Reya iz Pariza o francoski kolonijalni razstavi. Na njeno edinstvenost in grandijoznost opozarjati je pač odveč. Sedaj jo predstavi tudi onim, ki je niso videli, znani francoski umetnostni zgodovinar s
lahko za otok na odprtem morju, na katerem pristajajo letala ali ladje. Ta plavajoča ladja je lahko čudi plavajoči hotel ali zavod ali zabavišče in okrevališče. Ladja ima obliko škat-lje, katere spodnja stran nt zaprta. Dolgost ladje bi morala biti najmanj tolikšna, kolikšna je dolgost največjega morskega vala. S to dolgostjo se ladja obdrži vedno vodoravno. Ladja sega precej globoko v morje in ima v najnižjem delu težišče, ki onemogoča valovanje ladje v razburkanem morju. Gornji del ladje, kjer je prostor za kabine ali za tovor, je ločen od spodnjega, ki je pod vodo. Ker je spodnji del ladje odprt in prodre voda pod ladjo, stisne v dolnjem prostoru zrak, tako da ladja plava prav za prav na neki vrsti zračne blazine. Zaradi tega ladja ne valovi, ali valovi v največjih morskih vlovih komaj vidno. Morsko valovanje se prenese tudi pod ladjo, kjer valovi samo spreminjajo obliko in gostoto »zračne blazine«. Izumitelj pravi, da se bo dal njegov izum z največjim uspehom uporabiti za plavajoče otoke na morju, na katerih bodo pristajala letala. Ni izključeno, da je z Bjelovučičevim izumom rešen problem pristajanja letal v letalskem prometu med Evropo in Ameriko.
b Na beograjski univerzi je 10.000 dijakov.
Najpopolnejši znanstveni zavod v naši državi je beograjska univerza. V 6 fakultetah te univerze je okoli 50 zavodov za razne znanstvene panoge. Manjka samo še zavod za eksperimentalno patologijo in za živinozdravništvo. Profesorjev in drugih učnih moči je na univerzi okoli 400, dijakov pa okoli 10.000.
b Smrt najstarejšega banjaluškega meščana.
V	Banji Luki je umrl Mato Blažovič, star 101 leto. Bil je najstarejši banjaluški meščan.
b 19.990 besed na dopisnici. V tekmovanju v drobni pisavi na poštni dopisnici je dosegel nov rekord trgovec Mijo Mličkovič. Na običajni poštni dopisnici je napisal 19.990 besed, in sicer vse pesmi iz pesniške zbirke Branka Radičeviča in eno pesem z Besnega Rolanda.
pomočjo 86 skioptičnih slik. Ker pa govori predavatelj v francoščini, bo podal potrebna pojasnila o razstavi in slikah v slovenščini gospod prof. dr. J. Kotnik. S teni hočemo omogočiti obisk tudi nepoznavalcem francoskega jezika. Sicer pa bodo podobe že same zase govorile! V ponedeljek, dne 3. novembra nas pa prvič obišče znani zagrebški prof. dr. Dvorni-kovič. Predaval bo o jugoslovanski plemenski psihi.
m Dež in sneg. Po lepih solnčnih dneh preteklega tedna je v soboto popoldne nastopil čas deževja, včeraj zjutraj so pa začele naletavati prve letošnje snežinke. V mestu in okolici je sneg, ki je bil pomešan z dežjem, sproti kopnel, na Pohorju in Kozjaku pa se bo najbrže obdržal. Zaradi deževja na Tirolskem in Koroškem je tudi Drava narastla že včeraj zjutraj za 1‘50 m in narašča še dalje. Tudi Pesnica in Mura naraščata in se je bati v Pesniški dolini in v Prekmurju poplav.
m Prodaja blaga na carinarnici. Danes, v sredo 28. t. m. bo ob 9. uri dopoldne na tukajšnji glavni carinarnici licitacija raznega zaplenjenega in nedvignjenega blaga.
m Ceneno meso. V četrtek, dne 29. t. m. s« bo na stojnici za oporečno meso prodalo od 7. ure zjutraj dalje 300 kg teletine po 7 Din kg. Stojnica je pri mestni klavnici.
m Iz sejma za živino. Na včerajšnji sejm za živino je bilo pripeljanih 12 konj, 12 bikov, 160 volov, 341 krav in 9 telet, skupaj 534 živali. Cene so: debeli voli 1 kg žive teže 4—5-50 Din, poldebeli kg 3‘25—-3 50 Din, plemenski biki kg
2-50—3 Din, klavni biki 3—4 Din, klavne krave, debele 3—5-25 Din, plemenske 2‘50—3 Din, za klobasarje 1-50—2 Din molzne krave 2-75 do
3-25 Din, breje 2-75—3-25 Din, mlada živina 3‘25—5 Din, teleta 5—6 Din. Prodanih je bilo med drugim 37 glav tudi za izvoz v Italijo. — Mesne cene so pa bile: volovsko meso la 14 do 16, II. 10—12, meso bikov, krav in telic 6 do 8, teletina la. brez kosti 18—22, II. 6—16, svinjina 10—22 Din.
m Napaka. V včerajšnji mariborski rubriki je tiskarski škrat napravil napaki, ki ju popravljamo: V Gradcu umrli trgovec je Oton Kuhar, g. dr. Kovačič pa ni namestnik kandidata g. dr. Vauhnika, ampak le drugi govornik na shodu.
m Nesreča v Studencih. Na Aleksandrovi cesti je včeraj zvečer 49-letni dimnikarski pomočnik Karel Arzenšek padel in si zlomil desno nogo pod kolenom. Prepeljali so ga v bolnišnico.
m Ženica pod kolesom. Na Koroški cesti se je hotela že priletna Margareta Ilarc izogniti nekemu avtomobilu, pri tem se je pa zaletela v neko kolesarko, ki jo je podrla na tla. — K sreči se je Ilarcova le neznatno potolkla, dočim je kolesarka ostala nepoškodovana.
m Nesreča viničarke. V Dobrenju je pri delu počila kost v nadlahtju desne roke 48-letni viničarki Ani Žižkovi. Zdravi se v tukajšnji bolnici.
m Pretep v Danjkovi ulici. V zasilnih barakah v Danjkovi ulici je nastal v ponedeljek zvečer prepir in pretep med železničarjem Rudolfom Orglom in ruskim delavcem Nikolajem Kravčenkom. Orgel je obdelal Kravčenka z gumijevko, slednji pa je Orgu zadal z čevljarskim kladivom 13 udarcev, tako da se bo moral nekaj časa zdraviti doma.
ni Vrnil se je. Ivan Kranjc, ki je, kakor smo poročali, pred dnevi brez sledu izginil in so mislili, da je skočil v Dravo, se je včeraj vrnil živ in zdrav iz okolice, kjer sc je zadržal.
m Aretacije. V ponedeljek je policija aretirala tri osebe: Ludvika K., ker je v pijanosti razgrajal po ulicah in dve sicer elegantni gospodični, ki pa nista mogli dokazati, s čim se preživljate.
Slovenska Bistrica
Vest, da je preminul g. Srečko Robič je iz-vala tudi v našem mestu globoko žalost in sočustvovanje s prizadeto rodbino. Pogreba se je udeležilo nekaj našega meščanstva. N. v m. p. .Rodbini pokojnega naše^ globoko sožalje.
Davica tudi v našem šolskem okraju ne prizanaša. Opažamo pa, da ima mnogo odrastlih ljudi opraviti z bolečinami v grlu, kar je gotovo posledica vremena.
Izredno dobro je uspela letošnja vinska letina, le žal, da kmetje vina ne morejo prodati po vsaj nekoliko primerni ceni. Novo vino se toči po 8 in tudi 6 Din v gostilnah, so pa tudi vinotoči, kjer točijo novo vino po 8 Din.
Poljčane
Smrtna kosa. Umrla je v visoki starosti 80 lot te dni tukajšnja rojakinja Mica B o h a k. Zadnje čase je bila že zelo slabotna, vendar je še hodila okrog. Ni je zdržalo doma in tako se je zgodilo, da jo je tudi smrt doletela pri njenih sorodnikih, kamor se je pred tednom dni odpravila. Nad 40 let je pospravljala in gospodinjila raznim tukajšnjim kaplanom, ki jih je vse preživela, končno pa je omahnila tudi žilava Mica. Pokopali so jo na tukajšnjem pokopališču v ponedeljek predpoldne. Naj v miru počiva!
Novo mesto
V	petek je položila na zagrebški univerzi farmacevtski izpit Novomeščanka gdč. Hedi G u n d e. Isti dan je napravil pri višjem sodišču v Ljubljani sodni izpit Jože Rezelj, sodni pripravnik tukajšnjega okrožnega sodišča. Čestitamo!
Mlada prijateljica tujega imetja. Pri Korbarjevih v Mali Bučni vasi so presušali obleko. Vse je bilo razbešeno za podom, domači pa v hiši. Pa je prišla mimo neka 13-letna deklica iz bližnje vasi, se ustavila in zavila za pod. Opazil jo je Korbarjev sinko, pa se dalje ni zmenil zanjo. Zvečer šele, ko so spravljali obleko in zapazili, da nekaj manjka, se je spomnil nanjo, da se je v mesto in iz mesta grede smukala za podom. In so bili skupaj.
Denarna afera mestne hranilnice v Crnomliu pride v četrtek na tukajšnjem okrožnem sodišču pred senat trojice. Obtožnica obsega nad devetdeset s strojeni pisanih strani. Zagovarjati se bo moral bivši njen tajnik J. K.
čfe tfo-ugili bsinevin
Minister Pucelj pred rudarji
Velik govor o velikem pomenu volitev — Ostra polemika s propa-gatorji abstinence
odločneje odklanjajo. Nad vse dvomljivo pa je tudi, če bj Koroščevi ljudje lioteli iti 9 Pribi-čevičem, ki je bil bivši SLS vedno trn v peta. Takšna je torej ta opozicija, ki bi hotela imeti abstinenco!
Pa še nekaj 1 Če bi prodrla opozicija, potem bi se zopet pričela stara nesoglasja in stard prepiri. Uvidevni ljudje tudi iz vodilnih vrst opozicije so meni že priznali: »Bog ne daj, da bi pričeli zopet tam, kjer smo 6. januarja nehali!«
Važnost volivne udeležbe.
Poslanci, ki jih boste izvolili, morajo imeti dovolj glasov, da bodo mogli z uspehom zagovarjati zahteve delavnega ljudstva. Čisto naravno je, da ni vseeno, če dobi poslanec več tisoč glasov ali pa le nekaj stotin. Kajti če bi dobil kateri poslanec le malo glasov, potem bodo po pravici dejali v Beogradu, da nima ta srez posebnih potreb, ker se sploh ne zanima, kdo je njegov zastopnik. Posledice take abstinence morajo zadeti zlasti hudo delavski stan, kajti bodočd parlament ne bo strankarski, temveč bo parlament gospodarskega dela. Cela vrsta zakonov, ki so najbolj potrebni ravno delovnemu narodu, bo prišla v novem parlamentu na razpravo.
Nato je govornik z močniim argumenti in iskreno občutenimi besedami opozoril vse na posledice, ki bi nastale, če bi mogli naši zunanji nasprotniki vsled neudeležbe Slovencev agitirati proti naši državi, s tem, češ da so se Slovenci izjavili proti državi.
Če bi danes še živel pokojni Radič, bi to postopanje užaljenih politikov brez dvoma ostro obsodil, kajti sam je že spozna], kako škodljiva je za narod abstinenca. Stranka, ki je za ab-stinenoo, ne služi več svojemu namenu, nima obstojne upravičenosti in zato jo je treba zavreči, kakor staro nerabno orodje. Ljudje, ki agiitirajo danes za abstinenco, preje pa 60 sodelovati v diktaturi, ti ljudje pravijo s svojim postopanjem, da imajo rajše diktaturo kakor pa parlament, v katerem odločuje narodna volja dn. v katerem sodeluje narod po svojih izvoljenih zastopnikih.
Danes ne agitiramo z obljubami, ne obljubljamo ne zvišanja plač uradništvu in delavstvu in ne znižanja davkov kmetom in drugim slojem, ker nj danes Čas za demagogijo. Kljub težki gospodarski krizi pa moremo reči, to da se nam je posrečilo obvarovati naš dinar, da je stabilen, pa čeprav so se omajali temelji finančne politike v denarno najmočnejših državah, kakor n. pr. v Angliji. A ne samo to, da je naš dinar stabilen, temveč se stalno dviga tudi njegova zlata podloga. Da pa uživa naša državna politika zaupanje tudi v tujini, je najboljši dokaz posojilo, ki smo ga pravkar dobili.
Kako je škodljiva abstinenca, dokazuje najbolj abstinenca Čehov v avstrijskem parlamentu. Vsled njih odsotnosti so mogli Nemci po svoji mili volji kovati zakone, ki so bili za Čehe vse prej ko koristni. Staročehi, ki so zakrivili to abstinenco, so vsled te svoje napake izgubili prav ves političen upliv in njih stranka je popolnoma propadla.
Podobni smo mlademu gospodarju na posestvu, ki ga šele nekaj let upravlja. Če dobro upravlja, pridno obdeluje in če varčuje, potem se mu ni bati propada. Tudi mi smo taki gospodarji in naša država je posestvo, ki je bogato na vseh mogočih zakladih. Ali vsa ta bogastva ne zadostujejo, če ne bomo tudi dobro gospodarili. In baš Slovenci bomo v bodočem parlamentu poklicani, da čim bolj skrbimo za dobro gospodarstvo. Obenem pa bomo morali ravno mi v prvi vrsti skrbeti tudi za to, da se socijalna zakonodaja izpopolni in da se bodo delavske pravice čim bolj spoštovale.
Tn zato je potrebno, da pridejo slovenski poslanci s čim večjim vplivom v parlament in da imajo čim boljšo legitimacijo.Legitimacija poslanca pa je odvisna od tega, koliko volivcev ga je izvolilo.
In zato vsi na volišče, da bo novi parlament dobro in mnogo delal.
Minister Ivan Pucelj
V nabito polni dvorani Sokolskega doma se je vršil v nedeljo velik volilni sestanek, na katerem je, burno pozdravljen od vseh, imel minister Pucelj velik govor. Med drugim je izvajal:
Kakor vam je znano sem preje pripadal slovenski kmetijski stranki in zato tudi nisem prihajal v rudarske revirje. Sedaj pa nisem več fctrankar in zastopnik sauno enega stanu, temveč širokih plasti jugoslovanskega naroda. Od nekdaj sem bil poboinik čim ožjega sodelovanja kmetov in delavcev, kajti ta dva' stanova sta jedro delavnega ljudstva.
Prišel sem, da vam razložim namen ia cilje novemberskih volitev. Nikomur nočem svojih nazorov vsiljevati, temveč vsakdo naj o njih premišlja in če jih osvoji, širi dalje med delavnim narodom, da se ta odloči in v čim večjem številu pohiti na volišče. Kajti danes jc treba odločiti, ali naj bo naša mlada država na znotraj trdila in ali so naj pravilno rešijo vsa socijalno-gospodarska vprašanja, ali pa naj vsled nezanimanja njenih državljanov propada. Vaša sijajna udeležba priča, da vi tega ne boste dopustili.
Leta 1918 smo prišli v našo mlado državo le bolj po sreči, vsled srečnega izida svetovne vojne. Zato pa tudi nismo znali prav ceniti pridobljene narodne svobode. Mesto da bi složno delali, smo pričeli ustanavljati brez števila strank, ki so se besno med seboj napadale, dokler ni medsebojna mržnja povzročila 20. junij, ko so padle krvave žrtve v parlamentu.
Ali tako ni moglo iti naprej! Zato je naš inodri in plemeniti kralj napravil temu konec dn ustvaril s 6. januarjem možnost za složno delo. Kraljev poziv je našel v najširših plasteh naroda popolen odziv in danes se zbirajo vsepovsod v gostih množicah fantje in možje, ki nočejo dopustiti, da bi propadla s težkimi žrtvami dosežena narodna svoboda. Vsi ti hočejo složno in v miru delati za izgraditev države dn njen napredek.
Abstinenca je napačna!
Pozivu za sodelovanje pa se niso odzvali nekateri politični voditelji iz strahu za svoj prestiž in za svoje stranke. Ti voditelji so izdali poziv, da se narod naj volitev ne udeleži. Toda naš narod ne bo sledil njih pozivu.
Po zadnjih zgodovinskih dogodkih od 6. januarja nisem bil jaz niti Kramer naj man je užaljena. Dr. Korošec, ki je bil polnih 20 mesecev v vladi diktature, pa poziva sedaj k abstinenci, Češ, da ni sedaj svobode. Ko je šel v vlado, ni vprašal stranke, če sme v vlado diktature, sedaj pa, ko gre za to, da se iz diktature preide v normalno parlamentarno življenje, pa poživlja dr. Korošec k abstinenci. Ko je nastopil zgodovinski 6. januar, je dr. Korošec svečano izjavil svojim pristašem, da zahtevajo višji državni interesi razpust tudi SLS. Danes pa, ko zahtevajo isti državni interesi njegovo sodelovanje, pa noče g. Korošec o tem nič slišati. A ne samo dr. Korošec, tudi drugi gospodje od bivše SLS so sodelovali v diktaturi. Tako je bil imenovan po 6. januarju dr. Natlačen za komisarja ljubljanske oblastne skupščine, in dr. Leskovar za komisarja mariborske. V Čem eo torej upravičeni ti njih veliki pomisleki zaradi svobode?
Notranja neenotna opozicija razpada
Dne 8. novembra bo narod z vso jasnostjo izjavil, da hoče aktivno sodelovati pri reševanju vseh važnih gospodarskih in sooijalnih vprašanj. Opozicija pa računa in si obeta, da se bodo vsi glasovi, katere vlada pri teh volitvah ne bi dobila, zapisali njej v dobro (Vzkliki: oho!) in zlasti se veseli na učinek v tujini, ker upa, da bo potem morala priti opozicija na krmilo. Ti računi pa so do temelja zgrešeni Ne samo, da ni opozicija v svojih smernicah fin ciljih enotna, temveč je tudi duhovno popolnoma razstrojena in so se vsled tega v zadnjem času mnogi njeni ugledni prvaki ločili od nje ter kandidirajo na vladni listi. Spoznali so pač popolno neresnost in slabost opozicije, ki je zato v razpadu. A drugače tudi biti ne more. Vodja srbske opozicije Aca Stojanovič hoče veliko Srbijo, ki jo Mačkovi pristaši kar naj-
;;y y-'^%
t
Anton Cerer, kandidat v kamniškem srezu.
Razširjajte Jugoslovana!
Načrt ljubljanske policije za preprečen je velikih
vlomov
Z alarmno napravo, katere centr bi bili vlomi onemogočeni
V	zadnjem času sta bila izvršena v Ljubljani dva drzna velika vloma, in to v Obrtno banko in v blagajno Stavbne družbe d. d. Včeraj so pa drzni vlomilci pri belem dnevu izpraznili blagajno v Krisperjevi trgovini. na Mestnem trgu. Razen tega je bilo več manjših vlomov. V vseh primerih so ostali vlomi nepojasnjeni. Policija je napela vse sile, toda vse kaže, da vlomilci, ki so si zadnje čase izbrali Ljubljano, niso domačini. Pri vlomu v Stavbno družbo so so našli vlomilsko orodje, imenovano »svinjska noga«, kakršnega uporabljajo vlomilci zlasti v Trstu. Zadnje čase so s takim orodjem poskusili svojo srečo neznani vlomilci tudi v Zagrebu. To in še mnogo drugega kaže, da pridejo vlomilci k nam čez mejo in izginjajo s plenom zopet čez mejo, preden jih doleti roka pravice.
Naša, policijska oblast kljub vsej čuječnosti in vedni pripravljenosti takih vlomov seveda preprečiti ne more. Zato bo treba misliti na preventivna sredstva. Treba bo onemogočiti vlome z napravami, ki avtomatično javijo vlome in požare, ako so nameščeni na blagajnah itd. Ljubljanska policijska uprava je pripravljena, kakor nam je zatrdil upravnik dr. Kerševan, dati na razpolago policijsko osobje, avtomobil in oboroženo moštvo ter prostor za namestitev centrale za take alarmne aparate.
Aparati so električni in se nameste tako, da so nevidni in vlomilec niti ne sluti, da je centrala na policiji opozorjena, bržko se dotakne blagajne. Četudi vlomilec prereže električne vodne naprave, kličejo alarmni aparati v centrali še s podvojeno silo. Ljubljanska policijska uprava seveda nima kreditov za napeljavo take centrale in alarmnih aparatov. Poslala pa je že okrožnice raznim zavodom, naj bi našli interesente za te varnostne naprave. Interesenti bi bili predvsem večji podjetniki, banke, javni uradi z velikimi blagajnami, pa tudi zasebniki itd. Prizadete so tudi zavarovalnice, ki morajo
3 postajališča za avtobuse na Vse svete
Zaradi varnosti samo enosmerni vozni promet
Ljubljana, 27. oktobra. Doslej so avtobusi za Vse svete vozili na pokopališča samo z enega mesta, t. j. z Marijinega trga. Ta način vožnje je bil skrajno nevaren za prebivalstvo. Tudi gneča ob avtobusih je bila nevarna in neprijetna za potnike. Zato so oblasti določile za avtobuse, ki bodo vozili na pokopališče za Vse svete,tri postajališča. Avtobusi bodo vozili samo v eni smeri, se na postajališčih torej ne bodo obračali. Obračanje je najbolj nevarno za osebno varnost potnikov. Vozili bodo tudi po več ulicah, kakor je razvidno iz sledečega novega voznega reda za avtobuse. Občinstvo pa opozarjamo, naj bo na cestah obzirno in naj vpošteva izredno živahen avtobusni promet ter naj se strogo drži vseh cestno-policijskih predpisov.
Ob priliki praznika Vseh svetnikov odreja uprava policije "sporazumno z mestnim načelstvom, da se vrši na pokopališče k Sv. Križu 31. oktobra ter 1. in 2. novembra t. 1. izključno enosmerni vozni promet, in sicer je dovoz na pokopališče dovoljen samo po Šmartinski cesti, odvoz pa samo po Savski in Linhartovi ulici ter Dunajski cesti. Ker bo v teh dneh obratovalo na tej progi večje število avtobusov, se zaradi prometne varnosti in v interesu občinstva odreja dogovorno z mestnim načelstvom za avtobuse sledeča postajališča:
1. postajališče (v obratu 5 do 6 voz) Dalmatinova ulica desna smer proti Miklošičevi cesti Zadnji voz sme stati pri vhodu na dvorišče skladišča tvrdke Schneider Verovšek. Za ta vozila velja kot dovoz na pokopališče sledeča pot: Dalmatinova - Kolodvorska - Komenskega - Vidovdanska - Jegličeva - Šmartinska - Savska -Med hmeljniki - pokopališče. Odvoz: pokopališče - Savska - Linhartova - Dunajska - Dalmatinova.
2. Postajališče (v obratu o do 6 voz) Marijin trg, desna stran, prvi voz stoji pri lekarni Sušnik. Dovoz na pokopališče: Miklošičeva - Dalmatinova - Kolodvorska - Komenskega - Vidovdanska - Vrhovčeva - Jegličeva - Šmartinska Savska - Med hmeljniki - pokopališče. Odvoz: Pokopališče - Savska - Linhartova - Dunajska -Prešernova - Marijin trg
3. Postajališče (v obratu 5 do '5 voz' Krekov trg. Vozovi stoje na trgu pred Mestnim domom Dovoz na pokopališče: Krekov trg - Kopitarjeva - Resljeva - Komenskega - Vidovdanska -Vrhovčeva - Šmartinska - Savska - Med hmeljniki - pokopališče. — Odvoz: Pokopališče -Savska - Linhartova - Dunajska - Prešernova -Marijin trg - Stritarjeva - Pred škofijo - Mestni dom.
Občinstvo, posebno starše z otroci opozarjamo, naj se držijo desne strani ceste, da se izognejo nezgodam in ne ovirajo po nepotrebnem prO' meta.
ala bi bila na policijski upravi, — Interesenti naj se javijo!
sedaj izplačevati velike zavarovalnine za izvršene vlome. Uprava ljubljanske policije prosi zato vse interesente, naj pošljejo svoje prijave, ki niso obvezne, da se v načelu strinjajo s tem predlogom in so pripravljeni sodelovati pri tej akciji za povečanje imovinske varnosti. Ako se bo oglasilo dovolj interesentov, bo policijska uprava poskrbela za načrte in proračun ter za napeljavo alarmnih aparatov. Stroški za vzdrževanje naprave so malenkostni. Interesenti naj tudi upoštevajo, da bi si znižali drugi stroški, kakor za čuvaje, razsvetljavo itd., če bi imeli v hiši te aparate, ki so v mnogih mestih v Evropi že v porabi in so se z velikim uspehom obnesli.
Aparat, ki je nameščen na pr. na blagajni, alarmira v centrali parmanentno čuječega stražnika. Ta pošlje na kraj, kjer se je vlom izvršil, takoj avtomobil z oboroženim moštvom, ki obkoli hišo in prime vlomilca. Aparat pa javi tudi takoj požar, tako da so z njegovo pomočjo onemogočene tudi požarne katastrofe.
Drzen vlom pri belem dnevu v Krisperjevo trgovino v Ljubljani
Ljubljana, 27. oktobra.
Danes med opoldanskim odmorom je bile vlomljeno v trgovino Krisper v Ribji ulici. Neznani vlomilci so odprli s silo izložbeno okno ter razbili šipo, da so mogli v trgovino. Z dletom so odprli oba predala blagajne in pobrali iz obeh 9000 Din v bankovcih in drobižu. I’o izvršenem delu so nemoteno zapustili trgovino, ne da bi si prilastili drugega blaga. Na licu mesta ho pustili vlomilno orodje, med katerim je bila odlomljena pila, dva velika močna žeblja, vetrili, na nevaden način upognjena železna kljuka ter dleto. Policija je uvedla preiskavo.
Kulukarji v kamniškem srezu se postavijo...
V	nobenem srezu naše banovine se v letošnjem letu ni s kulukom napravilo toliko kot v kamniškem Zanemarjene in po avtomobilskem in avtobusnem prometu razdrapane ceste se danes obnavljajo in popravljajo na vseh koncih našega sreza. Večina teh del se vrši s kulukom. Proti kuluku so se že ob njegovi uvedbi pojavili najrazličnejši pomisleki in čeprav je za naše razmere res neprimeren, je vendar samo njegova zasluga, da so se ceste v kamniškem srezu v letošnjem letu toliko izboljšale. V Tuhinjski dolini so kulukarji na mnogih krajih razširili ln popravili ceste, tako zlasti v šmart nem in v Zgornjem Tuhinju. Na cesti Kamnik —Stahovica so kulukarji pri »Blekarju« prelo-
žili cesto v dolžini 100 metrov in pomagali pri gradnji novega betonskega mosta. Na Rodici pri Domžalah so razširili cesto, v Radomljah pa popravljajo sedaj cesto in most čez Bistrico, katerega je voda v zadnji poplavi močno poškodovala. Cesto od Trzina do Mengša bodo ša v letošnjem letu znatno razširili in omilili ovinke. Pa tudi kamniški kulukarji se lahko postavijo. Poleti so pomagali cestnemu odboru v posipanju cest, pred štirinajstimi dnevi pa so pričeli velika regulacijska dela na koncu Grabna. Tu so podrli prvi objekt tovarne »Vesna«, kjer bodo sedaj izpeljali novi del ceste proti kapelici sv. Barbare. S tem bosta odrezana dva nevarna ovinka. Vsa ta dela vrše kamniški kulukarji, le žal, da so morali sedaj radi volitev prekiniti kuluk.
Lepa proslava Ljudske univerze v Celju
V	ponedeljek zvečer se je na Ljudskem vseučilišču vršila lepa proslava, ko sta predavala predsednik sarajevske »Prosvete« g. dr. Sava Ljubibratič ter nje tajnik g. Vasilije Grdjič. Predsednik Ljudskega vseučilišča g. vladni svetnik Lilek je ob burnem ploskanju številnega občinstva predstavil gosta, nakar je g. Ljubibratič slavil zasluge g. vladnega svetnika Li-leka, katerega učenca sta bila on ter g. Grdjič in ki je za časa svojega službovanja v Bosni neustrašeno vzgajal poverjeno mu mladino v jugoslovanskem duhu. V znak priznanja mu je izročil krasno diplomo častnega članstva sarajevske »Prosvete«. Nato je podpredsednik celjskega Ljudskega vseučilišča g. Cilenšek izročil g. vladnemu svetniku Lileku diplomo častnega članstva celjskega Ljudskega vseučilišča. Diploma je delo g. strokovnega učitelja Grašerja. Ginjen se je zahvalil vladni svetnik g. Lilek za diplomo in za čestitke.
G. Grdjič je nato predaval o nastanku in pomenu sarajevske »Prosvete«, ki ni bila društvo, kakor druga prosvetna društva, temveč močno narodno gibanje, v katerem so se zbirali vsi, ki so delovali za odcepitev Bosne in Hercegovine ter za ustanovitev velike Jugoslavije.
Pragersko
Pasji zapor. Ker se je pojavila med psi steklina, je oblast odredila v vaseh Črešnjevec, Vrhloga in Pretroš najstrožji pasji zapor.
Gostilničarjem! Gostilničarji se ponovno opozarjajo, da se dne 7. in 8. novembra, ob času volitev v narodno skupščino, ne bodo smele točiti nobene alkoholne pijače.
Preselitev. Iz Spodnje Poljskave se je na Pragersko preselila babica ga. Katarina Senekovičeva.
Ceneno meso. V soboto in nedeljo se bo pri g. Kobanu prodajalo prvovrstno volovsko meso po 10 Din za kg, pri g. Sagadinu pa srnina po 11 Din kg..
Jesenice
»Jugoslovana« dobite na Jesenicah v treh trafikah, in sicer v postajni g. Nikolavčiča Antona, v trafiki gdč. Mici Mesarjeve na Gosposvetski cesti in v trafiki gdč. Ane Klinarjeve na Cankarjevi cesti. Kupujte ta dnevnik, ki je najcenejši v Dravski banovini, saj stane ob nedeljah in praznikih ter ob delavnikih samo 1 Din.
Dozidava. Čevljarski mojster in posestnik na Jesenicah Fran Rabič dozidava svoji hiši ob Prešernovi cesti nov objekt, s čimer bo dosedanja hiša razširjena.
Živilski trg v zadnji tržnih dneh je bil zopet zelo obilno založen in tudi dobro obiskan. Sploh se lepo razvija.
Tudi ua Jesenicah živimo v znamenju volitev. Čuti je živahne volilne debate, debate o volitvah, njihovemu velikemu pomenu in obliki, o kandidatih, seveda specielno naših, ki sta g. Mohorič, gen. taj. TOI in g. Ažman, posestnik in župan v Lescah.
Strahotne številke
Gospodarska kriza in gospodarski patriotizem
V	južnih predelih naše države se s širokogrudno in izdelano organizacijo propagira nakup domačega blaga s strani kupujočega občinstva. Mi smo v našem listu opetovano poživljali našo javnost na ogromno važnost take propagande iin že pred letom dni sprožiti misel, naj se tudi pri nas že enkrat prične misliti na gospodarsko zaščito domačega blaga 3 strani konsumentov. Naši apeli niso našli razumevanja v ožji domovini, s tem večjim zadoščenjem ugotavljamo, da se ta pokret širi po drugiih banovinah. Naši gospodarski in tudi drugi merodajni krogi niso smatrali tega našega apela vrednega vpcštevanja. In ravno pri nas bi morala propaganda gospodarskega patrijotiznia s podvojeno silo na delo, saj je baš naša banovina obkrožena od treh držav, ki nam stalno vsiljujejo svoje proizvode.
Tajnik banatske Zbornice za TOI g. Al. Sta-□ojlovič je v nedeljo pred velikim številom gospodarstvenikov predaval o »Gospodarski krizi«. Njegova izvajanja so velike narodno gospodarske važnosti, zato jih v izvlečku prinašamo našim Čitateljeiu.
Dvoje kril gospodarske krize
Gospodarska kriza se izraza v dveh smereh: v pomanjkanju tujih tržišč in v nazadovanju kupne sile pri domačem prebivalstvu.
Uspešno zdravilo za rešitev prvega vprašanja se doseže samo takrat: 1. ako se spoštujejo mednarodne pogodbe, 2. ako se narodi odpovedo vsakemu ravanširanju, 3. ako se uveljavi znatno in iskreno razoroženje in naposled 4. ako se, če ne aa vsem evropskem kontinentu, vsaj v Srednji Evropi v postavi močno carinsko področje, katerega bi morale sestavljati: Poljska, Češkoslovaška, Avstrija, Madjarska, Romunija in Vt»e balkanske države. Samo tako veliko področje potrošnikov s ca 150 milijoni prebivalstva bi zamoglo zasigurati prosperiteto agrarnih kakor tudi industrijskih proizvodov v vseh državah. Na ta način bi se okrepila tuja tržišča in bi bila prva smer gospodarske krize omiljena, mogoče tudi odstranjena.
Povsem drugačno je vprašanje nazadovanja knpne sile pri domačem prebivalstvu. Vse dotlej, dokler se ne reši prva smer gospodarske krize, moramo nujno posvetiti vse svoje sile reševanju druge smeri. Bivši trgovinski minister g. Juraj Deraetrovuč, je na gospodarskem kongresu leta 1930 pred forumom gospodarskih zastopnikov vse države sprožil to vprašanje.
Naš veliki narodno gospodarski interes je, da kolikor mogoče malo našega nacijonailnega novca pošljemo v inozemstvo za razne nabavke, zato su»o primorani, da odjem našega blaga v prvi vrsti zasiguraino na domačih tržiščih. Naša dolžnost je, da pri domačem konsumentu ustvarjamo zavest, voljo in obveznost za kupovanje domačega blaga. Po današnjem stanju političnih razmer, je edina rešitev posameznih držav v tem, da prvenstveno uporabljajo domače proizvode.
Naše kupujoče ebžirrstro, ki si ni *nalo tolmačiti potrošnje domačega ali tujega blaga, je dovedlo našo državne finance v ne ravno cvetoče stauje.
Strahotne številke
Na podlagi statističnih podatlkov o naši zunanji trgovini, ki jo je sestavil glavni tajnik beograjske Zbornice za TOI, g. Svetislav Ma-rodič, predstavlja neko blago v našem uvozu ogromno svoto, ki bi lahko povsem izostala. Od leta 1922 do 1930 smo uvozili za okroglo 1050 milijonov dinarjev riža, medtem ko naš izvoz istega proizvoda znaša vsega 61 milijonov.
V	zadnjih develdh letih smo uvozili za 54 milijonov — čebule, UvoziLi pa smo jo jedva za 37 milijonov. V 1. 1924 smo uvozili krompirja za 3 millj., izvozili pa za 17 mi ti j. V 1. 1929 snjp krompirja uvozili za 86 mllij. medtem ko smo ga izvozili za — 1 millj. Graha, sočivlja in sl. smo uvozili v devetih letih za preko 34 milij. izvozili pa ja jedva 4 milij. Uvoz citron nas stane v 9 letih 120 milij., oranže in mandarini polnih 183 milij. dinarjev. Repnega, makovega i. dr. semena smo uvozih za 124 milij., izvozili pa nismo ničesar. Sezamovega semena smo uvozili za 94 millj., tudi tega nismo skoro nič izvozili. Za laneno seme smo plačali 120 milij. Svinjske masti smo uvozili za ca 32G milijonov, medtem ko smo jo izvozili za borih 71 milijonov dinarjev. Loja smo uvozili za 274 milijonov, izvozili pa za 1 milijon. Živinskih črev tudi v zadnjem času več uvozimo, kakor pa izvozimo. Za olje iz bukovega žira, maka, solnč-nice in za ostala olja smo plačali 270 milijonov, izvozili pa smo tega blaga komaj za 31 milijonov. Za laneno olje smo plačali inozemstvu 65-5 milij., izvozili pa smo ga za cel milijon in pol. Če k temu dodamo zgodnjo povrtnino, vosek, volno, razne kože in krzna, prašiče, pridemo do zaključka, da smo za proizvode, ki bi jih brez nadaljnega lahko producirali doma, plačali v teku 9 let inozemstvu nič manj kakor 5,252-5 milijonov dinarjev. To je denar, ki bi lahko vstal v našem narodnem žepu, pa je moral radi zavestne ali nezavestne krivde konsumentov (mi bi rekli tudi trgovcev! op. ur.) v tujino Kaj vse b>i moglo naše gospodarstvo ustvariti 8 to ogromno vsoto denarja!
Z največjiimi napori se mučimo s prodajo naše pšenice, kljub temu, da je izvrstne kakovosti Angleži, Nemci in drugi narodi združeno pobi
fljo ceno naši pšenici in nam ponujajo borih 50—60 dinarjev za ICO kg. Kaj pa mi delamo? Mi kupujemo ameriško mast, angleško blago po 300—400 dinarjev meter, nemške stroje in češko platno in posodo po visokih cenah.
Med tem ko Angleži uvažajo v našo državo blaga za 411 milijonov, izvažamo ml v Anglijo komaj nekaj preko 100 railij. našega blaga. V skoro istem razmerju se nahajamo s Češkoslovaško. Mi izvažamo v to državo za ca 550 milij. dinarjev naših pridelkov, oni pa nam naterajo blaga za preko 1,225 milij. dinarjev.
Deset milijard zapravljenih
Če vsem tem strahovitim številkam dodamo letno še nekoliko stotin milijonov, ki jih puščajo naši ljudje v inozemskih kopališčih in letoviščih, potem se nam zablišči nasproti goro-stasna številka okroglo desetih milijard dinarjev, ki smo Jih v teku zadnjih 10 let mi sami, to se pravi ne država, pač pa njeni državljani povsem lahkomiselno razmetali v inozemstvo. Ta denar danes krvavo potrebujemo. Kaj bi mi lahko vse storili s to ogromno vsoto. Koliko stotin km železnic, cest, koliko trgovskih ladij in drugih javnih naprav bi lahko vpostavili s tem denarjem.
Na pripombo, ki hi se mogoče postavila, češ da ni lahkomiselnost, če poletni odmor preživimo v inozemstvu, saj tudi tujci prihajajo k nam na letovanje, se mora odgovoriti, da tujci ne prihajajo k nam v takem številu, kakor po-sečamo mi tuja kopališča in letovišča. Po publikaciji dr. A. Borniana »Die Lehre iiber Frem-denverkehr« dobivajo posamezne države v postavki tujski promet sledeče dohodke: Francija 20 milijard dinarjev, Italija 8 milijard dinar-
Borzna poročila
dne 27. oktobra 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 27. oktobra. Amsterdam 2267'18 do 2274-02, Bruselj 783-18—785-55, Curih 1098-45—1101-75, London 215-71—223-21, New-york kabel 5603-33—5620-33, Newyork 5592‘33 do 5609-33, Pariz 220-72-221-38, Praga 165-86 do 166-3«, Trst 287-97—293-97.
Zagreb, 27. oktobra. Amsterdam 2267-18 do 2274-02, Bruselj 783-19—785-55, London 215-71 do 216-53, Milan 287‘97—288‘87, Newyork kabel 5603-33—5620-33, Newyork 5592-33—5609-33, Pariz 220-72—221-38, Praga 165-86—166-36, Zil-rich 1098-45—1101-75.
Beograd, 27. oktobra. Amsterdam 2267 do 2274, Berlin 1321-50-134850, Dunaj 753-777, Bruselj 783-19-785-5S, Curih 1098-46-1101-75, Newvork 5592-33-5609-33, London 215-97 do 293-97, Milan 287-97—293-38, Pariz 220-72 do 221-38, Praga 165-86—166-31».
Curih, 27. okt. Beograd 9'05, Pariz 20-0925, London 19'96, Newyork 510-12, Bruselj 71'25, Milan 26-3250, Madrid 45-45, Amsterdam 206-50, Berlin 119"25, Dunaj — •—, Stockholm 113-50, Oslo 110, Kopenhagen 110, Sofija 3'70, Praga 15*10, Varšava 57-17, Budimpešta 90-0250, Atene 6-50, Carigrad 2'36, Bukarešta 3'04, Helsingfors 10-40. \
Vrednostni papirji Ljubljana, 27. oktobra. Drž. papirji: 7% Bler 59, 8% Bler 68. — Bank e: Celjska pos. 150, Kred. zav. 195. — Industrija: Stavbna 40, Ruše 125.
Zagreb, 27. oktobra. Drž. papirji: 7% inv. pos. 65—67, vojna škoda ar. 290—295 (294), kasa 290-295 (291-295), dec. 295-298 (298 do 300), 4% agr. obv. —•—, 7% Bler ar. in kasa 58—65, 8% Bler ar. in kasa 63—69, 7% pos. hipot. b. 63—67, 6% beglučke obv. 43—44 (43).
—	Delnice denarnih zavodov in industrijskih podjetih do nadaljnega ne notirajo.
Žitna tržišča Novi Sad, 27. oktobra. Pšenica: sremska 78kg 1% 225 zaklj. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: stalna. Promet: 29 vagonov.
Soinbor, 27. oktobra. Radi praznika tukajšnja borza ni poslovala.
Budimpešta, 27. oktobra. Tendenca: slabša. Promet: sreden. — Pšenica: dec. 10-78—10-84 (10-76), marc 11-83-11-90 (11-86—11-88). - Rž: dec. 11-55-11-60 (11-53-11-55), marc 12-58 do
12-67 (12-55—12-57). — Koruza: maj 13-16 do
13-30 (1319—13*21).
Ljubljansko lesno tržišče Tendenca slaba, promet: 1 vagon oglja, 1 vagon bukovih plohov.
jev, Nemčija 4 milijarde, Švica 4 milijarde, Avstrija 2-5 milijarde, Češkoslovaška 1-5 milijarde, Jugoslavija pol milijarde dinarjev.
Mi več damo v tujino, kakor prejemamo na račun tujskega prometa
Kakor razvid imo je tujski promet pri nas šele v razvoju. Leta 1926 smo prejeli od tujskega prometa 337-5 milij., dali pa smo inozemstvu 513 milij. Leta 1927 je bilo stanje nekoliko bolje. Prejeli smo 405 milij., dali pa smo 500 milijonov.
Švica prejema na vsakega prebivalca letno po 1250 dinarjev, kar skoro zadostuje za osigu-rauje državnega gospodarstva. Poleg tega Švicar ne potuje v inozemstvo. Po publikaciji dr. A. Bormana vsi narodi, ki posedujejo ugodne tujskoprometne točke, ne potujejo v inozemstvo. Mi pa, ki imamo doma prav vse, karkoili si želimo, razmetujemo naš denar po inozemstvu.
Vsa 'ta dejstva nam dokazujejo, da ni vseeno, ali kupujemo domače ali tuje blago in ali ostaja naš denar v tuzemstvu, ali ga pošiljamo lahkomiselno preko državnih meja.
Če pa je temu tako in če ta dejstva vpošte-vajo prav vsi narodi, potem je povsem jasno, da se tudi mi ne moremo držati drugačnih načel, pač pa da do ustvarjenja onega velikega konsumnega področja vse, ali vsaj nekaterih predelov Evrope negujemo domačo potrošnjo publiko s krilatico: »Svoji k svojim!«
V	interesn napredka narodnega gospodarstva je potrebno vršiti kar največjo propagando za čim večjo potrošnjo domačega blaga in z* posečanje samo domačih kopališč in letovišč.
Studio
Ljubljana, sreda, 28. oktobra. 17.30 Salonski kvintet. 18.30 Gregorič Jože:	Kmetski	upori,
III.	del. 19.00 Dr Nikola Preobrazenskij: Ruščina. 19.30 Literarna ura: N. Velikonja: Otroci (S. Sker). 20.00 Glasbeno predavanje, dr. A. Dolinar. 20.30 Večer ruske glasbo (pojejo ga. Štefanija Vukova, sopran, Vladimir Semjonovič Žoltenko, tenor. De Make, bariton, pri klavirju Josip Grbec). 21.15 Salosnki kvintet. 22.00 Čas in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, sreda, 28. oktobra. 10.00 Šolski radio. 10.30 Plošče. 12.05 Radio orkester. 13.30 Poročila. 16.00 Plošče. 17.00 Češke narodne pe srni. 17.30 Radio orkester. 19.30 Predavanje.
20.00	Praga. 22.00 Novice in šport.
Zagreb, sreda, 28. oktobra. 12.20 Kuhinja.
12.30	Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Plošče. 19.35 Kulturne in društvene vesti. 20.00 Praga. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Kino .
Praga, sreda, 28. t'.tohra. 19.00 Uvod k slavnostnemu večeru. 19.50 Recitacije. 20.00 Prenos koncerta iz Smetanove dvorane.
Ljubljana, četrtek, 29. oktobra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza.
17.30 Salonski kvintet. 18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. 19.00 Dr. Anton Bajec: Itali-janščinai 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbo-krvašči-na. 20.00 Prenos opere iz Zagreba — Gotovac: Morana. 23.00 Čas, poročila, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, četertek, 29. oktobra. 11.05 Plošče.
12.05 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.
17.00	Narodne melodije, harmonika in violina.
17.30 Jazz. 20.00 Medicinsko predavanje. 20.30 Sonat m večer. 21.15 Ljubljana. 22.30 Novice in šport. 22.50 Radio orkester.
Zagreb, četrtek, 29. oktobra. 12.20 Kuhinja.
12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Balalajke.
19.05 Kulturne in društvene vesti. 20.00 >Mo-nairna«, opera.
Praga, četrtek, 29. oktobra. 11.00 Plošče. 12.35 Brno. 14.10 Plošče. 15.00 Bratislava. 17.20 Brno. 19.20 Pesmi. 19.45 Brno. 21.00 Bratislava.
Brez tretjega
(K nocojšnji premijeri.)
Nocoj se bo v drami vršila premijera »Brez tretjega«, drame v treh dejanjih znanega in uglednega hrvatskega književnika Milana Be-goviča. Drama je ob svoji krstni predstavi v Zagrebu, kjer sta edini osebi predstavila Podgorska in Dujšin, doživela zelo lep uspeh in upamo, da bo dosegla tudi v Ljubljani, kjer bosta v režiji prof. šesta podala stvar gdč. Danilova in Levar.
Brez tretjega je tragedija dveh duš, ki jima je srečo zmandrala in zmrvila svetovna vojna. On, ki je na dan poroke moral od svoje žene na fronto, se po osmih letih vrne. Ona ga je čakala, čista in njegova, kakor je bila ob uri slovesa. Toda v njem je strašna bojazen za teh osem let, v njem je vzkalil sum, da ga je izdala, in ob raznih drobnih rečeh se ta sum razrase do obtožbe. Ljubezen, ko jo je tako plaho čuvala do svidenja, v mukah ln ponižanju hipoma obupa, revolver je njen silobran.
Drama je notranje tako silna, da mora človeka vsega osvojiti.
Premijeri bo prisostvoval tudi avtor.
Pe
€1 sistema
Lu iz
1605
in emajlirane napisne, nad-pisne table vseh velikosti —
Pasje znamke Najsolidnejši izdelki in najnižje cene le pri
tfvrdlti Golob Al ojz
Ljubljana, Puharjeva ulica 5
Nogavice, rokavice, volna in bombaž
najconeje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG
Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
OglaSujtfe v »Jugoslovanu I«
vseh vrst izdeluje, vse uniforniske potrebščine in dežne plašče v zalogi Simon Klima nek, Ljubljana, šelen-burgova ul. 6.	2198
Vreče 1758
nakup in prodaja Alojz Grebenc Ljubljana, Danajska cesta 36
VIII št. 21400-31—156.
itazgl&s
Volitve narodnih poslancev
Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko dobo se vrše v nedeljo, dne 8. novembra 1931 po predpisih zakona z dne 10. septembra 1931, Sl. 1. št. 352-55.
Državni odbor je določil za mestno občino ljubljansko 26 volišč in sicer:
Volišče:	Poslopje:
I. II. državna realna gimnazija na Poljanah,
II. II. državna realna gimnazija na Poljanah. IH. Mestni dom,
IV. Šentjakobska dekliška osnovna šola,
V. Deška osnovna šola na Prulah,
VI. Gostilna Cešnovar, Dolenjska cesta 3,
VII. Vojaško strelišče, Dolenjska cesta 15,
Vlil. Otroški vrtec, Cerkvena ulica 21,
IX. Tehniška srednja šola, Aškerčeva cesta 9,
X. Deška osnovna šola, Cojzova cesta,
XI. I. drž. realna gimnazija, Vegova ulica,
XII. Zenska realna gimnazija, Bleiweisova cesta 23,
XIII. Državna klasična gimnazija, Tomanova ulica,
XIV. Sodišče,
XV. Moško učiteljišče, Resljeva cesta,
XVI. Deška osnovna šola, Komenskega ulica 19,
XVH. Mestno zavetišče, Japljeva ulica 2,
XVIII. Mestno zavetišče, Japljeva ulica 2,
XIX. Sodišče,
XX. »Koutny«, Vodovodna cesta 2,
XXI. šišenska deška osnovna šola,
XXII. Šišenska deška osnovna šola,
XXIII. Šišenska dekliška osnovna šola, XXXV. Šišenska dekliška osnovna šola,
XXV. Zensko učiteljišče, Resljeva cesta,
XXVI, Zensko učiteljišče, Resljeva cesta.
Volilci so razdeljeni na posamezna volišča po
svojem bivališča, kakor je razvidno iz razglasa o volitvah narodnih poslancev, ki je nabit po mestu.
Državni in javni samoupravni uslužbenci, ki
so vpisani v ljubljanski volilni imenik, a ne stanujejo v Ljubljani, volijo na ženskem učiteljišču na Resljevi cesti in sicer: oni z začetnico rodbin, imena A do L na
XXV. volišču in oni z začetnico rodbin, imena M do Z na
XXVI. volišču.
Glasovanje pri volitvah narodnih poslancev
je javno in ustno.
Vsak volilec sme glasovati samo enkrat, samo osebno, samo na volišču, kjer je vpisan v stalni volilni imenik in samo za potrjeno državno kandidatno listo.
Nihče ne sme stopiti na volišče z orožjem ali pa z orodjem, porabnim za boj, razen, kadar pozove predsednik volilnega odbora oboroženo pomoč, da vzdržuje red na volišču.
Niti državni niti samoupravni uslužbenci, ki nosijo po službenih predpisih orožje, ne smejo priti na volišče z orožjem, da izvrže svojo voltlno pravico.
Vsak volilec mora, ko vstopi v glasovalno sobo, preden glasuje, povedati glasno, da ga slišijo vsi člani volilnega odbora, svoje rodbinsko in rojstno ime, poklic in stanovanje. Volilca, ki ga nihče v volilnem odboru ne pozna, in ki na zahtevo odbora o svoji istovetnosti ne predloži dokazil, ki bi bila po presoji odbora zadostna, volilni odbor ne sme pripustiti h glasovanju.
Volilec glasuje za listo javno s tem, da Imenuje njenega nosilca in mestnega kandidata.
Ko je volilec oddal glas, mora oditi z volišča.
Glasovanje traja nepretrgoma ves dan od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer.
Kdor je iz kateregakoli razloga na nejasnem, na katerem volišču glasuje, dobi lahko pojasnilo v domovinskem uradu mestnega načelstva ljubljanskega. Mestni trg št. 2, II. nadstropje, soba št. 46, vsak dan med 9. in 12. uro, na dan volitev pa od	7.	ure zjutraj	do	6.	ure
zvečer.
Na dan volitev, na dan pred volitvami in na dan po volitvah je prepovedano točiti ali kakorkoli dajati alkoholne pijače.
Kdor zoper predpis toči ali kakorkoli daje alkoholne pijače, se kaznuje z zaporom od 15 dni do 6 mesecev	in	v denarju	od	100	do
500 Din.
Nadalje določa zakon o volitvah narodnih poslancev stroge kazni	za onega:
a) ki z nasiljem	ali	s pretnjami	odvrne	dr-
žavljana, da ne uporabi svoje volilne pravice;
b) bi da ali obeta volilcu darila, ali mu ponudi ali obeta mesto v Javni ali zasebni službi, da ga zavede, da za izvest no kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, ali ki kot volilec sprejme darilo, ali pa si ga da obljubiti;
c> ki da sredstva ali pa pomaga, da se izvrši eno izmed dejanj pod a) ali b);
č) ki glasuje več kot enkrat pri istih volitvah;
d) ki glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega In pod njegovim imenom;
e) ki se vede pri glasovanju nedostojno ali po glasovanju kljub opominu predsednika volilnega odbora ne odide z volišča;
f) ki pride na volišče, pa ni vpisan v stalni volilni imenik, če ne odide kljub opominu pr) stojnih oseb;
g) ki razžali ali dejansko napade volilni odbor ali kateregakoli njegovega člana;
h) ki pride na volišče z orožjem ali z orodjem, porabnim za boj, razen, če je poklican aa vzdrževanje reda ali za straženje volišča;
i) ki na volišču zaradi agitacije raznaša neresnične vesti ali razširja slike, lepake in dr»* ga sredstva za agitacijo:
J) ki bi z vpitjem ali pretnjami oviral volilni odbor alt poedine volilce pri njihovem delu;
k) ki namenoma pokvari, uniči ali odnese katerokoli listino o volitvah ali katerikoli predmet, ki služi za volitve, ali ki izpremeni število glasov, oddanih za poedine kandidatne liste, ali ki to samo poizkusi.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 27. oktobra 1931,
Sreda', 28. oklobra 1S31.
TUCT ~iTT 11'	IH	III—IP | l	-
JUGOSLOVAN
 ju., jmmWlU.*.tzz.	r.m
Stran 7
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Drama
Začetek ob 20. uri zvečer Sreda, 28. oktobra: Brez tretjega. Red D. Pre-mijera.
četrtek, 29. oktobra: Kralj na Betajnovi. Red A. Petek, 30. oktobra: Zaprto.
Opera
Začetek ob 20. uri zvečer.
Breda, 28. oktobra: Vijolica z Montmartra, opereta. Red E.
Četrtek, 29. oktobra: Zaprto Petek, 30. oktobra: Zaprto.
Repertoar narodnega gledališča v Mariboru
Začetek ob 20. uri.
Sreda, 28. oktobra: Zaprto.
Četrtek, 29. oktobra: »Mayerling«. Ab. A.
Petek, 30. oktobra: Zaprto.
Bobota, 31. oktobra: »Zemlja smehljaja«. Ab. B. Nedelja, 1. oktobra: »Cirkuška princesa«. Prvič v sezoni.
»Cirkuška princesa«, ognjevita in zabavna Kalmanova opereta, ki je bila najboljša operetna uprizoritev lanske sezone, se bo ponovila tudi v letošnji sezoni. Prva letošnja uprizoritev bo že to nedeljo, na praznik Vseh svetih ob 20. uri.
Iz gledališča. V četrtek, 29. oktobra se bo ponovila zgodovinska drama »Mayerling«, ki je pri vseh svojih dosedanjih vprizoritvah privabljala izredno mnogo občinstva. — »Zemlja smehljaja«, Leharjeva divna opereta, ki so bile doslej vse njene predstave razprodane, se bo ponovila soboto, 31. t. m. za ab. B.
Sperf
Futbal u Sloveniji
Pod gornjim naslovom je priobčil ljubljanski dopisnik beogradske »Politike« g. čulafič v včerajšnji številki daljši članek o ljubljanskem nogometu.
Najpreje konstatira dopisnik, da slovenski nogomet ni dorasel onemu iz Beograda, Zagreba, Splita in Sarajeva. Dokaz temu je, da sta se oba ljubljanska kluba plasirala v državnem prvenstvu na zadnjih mestih. V članku stoji nadalje, da so drugače Slovenci na vseh ostalih športnih poljih pokazali izredno lepe rezultate, edino nogomet je stal vedno na stopnji drugorazredne kvalitete. Dopisnik se vprašuje, kaj da je vzrok temu — da-li nezadosten trening, slaba šola ali preredka srečanja z boljšimi nasprotniki?
Odgovarja, da je vsakega malo, največ pa dolg odmor, ki traja skoro pol leta. Od oktobra do maja vživajo nogometaši — ako niso slučajno aktivni zimski športniki — lavorike, katere so si nabrali tekom sezone. Dopisnik nadaljuje, da sta v podsaveznem prvenstvu še vedno najmočnejša oba ljubljanska vodilna kluba, da pa morata skrajšati zimski odmor, ako hočeta doseči višino boljših klubov v državi. Igralni materijal je dober. Tekom poletne sezone se je opazilo, da so bili klubi tem boljši, čim več so igrali. In ravno, ko so v najboljši iormi, se prične odmor.
G. čulafič ima v marsičem prav. Vidi se, da je članek napisan v namenu, da zboljša naš nogometni razred. Zdi se pa, da člankar ni zadostno informiran o naših razmerah. Tako Ilirija in Primorje se trudita, da bi pridobila za gostovanje boljše klube. Večina takih pogajanj je ostala negativna: ali so klubi zahtevah tako odškodnino, da je v Ljubljani pod nobenim pogojem ne moremo plačati, če nočemo tvegati visoke izgube ali pa Je bil ponuden termin, ki ne odgovarja. Jasno je, da se klubu, ki se ofe-rira za konec meseca, ne more toliko plačati kot v začetku meseca, ker je treba računati na znatno manjši obisk. Poleg tega pozabi g. čulafič, da nismo v Beogradu, temveč v Sloveniji, kjer imamo ravno v tem času deževno dobo. Noben klub, ki količkaj dobro gospodari, ne bo hotel zaiti v dolgove, katere bi si nakopal radi občutnih defecitov. Za primer navajamo, da je n. pr. beogradska Jugoslavija zahtevala za gostovanje v Ljubljani 25.000 Din. Ta vsota, čeprav je dosti velika, bi bila v začetku meseca še sprejemljiva, vendar bi bila riskantna radi ne-preračunljivega vremena. So še drugi razlogi, ™rcmo }e enega- Prvenstvo nižje-razred-nih klubov je še v toku in nikakor ni v interesu živi jenskega obstoja teh klubov, da se vrše v času njihovega tekmovanja konkurenčne pri-reditve. Iz prakse vemo, da je podsavez že večkrat prepovedal tovrstne konkurenčne prireditve.
Navedli smo le nekatera dejstva — so sicer še drugi argumenti, toda že ti zadostujejo. G. čulafič predvsem pozabi, da nismo v Beogradu, temveč v Ljubljani, kjer je treba računati s povsem drugimi prilikami.
V	ostalem pa se strinjamo z g. čulafičem. Zimski odmor je na vsak način treba skrajšati. Igračem naj se da priliko, da v težjih nastopih pokažejo, česa so se priučili tekom leta.
M. Pcvaiek.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
lužbene objave
E 385/31—b.
2984
Dražbeni oklic.
Premijera v naši drami. Drevi vprizori naša drama Begovičevo trodejansko igro »Brez tretjega«. Begovič je izredno plodovit in učinkovit jugoslovanski dramatik, katerega dela se Igrajo na vseh slovanskih in drugih odrih po Evropi. Kot dramski pisatelj je izvrsten poznavalec oderskih učinkov, izredno spreten v vseh za-pletljajlh, zato moremo skoro vsakemu njegovemu delu prorokovati na odru popolen uspeh. Isto velja tudi za dramo »Brez tretjega«, katero odlikuje strnjena enotnost in Izredna dramatična napetost. To najnovejšo Begovičevo dramo igrata Mira Danilova in Levr. Režija je prof. šestova. Pri premljeri bo navzoč tudi avtor. Premijera se vrši za red D.
Dne 18. decembra 1931 ob de setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. dražba 'A nepremičnin: zidane, z opeko krite biše v Krškem št. 75, hleva, svinjaka, 9 zemljiških parcel, zemljiška knjiga k. o. Krško, vi. št. 94, zemljiška knjiga k. o. Krško, vi. št. 1115, 2 vrta.
Skupna cenilna vrednost: Din 128.444, cenilna vrednost: polovice 64.222 Din, najmanjši ponudek: Din 42.814’66.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem uaroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž beni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, dne 22. septembra 1931.
E 264/31—10.	2983
Dražbeni oklic.
Dne 3 0. decembra 1931 ob de setih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k .o. Korita, eno polovico vi. št. 126.
Cenilna vrednost: 15.882-— Din; vrednost pritikline:	235’— Din; najmanjši
ponudek: 10.588'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je .riglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na draž-bemi oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem,
dne 18. oktobra 1931.
E 492/30—26.
*
3000
Sklep.
^ V izvršilni zadevi zahtevajoče stranke Kreditnega društva mestne hranilnice v Mariboru, sedaj v likvidaciji, ki jo zastopa dr. Juvan Alojzij, advokat v Mariboru, zoper zavezano stranko Jamnik Terezijo, posestnico na Otiškemvrhu, radi 326.123 Din s prip., se dražbeni oklic z dne 29. septembra 1931, objavljen med >Službenimi objavami« dnevnika »Jugoslovana« dne 16. oktobra 1931, uradoma takole popravi: Cenilna vrednost polovice vseh nepremičnin znaša po
odbitku bremen................Din 143.209-10
cenilna vrednost polovice k nepremičninam spadajočih Pritiklin.....................Din 25.61550
skupaj . . Din 168.824-60 Z ozirom na skupno cenilno vrednost nepremičnin s pritiklino vred znaša najmanjši ponudek 112.549 Din 73 p, pod katerim se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 22. oktobra 1931.
jte Jugoslovana!
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni firmi:
1160. Sedež: Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Dan vpisa: 1. oktobra 1931.
Besedilo: Henrik Kieffer, tovarna kos, srpov, slamoreznih nožev, drugega železnega in jeklenega blaga ter nožev, Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Družba se je razdružila in stopila v likvidacijo.
Besedilo likvidacijske firme:	Henrik
Kieffer, tovarna kos, srpov, slamoreznih nožev, drugega železnega in jeklenga blaga ter nožev, Sv. Lovrenc nad Mariborom, v likvidaciji.
Ileinricli Kieffer, Sensen, Sichel und Strohmesserfabrik, Eisen- und Stahlwaren aller Art, auch Messer, Sv. Lovrenc nad Mariborom, in Liquidation.
Likvidatorja: dosedanja družabnica Kieffer Ema, tovarnarka v Kiinzelsau-Wurten-berg, in Morocutti Anton, tovarniški ravnatelj v Mariboru, Stolna ulica štev. 5, kot skupni pooblaščenec po umrlem družabniku Kieffer Frideriku.
Za namestovanje upravičena: oba likvidatorja vsak zase samostojno.
Firmo podpisujeta oba likvidatorja, oba samostojno tako,’ da njenemu pisanemu,
tiskanemu ali s pečatom odtisnjenemu besedilu tvrdke pristavi svoj podpis.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 1. oktobra 1931.
Firm 868/31 — Rg Ges I 30/26.
Konkurzni razglasi
Sa 19/31—7.	2998
Potrditev poravnave izven n«.	stečaja.
Poravnalna zadeva Teppey Josipa, figovca v Vitanju.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik s svojimi upniki pri naroku dne 30. septembra 1931 in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne dosega poravnava, prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki da prejmejo 45% kvoto, plačljivo v 10 mesečnih edna-kih obrokih, pričenši 60 dni po pravomoč-nosti potrditve poravnave, da pristopi k tej poravnavi kot porok in plačnik Hofbauer Rajmund, trgovec v Konjicah, s pravico ta kojšne izvršbe po zapadlosti terjatev.
Okrožno kot poravnalno sodišče Celje, odd. I., dne 13. oktobra 1931.
Sa 15731—12.	2999
Konec poravnalnega 1162. postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini tvrdke K. Hrepevnik, trgovine z mešanim blagom in lastnice iste Hrepevnik Karoline v Slov. Konjicah, je končano s poravnavo.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. oktobra 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T. N. 1247/5.
Razglas
3004-3-1
o prvi pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Muretinci 'lehnični razdelek pri sreskem načelstvu Maribor-levi breg razpisuje po naročilu kr. banske uprave Dravske banovine z dne 19. oktobra 1931, V. No. 110/42, in na podstavi člena 86 do 98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb oziroma izpopolnitev za prevzem in izvršitev
regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci-Muretinci I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 16. novembra 1931 ob enajstih dopoldne
v prostorih tehničnega razdelka (soba štev. 51/11.) sreskega načelstva Maribor-levi breg.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v prostorih tehničnega razdelka v sobi 51/11. sreskega načelstva Maribor-levi breg.
Ponube je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih na uradno odmerjeni proračunski znesek, ki znaša 318.000-— dinarjev.
Zapečatene ponudbe, opremljene s kolkom za 100-— Din (vsaka priloga s kolkom za 2-— Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: »Ponudba za izvršitev regulacijskih del na Dravi v občini Stojnci—Muretinci« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo pod pogojem, če ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih jih brez pridržka sprejme. Poznejše ali nepravilno opremljene in brzojavne ponudbe ne bodo upoštevane.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje, ter mora položiti kavcijo, ki znaša 32.000-— Din.
Kavcija se mora položiti najkesneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri blagajni hranilnice Dravske banovine v Mariboru v gotovini, vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86 zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B- Pogodbe in nabave.
O položeni kavciji prejme ponudnik bla-gajnično položnico. To položnico, nadalje davčnih plačil za tekoče četrtletje, odobre-nje ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo poleg tega predložili še pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo po otvoritvi tozadevnih kreditov, ne oziraje se na višino ponujene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni (šestdeset dni) po licitaciji.
Sresko načelstvo Maribor-levi breg v Mariboru, dne 26. oktobra 1931.
*
Razglas
2926—2—2
o prvi pismeni ponudni licitaciji za zgradbo mehanične čistilne naprave »Oms« v javni bolniei v Ptuju.
Po nalogu kr. banske uprave Dravske banovine na podlagi odloka V. No. 3123/11 z dne 30. septembra 1913, razpisuje sresko načelstvo sreza Maribor levi breg v Mariboru na podstavi čl. 86—98 zakona o drž. računovodstvu z dne 6. marca 1910 ter njegovih izprememb, odnosno izpopolnitev za prevzem in izvršitev zgradbe mehanične čistilne naprave lOms« v javni bolnici v Ptuju
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo v skrajšanem roku na dan 9. novembra 1931. ob enajstih v sobi štev. 51/11. tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru.
Pojasnila in ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 50
Ponudbe je položiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami) za celokupno delo Din 82.427.
Na uradnem formularju lastnoročno spisane ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100-— (vsaka priloga s kolkom za 2-— Din) morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako:	>Po-
nudba za zgradbo mehanične čistilne naprave »Oms« v javni bolnici v Ptuju« od ponudnika N. N., in sicer neposredno v roke predsednika licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Poznejše ali nepravilno opremljene ponudbe ne bodo upoštevane. Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse gradbene pogoje, ter mora položili ka\-cijo, ki znaša za celo delo 9000-— Din odnosno 17.000"— Din za tuje državljane.
Kavcija se mora položiti pri blagajni hranilnice Dravske banovine v Mariboru najkesneje na dan licitacije do 10. ure, bodisi v gotovini, v drž. vrednostnih papirjih ali garancijskih pismih izdanih po denarnem zavodu v smislu člena 88 zak. o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« Pogodbe in nabave. O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico.
Obenem s predložitvijo ponudbe je treba predložiti predsedniku licitacijske komisije, v odprtem stanju sledeče dokumente: položnico o vloženi kavciji, potrdilo davčnega urada, opremjeno s kolkom za Din 20’—, da so plačani vsi davki za tekoče četrtletje, potrdilo ministrstva za zgradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in potrdilo zbornice za trgovino obrt in industrijo o sposobnosti za izvršitev po-nudenega dela.
Pooblaščenci pa morajo predložiti poleg tega pooblastilo, da smejo zastopati svojo tvrdko pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati dela brez ozira na višino ponudene vsote, oziroma vse ponudbe odkloniti brez vsake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 60 dni po licitaciji.
T. No. 1439/18. od Sreskega načelstva za srez Maribor levi breg, v Mariboru, dne 15. oktobra 1931.
*
štev. 1136/31.	3002
Objava.
Po § 8 adv. zakona se objavlja, da je gospod dr. Brence Ljudevit z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Ljubljani.
Advokatska komora
v Ljubljani, dne 26. oktobra 1931.
Razne objave
Objava.
3005
Pripravljalni odbor za »Krajevno skupino organizacije diplomiranih tehnikov v ~ jubljank je na svojem izrednem občnem zboru dne 2. oktobra t. 1. sklenil, da se krajevna skupina ODT. ne ustanovi, ker je bil med tem časom centralni odbor omenjene organizacije premeščen iz Maribora v Ljubljano.
Pripravljalni odbor.
*
8003
Objava.
Izgubfl sem maturitetno izpričevalo 1. drž. humanistične gimnazije v Ljubljani za 1. 1922/23 na ime: Lindtner Adalbert, rodom iz Ljubljane.
Proglašam ga za neveljavno.
Lindtner Adalbert, «. t.
***** 8	   JUGOSLOVAN	Sreda,	28.	oktobra	1931.
—.-»-v.*-	li,,.'!7r^-,«l|i*«l,l	1	1	.ffri«jjuu'jar?-'	-i	j.-:jmjulu. r.sm.'■■** »  .......................... m	i	j	h.w.p^puhi» j»»iijiIimk	ir.
TOT...-	.	TW«r«TW1
Al Jennings:	20
Pesnik in bandit!
Še vedno je požirala Barbka solze, toda s ponosno dvignjeno glavo je šla pod roko z Lovrencem — kdo ji je mogel zdaj kaj očitati?«
In vse stvari so v tistih prvih dnevih še podžigale to varavo čuvstvo varne gotovosti. Ko sem se malo po našem prihodu potikal po francoskem delu mesta, je šel nekdo mimo mene, se naenkrat okrenil za menoj, se vrnil in me zagrabil za roko. Jaz sem mislil, da so me prijeli, potegnil sem revolver iz žepa ter sem ga sunil onemu v trebuh.
—	Za božjo voljo, Forney, kaj me več ne poznaš?
Ko sem spoznal v njem Eda, svojega starega prijatelja z vojaške šole v Virginiji in sva si stjsnila roke, bi bil dal ne vem kaj za to, da ne bi bil tako brez glave privlekel svojega revolverja na dan. Ta moja nagla nepremišljena kretnja mu je morala moj položaj naravnost izkričati v obraz. Pa se mi je vendar zdelo, da ga vse skupaj ni prav nič osupnilo.
Ed je bil neke vrste oboževatelj junakov. Na šoli me je visoko cenil in spoštoval, ker je vedel, da sem bil svoj čas kovboj in da sem na farmah govedom vžigal znamenja v kožo. In iz tistega razloga se mu je tudi življenje banditov zdelo nekaj izrednega in drznega, nekaj, za kar se je vredno navduševati. S
. tisto ljubeznivo gostoljubnostjo, ki je običajna na jugu, me je povabil, naj obiščem njegovo rodbino.
Bi” so to bogati ljudje. Njegov oče je bil visok j uradnik v Luisiani. Bila sva lahko čisto gotova, da naju na njegov dom ne bodo hodili iskat. S Frankom sva šla tja in sva teden dni živela kakor dva norca v paradižu. Življenje se nama je začelo zdeti ena sama večna vesela živa slika. Zmirom sva hrepenela po domu in iz tega obiska nama je vzšla ena sama prečudna, nikoli pričakovana opojna radpst.
Ed je imel sestro in ime ji je bilo Margaret. Bila je majhna in fantastična in je imela črne oči. Začel, sem razumevati Franka in njegovo zaljubljenost.
Poletje na jugu ima vse polno lepot. Jaz bi bil želel, da bi ta zeleni praznik trajal na veke. S Frankom sva najela jahto za daljšo vožnjo po zalivu. Margaret, njena mati, dve sestrični, Frank in jaz smo skupaj napravili izlet. V Galvestonu je bivala odlična stara rodbina, ki je bila v prijateljstvu z Edovimi starši. Vsidrali smo se tam in smo jih obiskali.
Razveselili so se nas in v zahvalo so nam na čast v kopališkem hotelu takoj priredili ples. Ta večer je bil najsrečnejši v vsem mojem življenju. Kaj je Margareti ugajali?, ne vem. Sedela sva na balkonu. Jasmin na vrtu je čudovito duhtel in na nebu je visel mesec, velik in sijajen kakor biser. Z rahlo veselo nežnostjo je godba spremljala najine misli. Bila je prečudna noč.
Nikogar nisem čul da bi prihajal. Naenkrat me je nekdo potrepljal po rami. Ozrl sem se. — Prosim, pridite za trenutek ven, je rekel mož. Kaj se me še spominjate? Nisem pozabil, kaj ste v El Renu storili zame. Zdaj vam hočem vrniti svoj dolg.
Takoj sem ga prepoznal. Nekoč sem ga bil otel kaznilnice, ko sem še bil okrožni pravdnik v El Renu. Obtožen je bil nekakšne poneverbe pri Wells Fargo. Jaz sem bil tožnik. Po vsem videzu je bil človek kriv, toda dokazi zoper njega nikakor niso bili zadostni! Predlagal sem oprostitev — saj pravno je bilo to edino, kar je bilo mogoče. In ta' kruhek, ki sem ga tedaj bil vrgel na vodo, mi je zdaj priplaval nazaj kot najboljša pogača.
— Jaz sem pri Wells Fargo, mi je šepetal. Celo krdelo detektivov imate na sledi. Izvedeli so, da je Al Jennings v tem hotelu. Obkolili so ga. Jaz sem edini, ki vas pozna. Ukrenite, kar morete.
Nobene besede nisem odvrnil. Moje srce je tolklo kakor s težkim kladivom, če sem se sploh kdaj v življenju smilil samemu sebi, tedaj sem se smilil tisto minuto. Ta sramota, ta neznaska sramota pred najinimi prijatelji, ki so naju tako častili! Ves sem bil mizeren in ubog pred samim seboj. Vrnil sem se na balkon.
— Kaj je hotel, Al? je vprašala Margaret z belimi, spačenimi ustnami.
Beda v Angliji
Marsikateri det Londona nudi ponoči žalostno sliko, posebno na jesen in na zimo. Ob obeh bregovih Temze vidiš ponoči postavati mlade ljudi obeh spolov pa tudi stare in utrujene in onemogle osebe, ki posedajo po klopeh 111 se zavijajo pred mrazom v časopisni papir, ker nimajo potrebne zimske obleke. Spati na klopeh ne smejo, sicer jih vzame stražnik s seboj. Tako ti nesrečneži niti v sanjah ne morejo pozabiti svojega gorja. Včasih so pa klopi ob Temzi tako prenapolnjene revežev, da jih stražniki kar mirno puste dre-mati.
Tudi ob vhodih v londonske cerkve in razne zgradbe vidiš isto sliko. Ni pa nič posebnega, če zagledaš med temi siromaki tudi čedno oblečene ljudi, ki pa nimajo nikjer stanovanja. Plašči, obleke in klobuki in obuvala kažejo, da so ti ljudje nekdaj vživali boljše dni. Večinoma so to bivši trgovski pomočniki ali pa privatni uradniki, ki so pa sedaj brez posla, ker jim je vzela kruh in zaslužek sedanja gospodarska kriza. Podporo za brezposelne dobivajo namreč v Angliji le brezposelni nižji in slabo plačani uslužbenci. Tisti pa, ki so nekdaj bili bolje plačani in ki si niso nič prihranili, morajo sedaj na cesto...
Nevaren diamant
V krogih ameriških finančnikov vzbuja veliko pozornost ločitev zakona izdajatelja in založnika lista »\Vashington-Post«.
Zakonca Makleane sta živela 215 let v miru in slogi. Nedavno pa je kupila gospa Makleane za velik denar diamant »Hope« in od tega dno naprej se je začela nesreča v hiši. Komaj par tednov po nakupu lega dragega kamena je avto povozil sinčka Makleane-ovega.
Diamant s Hope« tehta 111 karatov in je že znan po tem, da prinaša vsakemu lastniku nesrečo. Kamen je nekdaj krasil oko nekega malika v Indiji. Francoski pustolovec Never-gier je kamen ukradel in ga je poklonil kraju Ludviku XIV. Rodbina Bourbonov je imela kamen okoli ICO let; nazadnje so ga vdelali v krono nesrečne zadnje francoske kraljice Marije Antonije. Po usmrtitvi kraljice pa je kamen neznano kam izginil. Pred vojno so nekoč ugotovili, da ga ima turški cesar Abdul-Hamid. Ko so tega pregnali, je kupil kamen neki španski žid, ki je pa kmalu po nakupu kamna utonil v morju. Potapljača, ki je kamen zopet' izvlekel *lz morja, je pa neki njegov tekmec ubil.
Eden zadnjih lastnikov diamanta je bil angleški lord Hope. Ta se je oženil z neko ameriško igralko in ji je poklonil diamant. Kmalu po poroki pa mu je žena pobegnila in tako je ta diamant vsaj enemu človeku prinesel srečo. Diamant je kupila sedaj, kakor rečeno, gospa Makleane in tej je že prinesel — ločitev ...
Čudne krave
V okolici Oxforda živi neka krava, ki silno ljubi nevarnost. Ta krava je že preplavala širok prekop, preplavala je tudi že široko reko, nekoč pa se je zaletela v gručo 30 oseb in jih razgnala. Tudi v lokomotivo se je že zaletela in prav rada se sprehaja v železniškem predo-ru.To nenavadno kravo so pripeljali z vlakom iz Biester-ja. Ko pa se je vlak na postaji ustavil, je krava ušla na peron in hotela nabosti vsakogar, kdor se ji ni mogel umakniti. Potem pa je obstala na peronu in ovirala vsak promet celi dve uri, dokler se ljudem ni posrečilo vreči ji vrv okrog vratu in odpeljati.
Kako hitro plavajo ribe
Mnogo ljudi se čudi trditvi, da plavajo ribe približno tako hitro kakor hitro letijo ptiči. Hitrost ptičjega leta so že dostikrat merili, malo pa so še proučevali, kako hitro plavajo ribe. Neki angleški opazovalec je poskušal ugotovili postrvi s tem, da je metal v vodo kamenčke, da so se postrvi vse preplašene razbežale. Ugotovil je, da plavajo postrvi približno s hi-
Prvakinja v tenisu Cecilija Aussem potuje v Južno Ameriko.
Prvakinja v tenisu Aussem potuje s svojo tovarišico Irmo Rost v Južno Ameriko. Na slils! jo vidimo pri vajah na krovu ladje.
Novo sredstvo za lepoto
Zavodi za lepotičenje v Londonu so iznašli novo sredstvo za lepoto, zlasti za dosego lepe in zdrave kože na obrazu. Za novo sredstvo delajo ogromno reklamo. Novo sredstvo je jako enostavno: treba je vsak dan samo po 5 minut stati na glavil Zenske, ki žele svojo kožo na licu osvežiti, prihajajo zjutraj v zavode za lepotičenje, kjer jih v pravem pomenu besedo postavljajo na glavo. Izšla je tudi brošura, kjer obširno popisujejo učinke nove metode. Med drugim beremo v tej knjižici, da kri mnogo - hitreje kroži v ljudeh, dokler stoje na glavi, kakor kroži sicer, in ravno hitrejši obtok krvi osvežuje kožo in dela človeka zdravega. Stati na glavi po pet minut, zaleže toliko kakor 1 ura telovadbe.
Kdor ne verjame, naj kar poskusil
Recept za debeluharje
Kolikor hujša je gospodarska kriza, toliko več predlogov se pojavlja za njeno omiljenje. Jako zanimiv pa je predlog dr. Hahn-a, ki ga je objavila dunajska »Neue Frede Pressec.
Dr. Hahn predlaga, naj bi se združilo to, kar je socialno koristno, s tem, kar je dobro za zdravje. Na Dunaju n. pr. je še vedno preveč debeluharjev. Na debeluharskih tekmah So nastopali do 185 kilogramov težki možje in po 130 kg težke ženske. V interesu njihovega lastnega zdravja bi bilo treba debeluharje odvaditi preveč jesti, kar pa bi ti prihranili na jedi, naj bi razdelili med reveže bodisi v denarju ali pa v naravi. Tako bi se »suhci« in debelu-liarjj srečno znašli na neki srednji poti.
Nekaj, kar mnogi ne vedo
Mnogo ljudi ne ve,
da raste koruza ponoči hitrejše kakor podnevi, posebno če je noč topla; da je suh pesek težji kakor moker; da prodajajo »egiptovske« cigarete po vsem svetu, v Egiptu pa je sajenje tobaka prepovedano;
da je »a« prva črka v vseh abecedah razun v staronemški;
da je v življenju ženske najhujših tistih 10 let od 20. do 30. leta.
trostjo 45 kilometrov na uro. V splošnem pa plavajo ribe toliko hitrejše, čim večje so. Sulec plane zelo naglo, tudi če se vjel na trnek in mora vleči vrvico za seboj. So pa tudi ribe, zlasli morske, ki plavajo po 80—120 kilometrov na uro. Med najhitrejše plavače spada som, kita pa ne moremo primerjati z ribami, ker je sesavec.
Zanimiv drobiž
Največje sportsko mesto v Evropi je glavno mesto Norveške Oslo. Tam imajo prostore za zimski šport	v neposredni	bližini mesta.	Poleti
pa uganjajo	poletni	šport	— skoraj istočasno
pa ne skrbi	za obe	vrsti	športa nobeno	drugo
mesto kakor	Oslo.
*
V največji muzejski dvorani na svetu, ki se nahaja v Berlinu, imajo shranjene velike dele staroveške arhitekture. V mestu Furtwangen imajo naj večjo zbirko ur na svetu, v Aachen-u pa največjo časopisno zbirko. V kopališču Pe-štiany na Slovaškem imajo cel muzej — ber-gelj; v Ameriki pa ima Ford v svojem muzeju kar cele hiše razstavljene.
*
iNajbolj poceni živiš dandanes v Bolgariji. Tam dobiš obed že za 35—40 nemških beličev — 6 do 8 dinarjev — pol litra vina za 20 beličev, 20 cigaret pa za 15 beličev.
Modri izreki o ženskah in o zakonu
Zakon brez ljubezni je zelo drag za ženske, za moške je pa draga ljubezen brez zakona. Najbolj nesrečna ljubezen brez zakona pa je boljša kakor najsrečnejši zakon brez ljubezni.
Lastnosti, ki jih ženska res ima, je ne delajo I smešne, ampak samo tiste lastnosti, ki bi jih rada imela.
Pri ženskah ni važno to, o čemur govore, ampak to, o čemur molče.
Ljubosumne ženske ne mislijo nikdar nič slabega o moških, ampak samo o ženskah.
Lepe žene in znameniti zdravniki uživajo dostikrat dober sloves, ki ga ne zaslužijo.
Nobene stvari ne ponavlja ženska tolikrat v svojem življenju kakor svoj prvi in zadnji poljub.
Noben moški ne misli o ženski tako slabo, da ne bi kakšna ženska o njej še slabše.
Mnogo zakonov je zato podobnih paradižu, ker se nahaja v njem tudi kača.
Tudi najgloblji izrezek na prsih ne odkriva ženskega srca.
Pogreb žrtev rudniške nesreče v rovu »Mont Ceniš« (Vestfalska).
V četrtek so pokopali 17 rudarjev, ki so prišli ob življenje vsled vnetja plinov v rovu Mont-
Cenis na Vestfalskem,
Ameriško zlato za Francijo.
Zadnje tedne so poslale Zedinjene države ogromno množino zlata v Francijo, ker so Francozi odpovedali Amerikancem kratkoročne kredite. Zlato dovažajo v francosko pristanišče Le Havre, odtam pa pod strogim nadzorstvom v Pariz, kjer hranijo z zlatom napolnjene sodčke
v zakladnici francoske narodne banke.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 23. — Za tiskarno odgovarja Otmar Michalek. — Urednik Milan Zadnek, — Za ioseratni del odgovarja Avgust Kozinan. — Vsi v Ljubljani.