Slovesno odprli Expo 2015 v Milanu Sanaciji tržaške industrijske cone naproti V Števerjanu zadonele pesmi upora JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 101 (21.338) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store NEDELJA, 3. MAJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50503 Gramozna jama in Rab še čakata SandorTence »Mi nismo zgolj to, kar smo danes, ampak smo tudi potomci tistih, ki so v drugi svetovni vojni pustili sled opustošenja v Evropi,« je dejal nemški predsednik Joachim Gauck. Nanašal se je na vojne odškodnine, ki jih Nemčija dolguje Grčiji, predsednikove beseda pa imajo predvsem moralni in etični naboj. Nemčija ima vsaj na papirju vprašanje vojnih odškodnin še vedno odprto tudi s Slovenijo, medtem ko je za Italijo in Slovenijo ta problem s finančnega vidika dokončno rešen. In to zato, ker je Italija svoje obveze do Jugoslavije poravnala z različnimi meddržavnimi pogodbami. Začenši s tisto, ki je naložila Rimu obvezo, da plača odškodnine Italijanom, ki so po vojni zapustili Istro in Reko. Italija ima v zvezi z drugo vojno do Slovenije in do Slovencev moralne obveze, ki jih (še) ni izpolnila. Medtem ko je predsednik Napolitano z obiskom tržaškega Narodnega doma simbolno priznal krivde in odgovornosti fašističnega režima, manjka še simbolna gesta na tleh države Slovenije. Vsedržavna zveza italijanskih partizanov VZPI-ANPI iz Nadiških dolin je svoj čas predlagala italijanskemu predsedniku naj obišče nekdanje taborišče na Rabu. Poziv je ostal brez odziva. Do danes se nihče od italijanskih državnikov še ni poklonil od Italijanov ubitih talcem v Gramozni jami pri Ljubljani. Včasih veliko pomenijo tudi male geste. Tako kot skromni venec, ki ga je nemško veleposlaništvo položilo na spomenik v Ljubljani, kjer je bila leta 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta. Na njem je pisalo Im Gedenken an den Widerstand-V spomin na upor. AJDOVŠČINA - Miro Cerar na 70-letnici prve slovenske vlade »Sodelovanje pomeni tudi preseganje delitev« Proslavo pripravila Zveza združenj borcev NOB AJDOVŠČINA - Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je včeraj v Ajdovščini pripravila proslavo ob 70. obletnici ustanovitve (foto STA) prve slovenske narodne vlade. Slavnostni govornik, predsednik vlade Miro Cerar, se je v nagovoru spomnil prelomnih dogodkov iz tistega časa v Ajdovščini in potegnil vzporednico z današnjim časom. »Danes slavimo 70. obletnico posebnega dogodka v slovenski zgodovini, ko je bila tu v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Med takratnim in današnjim časom obstaja več razlik, ena bistvenih je ta, da je bil tisti čas prepojen z vojnim in povojnim trpljenjem, strahom in uničenjem, danes pa Slovenci živimo v miru in smo ob tem bogatejši za 70 let dela, izkušenj ter opominov, ki nam govore o naših preteklih napakah in nas opozarjajo, da moramo sodelovati in presegati medsebojne delitve,« je poudaril predsednik slovenske vlade. Na 3. strani Nemški predsednik o vojnih odškodninah Na 2. strani Kmalu slovenske zastave na šolah? Na 6. strani Opčine: občni zbor Društvene gostilne Na 6. strani V Vilešu pretirana uporaba vrednotnic Na 14. strani PRVI MAJ - Številni sprevodi in druge pobude Praznik dela brez dela MONFALCONE MATERASSI Ul. Boito 38/E (nasproti vojašnice) Tel.: 0481.45.48.7 GORIZIA MATERASSI Korzo Italia 123 Tel.: 0481.530.537 âant'Ànna ímpríifl TrmpOTtt runf&ri LEŽIŠČA - VZGLAVNIKI - PODLAGE - POSTELJE POPUSTI OD iKflPO 50% ANATOMSKI VZGLAVNIK 100% lateks €59,00 h € 29,501 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% memory foam €498,00 €249,00 cm 160x190 -50% €996,00 €498,00 LEŽIŠČE cm 80x190 -50% ortopedsko - vzmeti €198,00 €99,00 cm 160x190 -50% €396,00 €198,00 LEŽIŠČE cm 80x190 lateks €398 -50% €199,oo ELEKTRIČNA PODLAGA cm 80x190 el. dvigovanje vzglavnika in naslona za noge €832 00 -40% €499,oo I ELEKTRIČNI POČIVALNIK 1 el. dvigovanje celotnega počivalnika €984,00 -40% €590,oo TÍ Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Î J&SSEiEi V > Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. deiristria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696 Usluge na domu ODPRTO VSAK DAN OD 9:00 DO 22:00 (tudi sóbele» ittiltljc in pra/iiikc) wnw.ninL^-ftluPU'C.coni l"eJ.; 003SG 4L 754 737 O NAKUFOYAU4 [ L E > nn KAK5] KA, Si JENKOVA 1, 3E¿ANA O TRAJNA ODSTRANITEV DLAK. ** ODSTRANITEV VASKULARNIH IN PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI Z ELOS ™ tehnologijo m Salon: Ul. Petra Koslerja iS, Sesana BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE TEL.: 00386 41 973 550 2 Nedelja, 3. maja 2015 ITALIJA, SVET / NEMČIJA - Pomembne besede predsednika Joachima Gaucka »Mi smo potomci tistih, ki so pustošili po Evropi« Plačilo nemških vojnih odškodnin Grčiji še zdaleč ni rešeno BERLIN - Nemški predsednik Joachim Gauck je ob 70. obletnici osvoboditve izpod nacio-nalsocializma načel vprašanje poplačila odškodnin za vojne zločine, ki so jih nacisti povzročili Grčiji. Nemčija bi kot država, ki se zaveda zgodovine, morala razmisliti o možnostih za poplačilo odškodnin, je dejal Gauck. »Mi nismo zgolj to, kar smo danes, ampak smo tudi potomci tistih, ki so v drugi svetovni vojni pustili sled opustošenja v Evropi - med drugim v Grčiji, o čemer sramotno dolgo nismo vedeli,« je za včerajšnjo izdajo nemškega časnika Süddeutsche Zeitung dejal Gauck. »Prav je, da država, ki se zaveda zgodovine, tako kot naša, razmisli, katere možnosti glede odškodnin bi bile mogoče,« je še dejal nemški predsednik. Gauck sicer zagovarja enako pravno stališče kot nemška vlada, ki vojne odškodnine zavrača. Kljub temu pa, kot je dejal, z zanimanjem spremlja razpravo o različnih predlogih glede tega, kako zadostiti zahtevam Grkov po poplačilu odškodnin. Gauck si sicer želi, da bi grška vlada v tem primeru nastopila bolj zavezujoče, kot je to doslej storila. Grški predsednik Prokopis Pavlopulus je pred dnevi izrazil željo, da bi se čim prej dobil z Gauckom na pogovorih o grških zahtevah po vojni odškodnini za škodo, ki so jo nacisti povzročili Grčiji med drugo svetovno vojno. Grška vlada je nedavno ocenila, da ji Nemčija dolguje še več kot 278 milijard evrov. A Berlin vztraja, da se je vprašanje odškodnine rešilo že leta 1990, ko sta nekdanji razdeljeni Nemčiji z zavezniki iz druge svetovne vojne podpisali pogodbo, s katero so uradno končali vojno. Prav tako naj bi s to pogodbo preprečili morebitne prihodnje zahteve po vojni odškodnini. »Verjetnost za nove nemške odškodnine Grčiji je ničelna,« je svoj čas rezko zatrdil nemški gospodarski minister Sigmar Gabriel. Dodal je, da je bila pravno pod vsemi temi vprašanji potegnjena črta in to nazadnje leta 1990, ko sta obe takratni Nemčiji s štirimi državami zaveznicami iz druge svetovne vojne podpisali tako imenovano pogodbo dva plus štiri. Ta je združeni nemški državi podelila popolno suverenost in nekako velja za formalni konec druge svetovne vojne. Grčija je zaradi vojaškega napada in vojnih zločinov od Nemčije prejela 115 milijonov nemških mark. Nemčija je sicer za škodo, ki so jo povzročili nacisti, konec 50. let prejšnjega stoletja sklenila odškodninske sporazume z 12 zahodnimi državami, med drugim leta 1960 tudi z Grčijo. S tem sporazumom je bilo po navedbah nemškega finančnega ministrstva vprašanje odškodnine Grčiji rešeno, a očitno ne za Grčijo. (STA) Nemški predsednik Joachim Gauck in posnetek iz grške vasi Distomo, kjer so Nemci junija leta 1944 pobili 281 domačinov. NEPAL - Velika zaskrbljenost Združenih narodov Malo časa za zaščito otrok Po zadnjih uradnih podatkih je v potresu umrlo 6621 ljudi, ranjenih je 14 tisoč Zaradi pomanjkanja hrane je v Nepalu ogroženih več milijonov otrok ansa ITALIJA Kdo je kriv za takšno »luknjo«? RIM - Italijansko ustavno sodišče je zavrnilo ključen element reforme pokojninskega sistema (znan je kot sistem Fornero), zaradi česar bo morda vlada morala upokojencem vrniti najmanj pet milijard evrov. Kot neustavno je zavrnila prenehanje usklajevanja pokojnin, višjih od 1400 evrov, z inflacijo. Decembra 2011, ko je bila Italija pod močnim pritiskom finančnih trgov zaradi visokega javnega dolga, je takratna tehnokratska vlada sprejela ostre varčevalne ukrepe, tudi in predvsem na koži upokojencev. Med ukrepi so bili tudi povečanje števila let za plačevanje pokojninskih prispevkov, sprememba preračunavanja višine pokojnine na celoten čas delovne dobe in ne samo na upoštevanje višine zadnjih plač ter prenehanje usklajevanja pokojnin, višjih od 1400 evrov mesečno, s stopnjo inflacije. Ustavno sodišče je presodilo, da je slednje neustavno, saj gre pri usklajevanju pokojnin z inflacijo za ustavno pravico, ki je bila žrtvovana na nerazumen način. Predstavniki vlade so na sodišču ocenili, da so samo s tem ukrepom leta 2012 in 2013 privarčevali pet milijard evrov, preden je vlada Enrica Lette lani znova uvedla usklajevanje pokojnin z inflacijo. Teoretično ima po odločitvi ustavnega sodišča sedaj okoli šest milijonov upokojencev pravico, da v povprečju zahtevajo povračilo 250 evrov na leto. To povračilo naj bi zahtevati prek sodišč, čeprav bo o tem jasno v prihodnjih dneh, ko bo pokojninski zavod INPS pravno in finančno preveril posledice razsodbe vrhovnega sodišča. Pod-minister na finančnem ministrstvu Enrico Morando je vsekakor že priznal, da je stvar zelo resna in da bo treba spoštovati razsodbo sodišča. KATMANDU - Združeni narodi so včeraj izrazili zaskrbljenost, ker carina upočas-njuje prihod pomoči iz tujine za v potresu prizadeto prebivalstvo Nepala. Sklad ZN za otroke Unicef medtem opozarja na nujnost hitrega ukrepanja zaradi nevarnosti izbruha nalezljivih bolezni med 1,7 milijona otroki, ki živijo na najbolj prizadetih območjih.Koordi-natorka ZN za humanitarno pomoč Valerie Amos je povedala, da številni opozarjajo, da tuja pomoč ostaja na majhnem mednarodnem letališču v Katmanduju, ali pa letala s pomočjo zavračajo, ker nimajo kje pristati, ter da cariniki pomoč zavračajo na meji z Indijo. O tem se je med obiskom v Nepalu pogovarjala z nepalskim premierjem Sushi-lom Koiralo in ga spomnila, da je Nepal z ZN leta 2007 podpisal dogovor o enostavnejših in hitrejših carinskih postopkih v primeru naravnih nesreč. Zagotovil ji je, da bodo to popravili. Amosova je dodala, da se dostop do letališča v Katmanduju, ki je edino mednarodno v državi, izboljšuje in da ZN razmišlja o tem, da bi pomoč po kopnem pripeljali preko Indije. Poudarila pa je, da morajo oblasti storiti veliko več za prebivalce odročnih goratih območij. Nepalska vlada je namreč tarča kritik zaradi počasne dostave pomoči, medtem ko številna odročna območja teden dni po potresu še vedno niso dobila pomoči. Unicef pa je opozoril, da zdravje in dobrobit otrok visi na nitki, saj so mnogi ostali brez strehe nad glavo in zdravstvene oskrbe. Zaradi bližajočega se deževnega obdobja jim grozi še izbruh nevarnih nalezljivih bolezni, kot sta kolera in diareja, ter poplave in zemeljski plazovi. »Ostalo nam je izjemno malo časa za zaščito otrok pred izbruhom nevarnih bolezni, ki se v vlažnih in blatnih razmerah, kot so sedaj, izjemno hitro širijo. Zato je zdaj izjemno pomembno, da na prizadeta območja dostavimo zdravila, medicinsko opremo, pitno vodo in šotore,« je poudaril namestnik predstavnika Unicefa v Nepalu Rownak Khan. Ob tem opozarjajo, da je katastrofalen potres zravnal 130.000 domov, trije milijoni ljudi pa nujno potrebuje pomoč v hrani. Približno 24.000 prebivalcev je zavetišče našlo v 13 šotorskih naseljih. V državi, kjer sicer več kot 40 odstotkov otrok zaostaja v rasti, pa je zaradi pomanjkanja hrane ogroženih več milijonov otrok. V 12 najbolj prizadetih okrožjih otroci nujno potrebujejo vodo, zdravstveno oskrbo, otrokom prijazne točke za igro in rekreacijo ter nadaljevanje šolanja. Zato pozivajo k dodatni nujni pomo-či.Nepalska vlada je sicer danes izključila možnost, da bi pod ruševinami še našli preživele. Ob tem je sporočila, da je po zadnjih podatkih v potresu z magnitudo 7,8 umrlo 6621 ljudi, ranjenih je 14.023. (STA) MOSTAR - Protesti in nasprotovanja Odlagališče za krško nuklearko na meji z BiH? MOSTAR - Agencija za jedrsko varnost BiH vladi predlaga, naj od Hrvaške zahteva pojasnila o morebitni izgradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov iz krške nuklearke v bližini kraja Dvor na meji z BiH. V agenciji menijo, da bi morali Slovenija in Hrvaška mesto za odlagališče poiskati bližje Krškemu.Direktor agencije Emir Dizdarevic člane predsedstva BiH in sveta ministrov seznanil, da je od Hrvaške dobil informacijo o nameravani gradnji odlagališča radioaktivnih odpadkov v občini Dvor, okoli 2,5 kilometra od meje z BiH. Vladi je predlagal, naj to točko uvrsti na dnevni red svoje seje ter od Hrvaške zahteva pojasnila. »Uradno informacijo o izgradnji tega odlagališča smo dobili pred 15 dnevi preko skupne konvencije o zbiranju izrabljenega jedrskega goriva ter jedrskih odpadkov, ki jo je ratificirala BiH,« je dejal še Dizdarevic. Pojasnil je, da Hrvaška, ki je svojo lokalno skupnost obvestila o načrtih za gradnjo odlagališča in zaprosila za dovoljenje za gradnjo takšnega objekta, bila o tem dolžna seznaniti tudi BiH. Dizdarevic meni, da bi morali Hrvaška in Slovenija, ki sta lastnici Nuklearne elektrarne Krško, problem rešiti tako, da bi radioaktivni odpadki in jedrsko gorivo ostali v bližini objekta, kjer je bilo tudi proizvedeno, ne pa da se odlagališče gradi na meji z BiH. Ostro nasprotovanje izgradnji odlagališča jedrskih odpadkov v bližini meje med Hrvaško in BiH so pred časom že napovedale oblasti srbske entitete v BiH, Republike srbske in občine Novi Grad, ki meji na hrvaško občino Dvor. (STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 3. maja 2015 3 AJDOVŠČINA - Predsednik slovenske vlade Miro Cerar na 70. obletnici prve slovenske vlade »Preseči moramo medsebojne delitve« Premier prepričan, da je slovenski narod prehodil dolgo, a zavidljivo in uspešno pot - Na prireditvi Zveze združenj borcev NOV tudi Borut Pahor AJDOVŠČINA - Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je včeraj v Ajdovščini pripravila proslavo ob 70. obletnici ustanovitve prve slovenske narodne vlade. Slavnostni govornik, predsednik vlade Miro Cerar, se je v nagovoru spomnil prelomnih dogodkov iz tistega časa v Ajdovščini in potegnil vzporednico z današnjim ča-som.»Danes slavimo 70. obletnico posebnega dogodka v slovenski zgodovini, ko je bila tu v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Med takratnim in današnjim časom obstaja več razlik, ena bistvenih je ta, da je bil tisti čas prepojen z vojnim in povojnim trpljenjem, strahom in uničenjem, danes pa Slovenci živimo v miru in smo ob tem bogatejši za 70 let dela, izkušenj ter opominov, ki nam govore o naših preteklih napakah in nas opozarjajo, da moramo sodelovati in presegati medsebojne delitve,« je poudaril predsednik slovenske vlade. Cerar je spomnil na še dve prelomni leti, 1918 in 1991, in tedaj oblikovani vladi. »Tri prelomna zgodovinska obdobja, tri vlade - vsaka z drugačnim političnim statusom in pomenom - in, žal, tri vojne.« Vlada, ki je ob koncu vojne nastala v Ajdovščini, je bila po Cerarjevih besedah tista vlada, ki »se je soočila s časom, ko je vojna, tudi bratomorna, kljub formalno sklenjenemu miru še naprej divjala v mislih in srcih mnogih Slovencev«. »V tistem času, pa tudi kasneje, so se na naših tleh zgodili množični poboji, izvensodni in montirani sodni procesi, mučenja, neupravičena omejevanja svobode in druge oblike hujših kršitev človekovih pravic in svoboščin,« je spomnil Cerar. »Ne pozabimo, da si je v tistem izjemno težkem času veliko Slovenk in Slovencev v resnici prizadevalo za pomoč ljudem, za končanje vojne in za dobro naroda. Ni prav, da zaradi podivjane in neuke manjšine, ki je v divjih vojnih in povojnih razmerah povzročila takšno ali drugačno zlo, kar počez obsojamo vse ljudi, ki so se - pogosto celo proti lastni volji - znašli v vojnem in povojnem-totalitarnem mete-žu,« je opomnil. Cerar je ob tem poudaril, da je sicer prav, da ta temni del naše zgodovine poznamo in ga ustrezno zabeležimo, da se izve in ve resnica. »Narobe pa je, če venomer znova na osebni in ideološki ravni obujamo bolečine in spore, ki jih je tisti čas prizadejal ljudem. Iz tistega časa zato v sedanjost raje prenesimo nauk o tem, da smo kot posamezniki, kot narod in kot država dolžni vedno in povsod spoštovati človekovo dostojanstvo, vrednote demokratične in pravne države ter s tem seveda tudi človekove pravice in svoboščine,« je pozval. »Slovenci smo v zadnjih sto letih prehodili dolgo, a zavidljivo uspešno pot narodnega razvoja... Od Dunaja prek Beograda smo naposled prišli tja, kamor smo si želeli že vse od karan-tanskih časov: na svoje,« je ocenil Ce-rar. »Upam, da prihajamo v čas, ko bomo kot narod in nacija dozoreli do te mere, da bomo uspeli v pomembni me- Spodaj prva slovenska vlada in desno premier Miro Cerar se rokuje s častnim predsednikom ZZB NOV Janezom Stanovnikom sta * ' '' ^ J% " " / X ■ Sr* " v V r-.-V - ri preseči naš nespoštljiv odnos do lastne zgodovine, lastne narodne in naravne substance in do države,« je dejal. Zbrane je nagovoril tudi župan Al- JV ? . v dovščine Tadej Beočanin.Slovesnosti so se, poleg predsednika Boruta Pahorja, udeležili številni predstavniki slovenske politike in družbe. Neposredni rezultat narodnoosvobodilnega gibanja Slovencev v drugi svetovni vojni je bila dosežena državnost Slovenije v okviru federativne Jugoslavije. Vzpostavljanje državnosti se je začelo z ustanovitvijo Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora septembra 1941, Narodna vlada Slovenije pa je zaživela 5. maja 1945 v Ajdovščini. T. i. ajdovska vlada velja za prvo slovensko vlado po drugi svetovni vojni, predsedoval pa ji je Boris Kidrič. Izbira Ajdovščine za kraj ustanovitve Narodne vlade Slovenije je imela namen pokazati zaveznikom, da je Slovenska Primorska del Slovenije in ne Italije. Nova oblast je jasno izrazila zahtevo po priključitvi tega ozemlja k federativni Jugoslaviji. (STA) ] S prispevkom »petih tisočink« davka Irpef ~ lahko pomagaš slovenski ustanovi... ICbRPE Sklad I Fondazione Letošnjih »pet tisočink« davka na dohodke fizičnih oseb (IRPEF) lahko namenite Skladu Dorče Sardoč, ki podeljuje štipendije zaslužnim in manj premožnim slovenskim študentom. Od ustanovitve prejemajo štipendije Sklada Dorče Sardoč tudi učenci dvojezične šole v Špetru. KMEČKA associazione agricoltori ZVEZA KZ - Zeleni sistem, referenčno podjetje za izpolnjevanje prijave dohodkov in zbiranja prispevka 5 tisočink. Vsem, ki bodo 5 tisočink namenili skladu, bo KZ priznavala popust pri izpolnjevanju obrazca 730. Davčna številka Sklada Dorče Sardoč je Gorica Korzo Verdi 51 tel. 0481 82570 fax 0481 549824 Trst ul. Ghega 2 tel. 040 362941 fax 040 361389 Čedad ui.Manzoni 31 teiyfax 0432 703119 4 Nedelja, 3. maja 2015 EXPO 2015 / MILAN - V petek slovesno odprli svetovno razstavo, na kateri se predstavlja 145 držav Otvoritev Expa z bliščem in sijajem ter zapleti in izgredi MILAN - V Milanu so v petek slovesno odprli težko pričakovano in ambiciozno zastavljeno svetovno razstavo Expo 2015, ki naj bi v Italijo privabila 20 milijonov obiskovalcev. Začetek je bil vse prej kot miren. Vse do zadnjega so namreč na prizorišču razstave potekala gradbena dela, dolge vrste pa so prvi dan razstave nastajale zaradi tehničnih težav in strogih varnostnih ukrepov. Po uradnih podatkih je prvi dan na prizorišče vstopilo več kot 200.000 obiskovalcev. Za najbolj nemiren začetek so poskrbeli izgredniki, ki so se udeležili sicer mirnega protestnega shoda, na katerem se je zbralo med 20.000 in 30.000 tisoč ljudi. Povorka se je zaradi peščice skrajnežev spremenila v kaos. Izgrede, ki so elegantno središče Milana spremenili v bojišče, so sprožile skupine zakrinkanih nasilnežev, ki so bili pomešani med demonstrante. Metali so dimne bombe, razbijali izložbe trgovin in bank, več so jih tudi zažgali. Zažigali so tudi avtomobile in smetnjake ter s kamni napadali policijo. Milanska kvestura je včeraj potrdila, da razen gmotne škode v izgredih ni bilo poškodovanih oseb, aretirali pa so pet skrajnežev, proti katerim je tožilstvo uvedlo preiskavo. Škodo ocenjujejo na več milijonov evrov. Predsednik vlade Matteo Renzi je ob izgredih izjavil, da »par razbijaških maminih sinčkov« ne more in ne bo pokvarilo svetovne razstave. Izgredi so vzbudili solidarnostni duh Milančanov, ki so se na lastno pest množično odpravili na ceste počistit posledice. Če odmislimo izgrede in dolge čakalne vrste za nakup vstopnic, je bila otvoritev uspešna. Expo, ki se je po dolgih 109 letih vrnil v Milan, si je Italija izborila leta 2008, ko ji je uspelo premagati turško mesto Izmir. Geslo razstave je Hrana za planet, energija za življenje, na njej pa se bo do konca oktobra predstavljajo 145 držav. Približno tretjina držav se predstavlja z lastnim paviljonom, ostali pa sodelujejo v okviru tematskih paviljonov, ki se posvečajo živilskim surovinam in različnim habitatom. Kot zanimivost naj povemo, da kavni paviljon upravlja tržaško podjetje IllycaflE. Med državami, ki se samostojno predstavlja, je tudi Nepal, kjer je pred tednom dni prišlo do uničujočega potresa. Njegovih žrtev so se na otvoritveni slovesnosti spomnili z minuto tišine. Italijanska vlada računa, da bo razstava pripeljala milijone obiskovalcev, ki bodo napolnili mestno in državno blagajno. Za celoten projekt so namenili tri milijarde evrov, ampak verjamejo, da se jim bo vloženi denar povrnil in da je to priložnost, ki lahko Italijo popelje v boljše čase. Naj še povemo, da so doslej prodali okoli deset milijonov vstopnic, ki v povprečju stanejo nekaj več kot 30 evrov. Zgoraj paviljona Angole in Brazilije, desno posledice izgredov v središču Milana ansa »Tu je cel svet na enem mestu« MILAN - Minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek in slovenski veleposlanik v Italiji Iztok Mirošič sta z agencijo Spirit uradno odprla slovenski paviljon (spodaj). »Naša država se predstavlja kot zelena, zdrava in aktivna, kar je temelj za naš družbeni in gospodarski razvoj,« je poudaril Počivalšek, medtem ko je Mirošič dejal, da je »Slovenija mlada identiteta z veliko življenjsko močjo«. Na območju svetovne razstave in še posebno okrog slovenskega paviljona se v teh dneh mudi več zamejskih Slovencev (naj spomnimo, da bo 15. maja paviljon posvečen prav Slovencem v Italiji). Evgen Ban je bil moderator uradnega odprtja paviljona, kjer je tudi prevajal govore. V Milanu se bo zadržal več kot dva tedna: v času, ko se predstavlja Obalno-kraška regija, povezuje dogodke na zunanjem odru slovenskega paviljona: »V teh dneh se predstavlja družina solinarjev iz Pirana, sledili bodo drugi, vsak dan se nekaj dogaja od jutra do večera.« Ko je prvič stopil na območje Expa je kar obnemel, »saj se tu vse blešči in zdi se, da smo v centru sveta«. Zaenkrat je obiskal le nekaj paviljonov, niso vsi enako zanimivi, nekatere teme niso najbolj razumljive. »Vsekakor absolutno svetujem ogled,« je še povedal. Slovenski paviljon je bil konec aprila skoraj končan, potem pa se je nekaj zapletlo. »Za las smo vse končali pred odprtjem, saj je bilo nemalo težav s priključitvijo na električno omrežje. Proti koncu je bilo kar napeto,« je povedal inž. Borut Plesničar, odgovoren za varnost pri delu. Z njim je bila poleg brata Aleša in Igorja Spetiča naša kolegica Sara Sternad, ki je povedala, da sta v petek v 9 urah obiskala kakih 15 paviljonov, tako da si mora obiskovalec vzeti veliko časa: »Pri državah, kot sta Kuvajt in Katar, takoj opaziš, da so vložile precej več od 5 milijonov evrov, kolikor je znašala investicija Slovenije. Ta pa vsekakor odigrava svojo vlogo.« Mnogo je multimedijskih predstav, v nemškem paviljonu sta se zadržala tri četrt ure, madžarski in turški paviljon pa sta še nedokončana. Izgredov v Milanu nista videla, ker sta bila ves dan na Expu. Obiskovalce slovenskega paviljona sprejemajo študentje, kot je Emil Mikac. Poklicali smo ga, ko si je v prostem času ogledoval estonski paviljon: »V petek je deževalo, zdaj pa je lepo in obiskovalcev je res veliko.« Expo je po njegovih besedah ogromen, »v Trstu tega nismo vajeni, moram pa povedati, da mi je všeč, ker je tu cel svet na enem mestu«. (af) MILAN - Tržaška trobentačica Živa Komar z akademije milanske Scale Igrala je na gala večeru Na četrtkovem dogodku v središču Milana nastopili zvezdniki, kot sta Andrea Bocelli in Lang Lang - Tržačanka študira v Bocnu MILAN - Kdor si je v četrtek ogledal svetovni televizijski prenos koncerta ob odprtju Expa, je med člani velike zasedbe in-strumentalistov in pevcev gledališča milanske Scale lahko zasledil obraz tržaške trobentačice Žive Komar. Tudi ona je pod vodstvom Marca Armiliata sodelovala pri izvedbi gala večera opernih arij in duetov, s katerim se je Italija predstavila svetu z najbolj prepoznavnim glasbenim pečatom in parado opernih zvezdnikov: Andrea Bocelli, Francesco Meli, Diana Damrau, Maria Luigia Borsi, Abbiatijev nagrajenec Simone Piazzola, a tudi klavirsld akrobat Lang Lang, ki je ob tej priložnosti igral na Puccinijev klavir. Voditelja večera Paolo Bonolis in Antonella Clerici sta večkrat ponovila, da je pomladanska noč na trgu pred stolnico preizkusila vzdržljivost izvajalcev in gledalcev zaradi precej nizke temperature, kot nam je potrdila tudi Živa, ki je z nasmehom povedala, da so glasbeniki in publika izkoriščali vse pavze reklamnih spotov, da so se razgibali in se vsaj za trenutek ogreli. Toplejše ozračje bi lahko pripomoglo k idealnemu vzdušju, trobentačica pa je ocenila pozitivno tako spored dogodka kot samo izkušnjo: »Program je bil pri- meren za to priložnost in za svetovni televizijski prenos, ki je zahteval širše prepoznavne skladbe in izvajalce. Pogrešala sem le orkestrsko točko, saj je bil celotni program zgrajen okrog solistov. Sodelovanje s takim orkestrom pa je bilo enkratno in zame veliko zanimivejše od televizijskega leska. Pristopila sem h koncertu, bolj kot k dogodku, zato moje emo-cije niso bile vezane na kamere ali osebnosti, temveč na posebno čustvene glasbene izvedbe, kot je bila tista arije Nes-sun dorma.« Expo je za Italijo izjemno pomembna izložba, kar je v Milanu zagotovo občutiti ... Prva posledica Expa so - čisto praktično - polni hoteli in višje cene, kar smo orkestraši takoj ugotovili, ko smo organizirali naše bivanje v Milanu. Odprtje je v mesto privabilo ogromno ljudi in je poleg navdušenja in radovednosti vzbudilo tudi reakcije protestnikov, ki so glasno izrazili svoje pomisleke tudi pred koncertom. Bonolis jih je pred začetkom povabil, naj se umirijo, nad celotnim dogodkom je bdelo tudi veliko policistov. Z igranjem na odprtju se je sodelovanje orkestra Akademije z Expom za- Živa Komar ključilo, saj ne predvidevamo dodatnih nastopov v tem okviru. Od lanske sezone sodelujete s tem orkestrom, ki je neposredno povezan z vodilnim italijanskim gledališčem. Akademija ima plesno, operno in orkestrsko vejo. Orkester ima tudi mednarodno dejavnost: lani smo gostovali v New Yorku, januarja letos pa v Muskatu v Omanu. Veliko nastopamo tudi v Milanu. Odkar igram v tem orkestru, sem se veliko naučila in sem posebno vesela, da smo ob tej priložnosti, prvič sodelovali s Filharmoničnim orkestrom milanskega gledališča, saj imamo drugače samostojno, simfonično koncertno dejavnost kot študentski orkester. Poleg orkestra Akademije, se vaša glasbena pot razvija na konservatoriju v Bocnu. V Bocnu študiram v drugem letniku bienija z Marcom Pierobonom. Tečaj in konservatorij sem izbrala zaradi njega, saj je to izreden glasbenik in pedagog. V tem obdobju sem se tudi preizkusila na več avdicijah in nekatere so bile uspešne, a moram tehtno premisliti, kako najučinkoviteje uskladiti študij, prosti čas in priložnosti. Prijavila sem se tudi za Erasmus v Nemčiji, da bi v novem okolju pogledala na stvari z drugačnega zornega kota. Lepa zadoščenja nagrajujejo vztrajnost, saj so vam zagotovo velikokrat ponovili, da trobenta »ni glasbilo za dame!«. Vsi so se na začetku čudili in mi ponavljali, da bo zame prenaporno. A jaz igram trobento od sedmega leta in to brez težav. V orkestrih je trobentačic vedno več ! ROP Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu 20 Nedelja, 3. maja 2015 APrimorski ~ dnevnik PRIREDITVE, KRIŽANKA DELAVSKI PRAZNIK - Pobude v mestu, Nabrežini in Miljah Prvi maj za delo, ki ga je žal vse manj Solidarnost je prednost, to je geslo, ki so ga sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL izbrale za vodilo letošnjega mednarodnega praznika dela: za integracijo, delo, razvoj in spoštovanje pravic vseh. Na Tržaškem so bili v petek, kot vsak 1. maj, trije sprevodi in sicer v Miljah, Nabrežini in v središču mesta. Osrednjega shoda po mestnih ulicah se je po oceni organizatorjev udeležilo več kot šest tisoč ljudi, kar ni ravno majhno število. Udeleženci so se - kot v tradiciji - zbrali na Trgu Sv. Jakoba, na Garibaldijevem trgu so se jim med drugim pridružili upokojenci sindikalne zveze SPI-CGIL z velikim dvojezičnim transparentom Trieste-Trst. Mnogi Slovenci so tudi tokrat hodili za velikim napisom Primorski dnevnik, s katerim so uslužbenci našega časopisa opozarjali na poslanstvo časnika tudi v zanj ne-lahkih momentih. Govornika Paolo Carcassi (UIL) in Renato Kneipp (CGIL) sta na osrednjem mestnem trgu opozorila na hudo gospodarsko in družbeno krizo ter tudi na ostale probleme sedanjega časa. Med drugim sta se spomnila tragedije beguncev, ki dnevno umirajo v Sredozemlju. Kneipp je spregovoril tudi v slovenskem jeziku. Shoda se je v spremstvu odbornika za osebje Roberta Treua udeležil tudi župan Roberto Cosoli-ni. V pogovoru z novinarji je poudaril, da je pomanjkanje dela problem številka ena, kar prizadene predvsem mlade generacije, bremena gospodarske stiske pa nosijo tudi drugi. Naraščajoča brezposelnost ni sicer le italijanski, temveč širši evropski pojav, ki ga je treba reševati torej tudi na mednarodni ravni, kar Evropi doslej ni uspelo. V Miljah so se udeleženci shoda ob delavskem prazniku zbrali na vrtu bara Verdi, zaključni shod je bil na Marconijevem trgu, kjer sta spregovorila Michele Piga in v slovenščini domačin Jurij Vodopivec. Tretji sprevod je krenil iz Križa v Nabreži-no, kjer je udeležence v italijanščini in slovenščini nagovorila šolska sin-dikalistka Anna Busi (FLC CGIL). PRVI MAJ - Nadškof Crepaldi Pred kapitalom delo, pred delom človek Maša je bila v cerkvi Novega sv. Antona Delo ima primat nad kapitalom in človek ima primat nad delom, denar mora služiti in ne vladati človeku, ki ima pravico do plače za opravljeno delo, prav tako se je treba boriti proti korupciji. To je v svoji homiliji dejal tržaški škof, nadškof Giampaolo Crepaldi, ki je na dan prvega maja daroval mašo v cerkvi Novega sv. Antona. Če delavsko gibanje po vsem svetu obhaja 1. maj kot praznik dela, je ta datum v Katoliški cerkvi od leta 1955 tudi cerkveni praznik, posvečen sv. Jožefu delavcu. Ob tej priložnosti se je nadškof Crepaldi v svoji homiliji navezal predvsem na pastirsko noto, ki so jo ob prvem maju izdali škofje Triveneta z naslovom Delo v času sprememb, v kateri poudarjajo bližino Cerkve in to, da je treba izhajati iz visokega in primernega pojmovanja človeškega dela ob jasnih kriterijih, po katerih gre določeno delo označiti za dostojno ter ob potrebi, da se premisli tudi splošni gospodarski model s ciljem, da ne bi plačali nevzdržne »človeške cene«, začenši s splošno izgubo možnosti dostojnega dela za velike množice ljudi. Cerkev vabi k promociji temeljnih pravic delavcev, h gojenju skupnostne in solidarne dimenzije dela, ki mora služiti tudi k vzdrževanju družine. Potrebno je spoštovati tudi počitek in praznike, politike dela morajo hoditi vštric z družinskimi politikami, treba je povečati občutljivost za ohranjanje stvarstva, zagotoviti instrumente socialnega skrbstva, krepiti spoštovanje do sposobnosti ustvarjanja podjetništva ter ovrednotiti civilno in solidarno ekonomijo, je dejal nadškof, ki je v nadaljevanju izrazil »ne« škofov Triveneta do »čaščenja denarja«. »Vsako delo, opravljeno po dogovoru, mora biti plačano in to v doglednem času,« je dejal Crepaldi, po čigar besedah je vedno treba preveriti namen, s katerim se denar vlaga, posoja ali uporablja, ter dati prednost taki uporabi denarja, ki bo prispevala k trajni proizvodnji dobrin za vse. Prav tako se je treba boriti proti korupciji, ki »predstavlja preveliko škodo: kdor jo navidezno koristi, se mora spomniti, da je korist le začasna in samo materialna ter uničuje dušo.« Nadškof Crepaldi je poudaril predvsem pozornost do mladih, zaradi katerih morajo krščanske skupnosti postati »kraji, kjer se posluša, poglablja in sporoča evangelij dela, ki se izraža v tradiciji krščanske socialne misli,« kraji, kjer »se vzgaja k delu in njegovim temeljnim vrednotam, k njegovi človeški in krščanski dimenziji, k njegovemu globokemu smislu.« Krščanske skupnosti naj postanejo »kraji, kjer se govori o delu, kjer prihaja do skupne delitve težav in skrbi v luči evangelija ter skupnega zbiranja idej in resursov,« je dejal nadškof. Levo množica za transparentom Primorskega dnevnika in desno pogled na prvomajski sprevod po tržaških ulicah fotodamj@n Jugoslovanske zastave razjezile desnico videoposnetek na www.primorski.eu Na Velikem trgu je za 1. maj plapolala jugoslovanska zastava fotodamj@n _ Jugoslovanske zastave na petkovi prvomajski povorki po mestnih ulicah so razjezile marsikoga na desnici, a ne samo. Rajonski svetnik gibanja LAltra Trieste Francesco Clun je na Facebooku ustvaril skupino Basta nostal-gici titini per il primo maggio (Dovolj z Titovimi nostalgiki za prvi maj). V par urah je stran podprlo več sto »pristašev«, mnogi so zadevo komentirali s pikrimi in žaljivimi komentarji. Med njimi tudi poslanka Giorgia Meloni. Cluna in somišljenike je najbolj razjezilo dejstvo, da so jugoslovanske zastave plapolale tudi na Velikem trgu, »ne da bi se kdo od prirediteljev sprevoda od tega javno ogradil.« To bi morala v prvi vrsti storiti CGIL, menijo v sindikalni zvezi UGL. Njen krajevni tajnik Matteo Cernigoi meni, »da jugoslovanska zastava nikakor ne sodi na delavski praznik, tudi zato, ker za mnoge Tržačanke in Tržačane predstavlja simbol smrti in trpljenja.« Jugoslovanske zastave so zmotile tudi skrajno desničarsko gibanje Trieste Pro Patria, katerega pristaši so med sindikalno povorko opozorili, da se je »prvi maj prelevil v čaščenje tistih, ki so prinesli v Trst teror in uničenje.« PRVI MAJ - Tradicija Zastave in napisi za praznik dela Po številnih vaseh so tudi letos krajani postavili ne samo prvomajske maje, temveč tudi rdeče zastave in napise. Gre za pobude v skladu s tradicijo, ki nimajo nobenih političnih ali drugih predznakov, kot je glede rdečih zastav na Proseku svoj čas namignil tedanji tržaški župan Roberto Dipiazza. Gornji posnetek (foto Damj@n) je z Lonjerja. V Rižarni jutri spomini žensk ob 70-letnici osvoboditve V Rižarni bo jutri ob 17.30 peto srečanje iz niza Spomini žensk, ki ga prireja Kavarna žensk v okviru sklopa Pripovedovati se v Trstu v organizaciji tržaške sekcije Zveze žensk Italije ter v sodelovanju z Združenjem judovskih žensk Italije (ADEI-WIZO) in Vsedržavnim združenjem partizanov Italije-ANPI. Srečanje bo potekalo ob 70-letni-ci osvoboditve, na njem pa bodo govorniki izpostavili nekatere ženske like krajevnega odporništva. Tako bo Livio Isaak Sirovich govoril o Riti Rosani, Kostanca Mi-kulus bo predstavila lik Elvire Vre-mec-Katje, Ester Pacor pa bo govorila o Ondini Peteani in letakih, ki so jih po Trstu delile partizanke. Chiara Simon bo prebrala pričevanje Terese Noce-Estelle z naslovom Osmi marec v taborišču smrti. Ob tej priložnosti bo nastopil tudi Ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja pod vodstvom Silvane Do-brilla in ob spremljavi harmonikarja Silvana Kralja. 6 20 Nedelja, 3. maja 2015 PRIREDITVE, KRIŽANKA OBČINA TRST - Zagotovilo odbornika Dapretta svetniku Švabu (SSk) Kmalu dodatni nosilci za slovenske zastave na šolah Več let odprto vprašanje - Občino na to opozorili tudi v Bazovici in na Proseku Na pročeljih višjih srednjih šol (na arhivskem posnetku Licej Franceta Prešerna) in pri Sv. Jakobu slovenska zastava že visi, kdaj bo to mogoče tudi na ostalih šolah v tržaški občini? arhiv INDUSTRIJSKA CONA - Po daljšem zatišju Postopek sanacije se lahko nadaljuje Postopek sanacije onesnaženega območja državnega interesa, ki je v lasti ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit, se lahko končno nadaljuje. Deželna agencija za okolje Arpa je namreč ob soglasju ministrstva za okolje podpisala protokol o izvedbi predhodnih testov, s tem pa »odmrznila« postopek, ki se je bil ustavil zaradi težavnega izvajanja novih zakonskih predpisov iz leta 2013. Predpisi so med drugim obravnavali obvezno simulacijo onesnaževanja, katero je treba opraviti pred dejansko analizo terena. Arpa in Ezit sta se dogovorila, da bodo prve poskusne teste opravili na območju industrijske cone pri Orehu, nakar bodo sledile dejavnosti na ostalih območjih. Novico sta z zadovoljstvom pozdravila deželna odbornica za okolje Sara Vito in tržaški župan Roberto Cosolini. Odbornica je poudarila, da se je agencija Arpa izkazala kot učinkovit nadzorni organ, ki v sodelovanju z deželno upravo in drugimi institucijami usklajuje skrb za gospodarsko rast in zaščito okolja. Cosolini je spomnil, da je sanacija teh območij strateško zelo pomembna za Trst oziroma za okrepitev njegovega industrijskega sektorja. Tržaška občinska uprava bo v najkrajšem času poskrbela za postavitev dodatnih nosilcev na pročelja slovenskih šol in vrtcev na ozemlju Občine Trst, da bodo lahko izobešali slovensko zastavo. To sta občinskemu svetniku Slovenske skupnosti Igorju Švabu zagotovila občinski odbornik za javna dela Andrea Dapretto in odgovorni za šolsko imovino Sergio Ashiku, na katera se je Švab obrnil zaradi še vedno nerešenega vprašanja možnosti izobešanja slovenskih zastav na pročeljih stavb šol in vrtcev, za katere je pristojna Občina Trst (gre za stavbe otroških vrtcev ter osnovnih in nižjih srednjih šol). Kot je v krajšem sporočilu za javnost zapisal svetnik SSk, je zamik pri načrtovanem roku za izpeljavo del samo posledica drugih nujnih del, ki jih je moralo podjetje Global Service opraviti v drugih šolah in vrtcih. Kot je povedal Švab, je že pripravljen seznam potrebnih nosilcev za vse šole in vrtce v mestu in okolici, čemur je občinska uprava namenila 15.000 evrov. Do zagotovila Dapretta in Ashikuja prihaja, potem ko so predstavniki krajanov in staršev tržaško občinsko upravo že večkrat opozorili na nerešeno vprašanje možnosti izobešanja zastav. To se je npr. zgodilo na nedavnem srečanju župana Roberta Cosolinija s krajani v Bazovici, kjer so na to vprašanje opozorili nekateri starši, na problem zastav pa so pred nekaj tedni v pismu opozorili tudi predstavniki Združenja staršev proseških šol in vrtcev oz. člani zavodskega sveta Večstopenjske šole Opčine. V pismu, ki so ga podpisali predsednik in blagajnik Združenja staršev, Massimo Viller in Mitja Kalc, ter član zavodskega sveta Igor P. Merku, se sklicujejo ne samo na zaščitni zakon, ampak tudi na zakon o zastavah, ki določa izobešenje tudi manjšinske zastave oz. zastave Republike Slovenije, kar se med drugim že dogaja na višjih srednjih šolah in na sedežu Večstopenjske šole Sv. Jakob. V nadaljevanju pa podpisniki obnavljajo zgodovino prizadevanj za postavitev dodatnih nosilcev za zastave na stavbah šol in vrtcev Večstopenjske šole Op-čine. Tako je Združenje staršev pisalo Občini že meseca maja leta 2013, nato še v šolskem letu 2013/2014, prav tako je v februarju in juniju 2014 pisala tudi ravnateljica openske večstopenjske šole Marina Ca-stellani, nato je sledilo »prepričevanje in lo-biranje pri raznih občinskih predstavnikih preko telefonskih in osebnih stikov,« še zlasti pri predsedniku občinskega sveta Iztoku Furlaniču, podžupanji Fabiani Martini in svetniku Igorju Švabu. Zlasti Furlanič je decembra lani rekel, da bo zadeva v kratkem urejena. Bliža se konec šolskega leta2014/2015, o zastavah pa ni ne duha ne sluha, opozarjajo proseški starši, za katere nekateri dogodki že kažejo na naslednjo volilno preizkušnjo, pri čemer se sprašujejo, ali bo prišla ta zgodba do srečnega konca. OPČINE - Občni zbor Društvene gostilne Zadovoljni z delovanjem Obrat je posloval z dobičkom, uredili so notranjost in zunanjost - Potrdili dosedanji odbor Člani Društvene gostilne na Op-činah so zadovoljni s poslovanjem obrata in dosedanjim delovanjem odbora, katerega so potrdili za nov triletni mandat. To izhaja iz sredinega občnega zbora, ki je pod večer potekal v prostorih gostilne oz. puba Liverpool v Alpinski ulici, ki se ga je udeležilo veliko število članov v potrditev, da gre za živo realnost, katere korenine segajo v leto 1900, ko je bilo ustanovljeno konsumno društvo oz. ljudska konsumna zadruga, ki pa je prenehala delovati z nastopom fašistične strahovlade, ponovno je oživela po končani drugi svetovni vojni leta 1945. Prvi predsednik je bil Ferdinand Ferluga, po drugi svetovni vojni pa je kot prvi prevzel krmilo Guido Vre-mec, sledili so mu Anton Daneu in številni drugi, že devet let pa Društveni gostilni predseduje Bernard Škerlavaj, ki je na sredinem občnem zboru podal osrednje poročilo. Po njegovih besedah je gostilna v zadnjem letu poslovala v redu in ustvarila 8582 evrov čistega dobička, dosedanjim upraviteljem pa nameravajo še naprej zaupati. V zadnjem obdobju so se lotili tudi nekaterih popravil tako znotraj prostorov kot zunaj: tako so npr. popravili žlebove, uredili pa so tudi železno ograjo in vrata, medtem ko v prihodnosti nameravajo počasi popraviti in urediti tudi klet. Kot že rečeno, dosedanjim upraviteljem, ki imajo v najemu lokal, nameravajo še naprej zaupati, saj so zadovoljni s poslovanjem, medtem ko imajo del bližnjega zemljišča v najemu openski jusarji. Izpeljati nameravajo tudi vsakoletni izlet za člane, pri čemer destinacija ni še znana. Člani so izrazili zadovoljstvo ob delu odbora, ki je v pravkar zaključenem triletnem mandatu imel redne seje in skrbel za vzdrževanje lokala, zato so na občnem zboru potrdili člane odbora, ki ostajajo isti z eno izjemo, saj je v odbor vstopil mlajši član, ki je nadomestil drugega, ki je odstopil. Predsednik je Bernard Šker-lavaj, podpredsednik Karel Bratos, tajnik Rinaldo Vremec, blagajnik Marino Kralj, odborniki pa Vinko Tau-čer, Neva Skerlavai, Bruno Brišček, Mauro Peršič, Edi Škabar in Liliana Hrovatin. Člani Društvene gostilne so pozitivno ocenili dosedanje poslovanje fotodamj@n AREA SCIENCE PARK - Podjetje Athonet Malavijcem nudijo hitre spletne povezave Hitre in učinkovite spletne povezave so danes eden od osnovnih pogojev za razvoj neke države. V Afriki predstavljajo velike razdalje in visoki stroški za infrastrukturo hudo oviro, zaradi katere ogromno ljudi še nima dostopa do interneta. V Malaviju skušajo premostiti te težave: krajevni operater mobilne telefonije Access je v industrializirani regiji Blanthyre uresničil ultra širokopasovno omrežje s tehnologijo LTE, in sicer v sodelovanju s podjetjem Athonet, ki je nastalo v znanstvenem parku na Padričah. »To kaže, kaj hočemo narediti na tem delu sveta, ki je za razvijanje digitalne infrastrukture zelo zanimivo,« je povedal Gianluca Verin, ki je ustanovil podjetje Athonet skupaj s Karimom El Mal-kijem. »Začeli smo z Malavijem, kjer LTE tehnologija doslej ni obstajala, težko pa je speljati povezavo ADSL, ker so tatvine bakrenih žic zelo pogoste. Zdaj dokazujemo, da je visokotehnološke povezave mogoče uresničiti tudi v krajih, ki jih nekateri napačno označujejo kot periferijo tehnološkega sveta,« je še dejal Verin. I t "■h- K. El Malki in G. Verin iz Athoneta Sistem PriMo (Private Mobile) omogoča brezžične povezave na odmaknjenih ali gosto prometnih področjih ter povezave v primeru izrednih pojavov, kot je bil potres v Emiliji leta 2012. Ista programska oprema omogoča tudi pokrivanje obširnih dežel, kakršna je malavijska regija Blanthyre. Podaljšani roki za ISEE Občina Trst sporoča, da so podaljšali roke za vložitev prošenj za dodelitev ugodnosti pri plačevanju električne energije in stanovanjskih najemnin ter prošenj za sestavljanje lestvic za jasli. Za starše malčkov, ki bodo v šolskem letu 2015/2016 obiskovali občinske ali subvencionirane jasli, bo dobrodošel podatek, da so kot zadnji rok za vložitev obrazca ISEE, namesto prvotnega 4. maja, določili 15. junij. Interesenti lahko vse informacije dobijo na spletni strani www.triestescuolaonline.it ali na tel. številki 040/6758869. Zaradi zapletov okrog obrazcev ISEE je občinska služba za socialne zadeve preložila rok za vložitev prošenj za dodelitev ugodnosti pri plačevanju električne energije. Imetniki kartice Carta Famiglia lahko prošnje vložijo do 22. maja (Ul. Mazzini 25), do 30. junija pa je treba vložiti obrazec ISEE (tisti, ki tega ne bodo imeli, ko bodo vložili prošnje). Rok so podaljšali tudi za tiste, ki bodo zaprosili pomoč pri plačevanju najemnin. Namesto prvotnega 30. aprila je prošnje v zavod ATER mogoče vložiti do 8. maja, obrazec ISEE pa je treba vložiti do najkasneje 5. junija (tisti, ki obrazca ISEE ne bodo predložili že s prošnjo). Prošnje za otroški paket Od jutri naprej bo v veljavo stopil nov urnik za vložitev prošenj za pridobitev t.i. Kit bebe (otroški paket). Interesenti to lahko storijo od torka do četrtka med 9. in 12. uro, ob sredah tudi med 14.30 in 16.30. Prošnje bo moč vložiti do 30. septembra. Režim avtobusov Zaradi današnje športne prireditve Bavisela bo veljal poseben prometni režim tudi za avtobuse mestnega prometa. Avtobus številka 6 bo od jutra do približno 16. ure vozil na progi Trg Gioberti - Rojan, avtobus št. 8 ne bo peljal po nabrežju ampak skozi mestno središče, avtobus št. 42 ne bo vozil po Miramarskem drevoredu, temveč po Ul. Udine. Enako velja za avtobus št. 44. Dodatne informacije so na voljo na spletni strani www.triestetrasporti.it. Pihalne godbe v Cavani Danes bo v Trstu potekalo 3. srečanje iz serije Passeggiate di Primavera, v okviru katerih sprehajalci ob glasbi spoznavajo osrednje mestne znamenitosti. Dogodek prireja pokrajinski odsek združenja ANBIMA, ki za danes napoveduje nastop treh godb. Na Trgu Cavana bo ob 10. uri nastopila godba Vecia Trieste, sledil bo nastop pihalne godbe Viktor Parma iz Trebč (10.45), nato pa še nastop godbe Triesti-nissima (11.30). V primeru dežja bodo koncerti na programu v nedeljo, 17. maja. / TRST Nedelja, 3. maja 2015 7 ni Paoline v Vidmu. Obeh se bo udeležila tudi novinarka Claudia Bolboceanu, raziskovalka iz italijansko-romunskega kulturnega središča v Milanu, avtorica knjige Le catacombe della Romania - Testimo-nianze dalle carceri comuniste (19451964) (Romunske katakombe - Pričevanja iz komunističnih zaporov (1945-1964). ZGODOVINA - Marius Oprea v sredo v Trstu Simon Wiesenthal romunskega komunizma V Trst prihaja Marius Oprea, v obdobju represivne komunistične diktature v Romuniji disident, po demokratizaciji države pa direktor romunskega inštituta za preiskovanje zločinov, ki ga je sam ustanovil. Svoje življenje je posvetil lovu na režimske zločince in za to svojo izbiro marsikaj žrtvoval. Oprea in njegovi arheologi polpreteklosti v iskanju skritih grobišč so tudi danes tarče groženj in pritiskov. Zato je romunska Nobelova nagrajenka Herta Müller čutila potrebo, da ga javno podpre in prepreči dodatno režimsko muko - muko pozabe in molka, brisanja spomina. O njem je bilo zapisano, da gre za Simona Wiesenthala romunskega komunizma. Marius Oprea bo gost Guida Barelle, tržaškega časnikarja in avtorja knjige La tortura del silenzio (Muka molka), ki je izšla pri založbi San Paolo in je bila pred kratkim prevedena v romunski jezik. Javna srečanja z Opreo bodo v Trstu, Pordenonu in Vidmu. Na Univerzi v Trstu se bo v sredo, 6. maja, ob 10. uri z Barello udeležil posveta o romunskem totalitarizmu in njegovih sledeh v sedanjem času; sodelovala bosta še docenta Cesare La Mantia, zgodovinar vzhodne Evrope, in Luigi Pellizzoni, sociolog politike. Ob 18. uri bo v knjigarni Lovat v Drevoredu XX. septembra pogovor z romunskim gostom vodil časnikar Mauro Manzin. V četrtek, 7. maja, bo ob 18. uri podobno srečanje v občinski knjižnici v Por-denonu, v petek ob 17. uri pa še v knjigar- DSI - Jutri ob 20.30 Ilustracije Vorančevega Doberdoba V okviru spominskih prireditev ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne bodo jutri v Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev odprli razstavo ilustracij velike pripovedi Prežihovega Voranca Doberdob. Slike so delo slikarja Janeza Vidica, ki jih je pripravil za mariborsko izdajo Vorančevega romana leta 1979. Ilustracije bo predstavila umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik, spregovoril pa bo tudi slikarjev vnuk Luka Vidic. Večer bo obogatilo branje pomenljivih odlomkov iz romana, ki jih bo podal čan Radijskega odra Marijan Kravos. Ilustracija predstavlja zagotovo eno pomembnejših poglavij Vidiče-ve ustvarjalnosti. Če odmislimo medvojni angažma, se je kot izvrsten risar in likovni interpret pravljičnih besedil za otroke uveljavil že za časa študija na akademiji. Pozneje se je kot tehnični urednik pri mariborski založbi Obzorja posvetil opremi in ilustracijam poezije in daljših besedil za odrasle, predvsem za knjižno zbirko Iz slovenske kulturne zakladnice (tako je npr. opremil Visoško kroniko Ivana Tavčarja, Krst pri Savici Franceta Prešerna in Šentpeter Juša Kozaka). V ta sklop sodi tudi izvrstna likovna spremljava Vorančevega besedila Doberdob (1979), ki je še posebej aktualno v letošnjem letu, ko se spominjamo stoletnice izbruha prve svetovne vojne. Dvajset ilustracij, izdelanih v prefinjeni perorisbi, zgovorno pričajo o Vidičevem mojstrstvu pripovedovanja. Ne le prirojeni realistični dar, temveč tudi osebna izkušnja iz druge svetovne vojne sta lahko sooblikovali tako prepričljivo ilustracijo pretresljivih Voran-čevih opisov čoveških usod in uporniškega duha slovenskih »Janezov«. Večer Društva slovenskih izobražencev se bo začel ob 20.30 v Ul. Donizetti 3. OLJKARSTVO Kmetija Fior Rosso nagrajena na Hrvaškem in v Italiji Poleg številnih priznanj, ki jih je prejelo doma in po svetu, se kmetijsko podjetje Fior Rosso iz občine Dolina letos lahko pohvali tudi z naslovom podprvaka olja, ki ga je prejelo na tekmovanju za mednarodno nagrado Nocnjak. Nagrado že sedemnajst let podeljujejo v Splitu pod pokroviteljstvom Mednarodnega sveta za oljčno olj, Predsednika Republike Hrvaške in hrvaškega ministrstva za kmetijstvo. Na tekmovanje se je prijavilo tudi podjetje Fior Rosso, ki je v začetku aprila prejelo sporočilo, da je za svoje olje doseglo naslov podprvaka med številnimi predstavljenimi olji. Nagrado bosta podjetniku Gioacchinu Fior Rossu izročila predstavnika Agencije za kmetijski razvoj zadarskega okrožja, ki je soorganizator prireditve, dne 4. maja ob 12. uri v dvorani občinskega sveta v Dolini. Poleg nagrade Nocnjak pa je podjetje letos za svojo belico prejelo tudi drugo pomembno priznanje, tokrat v okviru šestega tekmovanja italijanskega ekstra deviškega oljčnega olja Gocce d'Oro v deželi Marke. V kategoriji bioloških olj je namreč prejelo prvo nagrado v razredu t.i. ekstremnih olj, to je olj, pridelanih iz oljk, ki rastejo nad 45. vzporednikom. OPČINE - Silvo Šinkovec v Finžgarjevem domu Včeraj danes Brez odnosa do sebe ni odnosa do bližnjega S predavanjem priljubljenega predavatelja, psihologa,filozofa, defektologa in teologa mag. Silva Šikovca se je preteklega 23. aprila v Društvu Finžgarjev dom zaključil letošnji ciklus predavanj z naslovom Pot do sebe, pot do drugih. Za naslov predavanja so organizatorji predlagali Ljubi samega sebe, da lahko ljubiš svojega bližnjega. Kdor je mislil, da bo predavatelj naštel že pripravljene recepte in nasvete, ki jih ponuja psihologija o tem, kaj naj človek počne, da bo srečnejši in uspešnejši, se je uštel. Namesto tega je slišal od mag. Šinkovca mnogo globokih misli, ki so lahko dolgoročno vodilo za vse: vsak mora sam iskati duhovno hrano za lastno dušo, edino ta nas namreč lahko osrečuje. To vsekakor ni lahko, saj bi bilo treba v današnji družbi, kjer živimo z vrtoglavo naglico in kjer smo vsak dan bombardirani od vsakovrstnih reklam in vab, plavati proti toku. »Zasuva nas pesek« mnoštva ponudb; ne najdemo pa več »žive vode«, je predavatelj citiral Boža Vo-duška. Posledica vsega tega je hlastanje za novostmi, za zadovoljitvijo svojih »potreb«. Takšna vzgoja že otroka pripelje do tega , da nima več odnosa do svojega Popoldnevi v Schmidlu V gledališki muzej C. Schmidl se jutri ob 17.30 vračajo Popoldnevi v Schmidlu, v okviru katerih bodo obiskovalci prisluhnili predavanju o veliki sopranistki Raini Kabaivanski. V žarišču bodo njene vloge v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, na ogled pa bodo tudi video posnetki nedavnega pevčinega obiska Trsta. Podaljšali razstavo Občina Trst obvešča, da bo razstava Veliki Trst v nekdanji ribarnici na ogled do 21. junija. Razstavo so podaljšali zaradi odličnega obiska, od otvoritve 8. februarja do 30. aprila pa jo je videlo že 18 tisoč obiskovalcev. Med njimi prevladujejo Tržačani (77%), sledijo obiskovalci iz drugih italijanskih krajev (8,5%) in tujci (8%). Kot zanimivost naj povemo, da bodo vsi tisti, ki so se prijavili na tekaški (pol)ma-raton lahko obiskali razstavo (vse do zaprtja) po znižani ceni. Mag. Silvo Šinkovec med predavanjem medvedka in svoje zgodbe z njim (kot bi to bilo, če bi šlo za edino igračo), ampak se ga naveliča, si že želi novo in spet novo igračo.V takem okolju ni več prostora ne časa za pravi odnos do sebe; posledično pa ni več odnosa do bližnjega. V zadnjem stoletju je psiholigija veliko govorila o zadovoljitvi lastnih potreb. Zadovoljitev vsake potrebe pa človeku na dnu pušča »samoljubno žalost«, praznino, osamljenost. Temu nasproti nekateri postavljajo pojem »čakanja«. Še več, Šinkovec meni, da se je treba nekaterim potrebam tudi odreči: le takrat, ko bom ustvaril distanco od »biološkega«, bom svoboden človek. Človek, ki se pusti vplesti v vrtinec današnje družbe, ne zna biti več sam s seboj, a kdor ne zna biti sam s seboj, ne zna biti z drugimi. Važno je, da je človek zmožen pogledati v lastne globine. Človek lahko sam sebe ljubi, ko odkrije v sebi občutek svoje lastne vrednosti. Le iz tega občutka lahko potem odkrivamo vrednost drugih ljudi. Ko človek skuša miselno skonstruirati svojo lastno zgodbo, je to lahko zanj terapevtsko: iz mnoštva dogodkov vzame le tiste, ki so bili zanj pomembni in vse vidi v novi luči. Še najbolj pa je po mnenju mag. Šinkovca za človeka terapevtsko, če poizkusi vzpostaviti stik z duhovnim in svetim. Ko človek - gledano teološko - odkrije božjo ljubezen, potem odkrije v sebi večno dimenzijo. Ocena letošnjega ciklusa predavanj je po mnenju poslušalcev, ki so bili vedno zelo številni, zelo pozitivna, saj so organizatorji povabili le kvalitetne predavatelje, ki so poslušalce vsakič duhovno obogatili. OBLETNICA - Zlatarski mojster z Opčin Fredi Škerlavaj slavi šestdeset zlatih delovnih let So ljudje, ki so že več desetletij zvesti svojemu delu in poklicu. Med temi je zlatarski mojster Fredi Škerlavaj z Opčin, ki danes slavi častitljiv jubilej - šestdeset let dela. Leta 1939 rojeni Fredi Škerlavaj je namreč 3. maja 1955, ko mu je bilo petnajst let, začel svojo delovno pot pri znanem obrtniku, zlatarju Periniju v Trstu. Ko ga je le-ta odslovil, je na lastno pest odprl delavnico na Korzu Italia, kjer je z njim sodeloval tudi zlatar Toffolon, ki je Fredija naučil še mnogo stvari in zlatarskih trikov. Nekaj mesecev je vodil zlatarno, a ročna spretnost pri izdelovanju zlatih izdelkov mu je bila bolj v ponos in se je zato raje kot za prodajo odločil za obrtniško dejavnost. Leta 1982 je laboratorij preselil v Ul. Toti, zlatarske obrti pa je naučil tudi obe hčeri, ki sta pri njem delali kar nekaj let, dokler nista odprli lastne dra-guljarne v mestnem središču. Fredi Škerlavaj je ostal zvest svoji obrtniški poti, po kateri hodi tudi danes, saj je kljub častitljivemu jubileju še vedno delovno aktiven. Danes, NEDELJA, 3. maja 2015 ALEKSANDER Sonce vzide ob 5.50 in zatone ob 20.14 - Dolžina dneva 14.24 - Luna vzide ob 19.36 in zatone ob 6.11. Jutri, PONEDELJEK, 4. maja 2015 CVETO VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,5 stopinje C, zračni tlak 1008,1 mb ustaljen, vlaga 88-odstotna, veter 8 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15,7 stopinje C. OKLICI: Patrick Dori in Tanja Sabella, Glauco Dreos in Anna Stancanelli, Stefano Brescelli in Nadia Palermo, Dorian Hasa in Deborah Stifanich, Manuel Pa-gnini in Alessandra Tropea, Fabrizio Sardo in Cristina Albanese, Carmine Ca-stellone in Pasqua Rosaria Di Micco, Igor Furlani in Barbara Melotti, Ales-sandro Lombardi in Sara Cravagna, Emanuele Casto in Gaia Veneziani, Aleksandar Zivkovic in Francesca Monaco, Carlo Radovini in Fiorella Glavi-na, Daniele Laurenzia in Dorotea Mi-cieli, Simon Olivier Blieck in Lucia Arena, Maurangelo de Gioia in Deborah Maurutto, Cristian Vannicola in Ye-feng Wang, Giuseppe Mario Pellitteri in Claudia Pascutti, Adriano Serafino in Stefania Fedrizzi, Massimo Lanza in Nives Horvat, Emanuele Saule in Erika Pa-gliarini, Fabrizio Fontanot in Elisa Ferro, Fabio Bartoli in Michela Forapani. □ Lekarne Danes, 3. maja 2015 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Cavana - 040 300940, Miramarski drevored 117 - 040 410928, Boljunec -040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Cavana 1, Miramarski drevored 117, Ul. Oriani 2, Boljunec - 040 228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 - 040 764441. Od ponedeljka, 4. maja, do nedelje, 10. maja 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 - 040 635264, Ul. Belpog-gio 4 - 040 306283, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C- 040 232253, Fernetiči -040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ul. 33, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C, Fernetiči - 040 212733 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 33 - 040 638454. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. B 20 Nedelja, 3. maja 2015 PRIREDITVE, KRIŽANKA Sklad Mitja Čuk vabi na FestinvalOp 7. mednarodno gledališko srečanje v Kulturnem domu na Proseku Četrtek, 7. maja 2015 ob 10.00 BARVANA KLAPA-VZS Mitja Čuk ''II Cerchio'' - Medea ''Pepe e Sale'' - Gorica Častni gost gledališki igralec in režiser Gianmaria Martini Napovedovalka: Elena Husu Petek, 7. maja 2015 ob 10.00 BARVANA KLAPA-VZS Mitja Čuk VDC Nova Gorica SVZ Dutovlje J. Levca - Ljubljana Častni gostje: gledališki igralec Franco Korošec Odrasla gledališka skupina MOSP Magično presenečenje s čarodejem JOLE COLE Napovedovalka: Elena Husu TOPLO VABLJENI! sledi nam na buuibberju Darujte za sklad Bubnic Magajna uK Kino M Izleti ODBOR ZA SPOMENIK v Gabrovcu organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu 70. letnice osvoboditve, izlet v prenovljeno Bolnico Franjo. Obenem bomo počastili tudi Gabrovča-ne, ki so padli v okolici Komna in Cerknega. Informacije in vpisovanje na tel. št. 340-2741920 (Mirela). SSO, v sodelovanju s Slovensko prosveto, ZCPZ-TS, ZCPZ-GO, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Združenjem Blanchin organizira v petek, 15. maja, udeležbo na predstavitvi slovenske manjšine v Italiji, ki bo potekala v okviru Svetovne razstave EXPO 2015 v Milanu. Pre- prej do novice AMBASCIATORI - 16.45, 19.15, 21.45 »Avengers: Age of Ultron«. ARISTON - 16.00 »I bambini sanno«; 18.30, 21.00 »Child 44«. CINEMA DEI FABBRI - 16.00, 20.00 »The Fighters«; 18.00 »Figlio di nessuno«; 21.30 »The Circle«. FELLINI - 16.40, 18.15, 20.00, 21.45 »Se Dio vuole«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Mia madre«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Adaline - L'eter-na giovinezza«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.50, 17.50, 20.00, 22.10 »Ritorno al Marigold Hotel«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.00, 20.15 »Brezčasna Adaline«; 13.50 »Domov«; 14.45 »Domov 3D«; 13.15, 16.00, 18.45, 20.30 »Hitri in drzni 7«; 13.45, 16.30, 19.15 »Maščevalci: Ultronova doba«; 17.15, 18.10, 20.00, 21.00 »Maščevalci: Ultrono-va doba 3D«; 15.45 »Nočni lov«; 16.45, 21.30 »Odklikana«; 13.30, 15.20 »Spuži na suhem«; 14.15, 16.15, 18.30 »Spuži na suhem 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 18.30, 21.00 »Avengers: Age of Ul-tron«; Dvorana 2: 16.00, 19.20, 21.30 »Sara' il mio tipo?«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Samba«; Dvorana 3: 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Le streghe son tornate«; Dvorana 4: 16.00, 17.50 »I 7 nani«; 17.30, 19.45, 22.00 »Run all night«. SUPER - 16.15, 18.30, 21.00 »L' ultimo lupo«. THE SPACE CINEMA - 15.10, 16.00, 18.50, 20.50, 21.40 »Avengers: Age of Ultron«; 18.00 »Avengers: Age of Ultron 3D«; 15.15, 17.30, 19.45, 22.00 »Adaline - L'eterna giovinez-za«; 19.05 »Fast & Furious 7«; 21.50 »Black Sea«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »Run all night«; 17.10, 19.35, 22.00 »Ritorno al Marigold Hotel«; 16.10, 18.55, 21.40 »Child 44«; 15.15, 17.10 »I 7 nani«; 15.10 »Home - A casa«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00 »Run all night«; 17.00, 19.40, 22.20 »Avengers: Age of Ultron«; Dvorana 2: 15.10, 17.20, 20.00, 22.10 »Ritorno al Marigold Hotel«; Dvorana 3: 15.15 »Avengers: Age of Ul-tron«; 17.45, 20.00, 22.10 »Run all night«; Dvorana 4: 16.00 »I bambini sanno«; 18.00, 21.30 »Child 44«; Dvorana 5: 15.00, 16.40 »I 7 nani«; 18.15, 20.30 »Mia madre«. 9 Šolske vesti OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da so v teku vpisovanja v občinske otroške jasli K. Štrekelj v Se-sljanu za š.l. 2015-16. Obrazci so na razpolago v Uradu za šolstvo v Občinski knjižnici, Nabrežina 102. Prošnje najkasneje do 15. maja v uradu, Nabrežina Kamnolomi 25. Info na tel. 040-2017375. Fantovska in dekliška Boršt-Zabrežec PARK HRIBENCA V ZABREŽCU Danes, nedelja 3. maja ob 17.00 odprtje kioskov ob 19.00 SLOVESNO PODIRANJE MAJA Delovali bodo dobro založeni kioski. Specialitete na žaru. TOPLO VABUENI! voz z avtobusom iz Gorice in Trsta. Informacije na goriškem (0481536455), tržaškem (040-3481586) in videmskem (0432-701455) uradu SSO. ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Urniki odhoda avtobusov: 5.00 - Domjo (pri banki Antonveneta); 5.20 - Trst (Trg Oberdan); 5.45 - Sesljan (avtobusna postaja nasproti bencinske črpalke); 5.30 - Gorica (parkirišče pred pokopališčem); 5.40 - Cormons (pri krožišču pred vhodom v mesto). Za prijave in informacije na tel. 040635626 ali info@zskd.eu. KMEČKA ZVEZA prireja v petek, 22. maja, izlet na ogled 26. državne razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, ki bo v minoritskem samostanu na Ptuju. Na razstavi sodelujejo tudi slovenske zamejske kmečke organizacije združene v Agraslo-mak v koordinaciji MKGP. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 6.30 in z Opčin ob 7.00. Vpis do 20. maja v uradih KZ na tel.: 040-362941 (TS); 0481-82570 (GO); 0432-703119 (Čedad). KRU.T vabi v petek, 29. maja, na zaključno srečanje pred poletjem z obiskom Rogaške Slatine in kulturnih ter drugih znamenitosti v Olim-jah pri Podčetrtku. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 - II. nad., tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v torek, 2. junija. Ogledali si bomo, poleg katedrale z ožjo okolico in zagrebškim kosilom, tudi stari del mestnega jedra. Prijave in ostale informacije čim prej po tel. 347-9322123 (sestra Angelina) ali 340-139507 (gospa Erika). PODPORNO DRUŠTVO ROJAN IN KRU.T vabita v nedeljo, 7. junija, na izlet »Lepote Nediških dolin«. Pot bo vodila na Staro Goro, v Špeter Slovenov do Sv. Ivana v Čele, na po-vratku še postanek v Rožaški opatiji. Prijave in info v Ul. Cicerone 8 -II. nad., tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it ali tel. 040-826661 (Darko Ko-bal), 040-417025 (Anton Bolet). LETNIKI 1960 vabljeni na izlet, ki bo 13. junija. Info in vpis na tel. 0402171334, 335-6407258 (Nives) ali 349-4133919 (Marinka). SKD PRIMOREC prireja celodnevni izlet v Gardaland v soboto, 13. junija. Zbirališče in odhod ob 6. uri v Trebčah (s postanki na Opčinah, na Proseku in v Devinu). Vpisovanje v Ljudskem domu v Trebčah v ponedeljek, 4. maja, od 16. do 17. ure. Info na tel. št. 333-3671734. Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s sabo www.primorski.eu/bubnicmagajna/ www.primorski.eu 1 Mi CU&KCOL 59. Občinska razstava vin - 18. Občinska razstava ekstra-deviškega oljčnega olja - Glasba in kultura 8.5. Sardoni barcolani vi vi Mustaclifos 10.5. Kraški muzlkantl 11.5. Alter Ego oesdotesn spore-d na cvoooo .ffto^&nca .&Oitt v £)od(Kt od 7. do 12. tKoj>a. MigiJ S Trt PROVi NC ' XSL ■ P< - "'TRIESTE P Turistične kmetije S Poslovni oglasi AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 10.05. Zaprto ob sredah. Tel. 040-391790 BIODINAMIČNA IZLETNIŠKA KMETIJA PRI KAMNARJEVIH je po novem odprta vsako soboto in nedeljo ter ob praznikih. Ponujamo tudi kuhano domačo hrano! Več na naši facebook strani. Za rezervacije tel. 0038640644121 ali 0038657668245 KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, SALEŽ 44, je odprt ob sobotah in nedeljah. Tel.: 040-229253 Hl Osmice SLOVENSKI DIJAŠKI DOM REČKO KOSOVEL išče vzgojitelja s specifično izobrazbo za delo z mladostniki. Kandidati se lahko tel. javijo 040/573141 (08:00-16:00) ali preko e-pošte urad@dijaski.it DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18. Tel.: 339-2019144. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Vabljeni! Tel. št.: 040-220605. FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. 040-291498. KOMARJEVI imajo v Logu odprto osmico. Poleg vina nudijo domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. št.: 040-200156. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen 42. Tel. 338-3916147. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medjevasi 14. Tel. 040-208632. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano, 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. 3467590953. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni! Tel. 040-229224. V ZGONIKU je odprl osmico Milič Stanko. Tel. 040-229164. ŠUBER je odprl osmico na Opčinah. Tel. št.: 349-7158715. 0 Mali oglasi PRODAM AVTO VW polo 1200, letnik 2004, v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 340-9331778. PRODAM SCOOTER trikolesnik piag-gio, MP3, 250 IE, črne barve, letnik 2006, prevoženih 24.000 km in servisiran. Tel. št.: 331-3901302 ali 040-291479. PRODAM hišo s terenom, na lepi sončni legi nad Rojanom. Potrebna popravila. Tel. št.: 338-4069412 (v večernih urah). PRODAM zazidljivo zemljišče v Bo-ljuncu, 1.150 kv.m., ograjeno in s priključkom za vodo in kanalizacijo. Cena po dogovoru. Tel. št.: 3338479139. V NAJEM oddam dvosobno stanovanje v Štivanu. Tel. 348-4462664. V PRAPROTU prodamo hišo. Tel. št.: 040-200494. Loterij a 2. maja 2015 Bari B9 BD B6 72 65 Cagliari 11 17 B2 77 1 Firence 4B 57 BB 59 56 Genova 11 10 4 BB B1 Milan 75 61 B5 49 4B Neapelj B0 64 7B 16 17 Palermo 22 2 B4 76 40 Rim 64 2 27 57 B6 Turin B6 67 1 26 52 Benetke 2 5 71 50 76 Nazionale 42 B6 67 77 2 Super Enalotto Št. 53 6 34 45 46 59 73 jolly 35 Nagradni sklad 10.956.485,43 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 3 dobitniki s 5 točkami 73.493,29 € 468 dobitnikov s 4 točkami 478,80 € 19.225 dobitnikov s 3 točkami 23,12 € Superstar 56 Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 47.880,00 € 94 dobitnikov s 3 točkami 2.312,00 € I.627 dobitnikov z 2 točkama 100,00€ II.188 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 26.313 dobitnikov z 0 točkami 5,00€ / TRST Nedelja, 3. maja 2015 9 mruflv* tti/vrml i.(j r! ¿ilrijJj-.il,: i-l Jr* flMTjj^rwffr jutri v Pdprlinfl^fl rtvorsiKK Oonizellijevj i H oí! i m rji1 maltam? iIi.il,i r.il ¡p ■uQo-bfcrdob« s-tl k d rja Janeza Vi dica üavoil)lmb umeifl&stna igwlGVInaifca örtii.ilPkh Klanbifc [lli "J i k,ir i i"/ vnuk LukaVidit UfYKIrtiikO branje- H j Jijik' üílí r Začetek oh 20 3D Ü3 Obvestila FANTOVSKA IN DEKLIŠKA BORŠT ZABREŽEC vabita danes, 3. maja, na podiranje maja ob 19. uri. V parku Hribenca v Zabrežcu bodo delovali kioski. MLADINSKO ZDRUŽENJE LONJER-KATINARA prireja danes, 3. maja, okoli 16.30 slovesno podiranje mlaja. Toplo vabljeni! SKD TABOR in VZPI-ANPI Opčine vabita ob 70-letnici osvoboditve danes, 3. maja, na vaški pohod Pot do svobode. Zbirališče ob 11.00 v Prosvetnem domu. NOGOMETNI KAMP za osnovnošolce in srednješolce od 22. junija do 3. julija prirejata AŠD Zarja in ŠC Melanie Klein. Vpis na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu od 4. maja (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanie-klein.org ali 345-7733569. Omejeno št. mest. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine in so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano, manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon (2. stavek 6. člena DZ/6/2003). Prošnja do 4. maja, ob 12. uri izključno na obrazcu na www.comune.duino-aurisina.ts.it -news in na sedežu Socialne službe (Sesljan, Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je bil odobren razpis za izplačilo subvencije najemnine za l. 2014 za javne ali zasebne stanovanjske enote, razen subvencioniranih stanovanj (11. čl. zakona št. 431/1998 in 6. čl. DZ št. 6/2003). Vloge morajo biti izpolnjene do 4. maja, ob 12. uri z uporabo ustreznega obrazca na www.co- mune.duino-aurisina.ts.it - news ali na sedežu Socialne službe Občine Devin Nabrežina (Naselje Sv. Mavra 124), po predhodnem tel. dogovoru na št. 040-2017390. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA od 22. junija do 4. septembra v Bazovici, za otroke od 3 do 11 let. Vpis do 11. junija na www.melanie-klein.org ali v društvenem uradu od 4. maja (ob ponedeljkih 15.00-19.00, ob sredah 9.00-13.00 in ob četrtkih 14.30-18.30). Info na info@melanie-klein.org ali 345-7733569. Omejeno št. mest. SKD PRIMOREC vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Treb-čah v ponedeljek, 4. maja, ob 19. uri v prvem in v četrtek, 7. maja, ob 19. uri v drugem sklicanju. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - Trebče vabi vse člane na občni zbor, ki bo v torek, 5. maja, ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Ljudskega doma. ZSKD vabi mlade aktivne člane do 25. leta, da se udeležijo delavnice KULTura zate 2. Delavnice bodo potekale v Trstu, Gorici in v Vidmu od maja do julija. Info po tel. 040-635626 ali trst@zskd.eu. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v sredo, 6. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Bazovskem domu. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. Košir« vabi člane na ogled filate-listične razstave 70 let osvoboditve Trsta, ki je v Kosovelovi knjižnici v Sežani in na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 6. maja, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. AŠD MLADI NA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v domu Alberta Sirka v Križu v petek, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. FOTOVIDEO TRST80 vabi na zaključno prireditev foto-video natečaja Ota Hrovatin v petek, 8. maja, ob 20.00 v razstavno dvorano ZKB, Ul. Ricreatorio 2, Opčine. NORDIJSKA HOJA - Skupina 35-55: SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča prijavljene, da bo drugo srečanje nadaljevalnega tečaja v petek, 8. maja, ob 14.30. Zbirališče pred gledališčem F. Prešeren v Boljuncu. SPDT vabi v petek, 8. maja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano, Ul. Sv. Frančiška 20, na predstavitev pohoda iz Rezije do Trsta, ki ga bosta z goriškim planinskim društvom uresničila jeseni ob 2. Slofestu. EKOLOŠKA SOBOTA - AcegasAp-sAmga in Rajonski svet za Zahodni Kras prirejata v soboto, 9. maja, od 10. do 18. ure na javnem parkirišču »Mandrija« na Proseku zbiranje ko- POGREBNO PODJETJE fl „ v i f^M*> .v trenutku žabsti... w / v H ...in tradicija OPČINE - Proseška Ulica 18 TRST - Ul. Torre Bianca 37/a TRŽIČ - Ul. San Polo 83, Zelena številka: 800 860 020 Na razpolago za prevoze pokojnikov iz bivališča ali doma starejših občanov. ZELENA ŠTEVILKA (soo 833 233 Tel. 345 2355013 Nudimo še pomoč pri dedovanju in pokojninah PRIDEMO TUDI NA DOM! sovnih odpadkov kot npr. pohištvo, hladilniki, zeleni odrez, steklene šipe, lake, barve, uporabljena olja, pnevmatike idr. PREŠERNO SKUPAJ, ob 70-letnici osvoboditve, Kulturna društva Vzhodnega Krasa vabijo na Izlet po naših vaseh, od Repna do Gročane v nedeljo, 17. maja. Zbirališče ob 8.30 v Rep-nu. Info in prijave pri odbornikih posameznih društev do nedelje, 10. maja. SKD GRAD OD BANOV vabi člane v društvene prostore na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 10. maja, ob 10.00 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicu. Ob priliki bodo člani lahko poravnali letno članarino. SKLAD MATEJ LACHI LAH in Planinski odsek AŠD Mladina toplo vabita v nedeljo, 10. maja, na 7. Pohod na Nanos v spomin na Mateja. Odhod z osebnimi avtomobili izpred spomenika v Križu ob 9.00. FOTONATEČAJ ALBERT PEČAR (Ber-to Tromba): SKD Valentin Vodnik in Majenca prirejata v sklopu letošnje Majence fotonatečaj, ki bo potekal do 13. maja. Lahko sodelujejo ljubiteljski kot poklicni fotografi z digitalnim ali tradicionalnim fotoaparatom. Pravilnik na www.majenca.com. Vabljeni k sodelovanju! CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija sklicuje redni občni zbor, ki bo v petek, 15. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicanju, na društvenem sedežu v Ul. Ca-nova, 15. CENTER OTROK IN ODRASLIH Harmonija vabi na predstavitev poletnega centra Harmonija 2015 v petek, 15. maja, ob 18.00 na društvenem sedežu v Ul. Canova, 15. Poletni center bo letos potekal julija in avgusta v Grlja-nu in je namenjen otrokom od 3 do 14 let starosti. Toplo vabljeni! DELAVNICA SOMATSKIH GIBOV -Vabimo vas na 4 urno srečanje, ki bo potekalo v soboto, 16. maja, v Kulturnem domu v Nabrežini, od 15. do 19. ure. Učenje in osvajanje somatskih gibov bo vodil fizioterapevt Aleš Ernst. Prosimo za predhodno najavo, omejeno št. mest. Info in vpis na tel.: 0039 349-6483822 (Mileva). JASLI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Info in vpisi v pisarni, Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. POLETNI CENTRI v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel: pričeli so se vpisi otrok, ki obiskujejo jasli, vrtce in šole (do 12. leta) s slovenskim učnim jezikom. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040-573141) ali na urad@dijaski.it. PREDŠOLSKI PROGRAM »Šolski zvonec že zvoni« v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel od 31. avgusta do 11. septembra za otroke, ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom. Dnevni program predvideva utrjevanje učne snovi in kvalitetno pripravo na novo šolsko leto ter razne delavnice. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, od pon. do pet., od 8. do 16. ure (tel. 040573141) ali na urad@dijaski.it. PRIMORCI BEREMO 2015 - Vabljeni k branju slovenskih avtorjev do 11. novembra. Informacije pri sodelujočih knjižnicah: Narodna in študijska knjižnica, Trst (ponedeljek-petek, 10.00-18.00), Občinska knjižnica, Sa-lež (ponedeljek in sreda, 15.00-19.00), Knjižnica P. Tomažiča in tovarišev, Opčine (ponedeljek-petek, 16.0019.00), Knjižnica B. Pahorja, Prosek (ponedeljek 19.30-21.00). 0 Prireditve »DOMAČE VEDUTE« - Razstava Majde Pertotti s Kontovela je odprta do danes, 3. maja, v piceriji na Opčinah, Proseška ul. 35. DSI in Radijski oder vabita v ponedeljek, 4. maja, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na odprtje razstave ilustracij »Doberdob« akademskega slikarja Janeza Vidica po istoimenskem romanu Prežihovega Voranca. Govorila bosta umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik ter slikarjev vnuk Luka Vidic. Odlomke iz romana »Doberdob« bodo brali člani Radijskega odra. Začetek ob 20.30. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v četrtek, 7. maja, predavanje ob diapozitivah »Očetov naših imenitna dela. Slovenski stav-barji in kamnoseki v okolici Trsta«. Predavatelj prof. Božidar Premrl. Začetek ob 20.30. SKLAD MITJA ČUK vabi na FestinvalOp - 7. mednarodno gledališko srečanje v Kulturnem domu na Proseku v četrtek, 7. maja, ob 10. uri: Barvana klapa (VZS Mitja Čuk), Il Cerchio - Medea Pepe e Sale - Gorica. Častni gost gledališki igralec in režiser Gianmaria Martini. V petek, 8. maja, ob 10. uri: Barvana klapa (VZS Mitja Čuk), VDC Nova Gorica, SVZ Dutovlje, J. Levca - Ljubljana. Častni gostje: gledališki igralec Franco Korošec ter Odrasla gledališka skupina MOSP. Magično presenečenje s čarodejem Jole Cole. Napovedovalka: Elena Husu. V DOMU v Briščikih bo na ogled razstava čipkarskih del, ki so jih ustvarile klekljarice v okviru šole »Fonda-zione Scuola Merletti di Gorizia«, odsek Briščiki Zgonik, od 8. do 12. maja. Urnik: vsak dan od 17. do 20. ure, v nedeljo tudi od 10. do 12. ure; v torek od 15. do 17. ure. OBČINA ZGONIK vabi na občinsko proslavo 70. obletnice osvoboditve v soboto, 9. maja: ob 17.30 polaganje vencev pred občinskim spomenikom padlim v Zgoniku; ob 17.45 pohod iz Zgonika v Briščike; ob 19.00 osrednja proslava v Domu Briščiki, Briščiki 77. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu prireja v ponedeljek, 10. maja, ob 18.00 v sklopu pobude Primorci beremo 2015 srečanje S prijateljem v knjižnico. Vabljeni k polnoštevilni udeležbi! V NŠK, Ul. Sv. Frančiška 20, je do 15. maja na ogled razstava akvarelov Sophie Vinci »Navdih«. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10. do 18. ure. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave Pavla Morelja v prostorih Občine Divača, od 9. do 14. ure. Sobota in nedelja zaprto. KDO PA SO TI MLADI FANTJE? V društvenem baru n'G'rici v Boljuncu je na ogled fotografska razstava, posvečena 70-letnici osvoboditve, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren. SPOMINI IZ FRONTE 1914-1918: razstava bo odprta ob sobotah, od 9. do 14. ure in ob nedeljah, od 15. do 18. ure. Vodeni ogledi in izredni obiski na info@mitteleuropa-in-stitute.org. + Marija Slama v vd. Cepar Od nje se bomo poslovili v torek, 5. maja 2015. Zara bo prispela v cerkev sv. Martina pri pokopališču v Dolini ob 11. uri. Sledila bo ob 11.30 maša s pogrebno svečanostjo. Svojci Prebeneg, 3.5.2015 Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi drage mame sočustvujejo z Mauro in družino Suzi, Franko in nona Vilma Gospe Mariji prisrčen pozdrav, vsem svojcem en topel objem. Družina Plettersech in nona Meri t Armando Corbatti Pogreb z žaro bo v sredo, 6. maja ob 10. na pokopališču v Boljuncu. Log, 3. maj 2015 Pogrebno podjetje Alabarda t Brischia Liliana Kot spomladanski cvet si odšla na tvoj Kras, a v globini naših src si pustila neizmerno voljo do življenja in ljubezni. Neskončna ti hvala mož, otroci, bratje in vsi, ki so jo imeli radi Trst, 3. maja 2015 Pogrebno podjetje Alabarda Na pragu 93. leta starosti je tiho odšla naša draga Alojzija Legiša (Lina) Zalostno vest sporočajo vnukinje Katja, Jana, Alenka in Valentina Pogreb z žaro bo v torek, 12. maja, ob 11. uri v cerkvi v Mavhinjah. Cerovlje, 3. maj 2015 Ob smrti drage Alojzije Legiša izreka svojcem iskreno sožalje ŠKD Cerovlje-Mavhinje ZAHVALA Andrea Spetic Mario Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in na katerikoli nacin počastili spomin našega dragega. Posebno zahvalo g. župniku Janku in cerkvenim pevkam. Družina Nabrežina, 3. maja 2015 Pogrebno podjetje Sant'Anna-Nabrežina ZAHVALA Silvana Grbac vd. Pernarcic Ob izgubi naše drage se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Svojci Sesljan, 3. maj 2015 Pogrebno podjetje Alabarda 20 Nedelja, 3. maja 2015 PRIREDITVE, KRIŽANKA DANES - Pri Briščikih ob 20. uri combat folk bend Modena City Ramblers »Naš narod pogosto pozabi, da smo bili pred več leti tudi mi priseljenci ...« Pri Briščikih se bo danes zaključil tradicionalni glasbeni »Cirkus«. Kot zadnji na vrsti bo ob 20. uri nastopil najboljši italijanski combat folk bend Modena City Ramblers. Vstop na prizorišče bo tudi tokrat prost. Skupina Modena City Ramblers ima za sabo dolgo dvajsetletno glasbeno karie ro. Na današnjem koncertu nam bodo fantje zaigrali tako stare uspešnice kot tudi nove komade ploščka Tracce clandestine. O novem albumu, prazniku dela in še marsičem smo se pogovorili s pevcem benda Davide-jem Morandijem. Kateri je po vašem mnenju današnji pomen praznika dela? 1. maj je danes še kako pomemben praznik. Morda bi ga lahko malo bolj izkoristili in debatirali o realnih problemih delovnega sveta. Med drugim mislim, da bi morali o teh problemih govoriti čez vse leto, ne le 1. maja. 1. maj je pomemben praznik, že z naslednjim dnem pa so težave na delu spet ene in iste, številni mrtvi na delovnih mestih, prekarnost idr. Praznik dela ne sme biti le prijeten koncert, ampak predvsem možnost soočanja z drugimi. Kako bodo 1. maj praznovali člani skupine Modena City Ramblers? Delavno (smeh). A saj nismo edini, veliko ljudi preživi praznik dela na svojem delovnem mestu, na primer gostilničarji, ki seveda za praznike več zaslužijo. Mi bomo imeli koncert v kraju Porto DAscoli, radi izkoristimo take praznike, kot sta 1. maj in 25. april in stopimo na oder ter publiki povemo svoje mnenje v zvezi s to ali ono temo. MCR je pravi combat band. Že od nekdaj ste se odločili, da boste podpirali šibkejše. Ste danes še take vrste skupina? Mislim, da smo. V dvajsetih letih je sicer prišlo do najrazličnejših sprememb, mi pa smo ostali zvesti svojemu combat folku in tematikam, ki so nam najbolj pri srcu. Nekateri sicer trdijo, da se glasbeniki morajo ukvarjati izključno z glasbo, mi pa mislimo, da lahko glasbo spremenimo v neke vrste pričevanje in pogovor s publiko. Zelo sem na primer ponosen, ko vidim med publiko mlade obraze, oni so živ dokaz, da nekatere mlade zanimajo »drugačna« glasba in tu pa tam tudi resnejše tematike. Kaj menite o novem valu desničarskih gibanj, kot je na primer poltična stranka Severna liga? Mislim, da je stvar resna in obenem zaskrbljujoča. Človek je na določenih področjih napredoval, na drugih pa ostal na istem ali pa celo nazadoval. Tu mislim na ksenofobijo, na predsodke do drugačnih, na fraze, kot so »cigani kradejo«, »priseljenci nam kradejo delo«, itd. Problem priseljencev seveda obstaja, a stvar je danes postala nekaj večjega, prava drama: danes ljudje umirajo kar v morju, naših obal skoraj ne dosežejo. Že to dejstvo bi moralo nekaterim zapreti usta. Problem začnimo reševati najprej s spoštovanjem do priseljencev. Naš narod prepogosto pozabi, da je pred sto leti preživljal zelo podoben zgodovinski trenutek, tudi mi smo bili priseljenci ... Vrnimo se k glasbi. Pred mesecem dni je izšla vaša nova plošča Tracce clandestine, ki jo zaznamuje veliko glasbenih sodelovanj. Že nekaj let smo želeli posneti tako ploščo. Pred dvema letoma smo praznovali dvajset let glasbene kariere in izdali zbirko uspešnic, tokrat pa smo končno zbrali naše najljubše priredbe drugih glasbenikov. Nekatere že leta izvajamo na nastopih, druge pa bomo začeli v sklopu nove glasbene turneje. K snemanju albuma smo povabili veliko prijateljev glasbenikov in pevcev, saj so glasbena sodelovanja del naše kariere. Pri snemanju ploščka je sodelovala tudi bosanska zasedba Dubioza Kolektiv, balkansko glasbo pa poznate že od nekdaj ... Z balkansko glasbo smo se že večkrat ukvarjali. Uživamo in radi sodelujemo z balkanskimi glasbeniki. Glasbena verzija pesmi Bella ciao, ki smo jo pred leti zapeli z Go-ranom Bregovičem, je danes še kako priznana. Radi zahajamo v balkanske države, kadar le moremo. S člani skupine Dubioza Kolektiv smo se spoprijateljili pred leti, ko smo z njimi igrali na nekaterih glasbenih festivalih. Tokrat pa smo jih povabili kar k »direktnemu« sodelovanju. Že od začetka radi prepevate tudi partizanske pesmi. Na novem ploščku sta tokrat Fischia il vento in Per i morti di Reg- slovensko stalno gledališče OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče NOVA UPRIZORITEV! Vinko Moderndorfer OBISKI režiser Vinko Moderndorfer 8 maja, ob 20.30 -9.maja, ob 20.30 - 14. maja, ob 20.30 15.maja, ob 20.30 16.maja, ob 20.30 17.maja, ob 16.00 22.maja, ob 20.30 23.maja, ob 19.00 24.maja, ob 16.00 premiera (prvi petek) prva sobota - prvi četrtek - drugi petek - druga sobota ■ prva nedelja - tretji petek - tretja sobota - druga nedelja v Mali dvorani z italijanskimi nadnapisi (rezervacija je obvezna) BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 in uro in pol pred začetkom predstav Tel. 040 2452616 / brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com gio Emilia. Kakšno vlogo naj ima danes partizanska pesem? Partizanska pesem razlaga mladim pomen svobode in narodnoosvobodilnega boja. Na drugi strani pa se morajo tudi mladi malo potruditi in se morda po koncertu malo bolj poglobiti v besedila pesmi in njihovo zgodovino. Spomin na par-tizanstvo in odporniško gibanje je danes še kako potreben. Danes bo pred vami nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Lepo bi bilo, če bi kako pesem zapeli skupaj ... Z zborom smo se o tem že menili, ideja je res dobra in upam, da se nam bo posrečila. Fischia il vento bi na primer lahko bila tista prava pesem ... Rajko Dolhar ROSSETTI - Komedija Jordija Galcerana Prošnja za posojilo in zakonsko življenje Duhovita komedija v prepričljivi postavitvi Španski gledališki avtorji današnjih dni presenečajo gledalce s sproščenim združevanjem resnih, zahtevnih in marsikdaj polemiko zbujajočih tem in lahkotnega, rahlo groteskno obarvanega humorja brez robate burkaškosti, a z dobrim odmerkom ostre, z duhovitostjo omiljene kritike; eden najuspešnje-ših doma in po svetu je Jordi Galceran, avtor zabavne komedije El crédit (Kredit), ki je v italijanski postavitvi z naslovom Il prestito še danes popoldne na sporedu v veliki dvorani tržaškega Rossettijevega gledališča v okviru osrednjega abonmajskega niza dramskih predstav. Režiser komedije je prestižni Giampiero Solari, edina nastopajoča sta odlična komedijanta Antonio Catania in Gianluca Ramazzotti, ki sta pred kratkim sklenila dvoletno turnejo uspešne postavitve komedije nesporazumov Out od Order Raya Cooneya, s katero sta gostovala tudi v Trstu, in se tokrat predstavljata s prav tako posrečeno predstavo. Jordi Galceran je Barcelončan in piše tako v katalonščini kot v kastilšči-ni in njegova dela veliko uprizarjajo tako v njegovem rodnem mestu kot v Madridu, a tudi v drugih jezikih; v slovenskem je, denimo Slovensko stalno gledališče leta 2013 postavilo komedijo Burundanga, isto leto tržaška La Contrada pa onholmovo metodo, ki jo je Rossettijevo gledališče letos spet uprizorilo v abonmajskem programu alternativne scene. V komediji El crédit si stojita nasproti direktor bančne podružnice in mali podjetnik, ki prosi za skromno posojilo. Na podlagi bančnih pravil direktor prosilcu, ki ne nudi niti najmanjšega jamstva razen svoje častne besede, posojila nikakor ne namerava odobriti, zato ga skuša vsiljivi prosilec prisiliti s kar malo verjetno drobno grožnjo, ki pa sproži popoln prevrat v bančnikovem družinskem življenju. Giampiero Solari je uprizoritvi dal realističen pečat z le rahlim poudarkom na komičnosti, tako da pripovedovana zgodba izzveni popolnoma verodostojno. Oba nastopajoča, Antonio Catania kot birokratski bančnik in Gian-luca Ramazzotti kot vsiljivi prosilec posojila, svoja lika upodabljata z realistično prepričljivostjo in izrednim smislom za humor, tako da pridejo do izraza vsi briljantni komični trenutki, obenem se iz njunih dialogov izriše podrobno oblikovani lik bančnikove žene, ki se na odru nikoli ne pokaže. Izredno domiselna je v predstavi scena Alessandra Chitija, ki v le na eni strani odprti vrtljivi stekleni kletki odpira pogled na direktorjev urad z različnih perspektiv. (bov) TOMIZZEV DUH Bele podgane in črni psi C Milan Rakovac Intanto, naše fešte gredu jiena za drugon, i još če hi biti, dokle nas je. I ča? Aj vero »zapojmo pesem o svobodi«, aleluja! I zato ču van danas za naše fešte zapisati beside dvi pisme o pravici i slobouodi. Kajti: Euro-demokratura skozi zobe vošči sama sebi, prav nadležna sta ta april in maj, kajne? Dan spomina na holokavst, Dan osvoboditve Italije, Dan Osvobodilne fronte, pa še Prvi maj in Dan zmage... Ko je že kazalo, da bo v kolektivnem spominu in psihologiji Evrope novokom-ponirana domislica o totalitarizmih izenačila vse »izme«, kajne? Sinovi zmagovalcev nad nacifašiz-mom so na slavi in žrtvah očetov sicer zgradili demokratično Evropo, so pa (še posebej na Balkanu) tudi strastno pohiteli v nacionalne revolucije, ki so razbile iluzije in sinove same. Sedaj sinovi sinov, t.j. vnuki zmagovalnih dedov, zavračajo kratkovidne naciokrature in se zgledujejo pri izviru. Na Dan OF (sedaj Dan boja proti okupatorju) se vozim po Zagrebu in poslušam Radio Krka, kjer človek v glasbi po željah pravi takole: »za rojstni dan moje hčerke bi prosil eno partizansko pesem, smrt fašizmu-svoboda narodu«. In se je z dolenjskih radijskih valov razleglo »Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite po-žigalce slovenskih domov«. Toda avtor besedila, pesnik partizan Matej Bor, je prvotno spisal drugačne verze, ki se danes ne pojejo več: »Hej, brigade, hitite,/razpodite, požgi-te,/gnezda belih podgan, črnih psov! Pride dan, ko z Ljubljano,/zdaj ne- vesto prodano,/bomo šli pred svobode oltar. Hej, od naše gostije/vrgli bomo pomije/psom, ki danes so nam gospodar. Je blažjo različico spisal Bor sam ali je tako ukazal kakšen pameten komisar? Res, besede so trde in strašne, ampak bila je vojna, streljalo se je, gnalo v taborišča, požigalo vasi. Spremenjeni so tako bili prelepi verzi, pesniško preroštvo napisano 1942., ki napoveduje dan, ko bomo prodano nevesto Ljubljano popeljali pred oltar svobode. Kot bi pesnik videl dlje, do današnjega dne, ko tod okoli gospodarijo avstrijska, nemška, italijanska, turška, in ruska podjetja in banke, naše neiznajdljive domovine pa se spet obnašajo kot »prodane neveste«. Zato se vnuki upirajo in pojejo pesmi o svobodi, pravici, enakosti; pojejo novo liriko pre-kariata. Nepoboljšljiv potepin in lovec na drobne, nepomembne reči sem v Romagni pred par leti na radiu Imo-la ujel: »Per me e la mia signora, per il trentesimo anniversario del ma-triomnio, desidero la canzone In-ternazionale«, e daghe oio ai stan-tufi, el coro misto romagnolo parti-giano: In piedi, dannati della ter-ra,/In piedi, forzati della fame!/La ragione tuona nel suo cratere,/E l'eruzione finale./Del passato fac-ciamo tabula rasa,/Folle, schiavi, in piedi! In piedi!/Il mondo sta cambiando radicalmente,/Non siamo niente, saremo tutto!... Ne zamerite, ampak nujna je še kitica v slovenščini in hrvaščini, čeprav bi prav rad zapisal še angleško, francosko, rusko, špansko. različico Internacionale: Nihče ne da nam odrešenja,/ne carji, kralji in ne bog;/osvoboditev iz trpljenja/bo delo naših lastnih rok./Sami razbijmo jarem sužnji,/ki tlači nas že tisoč let;/zdaj kujte, bratje, kujte družni/človeštvu boljši, lepši svet ... U bijesu svome sav je ru-žan/Taj kralja novca gnusni soj,/A svima dužan i predužan, Pljačka nam on trud i znoj!/Što naš rad nam stvori i osnaži/Otmicom tud je zalogaj!/Al narod od njeg sada traži/Da vrati krvav zajam taj!... Sinovi zmagovalcev in revucio-narjev smo rasli v lesku svobode in dobrih šol, ob Titu, Hemingwayu in Elvisu Presleyu. Ko smo diplomirali, smo lahko izbirali republiko, mesto, podjetje - Tomos, Crvena zastava, Končar, Prvomajska, Mura, Elan. S tega ali onega sveta so se nam očetje smehljali in se veselili, kako znamo režirati predstave, pisati romane, graditi hidrocentrale in voziti ameriške reaktivce. Potem smo vse to uničili ali pa molče gledali kako najboljši med nami uničujejo. Svojim sinovom smo zapustili pekel. Sinovi se zdaj dramijo, očetom pa je neprijetno, saj smo se komaj naučili novega domoljubja in politično korektnih fraz, ki kot figov list zakrivajo kolosalno lopovščino in krajo vseh kraj. Dokler še malce dihamo, zato prenesimo mladosti tisto, kar so naučili naši očetje. Ali pa zapustimo prizorišče kot izgubljena generacija sa-njačev in prodanih duš pred praznim oltarjem zapravljenih svobod. SPOMIN NA BRATA, PRIJATELJA IN SOGOVORNIKA I Itv V •• | v • Gledališče najina najljubša igra / V SPOMIN Nedelja, 3. maja 2015 1 1 TEKSTI NA MIZI IN ČAKANJE NA TEHNIKA Mikrofon visi s stropa Slovensko amatersko gledališče (SAG) je bilo krvavo resna Sediva. Eden nasproti drugemu. Teksti na mizi. Čakava zeleno luč tehnika. V studiu nastane nekakšna magična tišina. Ne vem koliko traja, ampak prijetno traja. Gledava vsak v svoje papirje in nekako veva, da se ne smeva pogledat v oči. To bi pripeljalo v razdor tihote. Pa vendar ne zdrži-va. Eden od naju dvigne oči in drugi mu avtomatično sledi. Nato še besede: »Ara ti...sempre qua semo...« in drugi pristavi: » Ma za koga delamo? Se splača? » In obvezni odgovor: »Za Hekubo!« Tehnik da zeleno luč in oddaja steče. Ena od tolikih. Ne štejem več. Je brez veze. Koliko let se poznava, Sergej moj dragi? Ti povem jaz: 45! To danes pomeni tri četrtine mojega življenja. Ta številka pomeni, da si ti edini človek, poleg mojih staršev, s katerim se najdlje poznam. In znotraj teh 45 let sem prepričan, da sva se 30 let, vsak dan . vsako uro, če ne na štiri oči pa po telefonu, (763327- je edina številka, ki jo še pomnim iz daljne preteklosti) pogovarjala in delala. Olivetti lettera 33 je pela dan in noč. Ti tipkaš, jaz govorim, v živo izvajam like, ki jih ti sprašuješ, brzdaš in poganjaš v galop. Una spalla per-fetta! Solze od smeha, solze od nemoči! Če pomislim koliko papirja sva porabila . en gozd papirja. 45! Nisva se spoznala v SAGu, ampak že prej. Bil si maturant učiteljišča, jaz pa sem se v sosednjem šolskem krilu mučil na srednji. In vsako jutro, točno ob 10.30, je v naše krilo zašel en »čudak«, ki je hodil na stranišče, gledal je pred seboj, v tla, čik v ustih, in mi, bom rekel kar otroci, smo te opazovali in se ti smejali, te prosili za » en tiro«. Ta način hoje in strastno kajenje, ta sposobnost izklopiti se od okolice, ta navidezna nezainteresiranost do okolice, ki se ti je dogajala sproti, je bila prav tvoja specialiteta. Večkrat so me spraševali, Pokojni Sergej Verč zakaj ne pozdravljaš ljudi na cesti. Ja, ker vas ne vidi! Če hočete do njega, morate prav stopiti predenj in potem dobite prijazen nasmeh in klepet. Jaz sem ga večkrat preizkušal na cesti. Recimo takrat ko sem ti sledil po Viale, ampak tako, da me nisi videl, ker sem ti stal tik za hrbtom, in te kot popolnoma pijan Trieštin nagovarjal: »Paghime una bira ... paghime una bira ...« In ti: » No go ... va lavorar ...« In potem si se obrnil in obvezno pošiljanje v bistvo sveta, kot sva takrat dojemala tisto reč! SAG (za nevedne: Slovensko amatersko gledališče) je bilo krvavo resna zadeva. Usodna. Zate in zame prav gotovo. Če me je moj Silvij krstil v gledališko vero, potem si me ti s SAG-om birmal. Ta enkratni zamejski fenomen, je bil nekaj najlepšega v mojem življenju. Tam so še bile iluzije, sanje, utopije o lepšem in boljšem življenju. Tam smo spreminjali svet, tam smo še lahko leteli, leteli smo na krilih življenja. Giorgio Gaber, ki sva ga oboževala, je v svojem znanem monologu »Qualcuno era zadeva comunista...« takole zapisal: »ker bi s tem novim poletom postal človek večji od samega sebe, razdvojil bi se, dva človeka v enem. Na eni strani človek z mukami vsakdana, na drugi pa občutek, da pripadaš novi rasi, ki je želela poleteti in zares spremeniti življenje. Ne, brez objokovanj. Mogoče tudi takrat so mnogi razprostrli krila in niso bili sposobni letenja, bili so le hipotetični galebi. In danes? Tudi danes se počutimo razdvojeni. Na eni strani ukalupljen človek, ki s sklonjeno glavo hodi skozi klavrnost svojih dni , na drugi strani pa galeb, brez nikakršne potrebe po letenju, ker so se sanje razblinile. Dve mize-riji v enem telesu. SAG je bila lepa pravljica. Saj veš kako grejo te stvari? Otroku pripovedujejo lepe pravljice, dolgo časa ga hranijo v tem duhu, potem pa ti jih surovo umaknejo, ker si že velik fant in življenje ni pravljica! In potem odraščanje v prostorih resne šole, ki nama ni veliko dala, vzela pa kar nekaj esprija. In potem pohod TV Popra, čista zmaga, čista slava, mogoče pa samo zabloda. O tem kako sva se uštela, kako sva bila naivna v nekakšnih gledaliških pričakovanjih, o tem kako sva postavljala nove mejnike v slovenski satiri, doma in »gor«, . ne vem o tem kako sva se po vsem tem še vedno pogovarjala, do zadnjega diha . ne vem o tem kako sva se skupaj starala in se naslanjala na preteklost in spomine . ne vem o tem kako sva se začela počasi, a neizbežno oddaljevati eden od drugega . ne vem . res ne vem ... vem samo, da te ni več in vse drugo je pištrc ništrc. Vem in vidim prazen studio. Mikrofon, ki visi s stropa. In mučna, neznosna, večna tišina. Rad te imam in zelo te bom pogrešal. Boris TALENT MLADEGA USTVARJALCA Skodelico kave lepo prosim! V poltemi Avditorija, ko se v dvorani ugašajo luči, se on s ferranio in nanjo prilepljenimfleshem vesi in napreza v desnem kotu ob odru (a la Mario Magajna). Bilo je oktobra 1961, Stane Starešinič je igral Hamleta, Miranda Caharija Ofelijo. So predstave, ki ostanejo in v ta spomin je neizbrisno vpisana podoba Sergeja. Takrat je fotografiral za svoje Novice v mesecu. Vedela sem zanj, da je svojevrsten tip, sin očetovega prijatelja dr. Verča. Pa me kaj več tudi ni zanimalo. Lahko bi se spoznala v šoskih klopeh, saj sva si vrstnika, toda na nižji gimnaziji smo bila dekleta strogo ločena od fantov, eno nadstropje za ženske, drugo za moške oddelke. Res je tudi, da je bil on Šent-jakobčan, s katerimi se Svetoivančani nismo prav radi videli, po mojem izključno iz rivalitete: na športnih igrah sta se vfinale odbojke vrsto let uvrščali ekipi škamperlovcev in cankarjašev. Oboji smo imeli dobre igralce, navijali smo kot nori in se nekaj dni v letu prav iskreno sovražili, nekaj časa po koncu iger pa spet vzpostavili povsem normalne odnose, čeprav smo kotfiz-kulturniki na dnu duše ohranjali neko distanco tja do naslednjih športnih iger. Decembra 1967 je Primorski dnevnik objavil Sergejevo črtico Skodelica kave in razkril talent mladega ustvarjalca. Jože Babič je to besedilo dramaturško obdelal in ga vključil v prikaz tržaške literarne produkcije gledališkega Studia. Na Sergeja in njegovega brata - glavnega interpreta tistega teksta - smo studijevci gledali zviška, toda prikaz je bil uspešen, vnašal je nekaj svežega, mladostnega. Ko se je Sergej po opravljeni vojaščini vrnil domov, je Studio že propadel in ker ni bilo pravega posluha za vzgojo gledališkega podrastka, je on vzel stvar v svoje roke in v dvoranici šentjakobskega društva organiziral amatersko gleda- lišče. Prepričan je bil, da to rabimo in da smo sposobni pripraviti nestereo-tipne odrske prikaze. Verjel je v besedo, v gledališče in nas spravil skupaj, povezal in zavezal, da smo ustvarjali, kar je odražalo naš čas in naše doživljanje sveta. Ko se je leta 1971 ustanavljal SAG, ni bilo več tekmovalnosti med mestnimi okraji, mladi nismo vedeli, kam bi se dali. Trmoglava življenjska sila ga je gnala, da je osnoval ansambel, ki si je ustvaril svojo publiko in rasel v sodobno alternativno in provoka-tivno skupino. Zavestno smo podirali pregrade, najprej diskretno, potem pa, ko smo kolikor toliko obvladali igralsko tehniko in odrsko izrazje, smo se med seboj dopolnjevali in smo postali sa-mozavestnejši. Ob kreganju, seveda. To so bila leta razprav, zastavljanja vprašanj in iskanja odgovorov, ki so se pozneje sintetizirala v žlahtne kabaretne predstave dvojice Verč - Kobal ali, glede na abecedni vrstni red Kobal - Verč. Kdor ni nikoli okusil zakulisja, je vsaj delno prikrajšan: skeči in spleti replik, ki gledalca pripravijo do pokanja od smeha, nastajajo ob iskrivih trenjih in iz silovitih trkov med akterjema. Vsak obdela in izrazi po svoje idejo ali repliko. Samo dodaja nekaj svojega. Toda spoznanje, da nas brez drugega ni, da drugemu dolgujemo ogromno, da sta vse globokoumje in duhovitost povezana in izhajata iz tistih, ki so ob nas, pride zelo pozno. Takrat je naenkrat vse samo delno tvoje. Morali bi se pogovoriti še o marsičem, si razčistiti še nekaj pogledov na pretekle stvari. Načrti, načrti in računi brez krčmarja. Ne vem, če smo si povedali, da je bilo vse, kar smo skupno in vsak posebej naredili tehtno, prav in naše. Milica Sergej Verč in Boris Kobal sta sodelovala veliko let arhiv Po spominu in ob mamini pomoči, sva uprizarjala svoj "remake" zadnje ogledane igre Slovenskega gledališča. V sobici sva imela oder, zastor in prostor za publiko. Tudi vstopnice sva prodajala petim ali šestim sošolcem, ki so nas hodili gledat. Sergej je kot starejši brat igral glavne vloge, jaz sem se stalno preoblačil in se v Pre-garčevi Šagri šel celo kaskaderja. Kar nisva razumela, sva si razlagala po svoje, celo Jonescove Stole. Najino gledališče je bilo resno in organizirano, Sergej je bil direktor, jaz njegov pomočnik. Ko se je odločil, da bo izdajal tudi časopis (Novice v mesecu), me je imenoval za tehničnega vodjo in sem grafično izdeloval naslove ter iz Primorskega dnevnika prerisoval obrise fotografskih portretov, ki sem jih nato prenesel na matrice ciklostila. Ne vem, o kateri sceni Jožeta Cesarja sva se nekoč na smrt skregala. Grozil mi je, da me bo "zbrisal kot brata" in mojo ikono, črnobelo fotografijo Cesarja, ki mi je bil kot scenograf vzornik, približal električni pečki. Zaradi osmojenega pildka sva se stepla. Potem mi je v spravo dovolil, da o tragediji Vajon-ta napišem za Novice v mesecu kratek članek in se pod njim podpišem. To je bilo nekje na prehodu iz 50. v 60. leta prejšnjega stoletja. V najinem svetu so glavno vlogo igrali pi- salni stroj Lettera 22 (ta je dolgo in ustvarjalno delal), spori o gledaliških predstavah in (njegove) recenzije o njih, moje risanje, "tehnično" urejanje časopisa in delo z matricami. V drugi polovici 60. let sem bil zraven pri dramski skupini društva Ivan Cankar. Za njegov prvi dramski tekst, Kocke v kocki, sem izdelal sceno (kar pomeni, da sem, poleg osnutka, žagal, zabijal žeblje in barval). Čeprav z leti zaporedje dogodkov uhaja, lahko zapišem, da se od otroških mini-gle-daliških predstav, od doma do SAGa in še naprej, vije rdeča nit, ki se kar naprej križa s Sergejevo ustvarjalnostjo. V gledališkem Studiu, kjer sem spoznal svojo ženo Milico, sem odigral njegovo Skodelico kave 600 lir, z njim, Milico in Borisom pa smo doživeli svojo "sagovsko" gledališko avanturo. Ločevanje med gledališkimi in osebnimi zgodbami se postopoma briše. Pripravljali smo Javor-škovo Povečevalno steklo in jaz sceno. Takrat je bila Milica že nekaj let moja punca in glavni problem je bil, kot za vse mlade pare tistega časa, kje bi lahko preživela nekaj uric "na samem". Naneslo je, da so starši za nekaj dni nekam odšli in sem imel stanovanje na razpolago. Z Milico sva se dogovorila, da pride po delu k meni. Milica pride, kmalu za njo Sergej. Na mizi je bil osnutek makete za Povečevalno steklo in začela sva pogovor o postavitvi scenskih elementov. Pozabil sem na Milico in na načrtovane intimne trenutke. Po nekajurnem čakanju v sosednji sobi je Milica šla domov, midva pa sva nadaljevala pozno v noč. Še danes se mi ta mali dogodek s Sergejem zdi hecen primer najinega odnosa do dela. Potem me je pot zanesla drugam, Sergej pa mi je svoje tekste dajal v branje in še vedno me razburja prepoved, ki jo je doživela uprizori- tev njegovega Evangelija po Judi. Predstavnik SSO-ja v upravnem svetu SSG je vpletel tržaškega škofa, češ da gre za "bogoskrunstvo", čeprav so cenzorji dobro vedeli, da se Sergejevo dejansko sporočilo tiče človekovega upanja, ki se ga oblast polasti in se vse pozitivno, pošteno in odrešujoče sprevrže v laž, manipulacijo in nasilje. Sergej je to (z njemu najbližjimi) že izkusil, ko je drugi del naše mizerne oblasti (SKGZ) prepovedal sagovski Pappen story. Potem je začel pisati detektivke. Jutri žalna seja Slovensko stalno gledališče in Deželni sedež RAI za Furlanijo-Julij-sko krajino-Slovenski program prirejata jutri, 4. maja ob 17.uri v Kulturnem domu v Trstu žalno sejo v spomin na Sergeja Verča. Spomnili se ga bodo kot gledališkega, radijskega in televizijskega režiserja, književnika in gledališkega pedagoga. V njih sem odkrival ljudi, kraje in dogodke iz najinega otroštva. Poleg Sergeja in mene malokdo ve zanje. Spet sem se znašel v skupni zgodbi. O teh in drugih trenutkih sva se s Ser-gejem pogovarjala do poslednjih dni. Napol zares, napol za šalo. O njem so pravili, da je zadržan in redkobeseden. Morda je bilo sogovornikov premalo. Zase vem, da so bili najini (preredki) pogovori ne le dolgi in poglobljeni, ampak tudi zabavni in veseli, saj sva se do solz nasmejala, ko sva premlevala stare zgodbe, se jezila na sedanjost in še vedno sanjala o lepši, bolj pošteni prihodnosti. V miselni mlaki, v kateri živimo, je bil Sergej svetla izjema. Odšel je brat, prijatelj in iskren sogovornik. Meni je neskončno hudo. Vanček 1 2 Nedelja, 3. maja 2015 OB PRAZNIKU DELA / OB PRAZNOVANJU DELAVSKEGA PRAZNIKA TUDI 70-LETNICA OSV< Prvomajski FotoDamj@n Predvečer praznika v Bazovici Brez Primorskega ne gre Pri obeležju padlim na Padričah KRIŽ - Štiridesetletnica vaškega spomenika padlim Košuta: Mladi naj se prebijejo do krmila, da bodo soodločali o smeri plovbe Levo in spodaj, dva posnetka s kriške prireditve; Na fotografiji levo v ospredju slavnostni govornik Miroslav Košuta, občinski odbornik Edi Kraus in podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc V Križu so prvega maja priredili mogočno proslavo ob štiridesetletnici postavitve spomenika padlim sovašča-nom. Slavnostni govornik je bil pesnik Miroslav Košuta (njegov govor v celoti objavljamo na spletni strani), ki je med drugim dejal: »Ko govorimo o padlih, nikakor ne pozabljajmo, da smo deležni sedemdesetih let miru, neverjetne sreče, če pomislimo, koliko klanja je ta hip okoli nas, koliko ruševin in groze. Ne mislim na strahovite potrese, kjer je človek žrtev narave in brez krivde, temveč na razdejanja, ki so sad slepote, grabežljivosti, nacionalizmov, verskega fanatizma ... Saj ni dolgo tega, kar je gorelo še v neposredni bližini, kar so nas preletavali bombniki s tovorom smrti za nekdanje bratske republike. Živimo v srečni evropski oazi, ki pa se dan za dnem oži in krči. Novi rodovi naj se nikar ne preda- jajo utvari, da je mir nekaj večnega. Naj ne prepuščajo svoje usode političnim kramarjem! Mladi naj se družbeno angažirajo in skušajo prebiti do krmila, da bodo soodločali o smeri plovbe.« In še: Naj ob 70-letnici osvoboditve odmeva pesem zadoščenja, da še zmeraj uživamo mir, nikdar pa ne pozabimo, da ga dolgujemo njim, katerih imena so izpisana na tej plošči in podobnih obeležjih. Ko se klanjamo svojim dragim, gre naša misel tudi vsem tistim, ki se po svetu še zmerom borijo za preživetje, za os- novne človeške pravice, za grižljaj kruha in požirek vode. Njihova stiska je temen oblak nad našim slavjem. Želimo jim, da bi tudi oni dočakali dan, ko bi pred spomenikom na svoji zemlji obujali preteklost z zavestjo, da žrtve niso bile zaman. Fantovska in dekliška Na kalu v Dolini Levo prižig kresa v Bazovici, Zgoraj slovesnost ob 70-letnica osvoboditve pru zgoniškem dpomeniku, desno zgoraj nagelj na grobove boljunskih partizanov, desno brez rdečih nageljnov na prvi maj ne gre / OB PRAZNIKU DELA Nedelja, 3. maja 2015 13 OBODITVE i utrinki PRVOMAJSKI PREDVEČER - Na Proseku v Časovno kapsulo bodo odprli edinole vsakih 70 let Na Proseku in Kontovelu bo spomin na letošnji 1. maj ostal živ vsaj do leta 2085. Na 70-letnico konca druge svetovne vojne, zmage nad nacifašiz-mom in osvoboditve, bo namreč v omenjenih vaseh spominjala časovna kapsula. Kovinsko škatlo so zakopali na prireditvenem prostoru za proseškim Kulturnim domom, na B'lancu, v njej pa so pričevanja našega in preteklega časa. Vsako vaško društvo je prosto po želji izbralo, kaj zaupati našim potomcem, kako pričati o naši sedanji stvarnosti in o naših koreninah. V škatlo, ki jo je iz nerjavečega jekla sestavil domačin Vasilij Daneu, so tako pospravili slike, statute društev, majčke in grbe, CD-je, brošure, denar (od dinarja do evra), pa tudi steklenico prosekarja in kontovelsko vino, ki so ga ustekleničili ob 100-letni-ci Gospodarskega društva na Kontove-lu, pismo vernikom je prispeval tudi župnik Jože Špeh. V skrinjic je tudi iz- vod našega dnevnika, svoj doprinos pa so prinesli tudi malčki iz vrtca, ki so pripravili risbo z odtisi njihovih rok, pred zaprtjem pa so se vsi nastopajoči nastavili tudi fotografu in fotografijo zaprli Časovno kapsulo, ki vsebuje pričevanja našega in preteklega časa, so zakopali na prireditvenem prostoru za proseškim Kulturnim domom, na B'lancu fotodamj@n v skrinjico. Na kraju zdaj stoji marmornata plošča, časovno skrinjico, ki je hra-ti poklon prednikom, ki so »žrtvovali svoja življenja za svobodo naroda in za boljši jutri, pa bodo lahko odprli edinole vsakih 70 let, prvič torej 1. maja 2085. Idejo je prispeval Evgen Ban, ki je z Eleno Husu zrežiral tudi večer v organizaciji sekcije VZPI ANPI Prosek Kontovel Anton Ukmar - Miro. Dinamično glasbeno proslavo z rokerski vložki, recitacijami in predvajanjem zgodovinskega fotografskega gradiva so sestavljali Martina Feri, Marta Donnini, Paolo Bembi, Marko Jugovic, Elena Husu, Evgen Ban, Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk, ŽPZ Prosek-Kontovel, zbor OŠ Avgust Černigoj, člani SDD Jaka Štoka, taborniki RMV, ŠD Kontovel, FC Primorje, Mladinski krožek Prosek Kontovel in drugi. Sledil je še tradicionalni kres. ! JkMm^E,H "T* I I v 1 ^Fl . T-U* rak. «ž Il i n M" ■ r % Mlaj so postavili tudi v Boljuncu Budnica vTrebčah ■..-V/- _ Zgodnji udeleženec budnice Nagrada za zgodnje vstajanje 1 4 Nedelja, 3. maja 2015 APrimorski r dnevnik ow o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu VILEŠ - Pokrajina bo z družbo Interikea skušala izboljšati kakovost delovnih razmerij V nakupovalnem središču pretirana uporaba vrednotnic Prvi maj, praznik dela, je minil v znamenju problema rastoče brezposelnosti in pre-karnosti. Negotovo in slabše plačano delo, bi rekel marsikdo, je prav gotovo bolje kot nobeno delo, zaposleni z atipičnimi pogodbami pa nimajo lahkega življenja in težko načrtujejo svojo prihodnost. Veliko poseganje po tovrstnih oblikah zaposlitve opažamo tudi na Goriškem: zgovoren primer je, denimo, nakupovalno središče Tiare Shopping v Vilešu, ki je resda ustvarilo nova delovna mesta, levji delež delovnih razmerij pa je občasnih ali pa urejenih s pogodbami za določen čas. Na to že dalj časa opozarja goriška pokrajina, ki je sklenila, da bo skupaj z lastniki objekta skušala promovirati kakovost dela v trgovinah in gostinskih lokalih, ki obratujejo v centru Tiare. »Po naših podatkih je v nakupovalnem središču v Vilešu zaposlenih 510 ljudi, le 206 izmed njih pa ima pogodbo za nedoločen čas. Ostali so stažisti, vajenci ... Poleg tega ne moremo mimo podatka, da je bilo od odprtja centra izdanih več kot tisoč magnetnih kartic, ki omogočajo zaposlenim, da vstopajo v prostore nakupovalnega središča. Kaj to pomeni? Ena izmed možnih razlag je, da ostalih 490 ljudi plačujejo z vrednotnica-mi. V tem primeru bi šlo za pretirano uporabo tega plačilnega sredstva: sprejemljivo je ob trgatvah ali v božičnem času, ko trgovine potrebujejo sodelavce za pripravo darilnih paketov, vrednotnic pa ne moremo uporabljati za daljša delovna razmerja,« pravi pokrajinska odbornica Ilaria Cecot, po kateri je pokrajinska uprava že stopila v stik z družbo Interikea, s katero namerava promovirati kakovost dela v nakupovalnem središču Tiare. Naj omenimo, da je bilo le-to odprto tudi prvega maja (od 10. do 21. ure), kar pa ne velja za in-fotočko pokrajine, ki v njem deluje. »Priredili bomo srečanja z najemniki trgovin, naši uradi za delo pa bodo na voljo tudi za svetovanja. Upravitelji trgovin in lokalov imajo na voljo kar nekaj možnosti, s katerimi bi uslužbencem zagotovili vsaj malo bolj dostojne pogoje dela, če že ne stalnega mesta,« pravi Ce-cotova. (Ale) Nakupovalno središče Tiare bumbaca GRADIŠČE - Prvomajski sindikalni shod Delavci centra Cara tvegajo, Fincantieri naj zaposluje domačine Sprevod v Gradišču z župani v ospredju GORICA - Udejanjanje programa za prekvalifikacijo Rojc Dodaten denar za vrtec Odprli ga bodo predvidoma prihodnje leto, imel bo dve sekciji - V okviru programa napovedana tudi gradnja 60 stanovanj Gradbišče v Ulici Carso Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je v okviru sporazuma z italijanskim ministrstvom za infrastrukture sprejelo sklep, na podlagi katerega bo goriška občina prejela dodatnih 1.230.000 evrov za gradnjo otroškega vrtca na Rojcah. Novi vrtec z dvema sekcija, ki ga že gradijo, bo lahko sprejel do 60 otrok: projekt, ki je bil izdelan v okviru drugega programa za prekvalifikacijo rajonov, pred- videva gradnjo stavbe in parkirišča v Ulici Carso, na zemljišču, ki meri 3.873 kv. metrov. Del denarja -1.300.000 evrov - je dežela Furlanija Julijska krajina že zagotovila v prejšnjih letih, zdaj pa bo goriška občina prejela še drugo tranšo. Sklep je deželni odbor sprejel na predlog odbor-nice za javna dela Mariegrazie Santo-ro, ki je izrazila zadovoljstvo nad tem, da se ovrednotenje goriške četrti na- bumbaca daljuje. »Če ne bo zapletov, bomo vrtec odprli januarja 2016 ali s šolskim letom 2016-2017,« je povedala goriška odbornica za šolstvo Silvana Romano. V program za prekvalifikacijo rajona Rojce, ki so ga pred leti podpisali ministrstvo za infrastrukture, dežela FJK, občina Gorica in goriško podjetje za ljudske gradnja ATER, je ob vrtcu predvidena tudi gradnja šestdesetih neprofitnih stanovanj. bumbaca Potem ko so v zadnjih letih soočali z velikimi zamudami pri izplačilu plač, zdaj tvegajo, da bodo ostali na cesti. O težavah zaposlenih v centru za prosilce azila Cara v Gradišču je med prvomajskim sindikalnim shodom v Gradišču spregovoril pokrajinski tajnik sindikata CGIL Paolo Liva. Opozoril je, da bo v kratkem center Cara dobil novega upravitelja, dosedanji uslužbenci pa nimajo nikakršnega zagotovila, da bodo ohranili svoje delovno mesto. »Pre-fekturo bomo zaprosili, naj zahteva spoštovanje socialne klavzule, na podlagi katere bi delavci ne ostali na cesti,« je poudaril Liva, ki je spregovoril tudi o ladjedelnici Fincantieri, ki ima naročila za nove ladje do leta 2020. »Prišel je čas, da Fincantieri začne zaposlovati osebje iz naših seznamov brezposelnih, dovolj je poseganja po pod-izvajalskih podjetjih,« je povedal Liva na shodu, ki se ga je udeležilo med 300 in 400 ljudi. Prisotnih je bilo več županov, v imenu katerih je z odra nagovorila udeležence županja iz Gradišča Linda Tomasinsig. Po pozdravu predsednika pokrajine Enri-ca Gherghette je prisotne nagovoril Luigi Sbarra iz državnega vodstva sindikata CISL. Po njegovih besedah se mora državna vlada lotiti krize s čim večjo podporo ljudi, hkrati se mora izogibati lobijev, ki skušajo težave izkoriščati sebi v korist. Govorniki so opozorili tudi na stisko beguncev, ki v naših krajih iščejo zatočišče, na še vedno preštevilne nesreče pri delu in na težave zaradi pomanjkanja dela. LEGAMBIENTE »Centrala na biomaso ne spada v mesto« Zveza okoljevarstvenikov Legambiente se je ponovno izrekla proti gradnji centrale na biomaso v Tržaški ulici. Vodstvo goriškega krožka ocenjuje, da je goriški občinski svet, ki se je pred časom izrekel proti načrtu podjetja Rail Services, ravnal pravilno, čeprav je projekt zavrnil na podlagi argumentov, ki niso bili strogo urbanistične narave in so torej presegali njegove pristojnosti. »Na tem temelji tudi razsodba deželnega upravnega sodišča, po drugi strani pa je jasno, da v trenutku, ko govorimo o tveganjih, bližini hiš in emisijah ter posledičnem neskladju med centralo in tem, kar bi jo obkrožalo, govorimo ravno o prostorskem načrtovanju. Zato je negativno mnenje, ki ga je izdal občinski svet, po ocenah zveze Legambiente pravilno,« piše v tiskovnem sporočilu. »Prepričani smo, da načrt centrale na biomaso spoštuje vse zakonske omejitve na področju izpustov, ne glede na to pa gre še vedno za industrijski obrat, ki bi moral zrasti na urbanem območju. Centrala bi tako ali drugače bila nov vir onesnaževanja v bližini centra, spregledati pa ne gre niti dejstva, da imamo pri Štandrežu že pet drugih električnih central, med njimi tri, ki delujejo na biomaso,« pravijo okoljevarstveniki in opozarjajo, da je treba tudi pri obratih, ki spoštujejo zakonske omejitve, upoštevati možne kumulativne učinke na okolje. »Zdravstveno podjetje je po vsej verjetnosti ravno iz tega razloga izdalo pozitivno mnenje pod pogojem, da se ob novi centrali uredi tudi sistem daljinskega ogrevanja, ki bi omogočal zmanjšanje drugih virov onesnaževanja, npr. sistemov centralnega ogrevanja,« pravijo pri Legambiente in dodajajo, da bi bilo termoelektrarno bolje graditi v industrijski coni. GORICA - V torek Basaglia, ampak ••• V goriškem Kulturnem domu bo v torek, 5. maja, na ogled gledališka igra Basaglia, ma..., ki obravnava delo velikega italijanskega psihiatra in reformo umobolnic, pa tudi življenje psihiatričnih bolnikov izven njih. Večer, ki se bo začel ob 20.30,prireja združenje La signora delle fiabe s pokroviteljstvom Pokrajine Gorica in komisije za enake možnosti, zdravstvenega podjetja in Čedajske banke. Avtor in režiser je Marco Giovannetti, igrajo Luisa Venier, Cinzia Borsatti in Stella Iervolino. Režiserja je navdihnila resnična zgodba ženske, ki jo je družina zaprla v umobolnico, potem ko je rodila nezakonskega otroka. Po prihodu Basaglie je končno lahko srečala svojo hčerko, tudi življenje izven psihiatrične bolnišnice pa ni bilo enostavno. Po zaključku spektakla bo v Kulturnem domu potekala razprava, ki jo bo vodil direktor goriškega centra za duševno zdravje Franco Pe-razza. Vstopnine ni. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 3. maja 2015 15 ŠTEVERJAN - Na prazniku kulturnega društva Briški grič nastopile Kombinatke Prvomajsko slavje s pesmijo upora Slabemu vremenu navkljub so prizadevni člani kulturnega društva Briški grič iz Števerjana spravili pod streho tradicionalno srečanje ob 1. maju. Izraz »pod streho« je tokrat še posebej na mestu, saj se je praznovanje odvijalo pod velikim šotorom. Kot napovedano se je uvod v popoldansko slavje pričel že v jutranjih urah, ko se je na prizorišču dogajanja na Bukovju zbrala skupina ljudi, ki imajo radi dolge in naporne pohode. V zamislih društva je bila letos tudi obuditev rekreacijsko-spo-minskega pohoda Števerjan-Gonjače, ki pa so ga bili prireditelji prisiljeni umakniti s programa, ker na slovenski strani državne meje ni bilo zanimanja za soorganizacijo. Startala je torej samo dvajseterica najbolj utrjenih pohodnikov, ki se je z Bukovja spustila pod Valerišče, se preko nekdanjega kmečkega mejnega prehoda povzpela do Cerovega, nadaljevala pot čez »hribe in doline« do Kozane in Šmartnega s krajšim postankom v Gonjačah. Do tam je bilo vreme še kar naklonjeno, med povratkom proti Števerjanu pa je pohodnike motil nadležen dež. Ustavili so se tudi pred spomenikom NOB v Števerjanu in se nato spustili do cilja na Bukovju. Za celotno pot so s krajšimi vmesnimi postanki uporabili kakih šest ur. Dež se je popoldne okrepil, vseeno pa se je na prireditvenem prostoru zbralo veliko ljudi, ki so prisluhnili skoraj dve uri trajajočemu koncertu znane ženske pevske skupine Kombinat iz Ljubljane. Na programu so bile partizanske pesmi in pesmi upora proti fašizmu in izkoriščanju šibkejših. Ob spremljavi harmonike, kitare in kontrabasa so se pevke pod vodstvom Mateje Mauri predstavile s pesmimi v slovenščini, italijanščini, španščini, portugalščini, angleščini in nemščini. Zbor je pripravil pravšnje vzdušje, saj je z ritmičnim ploskanje in petjem refrenom pevkam pritegnil ves veliki šo- tor. Med raznimi skladbami sta s prebiranjem poezij in raznih tekstov sodelovala člana Tik-Tak teatra, Solange Degenhardt in Robert Cotič. V imenu društva Briški grič je prisotne nagovorila Ingrid Komjanc, ki je praznik povezala s 70-letnico osvoboditve izpod nacifašizma; med drugim je povedala, da je spominjanje na vse, kar se je doga- jalo v naših krajih v predvojnih, vojnih in povojnih letih, kulturna in zgodovinska dolžnost slehernega izmed nas. Zvečer se je praznik nadaljeval z ansamblom Happy day, včeraj pa so prišli na račun ljubitelji balkanskih zvokov in ritmov, saj je na Bukovju nastopila znana goriška skupina Radio zastava. (vip) 30 Vsak teden beremo in poslušamo napovedi, kako naj se goriška krajina ovrednoti, da postane dovolj privlačna za tokove obiskovalcev. Vselej se ob vrsti krajinskih in zgodovinskih postavk omenja proizvodnja vina. Kakšen je ta vinogradniški svet danes, kako razmišljajo in delujejo mladi gospodarji, ki sicer že nadomeščajo svoje starše, a slednji še niso povsem izpregli? Rodbina Bužinel v Pradežu pri Krminu izvira iz Medane. Ded se je preselil leta 1937 z namenom, da se družinsko in ekonomsko osamosvoji. Mislil je resno, zato je študiral agronomijo, kajti pogoji v vinogradih so bili hudi zaradi peronospore. Rešitev so tedaj iskali in našli v cepljenju in povezanosti med ameriškimi in evropskimi trtami. Prvih šest hektarjev je odkupil od krajevne plemkinje Del Mestri - Weiss; domačija je bila tedaj v slabem stanju zaradi posledic prve svetovne vojne; v njej je bila tudi vojaška bolnišnica. Bili so spolovinarji. Na kmetiji so pridelovali zelenjavo, OD DOMAČEGA LATNIKA DO krompir, češnje in cvetje, kar so prodajali na sejmih pred palačo Locatelli v Krminu (sedaj županstvo). Ded je leta 1964 bil med ustanovitelji zadruge Collio, kajti njegov sin se je že usmeril izključno v vinogradništvo. Sedanji gospodar Maurizio Buzzinelli z ženo Marzio upravljata večjo kmetijo, ki je ob širitvi zahtevala posodobljenje mehanizacije, večjo klet in zunanjo delovno silo, omejeno sicer na dva pomočnika; med obrezovanjem in trgatvijo se seveda nabere mnogo več delavnih rok. On je kot otrok obiskoval slovensko šolo na plešivski Čemajni in je bil prvi učenec iz širšega krminskega okoliša, ki so ga starši vpisali na šolo Ivan Trinko v Gorici. Oče je bil glede šolanja v slovenskem jeziku neomajen. Sedanja gospodinja je diplomirala na ekonomski fakulteti, kar je podjetju v prid. Vinogradi ležijo v Štukari, Pri Jancetu, na Ni-mici in Delu. Tla so flišna v gričevnatem delu, glinasta v ravnini; slednja so primerna za črno grozdje. Pridelek zaobjema 60% belega in 40% rdeče- Maurizio in Marzia ob preseženi, a častitljivi tehnologiji fotoa.r. Žlahtna trojica vinogradniške proizvodnje ga vina vrste Collio, Cabernet Sauvignon, Refošk, Merlot, Rebula, Malvazija in Friulano (beri tokaj). Prodajajo sveže vino, izjema je rdeče Ronc dal Luis, ki počiva dve leti v lesenih sodih. Stekleničijo ga od leta 1966. Prodaja na drobno poteka na domu, kamor prihajajo kupci, ker so jih napotili znanci ali jih je vinska kapljica pritegnila v restavraciji. Zaboje po šest ali dvanajst steklenic odpeljejo kom-biji. Najbolj se izplača naročilo 72 steklenic, ki tehtajo bruto 90-100 kg: gre za optimalno ravnovesje med težo in ceno prevoza. Na debelo prodajajo vino zgolj na sejmu v Ve-roni. Starša ne marata potovati po svetu, ker se želita posvečati tudi dvema osnovnošolskima otrokoma. Vzgojne vrednote so pomembna postavka pri hiši. Lepa prilika za pokušanje Buzzinellovega pridelka je prireditev, ki jo v Krminu pripravijo v pomladnih mesecih tja do junija v vinoteki na glavnem trgu in ima značilno ime »In vino veritas«. Po trije člani-vinogradniki se ob sobotah predstavijo in so na razpolago za vsako razlago. Pogosto prihajajo tudi študenti videnske enološke fakultete. Aldo Rupel GORIŠKA - Ob 1. maju Torte, mlaji in budnica Prejemnice nagrad v Jamljah Tako so dvignili mlaj Gabrci ... foto r.j. Budnica v Doberdobu Na predvečer prvega maja so v raznih slovenskih vaseh na Goriškem dvignili mlaje visoko v nebo. V Jamljah je društvo Kremenjak v popestritev večera priredilo že tradicionalno tekmovanje v pripravi najboljših piškotov in torte. Tričlanska ocenjevalna komisija ni imela nikakor lahkega dela, saj so bile letošnji piškoti in torte še posebno dobri. Na koncu je prvo mesto med piškoti osvojila Tamara Riccobon, druga je bila Martina Semolič, tretja pa Danila Grižon. Med tortami je po lanskem uspehu spet zmagala Maja Jarc iz Doberdoba, na drugo mesto se je uvrstila Annalisa Conte, tretji je bil Ivan Bevilac-qua. V Doberdobu je v petek zjutraj za prvomajsko budnico poskrbela godba na pihala Kras, ki so jo med obhodom vasi in igranjem delavskih koračnic spremljale mažoretke. 16 Nedelja, 3. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR GORICA-NOVA GORICA - Srečanje združenja Rizzati in novogoriškega Foruma Ovire hočejo odpraviti Goriško združenje Rizzatti in novo-goriški Forum sta v četrtek zvečer na Solkanskem polju priredila srečanje v gostišču Da Bepon. Zbralo se je več kot petdeset ljudi; večina takšnih, ki jih ne srečujemo na predstavitvah knjig, slovesnostih in svečanostih, jih pa očitno zanimajo goriške drobne zanimivosti in čezmejne povezave. Od javnih upraviteljev smo opazili Giuseppeja Cingolanija in Božidarja Tabaja, od predstavnikov civilne družbe in politikov pa Julijana Čavdka, Walterja Bandlja in Aleša Wal-tritscha. Prvič se je v podobnih okvirih zbralo sicer več ljudi lanskega 30. aprila na trgu pred Severno postajo, da so obeležili desetletni- co vstopa Slovenije in drugih devetih držav v Evropsko zvezo. Okrogla obletnica je bila odmevnejša, organizacijsko pa bolj šepava. Letošnja se je izkazala konkretnejša in pristnejša v svojih namenih. Predsednik združenja Rizzatti Nicolo Fornasir in predsednik Foruma za Goriško Boris Nemec sta na začetku pozdravila udeležence ter obrazložila namen vabila resnično zainteresiranim občanom. Posege je urejala in prevajala Majda Bratina. Konkretna naloga, ki sta si jo združenji zastavili in jo mislita izpeljati, predvideva odpravljanje tudi malih ovir na sicer »šibki meji«. Za lokalom, ki je gostoval srečanje, je v »daljni« preteklosti obstajala povezava v smeri Solkana, ki jo je državna meja prekinila. Tudi po brisanju »togih« oblik ločevanja ozemlja je ovira ostala, birokratske zapletenosti pa so doslej preprečevale odpra- Udeleženci srečanja (levo); dvoriščnih vrat ob državni meji še vedno ne smejo odpreti (desno) foto n.f. vo koščka mreže... Odpira se možnost, da se s sredstvi EU (nič več kot 10.000 evrov) in z ustreznim projektom spet odpre prehod, kar bi lahko sodilo v pristojnost EZTS. S takšnimi drobnimi posegi bi lahko obogatili in pomnožili seznam čezmejnega sodelovanja, ki naj ne ostane omejeno le na odmevne projekte. Skupno življenje moramo tkati tudi na mikrolokacijah. Zagotovilo za zanimanje za tako drobne zamisli je nekako POMNIKI MORIJE - V Svetem na Krasu Zadnje počivališče 5103 vojakov Večina padlih je bilo madžarske narodnosti - Umrli so v tamkajšnji vojaški bolnišnici madžarskega Rdečega križa Več kot štiri metre visoka piramida kraljuje sredi prostranega travnika, ki so ga pred sto leti uporabljali za vojaško pokopališče. To veliko obeležje, ki je med največjimi pomniki morije na nekdanji soški fronti, se nahaja v vasi Sveto na Krasu, le kak kilometer stran od Komna. Svoj kraj domačini naglašujejo s Sveto, pravili pa so mu tudi Sv. Tilh. Temu svetniku, sv. Egidiju oz. sv. Tilnu - po domače Sv. Tilhu, je namreč posvečena vaška cerkev, ki velja za enega najbolj svojevrstnih sakralnih objektov v Sloveniji. Ta svojevrstnost se kaže v osmero-kotni obliki cerkvene ladje iz leta 1579 in dežnikasti strešni konstrukciji, ki sloni na enem samem stebru. Pred cerkvijo se dviga košata lipa, za katero pravijo, da je stara okoli 500 let. Oboje je vredno ogleda. Avstro-ogrsko vojaško pokopališče se nahaja le lučaj stran in je, kot so sicer vsi podobni vojaški objekti, zelo lepo vzdrževano. Obdaja ga žičnata ograja, trava je pokoše-na, pa tudi redka še ohranjena obeležja na pokopališču so pregledno urejena. Za ureditev vseh avstro-ogrskih pokopališč je že leta 2003 poskrbelo združenje avstrijskega Črnega križa - Schwarzkreuz, sedaj pa je skrb zanje prevzelo slovensko Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Sektor za vojna grobišča. Pri tem mu pomagajo krajevne javne uprave in razna kulturna društva. Pred vhodom na pokopališče je postavljena večja oglasna tabla, ki ljubitelju zgodovine v slovenščini, angleščini, nemščini in italijanščini pove, da je tam našlo svoj mir kar 5103 vojakov. Veliko teh nesrečnikov je umrlo v vojaški bolnišnici v Svetem. Podatke je posredoval dunajski vojni arhiv. Iz njih izhaja, da je bila večina pokopanih vojakov madžarske narodnosti. Če je res tako, bi se spodobilo, da bi se na tabli pojavila tudi madžarščina, kajti Madžari so postali pogosti obiskovalci območij, ki so povezani s soško fronto. To je v zadnjih letih opazno na vseh spominskih obeležjih prve svetovne vojne. Ob spomenikih, na nagrobnih kamnih in na spominskih ploščah se pojavljajo venci, zastavice in trakovi v madžarskih nacionalnih barvah in z napisi v tem jeziku. Pa se povrnimo k veliki piramidi sredi nekdanjega pokopališča. Objekt je res mogočen in na obiskovalca napravi močan vtis, saj je arhitektonsko lepo zasnovan. Do vznožja piramide nas pelje manjše stopnišče. Tam bomo zagledali veliko spominsko ploščo, pisano izključno v madžarščini. Plošča je izvirno bila nameščena višje na spomeniku (še je viden znak), potem pa je sama padla, ali so jo zbili brezvestneži in se je pri padcu razbila na več manjših kosov. Pred leti so restavratorji vse kose zbrali in jih skupaj zlepili. Zraven so pritrdili še kovinski plošči s slovenskim in nemškim prevodom, ki pravi: V spomin na umrle junake v vojaški bolnišnici št. 1 madžarskega Rdečega kri- ža. Vodstvo in delavci bolnišnice pod upravo dr. Jozsefa Pfanna - 1916. Kakih deset metrov pred osrednjim spomenikom se nahaja še ena, mnogo manjša piramida, ki pa je brez napisa. Zraven nje je nagrobni kamen v obliki kraške skale, na katerem piše, da v grobu počiva neki Karoly Erdos, ki je padel 16. septembra 1916. Ne- Nagrobni kamen v obliki kraške skale, na katerem piše, da v grobu počiva Karoly Erdos (levo); sredi nekdanjega pokopališča stoji štiri metre visoka piramida (desno) foto vip daleč stran bomo naleteli še na en nagrobni kamen, na katerem je pritrjena bronasta plošča, na njej pa ime Hugo Schlehan, poročnik 28. polka gorskega topništva. Rojen je bil na Dunaju leta 24. aprila 1894, padel pa je med 11. soško bitko 22. septembra 1917. Umrl je torej točno mesec dni pred pričetkom zmagovite avstro-ogrsko- nemške ofenzive pri Kobaridu. Tik ob vhodu v pokopališče je ob podporni zid naslonjeno še nekaj nagrobnih kamnov, med katerimi je tudi eden, pisan v češkem jeziku. Napis je slabo čitljiv, dobro je vidno le ime - Jan Vaneče, ki je padel 26. junija 1917. Preostali del napisa je zob časa skoraj že izbrisal. (vip) napovedovala prisotnost direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Sandre Sodini. Pred zaključnim družabnim kramljanjem okrog miz s pijačo in prigrizkom so na priložnostnem ekranu s pomočjo računalniške tehnologije gledalci lahko sledili spominskemu dokumentarnemu filmu in dialogu med nekdanjima obmejnima županoma Martino in Štrukljem ter prikazu značilnega filma o meji Nadje Velušček. (ar) VIŽINTINI - Danes Madžari se klanjajo vsem padlim Skupina madžarskih izletnikov bo jutri obiskala kapelico pri Vižintinih, kjer bo ob 10.30 maša v spomin na padle v prvi svetovni vojni vseh narodnosti, na katero vabijo doberdobskega župana Fabia Vizinti-na in vse domačine. V imenu madžarskih izletnikov je pismo v slovenščini in italijanščini odposlal doberdobski občinski upravi Laszlo Bano, 71-letni madžarski gozdni inženir. »Vedno sem se zavzemal za organizacijo tovrstnih izletov. Upoštevajoč moje zdravstvene razmere in leta, ki minevajo, verjamem, da bo ta izlet po Italiji moje zadnje dejanje te vrste in vaše območje bo zadnja etapa tega potovanja. Ne skrivam, da z navdušenjem pričakujem izvršbo zastavljenega programa. Mislim, da lahko govorimo o zanimivem spletu okoliščin, saj so se pred stoletjem začele bitke prav v okolici Doberdoba. Ko smo določili, da bo Doberdob zadnja etapa našega desetdnevnega izleta, nas je vodila želja, da bi se poklonili junaškim padlim z molitvijo. Na Krasu so izgubili življenje ljudje raznih narodnosti. Ob tej priložnosti bi se radi spomnili na italijanske, slovenske, avstrijske in madžarske vojake,« je v pismu zapisal Bano in poudaril, da si želijo prinesti prijazen pozdrav vsem potomcem padlih. GORICA - V petek v KC Lojze Bratuž V ritmu tanga Nastopil bo Natalio Luis Mangalavite iz Cordobe Natalio Luis Mangalavite Drugo srečanje iz niza Tango da Pensare bo v petek, 8. maja, ob 21. uri v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž. Večer prireja združenje Punto Musicale, katerega umetniški vodja je pianistka Carla Agositniello, s podporo dežele Furlanije Julijske krajine, pod pokroviteljstvom goriške pokrajine in občine ter v sodelovanju s Kulturnim centrom Lojze Bra-tuž. Večer je posvečen izboru in razvoju tanga ter njegovim kontaminacijam z drugimi glasbenimi žanri; kot didaktični kon- cert ga bo oblikoval pianist, tolkalist, pevec, aranžer in skladatelj Natalio Luis Mangalavite. Ni prvič, da se jazz in argentinska tradicija zaljubita in se spojita v tesni objem, ki je kot nenaden in vihrav tango, a tokratni gost ima poseben talent in čut, da tako zvrst glasbe popelje do visoke estetske ravni čustvene poezije. Natalio Luis Mangalavite je rojen v Cordobi v Argentini, kjer je študiral petje in klasični klavir. Že nekaj let dela in živi v Rimu. Skoraj dvajset let je igral z Ornel-lo Vanoni, številna so tudi njegova sodelovanja v pop, jazz in latinski glasbi. Zaigral je s številnimi glasbeniki, med katerimi izstopajo Javier Girotto, Peppe Ser-villo, Fabrizio Bosso, Martin Bruhn, Avion Travel in Paolo Fresu. Mangalavitijeva glasba izhaja iz latinske, z argentinskim navdihom najprej, pa tudi z Brazilijo, Urugvajem, francoskim impresionizmom in fla-mencom. Rezervacija in nakup vstopnic sta možna od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 (tel. 0481-531445, info@cen-terbratuz.org). GORICA - V četrtek v KC Lojze Bratuž Skavti protagonisti Srečanja pod lipami V ospredju Srečanja pod lipami, ki bo v četrtek, 7. maja, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, bodo slovenski goriški skavti. Ob 50-letnici ustanovitve skavtizma na Goriškem bodo o pomenu gibanja v današnjem času, samem nastanku, petih desetletjih delovanja in današnjih izzivih spregovorili nekateri njegovi protagonisti, ki so v prvi osebi kot načelniki, člani ali voditelji sooblikovali delovanje te za slovensko mladino pomembne organizacije. Na večeru, ki ga bo vodil časnikar in skavt Andrej Černic, bodo sodelovali skavti različnih generacij, in sicer predstavnik prve skupine goriških fantov, ki so svoje obljube dali leta 1965, Niko Klanjšček, ob njem člani, ki so delovali v kasnejših letih Mauro Leban, Mirjam Čer-nic, Ivo Cotič do sedanje načelnice Alenke Di Battista. S svojim posegom bo pogovor obogatil predstavnik tržaških skavtov Ivo Jevnikar, skavtizem na Goriškem se je namreč razvil v neposrednem dialogu s Trstom, prve obljube goriških deklet in fantov so bile ravno na tržaških jurjevanjih. Ob Jevnikarju bosta spregovorila tudi duhov- nika Karlo Bolčina in Marjan Markežič, saj spadajo med primarne vsebine skavtizma tudi duhovnost oz. katoliška načela. V skavtizem v matični domovini, ki se je razvil tudi s pomočjo Slovenske zamejske skavtske organizacije, pa bo nudil vpogled Ljubljančan Peter Lovšin. Goriški večer bo priložnost za pogled v preteklost, v zgodovinske mejnike goriškega in zamejskega skavtizma, v protagoniste, ki so ga gradili, pa tudi v anekdote; ob tem bo v ospredju aktualnost skavt-skega vzgojnega sporočila, ki je še najbolj potrebno v današnjem času; govor bo tudi o delovanju z mladimi in o tem, kako se je to prilagajalo novim časom; ter seveda o tem, kakšna je današnja slika skavtizma na Goriškem, v širšem slovenskem prostoru, kolikšno je sodelovanje med pokrajinami in tudi z italijanskimi skavti. Tudi skavti se soočajo z novimi izzivi, mlačnostjo družbe in vedno manjšim angažiranjem mlajših generacij. Srečanja pod lipami prirejata v skupnem sodelovanju Kulturni center Lojze Bratuž in krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 3. maja 2015 17 GORICA - V torek pogovor z vnukom Posvečen ji je eden izmed najlepših Klimtovih portretov Margaret Stonborough Wittgenstein je bila socialno angažirana intelektualka : r w > Margaret Stonborough Wittgenstein in portret, ki ga je naslikal Gustav Klimt V konferenčni dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju se bodo v torek, 5. maja, ob 18. uri spomnili dunajske intelektualke Margaret Stonborough Wittgenstein, sestre znanega filozofa Ludwiga Wittgensteina. O njej bo spregovoril vnuk Pierre Stonbo-rough. Margaret Stonborough Wittgenstein se je rodila leta 1882 na Dunaju v bogati družini. Njen oče Karl je bil mecen številnih secesijskih umetnikov in glasbenikov, Gustavu Klimtu je med drugim naročil, naj naslika njegovo hčerko Margaret in tako je nastal eden izmed umetnikovih najlepših portretov. Leta 1905 se je Margaret poročila z Američanom Jeromejem Stonboroughom in je zatem živela med Parizom in New Yorkom. Po prvi svetovni vojni se je vrnila na Dunaj in je v stiku z bodočim ameriškim predsednikom Herbertom Hooverjem koordinirala pomoč, ki je iz Amerika prihajala v Av- strijo. Načrt za obnovo vile Toscana v Gmundnu je zaupala arhitektu goriških korenin Rudolfu Percu. Potem ko si je njen mož Jerome vzel življenje, se je preselila v v novo palačo v ulici Kudmanngasse na Dunaju. Podpirala je številne umetnike, prizadevala se je za vključevanje v družbo mladih zapornikov. Bila je prijateljica Sigmunda Freuda, med drugo svetovno vojno mu je pomagala zbežati v London. Pomoč je nudila tudi številnim Judom, zatem je bila tudi sama prisiljena zapustiti Dunaj. Domov se je vrnila po vojni in se spet angažirala na socialnem področju. Leta 1956 je na svojem domu uredila zatočišče za madžarske vojake, ki so zbežali v Avstrijo pred Rdečo armado. Umrla je leta 1958. O njej bo Pierre Stonborough spregovoril tudi v torek, 5. maja, med 11.15 in 12.30 na oddaji »Radio a occhi aperti«, ki jo vodi Daniela Pi-coi na radiu Rai Uno FVG. EI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici ob 20.45: 7. maja odpade nastop baleta Nueva Cuba, nadomešča ga akrobatski nastop plesne skupine Sonics s predstavo »Meraviglia«; informacije pri blagajni na Korzu Italia (tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00. Več na www3.comu-ne.gorizia.it/teatro. Dvorana 4: 16.00 »I bambini sanno«; 18.00 - 21.30 »Child 44 - Il bambino n. 44«. Dvorana 5: 15.00 - 16.40 »I 7 nani«; 18.15 - 20.30 »Mia madre«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.00 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: »Kinemax dAutore«; 17.30 - 20.30 »Wild«. Dvorana 3: 17.30 »Samba«; 20.00 -22.00 »Le streghe son tornate«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.20 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 17.20 - 20.00 - 22.10 »Ri-torno al Marigold hotel«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Run all night - Una notte per sopravvive-re«. Dvorana 4: 18.00 - 21.30 »Child 44 -Il bambino n. 44«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 »Vergine giurata«. fi Razstave U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 15.00 - 16.30 »I 7 nani«; 18.00 - 20.00 »Mia madre«; 22.00 »Samba«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 »Samba«; 20.00 - 22.00 »Le streghe son torna-te«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 »Run all night - Una notte per sopravvivere«; 17.00 - 19.40 - 22.20 »Avengers: Age of Ultron«. Dvorana 2: 15.10 - 17.20 - 20.00 - 22.10 »Ritorno al Marigold hotel«. Dvorana 3: 15.15 »Avengers: Age of Ultron«; 17.45 - 20.00 - 22.10 »Run all night - Una notte per sopravvivere«. V DOBERDOBU je v društvenih prostorih SKRD Jezero na ogled razstava Valentine Figelj »Tisoč in en gumb«: danes, 3. maja, 10.30-11.30, 15.0017.00, 4. in 5. maja 16.00-18.00, 6. maja 10.00-12.00. V GORICI: v galeriji ArtOpenSpace, Ul. Diaz 6, bo v ponedeljek, 4. maja, ob 18. uri odprtje razstave slikarja Roberta Mariana z naslovom »Colore - China bianca nera«. Razstavo bo predstavil umetnostni kritik Umberto Miniussi; na ogled bo do 14. maja od ponedeljka do sobote 10.00-12.30, 16.00-17.00, ob nedeljah in zadnji dan razstave 10.00-12.30. 8. maja ob 18. uri bo srečanje z naslovom »L'Italia e L'Europa. Facciamo il punto« v organizaciji Ev-ropeistične akademije FJK. Sodelovala bosta bivši italijanski ambasador in sedanji predsednik Ispri-ja v Rimu, Pasquale Antonio Baldocci in senatorka Laura Fasiolo. V GORICI: v lokalu Deja Vu Cafe v Ra-štelu 71 bo do 16. maja na ogled fo- Praznik okusov v Tržiču M Koncerti V Tržiču bo še danes veselo po zaslugi pouličnega praznika »Terre di magici sapori«. Ob 11. uri bodo pod šotorom na Trgu Republike prikazali, kako se pripravi »kugluf«. Med 9. in 10. uro bo mogoče oddati sladice za tekmovanje, opoldne bodo nagradili najboljše. Čez dan bo več prikazov kuhanja, ob 19. uri se bo Marino Vocci pogovarjal z Alessandrom Marzom Ma-gnom, ki je napisal knjigo »Il genio del gusto«. Ob 22. uri bo sprevod z lanternami. V okviru praznika je po ulicah nameščenih 75 stojnic z dobrotami z raznih koncev sveta. Spoznaj samega sebe V beneški palači v Ulici SantAm-brogio v Tržiču prireja občinsko odborništvo za enake možnosti niz srečanj o dobrem počutju. Prvo bo v petek, 8. maja, ob 20.30. Steve Russo bo spregovoril o metodah za spoznavanje samih sebe. Nov zaplet z vrtcem V postopku za gradnjo vrtca z italijanskim učnim jezikom v Ulici Campi v Ronkah je prišlo do novega zapleta. Z dežele so ronški občini sporočili, da zaradi pakta stabilnosti še vedno ni mogoče uporabiti denarja, ki je namenjen gradnji vrtca. Zaradi tega so odložili na kasnejši datum sestanek, med katerim naj bi v pristojnem deželnem uradu sprožili postopek za začetek gradnje. Gradnja vrtca je vredna 2.600.000 evrov, občina pa že od leta 2012 plačuje obresti na najeta posojila (227.000 evrov letno), čeprav gradbeni stroji še vedno niso zabrneli. tografska razstava Delka Ibanza z naslovom »Mani: note di colore«. V DOBERDOBU: na sedežu društva Hrast za cerkvijo je na ogled likovna razstava ilustracij akademskega slikarja Janeza Vidica, ki so nastale na knjižni podlagi romana »Doberdob« Prežihovega Voranca; še danes, 3. maja, 11.00-12.00. Prireja SKD Hrast. NA MOSTOVNI: v galeriji Tir je do 9. maja na ogled razstava »Delo« umetnice Tanje Sabol in Gašperja Capu-derja, v sodelovanju z Kulturnim umetniškim društvom Delikatesa. Urnik: ob četrtkih 17.00-19.00, ob petkih 21.00-23.00 in ob sobotah 21.0023.00. Več na www.mostovna.com. V GALERIJI STUDIOFAGANEL na Drevoredu XXIV Maggio 15/C v Gorici bo v soboto, 9. maja, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Roberto Ku-sterle. Riti del corpo«. Razstavo bo predstavil Giuseppe O. Longo; na ogled bo do 30. maja od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več na www.studiofaganel.com. V KULTURNEM DOMU V GORICI je na ogled samostojna razstava slikarke Janine Cotič; do 15. maja od ponedeljka do petka 9.00-12.00, 16.00-18.00 ure in v večernih urah med kulturnimi prireditvami. V GALERIJI LEG ANTIQUA na Korzu Verdi 73 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Spacalov Čarobni svet -Grafični listi 1935-1992«; do 29. maja od torka do sobote 9.00-12.30, 15.30-19.30. Vsako soboto ob 11. uri bo zbiratelj Spacalovih del Giuseppe Skerk vodil brezplačen vodeni ogled razstave, rezervacije v galeriji, po tel. 0481-537898 ali antiqua2@leg.it; več na www.legantiqua.it. V ŠTEVERJANU: na kmetiji Aleša Kom-janca na Jazbinah št. 35 so na ogled razstava »Ara Pacis Valentina Omana in obrazi Prve Svetovne Vojne« ter fotografije iz arhiva kulturnega združenja Isonzo; do konca avgusta od ponedeljka do petka 9.00-12.30, 14.0018.00, ob sobotah in nedeljah po domeni (tel. 0481-391228). GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA v dvorani Frančiškanskega samostana na Kostanjevici: v torek, 5. maja, ob 20. uri bo koncert mladinskega pevskega zbora Emil Komel iz Gorice z dirigentom Davidom Band-ljem, na klavirju in orglah Elisabetta Cavaleri; vstop prost. FESTIVAL DVORNE GLASBE: danes, 3. maja, ob 11.30 v goriškem gradu koncert ens. Protempore. 10. maja ob 21. uri v palači Attems na Kornu v Gorici »Il violoncello che danza, da Ga-brielli ad Hindemit«, nastopata Erich O. Huetter in Tanja Schmid. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo 4. maja ob 20.15 koncert komornega orkestra Kammersymphonie Berlin; več na www.kulturnidom-ng.si. H Šolske vesti KAMP »ENGLISH IN ACTION«za fante in dekleta od 7. do 13. leta bo potekal v Dijaškem domu od 15. do 26. junija. Na programu bo učenje angleščine na igriv in dinamičen način: poleg tečaja jezika še košarka (v sodelovanju s ŠZ Dom) ali ples hip-hop. Urnik do 13. ali do 15.30, cena zelo ugodna; vpis po tednih, do zasedbe mest, na tel. 0481-533495 (od 13. ure dalje). POLETNI KAMP V CELOVCU S TEČAJEM NEMŠČINE za srednješolce bo potekal od 24. do 29. avgusta. Organizira ga Dijaški dom v Gorici. Informacije in vpisovanja do 13. maja oziroma do zasedbe mest (število mest omejeno) po tel. 0481-533495; več na www.dijaskidom.it. M Izleti hod odpade; informacije po tel. 3289181685 (Ana). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na enodnevni pomladanski izlet v Prlekijo in Va-raždin v soboto, 30. maja. Vpisovanje do 17. maja oz. do zasedbe razpoložljivih mest na enem samem avtobusu po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Odhod iz Gorice okrog 6. ure. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument za tujino. Na račun 20 evrov. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. Ü3 Obvestila SSO v sodelovanju s Slovensko prosveto, ZCPZ-TS, ZCPZ-GO, Zvezo slovenske katoliške prosvete in Združenjem Blanchin organizira v petek, 15. maja, udeležbo na predstavitvi slovenske manjšine v Italiji, ki bo potekala v okviru Svetovne razstave Expo 2015 v Milanu. Prevoz z avtobusom iz Gorice in Trsta; informacije na goriškem (0481-536455), tržaškem (0403481586) in videmskem (0432701455) uradu Sveta slovenskih organizacij. ZSKD vabi člane na ogled svetovne razstave Expo Milano 2015 v petek, 15. maja. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Urniki odhoda avtobusov: 5.00 - Domjo (pri banki Antonveneta), 5.20 - Trst (Trg Oberdan), 5.45 - Sesljan (avtobusna postaja pri nasproti bencinske črpalke), 5.30 - Gorica (parkirišče pred pokopališčem), 5.45 - Palmanova (parkirišče trgovine Mobili Caramel). Prijave in informacije po tel. 040-635626 ali na info@zskd.eu. SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira 30. maja izlet v Vicenzo na ogled razstave Tutankamona, Van Gogha in Caravaggia ter mesta z vodičem. Vpisovanje in informacije do 15. maja po tel. 347-1243400 (Magda). SPDG organizira v nedeljo, 10. maja, v sklopu Kekčevih poti (lažji pohodi, namenjeni otrokom in družinam) izlet v okolico Pivke na Notranjskem z vzponom na vrh Sv. Trojice (Krpanova dežela). Zbirališče pri Rdeči hiši v Gorici ob 8.45, odhod z lastnimi prevoznimi sredstvi ob 9. uri; informacije in prijave po tel. 347-6220522 (Fanika) in 338-3550948 (Mitja). SPDG prireja v nedeljo, 31. maja, izlet na Grobničke alpe nad Reko. Pot ni zahtevna, kosilo iz nahrbtnika. Društvo bo ob zadostnem številu prijav poskrbelo za avtobusni prevoz. Prijave in informacije do 15. maja po tel. 0481-882079 (Vlado). SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice vabi na nočni pohod v petek, 8. maja, z zbirališčem ob 22.30 pri vodnjaku v Gabrjah. Pohod bo vodil prof. Aldo Rupel. Udeleženci naj bodo obuti v težko obutev, s seboj naj prinesejo pohodne palice, svetilko ter obrok hrane. V primeru slabega vremena po- POSOŠKO JAMARSKO ŠOLO (tečaj jamarstva prve stopnje) organizirajo speleološko društvo iz Tržiča, goriški center za raziskovanje Krasa C. Sep-penhofer in jamarski klub Kraški krti, od 7. maja do 11. junija. Primeren je za vse, ki so dopolnili štirinajsto leto in ga bodo bodili inštruktorji in njihovi pomočniki, ki jih priznava italijanska speleološka zveza. Vpisnina, ki pokriva izposojo opreme, gradivo, zavarovanje in vpisnino v speleološko zvezo, znaša 110 evrov, znižana za študente pa 80 evrov; tečajnik jih mora vplačati pred 7. majem, število mest je omejeno. Teoretični del tečaja, ki se bo začel 7. maja ob 20.30, bo ob četrtkih v koči Kraških krtov na Vrhu, kjer bo 13. junija tudi večerja ob zaključku tečaja. V praktičnem programu pa bodo tri nedeljske ekskurzije (prva bo 10. maja) in dvodnevna ekskurzija 6. in 7. junija; zbirališče bo pred sedežem tržiških jamarjev v Ulici Valentinis 134 v Tržiču; informacije na www.scuolaspeleoisonti-na.it, info@scuolaspeleoisontina.it in po tel. 345-4080063. VZPI-ANPI GORICA prireja slovesnost v spomin na padle v obrambi tovarn v torek, 5. maja, ob 11.30 v predilnici v Podgori in ob 12. uri v Stražcah ob vhodu v SWI (nekdanji SAFOG). Po pozdravu s strani VZPI-ANPI bo govoril Luca Furlan, predstavnik UILM za kovinarje. 0 Prireditve V OPATJEM SELU prirejajo danes, 3. maja, ob 16. uri svečano odprtje Hiše opajske tradicije. Na programu MoPZ Kras Opatje selo, Dramska skupina PD Kras z igro »Bičarska«, nagovor župana in predaja hiše v upravljanje KS Opatje selo. Sledil bo prikaz izdelave bičev, v pritličju bodo na ogled eksponati opajske dediščine, v prvem nadstropju razstava fotografij Dominika Bizjaka - Dinka. Prirejata Krajevna skupnost Opatje selo in Občina Miren-Kostanjevica; več na www.mi-ren-kostanjevica.si. VZPI-ANPI ŠTANDREŽ in KD Oton Župančič prirejata v sredo, 6. maja, ob 20.15 predstavitev knjige A. Canta-luppija in M. Puppina z naslovom »Non avendo mai preso un fucile tra le mani - Antifasciste italiane alla guerra civile spagnola 1936-1939«; prisoten bo avtor. Prispevki V spomin na mamo Cvetko Devetak vd. Peric darujejo hčere in sinova 100 evrov za moški pevski zbor Jezero. Pogrebi JUTRI V TURJAKU: 14.30, Modesta Tortolo vd. Pelos v cerkvi in na pokopališču. 1 B Nedelja, B. maja 2015 RADIO IN TV SPORED ZA DANES RAI3bis RAI MOVIE / SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka: Firbcologi 20.30 Deželni Tv Dnevnik 20.50 Dok.: Kot krogla po Evropi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.30 UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.30, 20.00, 23.35 Dnevnik 10.00 QB - All'estero quanto basta 10.30 A Sua im-magine, vmes maša 12.20 Linea verde 14.00 Talk show: L'Arena 16.35 Show: Do-menica in 18.50 Kviz: L'Eredità 20.35 Show: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.35 Nad.: Fuori classe 13.20 Film: Seduzione pericolosa (triler) 15.15 Film: La battaglia di Midway (voj., '76, i. H. Fonda) 17.30 Novice 17.35 Film: Ope-razione sottoveste (kom., '59) 19.35 Film: Destinazione Piovarolo (kom., It., '55, i. Toto) RAI2 6.30 Nautilus 7.00 Serija: Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 7.45 Serija: Lassie 8.30 Serija: Heartland 10.00 Dok.: I suricati 10.45 Cronache animali 11.30 Show: Mezzogior-no in famiglia 13.00 17.05, 20.30 Dnevnik, vreme in šport 13.45 Quelli che aspettano 15.30 Quelli che il calcio 17.10 Stadio Sprint 18.10 90° minuto 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 21.00 Serija: N.C.I.S. 21.45 Serija: C.S.I. 22.40 La domenica sportiva RAI3 7.20 Film: Sansone contro i pirati (pust.) 8.40 Film: Amori miei (kom.) 10.20 Community - L'altra Italia 11.05 Figu - Album di persone notevoli 11.10 12.10 Rubrike 12.0014.00, 18.55, 23.25 Dnevnik in vreme 12.55 Il posto giusto 14.30 In 1/2 ora 15.05 Film: Ecco fatto (kom.) 16.30 Film: Agen-zia Riccardo Finzi... praticamente detective (kom.) 18.05 Kilimangiaro 20.00 Blob 20.10 Che tempo che fa 21.40 Report 23.40 Nemico Pubblico RAI4 13.30 Film: Detective Dee e il mistero del-la fiamma fantasma (akc.) 15.35 Charlie's Angels 16.20 17.10 Xena 17.05 Novice 17.55 Film: Star Trek - L'insurrezione (zf) 19.45 Supernatural 20.30 Teen Wolf 21.15 Atlantis 22.05 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 22.50 Film: Bunraku (akc.) RAI5 14.101000 giorni per il pianeta Terra 15.05 Un anno nelle terre selvagge 15.50 Gledališče: Gospodin 17.40 Prima della prima 18.20 Novice 18.30 Petruška: Il quarto enigma di Turandot 19.35 Carmina Burana 20.45 Libri come: Umberto Eco 21.151 meccanismi della natura 22.10 Dok.: Jean Cocteau, je reste avec vous 23.05 Film: La macchina umana (dram.) IRIS Nedelja, 3. maja Iris, ob 14.35 14.00 Film: L'ultimo bacio (kom.) 16.15 Domenica Live 18.45 21.10 Nad.: Il segreto 20.40 Show: Paperissima Sprint 23.30 X-Style _ITALIA1_ 6.50 Risanke 7.55 Serija: Dragons 8.25 Film: Lupin III - Per un dollaro in piu (anim.) 10.15 Film: Asini (kom.) 12.2518.30 Dnev- VREDNO OGLEDA Il delitto perfetto ZDA 1954 Režija: Alfred Hitchock Igrajo: Ray Miland, Grace Kelly in Robert Cunnings Tony že več let živi na ramenih bogate žene Margot. Tla pod nogami pa se mu zamajejo, ko ugotovi, da se je Margot zaljubila v drugega moškega, pisatelja Hillidaya' kar bi seveda za Tonyja lahko pomenilo začetek konca. Tako se Margotin soprog odloči, da jo bo ubil in se polastil njenega bajnega premoženja. Ženino smrt organizira do pičice in poveri znancu, da zaduši Margot. Plavolasa gospodinja pa ne-pridipravega odkrije in ga ubije. Tony seveda takoj spremeni verzijo in jo osumi umora. Film so pred šestdesetimi leti posneli s sistemom 3D. Po inovativni tehniki so segli zato, da bi v kinodvorane pritegnili čim večje število obiskovalcev in to v trenutku, ko so si ljudje nabavljali domače televizorje in zanemarjali mestne kinodvorane. nik in vreme 14.00 Film: Tremors - Tre-mori (horor) 16.00 Film: Dragon - La sto-ria di Bruce Lee (biogr.) 19.00 Film: Tutti pazzi per l'oro (pust., '08, i. K. Hudson) 21.25 Film: I cavalieri del Santo Graal (pust., '11) 23.30 Film: Bats 2 (horor) _IRS_ 14.35 Film: Il delitto perfetto (krim., '54, r. A. Hitchcock, i. G. Kelly) 16.30 Film: L'uo-mo dell'anno (kom., '06, i. R. Williams) 18.45 Film: Insomnia (krim., '02, r. C. Nolan, i. A. Pacino) 21.15 Film: Vacanze romane (rom., '53, i. A. Hepburn) 23.20 Serija: Bates Motel RAI PREMIUM 12.15 Nad.: Gli ultimi del paradiso 14.30 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.35 Ti racconto mio fratello - Pupi e Antonio Avanti 15.05 Film: La nave dei so-gni - Estate di San Martino 16.45 Nad.: Stiamo bene insieme 17.35 Novice 17.40 Nad.: Io e mio figlio 19.25 Nad.: Commes-se 21.20 Senza parole 23.50 Nad.: Lo zio d'America _RETE4_ 7.30 Media Shopping 8.00 Nad.: Casa Via-nello 8.30 Dok.: Magnifica Italia 9.00 Terra! 10.00 Maša 10.50 Le storie di viaggio a... 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Walker Texas Ranger 13.55 Donnav-ventura 15.45 Film: Dalida (biogr.) 19.35 Serija: The Mentalist 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 21.20 Maurizio Costanzo Show _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.50 Le frontiere del-lo spirito 10.10 Dok.: Il meraviglioso volo degli uccelli 11.40 Supercinema 12.00 Me-laverde 13.00 19.55 Dnevnik in vreme 13.40 L'arca di Noe 21.00 Film: Prossima fermata: Paradiso (kom., '91, i. M. Streep) 23.15 Film: Made in America (kom., '93, i. W. Goldberg) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.3013.30, 20.00 Dnevnik 7.50 Vreme 10.00 L'aria che tira - Il diario 11.00 Gustibus 11.35 Film: Brevi amo-ri a Palma di Majorca (kom.) 14.00 Kronika 14.40 Serija: I Kennedy 16.15 Serija: Josephine, ange gardien 20.30 Il meglio nel Paese delle Meraviglie 21.10 Film: Uccide-te la colomba bianca (triler) 23.00 Film: Qualcuno sta per morire (triler) _LA7D_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 12.00, 19.30 Talent show: Chef per un giorno 9.10 17.40 I menu di Benedetta 11.00 Cuochi e fiamme 14.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.50 0.40 Serija: Crossing Jordan 18.55 Dnevnik 19.00 Food Maniac 21.40 Crozza nel Paese delle meraviglie TELEQUATTRO 6.30 18.00 Le ricette di Giorgia 9.30 Italia economia e prometeo 9.45 19.30, 23.00 Dnevnik 10.00 La parola del signore 10.30 Rotocalco Adnkronos 10.45 Aktualno: Musa Tv 12.30 20.00 Qui studio a voi stadio 18.20 Tanta salute 19.00 Il caffe dello sportivo 19.45 Qua la zampa 23.15 Film: Indiscreto (kom.) _LAEFFE_ 11.1517.45 Citta nascoste 13.10 Bourdain: Senza prenotazione 14.55 Jamie Oliver in Italia 15.55 Film: Janis & John (kom.) 18.50 Posso dormire da voi? 20.00 Jamie: Comfort Food 21.00 Nad.: The Paradise 23.15 Film: De-Lovely - Cosí facile da amare (muzikal) CIELO DMAX 12.30 Top Gear 13.20 Turtleman 14.10 22.55 Wild Frank: Africa 15.05 Nudi e cru-di 15.55 World's Top 5 16.50 Airport Security 18.35 21.10 Affare fatto! 19.30 Ri-mozione forzata 22.00 Fritti e strafritti 23.45 Ghost Asylum SLOVENIJA1 7.00 18.40 Risanke in otroške nanizanke 10.00 Nedeljska maša 10.55 Na obisku 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 17.00, 18.55, 22.30 Poročila, šport in vreme 13.25 Slovenski pozdrav 15.10 Film: Tri četrtine sonca (Slo., '59) 17.20 Točno popoldne 18.20 Z vrta na mizo 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Nad.: Zadnji tango v Halifaxu 21.00 Intervju 22.00 Dok. odd.: Sove 23.00 Nad.: Oblast SLOVENIJA2 7.50 Slovenci po svetu 8.25 Posebna ponudba 8.50 Ugriznimo znanost 9.20 Tur- bulenca 9.55 Rad igram nogomet 10.20 Žo-garija 10.55 Glasbena matineja 11.40 Prevetrimo mesto z glasbo 12.20 Ritmična gimnastika: EP, prenos 15.25 Rokomet: kvalifikacije za EP (m), Švedska - Slovenija, pon. 17.10 Rokomet: kvalifikacije za EP (m), Slovenija - Švedska, prenos 19.00 Judo: SP, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca 20.25 Resna glasba 21.00 Nan.: Umori na podeželju 22.35 Dok. odd.: Duh leta 1945 0.15 Aritmija _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.10 Vsedanes - Svet 14.20 Tednik 14.50 Vrt sanj 15.35 Dok. odd.: K2 16.05 Folkest 2014 17.20 Najlepše besede 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Spomini 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vzhod - Zahod 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok.: Nasilje zapisano na koži 22.15 Rokomet: kvalifikacije za EP (m), Švedska - Slovenija 23.35 8. Zborovski Festival Koper _POP TV_ 7.00 Risanke, otroške in zabavne serije 10.20 Serija: Posel mojega življenja 11.20 Nad.: Beverly Hills 90210 12.25 Film: Slepo zaupanje (krim.) 14.10 Film: 007 - Operacija grom (akc., '65, i. S. Connery) 16.40 Film: Orangutan v hotelu (kom.) 18.15 Serija: Vrtičkanje 18.55 Novice in vreme 20.00 Znan obraz ima svoj glas 22.40 Film: Čarovnije za vsak dan (fant., '98, i. S. Bullock, N. Kidman) _KANAL A_ 7.00 15.10 Risanke 7.45 18.35 Serija: Naša mala klinika 8.35 15.35 Serija: Revolucija 9.30 ŠKL - Šport mladih 10.00 Serija: Šola za pare 10.25 Serija: Veliki pokov-ci 11.15 Tv prodaja 11.30 19.30 Serija: Frendi iz službe m ft W 4 11.15 Wrestling 12.15 Top 20 Countdown 12.30 Novice 13.00 20.30 Top 20 Funniest 13.5515.10, 16.30, 18.25, 19.40 Studio Mo-toGP 14.15 Motociklizem: Moto3, VN Španije, dirka 15.35 Motociklizem: Moto2, VN Španije, dirka 17.00 Stop & Gol 18.35 23.00 Motociklizem: MotoGP, VN Španije, dirka 20.00 Frank Matano - Planet's Got Talent 21.15 Film: Hard Rush (akc.) 12.00 Motociklizem: MotoGP, VN Španije, dirka 16.25 Film: Veliki povratek (kom.) 18.00 Volan 20.00 Film: Pisatelj v senci (triler, '10, i. E. McGregor) 22.20 Big Brother 23.20 Film: Tu pa tam (pust., Slo., '04) PLANETTV 9.45 Nad.: Ena žlahtna štorija 12.40 15.35, 17.55 Wings for Life World Run 13.10 Magazin Lige Prvakov 13.45 Nan.: Spet zaljubljena 14.40 Nan.: Pretkane služkinje 15.40 Film: To so gadi (kom.) 17.20 Ta teden z Juretom Godlerjem 18.00 Dok.: Galileo 19.00 Danes 20.00 Film: Preprodajalci (krim.) 22.40 Film: Detektiv Shame (kom.) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Sv.maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00, 10.50 Music box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjanc); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Pogled skozi čas -Zgodba partizana Stojana Udoviča, sledi Music box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Music box; 14.15 Istrska srečanja, sledi Music box; 15.30 Z goriške scene, sledi Music box; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.20 Napo-vednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00, 17.30 Vreme; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.50 Pesem tedna; 11.00 70. obletnica prve slovenske vlade; 12.00, 13.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Nedelja na športnih igriščih; 15.30 DiO; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Crossroads; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 10.30, 12.00, 13.30, 17.30, 19.30 Dnevnik; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Il giornale del mattino; 9.00 Glasba; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Glasba 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio 11.35 Ora musica; 12.30 I fatti del giorno 13.00, 20.30 La rosa dei venti/Tesori da risco-prire/Next/I magnifici 22; 14.00 Glasba; 15.00 Ferry sport; 18.00 Album charts; 19.00 Glasbena lestvica; 20.00 Glasba; 21.30 Sonorica-mente Puglia, 22.00 Extra extra extra; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 Nottetempo. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Vest, ki vas bo doletela v naslednjih dneh, bo močno vplivala na vsakdanjik. Izzivov se boste lotili odločno in samozavestno. Uspeh bo močno odvisen od vaše pripravljenosti pri sodelovanju. m^l BIK 21.4.-20.5.: Veliko časa boste namenili zasebnim interesom in uživali boste v fizičnih aktivnostih. V službi se ne boste najbolje odrezali, še zlasti v pisarniškem delu. Bodite pozorni in bolj pazljivi. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: Dobro razpoloženje bo zaznamovalo prihodnji teden. Družabni boste in prijatelji vam bodo veliko pomenili. Tudi v odnosih z družinskimi člani je pred vami polno obdobje. Vdjf* RAK 22.6.-22.7.: Do prejete «« kritike na delo, četudi konstruktivne, boste imeli slab odnos. Brez posluha boste za mnenje drugih. Samovolja vas lahko stane precej časa in energije, zato jo poskušajte omejiti. yLEV 23.7.-23.8.: Nezaupanje (^^r v lastne sposobnosti bo z uspehi na delovnem mestu ali v šoli počasi puhtelo iz vaše podzavesti. Povrnili si boste zaupanje kolektiva, ki ste ga izgubili v preteklem obdobju. DEVICA 24.8.-22.9.: Pridobi-^^ li boste elan, ki ga boste zelo potrebovali. V službi in na zasebnem področju vas bodo preganjale obveznosti, ki jim ne boste mogli pobegniti. Ne obupujte, vse je pod kontrolo. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Po ^ ^ dolgem času ste si vzeli nekaj prostih dni in se odpočili od napornega delovnega ritma. Pridobili boste nov dodaten delovni zagon. Komunikacija vam ne bo šla najbolje od rok. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Pomladna utrujenost bo v prihodnjem tednu dosegla vrhunec. Zelo boste lenobni in na delu neproduktivni. Vsaka odgovornost bo v veliko breme. Posvetite se fizični aktivnosti. STRELEC 23.11.-21.12.: Ustvarjalni boste. Zanimivo in inovativno se boste lotiti izzivov, ki vam jih bodo dali na delovnem mestu. Partnerja boste spravili v dobro voljo, kar bo odlično vplivalo na vašo zvezo. KOZOROG 22.12.-20.1.: Bodite bolj pozorni na odločitve, ki jih sprejemate. Za pomoč se obrnite k prijateljem ali sodelavcem. Ljubezen: s partnerjem boste zelo povezani, kar bo dvignilo vašo zvezo. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Pri prijateljih boste iskali pozornost, pazite, da ne prestopite praga dobrega okusa. Odnos bo odraz nizke sa-mopodobe. Raje preusmerite pozornost k službi kjer boste uspešnejši. RIBI 20.2.-20.3.: Čustveno boste zelo občutljivi. Za vsako manjšo napako od partnerja boste kaznovali, medsebojni odnos ne bo najbolj cvetel. Pred vami se obeta čas v iskanju, ki je lahko zelo plodno. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, B. maja 2015 19 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik, vreme in rubrike 10.00 Storie vere 12.10 Show: La prova del cuoco 14.05 Torto o ragione? La macchina della verita 14.40 Torto o ragione? Il verdetto finale 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Match for EXPO 23.20 Petrolio RAI2 21.15 Film: Spy Kids (pust.) 22.45 II trono di spade 23.40 Vikings _RAI5_ 14.05 La Terra vista dal cielo 14.55 Viag-gio al centro del pianeta 16.00 Dok. film: The Good Life 17.15 Scaramouche Scara-mouche 18.05 Novice 18.10 Storia e splen-dore dei palazzi reali 19.10 Europa tra le rig-he 20.20 Koncert: Lang Lang 22.25 Ples 23.10 Ghiaccio bollente 23.15 Eric Clapton: 24 Nights RAI MOVIE 14.35 Film: Il laureato (dram.) 16.25 Film: Hatari! (pust.) 19.05 Novice 19.10 Film: Giallo napoletano (det., It., '79) 21.15 Film: Il grande paese (vestern, '58) 0.10 Film: I cento passi (dram., It., '00) RAI PREMIUM 11.15 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Terapia d'urgenza 13.0519.25 Nad.: Terra Nostra 13.45 Serija: Sulle tracce del crimine 15.40 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.45 GranPremium 16.10 Serija: Delitti in Paradiso 17.10 Nad.: Legami 17.55 Novice 18.00 Nad.: Batticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.15 Serija: Nero Wolfe 21.15 Serija: Padre Brown 22.45 Serija: Close to Home - Giustizia ad ogni costo 23.30 Serija: Un caso di coscienza RETE4 6.00 14.00 Detto fatto 7.20 Nad.: Streghe 8.00 Protestantesimo 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30, 17.45 Rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 18.20, 20.30, 23.30 Dnevnik in vreme 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Šport 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 21.10 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricetta all'italiana 11.30 18.55 Dnevnik in vreme 12.00 16.35 Ieri e oggi in Tv 12.05 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.50 Serija: Colombo 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna 23.55 Terra! CANALES 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Serija: Squadra Mobile 23.05 Casa di Dalla 0.05 X-Style ITALIA1 23.45 Film: Red Riding - 1980 (krim.) _RAI3_ 7.00 Buongiorno Italia 7.30 Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.55 14.00, 19.00, 0.00 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 14.50 Rubrike 15.10 Nad.: Terra Nostra 15.55 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 20.00 Blob 20.15 #TreTre3 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Amore criminale 23.10 Vi- _RAI4_ 11.45 Heroes 12.30 17.55 Robin Hood 13.15 18.45 Andromeda 14.00 20.25 Star Trek Enterprise 14.45 90210 1 5.30 Heartland 16.15 Joan of Arcadia 17.05 Novice 17.10 Streghe 19.30 Doctor Who 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Nad.: The O.C. 12.05 Cotto e mangiato 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.45 Serija: The Big Bang Theory 15.15 Serija: Merlin 16.35 Serija: The Vampire Diaries 17.35 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 Notorius 19.55 Karaoke 20.35 Serija: C.S.I. - Miami 21.10 Serija: The Flash 22.05 Serija: Arrow 23.10 Tiki Taka - Il calcio e il nostro gioco IRIS 12.55 Film: Il comune senso del pudore (kom.) 15.30 Film: Italiani a Rio (kom., It., '87) 17.10 Note di cinema 17.20 Film: Ba-ci e abbracci (kom., It., '98) 19.10 Serija: Su-percar 20.05 Serija: A-Team 21.00 Film: L.A. Confidential (krim., '97, i. K. Spacey, R. Crowe) 23.40 Io l'ho visto 23.45 Film: Velluto blu (triler, '86) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 15.10 Serija: La libreria del mistero 17.00 Nad.: Amare per sempre 18.00 Serija: Il com-missario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 Piazzapulita _lazd_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Nad.: Amare per sempre 9.101 menu di Benedetta 11.00 19.00, 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 16.00 Nad.: Providence 17.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 Film: Kramer contro Kramer (dram.) 23.15 La mala educaxxxion TELEQUATTRO 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Luoghi ma-gici 12.30 Italia economia e prometeo 12.40 Aktualno: Musa Tv 12.55 Le ricette di Giorgia 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.20 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 18.0018.55 Trieste in diretta 19.20 Qua la zampa 20.00 Happy Hour 21.00 Il caffe dello sport 22.30 Il caffe dello sportivo 23.30 Film: Amore e guai (kom.) _LAEFFE_ 11.55 14.40, 18.40 Bourdain: Senza preno-tazione 12.50 17.40 Jamie: Comfort Food 15.30 Un medico on the road 16.35 Silvia, pepe quanto basta 19.40 Novice 19.55 Pos-so dormire da voi? 21.00 Film: We Want Sex (dram.) 23.10 Film: Requiem (dram.) _CIELO_ 12.00 13.15 Junior MasterChef Australia 13.00 Novice 14.15 15.30 MasterChef Australia 17.00 18.30 Fratelli in affari 17.45 Buying & Selling 19.15 Affari di famiglia 20.15 Top 20 Funniest 21.10 Film: A Perfect Getaway - Una per-fetta via di fuga (triler) _DMAX_ 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 Nudi e crudi 15.55 Turt-leman 16.50 Airport Security 18.35 Affari a quattro ruote 21.10 River Monsters SLOVENIJA1 6.20 Utrip 6.35 Zrcalo tedna 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.00 Nan.: Moji, tvoji, najini 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 15.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, vreme in šport 13.35 Polnočni klub 15.10 Dober dan, Koroška! 15.40 18.10 Risanke 16.15 0.15 Duhovni utrip 16.30 Odprta knjiga 17.25 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi 23.05 Pisave 23.35 Resna glasba SLOVENIJA2 6.00 9.25 Zabavni infokanal 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Infodrom 10.15 Dobro jutro 13.00 19.05 Točka 13.50 Na lepše 14.15 Obzorja duha 14.55 O živalih in ljudeh 15.25 Prava ideja! 15.50 To bo moj poklic 16.30 Dober dan, Koroška! 17.00 Sobotno popoldne 18.15 Nad.: Pokličite babico 20.00 Film: Francoise Sagan (biogr.) 21.55 Serija: Zločini v Walesu 23.35 Film: Riba s krompirčkom (dram.) _KOPER_ 13.55 Dnevni program 14.00 23.35 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 8. Zborovski Festival Koper 16.05 Vesolje je... 16.35 Tednik 17.05 Dogodki 17.20 Istra in... 18.00 23.00 Športel 18.35 23.30 Vremenska napoved 18.40 22.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Meridiani 22.15 Glasba zdaj 22.30 Šport- _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.20 10.15, 11.25, 12.35 Tv prodaja 8.35 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.3016.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.4015.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.50 Film: Čarovnije za vsak dan (fant.) 17.0018.55, 23.00 Novice 20.00 Dan najlepših sanj ~1l Ponedeljek, 4. maja gj La 7d, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Kramer contro Kramer ZDA 1979 Režija: Robert Benson Igrajo: Dustin Hoffmann, Meryl Streep, Justin Hery in Jane Alexander Pet Oskarjevih nagrad za film, ki je začetka osemdesetih let ganil gledalce vsega sveta. Ted Kramer je uspešni poslovnež, ki blesti v svetu reklame. Poročen je z Joanno, član mlade družine pa je tudi simpatični deček Billy. Ted posveča velik del svojega časa poklicu in pri tem seveda zanemarja družinsko življenje. Joanna se moževe odsotnosti naveliča in mu nekega večera sporoči, da si bo vzela čas za razmislek in odšla. Za čas pavze pa bo Billyja pustila očetu. Ted Kramer se tako znajde v veliki zagati. Delo ga preveč obremenjuje, da bi se lahko posvečal tudi sinu. Billyja pa ima hkrati preveč rad, da bi si ne vzel časa zanj in tako se v kratkem znajde brez službe. Istočasno se Joanna vrne. Odločila se je, da Teda zapusti, da pa vzame s sabo malega Billyja. To privede do hudega in bolečega obračunavanja na sodišču in boj za Bil-lyjevo skrbništvo postane neizprosen. 18.00 Svet 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Črna zora (akc., '05, i. S. Seagal) 21.25 Big Brother 22.55 Film: Kickboksar (akc.) PLANETTV 10.55 Nad.: Moja družina 11.35 Tv prodaja 12.10 Nan.: Zasebna klinika 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.20 Ellen 15.20 Nan.: Talenti v belem 16.15 20.00 Bar 17.15 Nad.: Ena žlahtna štorija 18.20 Nan.: Allo allo 19.00 Danes ( 21.00 Film: Na morju (kom., '97) 23.35 Serija: Obdarjen _KANAL A_ 7.50 Risanke in otroške oddaje 9.00 11.40 Serija: Odvetnik z ulice 9.5016.35 Pazi, kamera! 10.30 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.45 Serija: Kamp razvajencev 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Sodni dan (zf) 21.10 Film: Talec (krim.) 23.10 Nan.: Lov na osumljenca RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro, pravljica, napovednik, sledi Music box; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Prva izmena: začnimo skupaj; 9.00 Tretji polčas, vodi Rok Maver; 10.10 Komorno popotovanje; 11.00 Studio D; 11.15 Pogled skozi čas; 13.20 Music box; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Pogled skozi čas - Zgodba partizana Stojana Udoviča; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Music box; 17.30 Odprta knjiga: Boris Pahor: Spopad s pomladjo - 6. nad., sledi Music box; 18.00 Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kulturalizacije; 18.40 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 7.00 Jutranjik; 7.25 Kotiček za jeziček; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditev danes; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo plesat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metalmorfoza; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 L'intervista; 9.35, 22.30 Il frullatore; 10.15, 19.15 Sigla Single; 10.25 Programi; 10.35, 20.30 Glocal; 13.00 Ballando con Casadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Santi patroni; 14.35 Glasba; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 L'alveare; 20.00 Glasba; 23.00 Osservatorio; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Nedelja, 3. maja 2015_PRIREDITVE, KRIŽANKA GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA - KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Velika dvorana V ponedeljek, 11. maja ,ob 11.00 / Vinko Moderndorfer: »Jaz, Batman«. Mala dvorana V četrtek, 7. maja, ob 20.30 / Vinko Moderndorfer: »Obiski« / Ponovitve: V petek, 8., v soboto, 9. od četrtka, 14. do sobote, 16. maja, ob 20.30 in v nedeljo, 17. maja, ob 16.00. Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes, 3. maja, ob 16.00 / Jordi Galce-ran, prevod Pina Tierna: »Il prestito« / Režija: Giampiero Solari. V sredo, 13. maja, ob 20.30 / Projekt Elia De Capitanija in Renata Sartija: »Goli otok - isola della libertà« / Ponovitve: od četrtka, 14. do sobote, 16. maja, ob 20.30 in v nedeljo, 17. maja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA SNG Veliki oder V sredo, 6. maja, ob 20.00 / Nebojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. V soboto, 9. maja, ob 20.00 / Vladimir Va-dimirovič Majakovski: »Misterij Buffo«. V nedeljo, 10. maja, ob 17.00 / Jean Baptiste Poquelin Molière: »Tartuffe«. V petek, 22. maja, ob 20.00 / Rafael Spregelburd: »Neumnost«. Mali oder V sredo, 13. maja, ob 20.00 / Nebojša Pop Tasic: »Gospa Bovary«. / Ponovitve: od četrtka, 14. do sobote, 16. maja, ob 20.30. PIRAN Gledališče Tartini V petek, 8. maja, ob 20.00 / Stand up večer / Boštjan Gorenc - Pižama: 50 Odtenkov njive. PORTOROŽ Avditorij V ponedeljek, 18. maja, ob 20.00 / komedija / »Ko ko komedija« / Nastoa-pata: Katarina Čas in Ana Marija Mitic. LJUBLJANA SNG Drama Veliki oder Jutri, 4. maja, ob 19.30 / Goran Vojno-vic: »Jugoslavija, moja dež^ela«. / Ponovitev: v torek, 5. maja, ob 19.30. V soboto, 9. maja, ob 19.30 / Dušan Jo-vanovic: »Boris, Milena, Radko«. V ponedeljek, 11. maja, ob 19.30 / Franz Kafka: »Grad«. / Ponovitev: v četrtek, 14. maja, ob 19.30. V torek, 12. maja, ob 19.30 / Goran Vojnovic: »Jugoslavija, moja dežela«. / Ponovitev: v sredo, 13., v petek, 15. in v soboto, 16. maja ob 19.30. Mala drama V sredo, 6. maja, ob 20.00 / Maja Pe-levic: »Jaz ali kdo drug«. V petek, 8. maja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V ponedeljek, 11. maja, ob 20.00 / Ernst Lubitsch: »Ko sem bil mrtev«. V sredo, 13. maja, ob 20.00 / Simona Semenič: »medtem ko skoraj rečem še ali « / Ponovitev: v petek, 15. in v soboto, 16. maja, ob 20.00. Levi oder V petek, 8. maja, ob 20.00 / Avtorski projekt Iniciative za razvoj mokumen-tarističnega gledališča: »Marie Curie -Hystérie« / Koproducent KUD SNG. Slovensko Mladinsko Gledališče Zgornja dvorana V petek, 15. maja, ob 19.30 / Boštjan Videmšek: »Rokova modrina« / Ponovitev: v soboto, 16. maja, ob 19.30. Spodnja dvorana V nedeljo, 10. maja, ob 19.30 / Jean Genet: »Balkon« / Ponovitev: v ponedeljek, 11. in v nedeljo, 17. maja ob 19.30. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK - Il Rossetti Dvorana Generali V sredo, 6. maja, ob 20.30 / muzikal / William Shakespeare: »Romeo e Giu-lietta - Ama e cambia il mondo« / Režija: Giuliano Peparini / Ponovitve: v četrtek, 7. ob 16.30 in ob 20.30, v petek, 8. ob 20.30, v soboto, 9. ob 16.30 in ob 20.30 in v nedeljo, 10. maja, ob 16.00. Gledališče Miela V petek, 22. maja, ob 21.30 / Miela Music-Live / Nastopa kitarist Stefano Rampoldi (Edda). _SLOVENIJA_ PORTOROŽ Avditorij V soboto, 9. maja, ob 20.30 / Dalmatinska noč v Avditoriju / Nastopajo: Kla-pa Intrade & Tomislav in IKapa Šufit, gosta Zlatko Pejakovic in Marko Škugor. V soboto, 16. maja, ob 19.00 / koncert / Koncert Mladinskega Pihalnega Orkestra Piran / Dirigent: Iztok Babnik. / Gosti večera: Otroški pevski zbor Glasbene šole Koper in Piran in Mešani pevski zbor Faros iz Pirana. / Prireditelji: KD Mladinski pihalni orkester Piran, ZKD Karol Pahor Piran, OI JSKD Piran. LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana V četrtek, 7. maja, ob 19.30 / Oranžni I in II ter za izven / Orkester Slovenske filharmonije / Dirigent, solist: Dmitrij Sitkovecki / Program: J. Adams, Predsednikovi / plesi, iz opere Nixon na Kitajskem; J. Corigliano, Rdeča violina, suita za violino in orkester. / Ponovitev: V petek, 8. maja, ob 19.30. V torek, 12. maja, ob 19.30 / Kromatika - Fantazija in za izven / Simfonični orkester RTV Slovenija / Dirigent: Benoit Fro-manger / Solist: Erik Schumann - violina. Linhartova dvorana V četrtek, 14. maja, ob 20.00 / Predstavitev novega albuma / Nastopa: Alenka Godec. V soboto, 16. maja. ob 19.30 / Letni koncert - Rast / »AFS France Marolt« / Simfonični orkester Crescendo Gala koncert Maroltovcev bo obenem otvoritveni dogodek Tedna ljubiteljske kulture. / Ponovitev: v nedeljo, 17. maja, ob 18.00. Kino Šiška V sredo, 6. maja, ob 21.00 / Nastopajo: Nils Frahm Has Lost His Mind in Dawn Of Midi. V četrtek, 14. maja, ob 21.00 / glasba / Demolition Group - promocija albuma Zlagano Sonce. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Salone degli incanti (nekdanja ribarnica): zgodovinska razstava1891 - 1914 La grande Trieste bo pripovedovala o različnih zgodbah, ki so se pisale med letoma 1891 in 1914. Pri njeni realizaciji so sodelovali tržaški Mestni muzeji za zgodovino in umetnost, Znanstveni muzej, Mestne knjižnice, Narodna in študijska knjižnica Trst in zgodovinski arhiv Zavarovalnice Generali. Gmotno pa sta razstavo podprli tudi Dežela FJK in Fundacija CRTrieste. Razstavljeno gradivo prihaja iz domačih arhivov, za njegovo postavitev pa je poskrbel arhitekt Dimitri Waltritsch. / Razstava bo na ogled še danes, 3. maja, med 10. in 19. uro. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. -/ DOLINA Zgodovinski arhiv Pangerc (na trgu v Dolini) je na ogled razstava »Spomini iz fronte 1914 - 1918«. Razstava bo na ogled do 27. septembra. GORICA Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20):je na ogled samostojna razstava slikarke Janine Cotič iz Sovodenj ob Soči. _SLOVENIJA_ TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Filmske zvezde REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ATKA = otok v Aleutih • ISSA = antično ime za otok Vis • MASLOV = ruski ekonomist • PAKA = rečica na Štajerskem • PEENE = reka v Nemčiji • ULIAN = nekdanji predsednik ŠZ Mladost iz Doberdoba (Giorgio) Nedelja, 3. maja 2015 2 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Nezadržni Lorenzo JEREZ - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) bo današnjo moto-ciklistično dirko za veliko nagrado Španije v Jerezu (ob 14. uri) začel s prvega startnega mesta. V kraljevskem razredu motoGP je bil v kvalifikacijah drugi njegov rojak Marc Marquez (Honda), tretji pa Italijan Andrea Iannone (Ducati). Vodilni s skupni razvrstitvi, Italijan Valentino Rossi (Yamaha), je bil peti. Lorenzo je bil najhitrejši tudi na vseh prostih treningih, očitno mu je obnova pogodbe z japonskim proizvajalcem dala krila. BAVISELA 2015 - Med njimi tudi 590 tujcev Podpora za SP MANAMA - Kitajska je dobila podporo Azijske nogometne zveze (ACF) za organizacijo svetovnega prvenstva v nogometu. Na kongresu AFC v bahrajnski Manami so kitajski uradniki z drugimi delegacijami razpravljali o podpori organizaciji SP leta 2026 ali 2030. Obenem se ACF zavzema, da bi dobila pet predstavnikov na SP; sedaj ima štiri ter dodatne kvalifikacije. Nastop na SP 2014 so si v azijskih kvalifikacijah zagotovili Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Iran. Udeležencev bo 9.807 V občinski dvorani na Velikem trgu so včeraj oddali še zadnje startne številke za tekmovalne teke. Spodaj: prvi tek v vrečah je privabil množico ljudi fotodamj@n Devet tisoč osemsto sedem (9.807) tekačev bo pisalo zgodbo 22. Bavisele. Med njimi bo največ udeležencev družinskega teka (7.200), polmaraton iz Devina do Velikega trga bo teklo 1.842 tekačev in tekačic, na najdaljši razdalji 42,192 km iz Lipice do nabrežja pa se bo preizkusilo 765 nastopajočih. Med tekmovalci bo kar 590 tujcev, kar daje prireditvi poseben pečat, podatek pa predvsem nakazuje, v kolikšni meri je tekaška prireditev lahko magnet za turiste. Maraton bo iz Lipice startal ob 8.30, polamaraton iz Devina ob 9.50, družinski tek pa ob 10.00 iz Miramara. Vigilija pred viškom Bavisele je minila v sproščenem in veselem vzdušju. Na Borznem trgu so vse do večernih ur zbirali prijave na družinski tek, v občinski poročni sobi pa so oddali še zadnje startne številke. Svoje - sicer na Velikem trgu - so dvignili tudi tisti, ki se bodo borili za zmago. Gititu Robert Gaitho iz Kenije (2:18, 20), Simon Rugut Kipngetich iz Ugande (2:14,47) in Liberato Pellecchia (2:14,28) so glavni favoriti za zmago v maratonu: njim bo prvih 25 kilometrov pomagal Stefano Scaini, boter Bavisele. Nevarna bosta tudi Daniele Caimmi (2:26) in Fabio Bernardi (2:23,13). V ženski konkurenci bodo glavne fa-voritke Maurizia Cunico (2:52), Claudia Dardini (2:44) in zmagovalka lanskega tržaškega maratona Neža Mravlje. Na najdaljši razdalji se bo pomerila tudi botra Ba-visele gorska tekačica Daniela Da Forno. Na polmaratonski razdalji ne bo zvenečih imen, 21 kilometrov pa bosta meddrugim tekla tudi Giuseppe Cru-ciani, poznani glas oddaje La Zanzara na Radiu24, ki bo v živo po radijskih valovih Radia24 komentiral prireditev, in olimpijski prvak v maratonu leta 1988 Gelindo Bordin. Na Velikem trgu je bilo zanimivo tudi v popoldanskih urah, ko je zaživel Primo Aroma Sacco Run, tek v vrečah iz jute. Udeleženci so preskakali približno tri-desetmetrsko razdaljo: vsak je na cilju prejel kavo, zmagovalci pa posebne nagrade, ki jih je podelil lastnik Primo Arome Fabrizio Polojaz. Pri morju pred trgom so se predstavili tudi psi reševalci, v jutranjih urah pa je bila na vrsti tradicionalna veslaška regata Brez meja za trofejo Ezio Ciriello. Včerajšnje dogajanje pa se je zaključilo v gledališču Miela s koncertom Trieste is Rock. ODBOJKA - A1 Od danes finale končnice MODENA - Danes se začenja finale končnice odbojkarske A1-lige. V njem merita moči Modena in Trentino Volley, ki je v petek v tretji, odločilni tekmi polfinala s 3:2 premagal Perugio. Igra se na tri dobljene tekme, prva bo danes v Modeni z začetkom ob 18.15 (neposredni prenos Raisport 2). PO ROMAN DIJI - Francoz Thibaut Pinot, tretjeuvrščeni na lanskem Touru, je zmagovalec 162,7 kilometra dolge pete etape s ciljem na vzponu na Champec-Lax. Majico vodilnega v skupnem seštevku pa je obdržal Rus Ilnur Zakarin, ki ima po včerajšnjem drugem mestu in sedem sekundnem zaostanku pred Pinotom šest sekund naskoka. Blestel je tudi slovenski kolesar Simon Špi-lak, ki je bil v skupini, ki je zaostala 20 sekund in zasedel peto mesto. V skupnem seštevku je Špi-lak četrti, za Zakarinom zaostaja 19 sekund. KOŠARKA - Košarkarji beograjske Crvene zvezde so prvaki lige Aba za sezono 2014/15, potem ko so na četrti finalni tekmi v Zagrebu premagali Cedevito z 89:79 (30:25, 52:35, 69:58). APrimorski ~ dnevnik HOKEJ NA LEDU Slovenija se je zbudila prepozno OSTRAVA - Slovenska hokejska reprezentanca je na uvodnem nastopu na svetovnem prvenstvu elitne skupine v Ostravi izgubila z Belorusijo z 2:4 (1:2, 0:1, 1:1). Slovenci so se ob koncu tekme prebudili in silovito pritiskali, a preobrata ni bilo več mogoče doseči. Udarec za Slovenijo na tekmi je bila bolezen Jana Urbasa; član drugega napada ni mogel igrati zaradi povišane temperature, tako da je moral selektor Matjaž Kopitar poseči po nekaj rošadah. Prva tretjina je bila izenačena, a so Belorusi po njej vodili z 2:1. Najbolj v podrejenem položaju, skoraj nemočna, je bila Slovenija v drugi tretjini, v nekaj začetnih minutah zadnje tretjine pa je nanizali več nevarnih akcij kot prej v vsej tretjini. A plošček ni in ni šel v gol. Ko se je že zdelo, da bo ostalo samo pri premoči, je vendarle padel še gol, zanj pa je v 52. minuti z natančnim strelom pod prečko poskrbel Pance. Izid 3:2 je dal dodatna krila Slovencem, ki so nizali napad za napadom, že dve minuti pred koncem potegnili Kristana iz gola, zadnjih 40 sekund pa imeli še «power-play». A so plošček izgubili, Belorusi pa so po protinapadu postavili končnih 4:2. Za Slovenijo na SP ne bo pravega počitka. Že danes jo namreč čaka drugi nastop na SP, tekma pa bo že ob 12.15, tako da bodo imeli Slovenci zelo malo časa za pripravo na naslednjega tekmeca. Ta pa bo branilka naslova Rusija. Ostala izida skupine B: Slovaška - Danska 4:3, Norveška - ZDA 1:2. Skupina A: Švica - Avstrija 3:4, Francija - Nemčija 1:2, Lat-vija - Češka 2:4. NOGOMET - 1. slovenska liga: Olim-pija - Kalcer Radomlje 3:1 (1:0), Gorica - Maribor 1:1 (0:1), Celje - Luka Koper 3:2 (0:2), Za-vrč - Krka 0:1 (0:0), Domžale - Rudar Velenje 4:0 (2:0). Vrstni red: Maribor 66, celje 61, Domžale 59, Olimpija 55, Zavrč 43, Luka Koper in Rudar 40, Krka 28, Gorica 27, Radomlje 13. NOGOM ET 2 - Dinamo Zagreb je novi prvak na hrvaškem, Celtik Glasgow pa na Škotskem. VATEPROLO - Moška A2-liga: Palla-nuoto Trieste - Chiavari 15:4. Pertot z 8. mesta MADRID - Tržaški avtomobilist Andro Pertot bo krstni nastop v španskem prvenstvu razreda clio cup začel danes v MontNeloju z 8. mesta. Poslikaj Baviselo Na letošnjem fotografskem natečaju bodo nagradili najlepše selfije z bogatimi nagradami. Zmagovalec bo nagrajen s potovanjem s potniško križarko Costa Mediterranea za dve osebi. Zaprtje cest Zaradi tekaške prireditve Bavisela bo ponekod v tržaški pokrajini danes veljal spremenjen prometni režim. Od državne meje pri Lipici do Bazovice bo cesta zaprta od 8.45 do 10.00, do 10.30 bo zaprta cesta samo v smeri teka proti Banom. Odsek med Bani in zgoniško obrtno cono (center Lanza) bo zaprt v obe smeri vse do 12.30, do 12.45 bo zaprta cesta od križišča pred Gabrovcem do Božjega polja, do 13.00 pa bo zaprta pokrajinska cesta proti Križu in vaško jedro. Zaprti bosta tudi Ul. del Pucino in Livia vse do Obalne ceste, ki bo zaprta od 6.00 do 16.30. Zaradi polmaratona bo od 7.00 do 10.30 zaprta cesta med Devinom in križiščem pri restavraciji Tre Noci v smeri proti Trstu, od 9.40 do 10.10 pa bo zaprta v obe smeri. Od križišča pri restavraciji Tre Noci do centra Trsta pa bo cesta zaprta med 6.00 in 16.30. Do 10.30 bo zaprt avtocestni izhod Devin (smer Trst), avtocestni izhod Prosek (smer Benetke) bo zaprt med 9.00 in 12.20, izhod v Trebče v obe smeri in izhod v Pa-driče (smer Benetke) pa med 8.45 in 10.45. NOGOMET - Po zmagi v Genovi proti Sampdorii Juventus že prvak GENOVA - Nogometaši Juventusa so po zmagoslavju nad Sampdorio v Genovi z 1:0 (1:0) že četrtič zapored osvojili naslov državnega prvaka. Stara dama ima štiri kroge pred koncem serie A nedosegljivih 17 točk prednosti pred trenutno drugouvrščenim La-ziom, ki se bo danes v gosteh pomeril z Atalanto iz Bergama. V Genovi je odločilni gol že 32. minuti prvega polčasa dosegel Vidal. Juventus je od začetka januarja prestavil v višjo prestavo in postal za vse nasprotnike nepremagljiv. »Scudetto« pomeni veliko zadoščenje tudi za trenerja Allegrija, ki so ga na začetku sezone v Turinu sprejeli z določeno skepso. Zdaj se lahko Juventus mirneje pripravi na prvo torkovo tekmo pol-finala lige prvakov v Turinu proti Real Madridu. Tudi zato je bilo veselje nogometašev Juventusa po včerajšnji zmagi v Genovi zelo spokojno. Naslov prvaka je zanjo samoumeven, pravi cilj je evropska krona.... Večerni izid: Sassuolo - Palermo 0:0 Vrstni red: Juventus 79, Lazio 62, Roma 61, Napoli 56, Sampdoria 51, Genoa 50, Fiorentina 49, Inter in Torino 48, Milan in Palermo 43, Chievo in Verona 40, Empoli in Udinese 38, Sassuolo 37, Atalanta 32, Cagliari in Cesena 24, Parma 16. Danes: ob 12.30 Roma - Genoa, ob 15.00 Atalanta - Lazio, Fiorentina - Cesena, Inter - Chievo, Verona - Udinese, ob 20.45 Napoli - Milan. Berlusconi se noče odpovedati večinskemu deležu delnic Milana MILAN - Silvio Berlusconi je star in razočaran. Za politiko se v vročih dneh parlamentarne bitke in polemik okrog novega volilnega zakona, komaj še kaj zanima. Pri srcu mu je, tako se zdi, samo še Milan, ki je v njegovi lasti že od davnega leta 1986. In čeprav je nogometni klub, finančno gledano, brezno brez dna, iz katerega odteka iz družinskega imperija Fi-ninvest gora denarja, s katero mašijo proračunske luknje, se mu utrujeni lider nikakor ne more odpovedati. Nazadnje je zamrznil tudi pogajanja s tajskim mogotcem Taechaubolom, bolje poznanim kot Mr.Bee, ki je za odkup večinskega deleža delnic ponujal pol milijarde evrov. Na včerajšnjem skupnem srečanju z mediji sta sicer oba pogajalca izjavila, da se pogovori nadaljujejo, Berlusconi ni štedil s pohvalami za sogovornika, ki ga je označil za resnega, a je potrdil, da želi obdržati 51 odstotkov delnic kluba, torej popoln nadzor nad njim. »Spet se bomo videli čez čas, da se dogovorimo o vsem kar zadeva prihodnost Milana,« je povedal Berlusconi, Tajec pa je dodal, da morajo detajle še izpiliti. Dosegel je le to, da mu je Berlusconi obljubil, da se ne bo pogovarjali z drugimi morebitnimi partnerji. 22 Nedelja, 3. maja 2015 ŠPORT / KOŠARKA - Zadnji krog rednega dela deželne C-lige Breg s 3. mesta Brežani, kljub slabi igri, zmagali v Tolmeču - Prva četrtfinalna tekma 9. maja Tolmezzo - Breg 60:63 (15:15, 24:34, 41:50) Breg: Mattiassich 0, M. Grimaldi 6 (2:4, 2:4, -), Pigato 7 (2:2, 1:3, 1:2), Slavec 6 (1:2, 1:3, 1:4), Strle 14 (0:2, 7:10, -), Kos 4 (1:2, 0:2, 1:1), Coretti n.v., Semec 5 (1:2, 2:4, -), Spigaglia 8 (3:4, 1:2, 1:1), Cigliani 9 (4:7, 1:6, 1:6), Gelleni 4 (0:1, 2:5, -). Trener: Krašovec. Breg je na tekmi zadnjega kroga deželne C-lige lovil zmago in novi dve točki. In to tudi dosegel, vendar s prikazano igro sploh ni zadovoljil. »Predvsem v začetku nismo bili zbrani, nasploh pa je bila tekma res nezanimiva,« je ocenil načelnik Boris Salvi. Ker je Codroipo tudi zmagal (76:61 proti UBC), bo Breg začel play-off s 3. mesta. Prva četrtfinalna tekma, ki jo bo Breg igral pred domačimi gledalci, bo v soboto, 9. maja ob 20.30. Po prvi četrtini je bilo izenačeno 15:15. V nadaljevanju so Slavec in ostali le stisnili zobe in prevzeli nekaj točk prednosti, deset točk naskoka pa ohranili tudi po drugi in tretji četrtini. Spet pa se jim je zataknilo v zadnjih desetih minutah, ko je Tolmezzo pritisnil na plin in se jim z delnim izidom 14:0 zelo približal. Brežani so se vendarle spet zdramili in s pozornejšo obrambo spet prevzeli šest in še osem točk prednosti. V končnici je obramba spet popustila, tako da se je Tolmezzo spet približal, zmaga pa ni bila nikoli vprašljiva. »Vsi so igrali pod svojimi sposobnostmi. Mislili smo, da bomo nasprotnike strli z levo roko, a ni bilo tako. K živčnosti pa je prispevala tudi sodniška dvojica, ki je dovolila grobo igro,« je po tekmi še povedal Salvi. Na tekmi si je roko poškodoval Luca Gelleni, ki je zato moral na klop. Kaže, da gre za lažji preteg. D-LIGA - Danes ob 18. uri bo Sokol igral zadnji krog prvega dela play-outa. Ob 18.00 se bo na gostovanju pomeril s Spilimbergom. NOGOMET - Kras danes v Repnu proti Droju DomaČi Šport Brez alibijev Kras in Triestina bosta danes (pri-četek obeh tekem ob 15. uri) pred odločilnima dvobojema. Obe ekipi iščeta nujno potrebne točke, da bi si zagotovili nastop v končnici za obstanek. Tokrat obe čaka domači nastop in navijači bi lahko odločilno prispevali k zmagi. Kras bo gostil neposrednega tekmeca v boju za obstanek Dro. Trenutno ima nasprotnik na lestvici pet točk več od Repencev, vendar se morajo pri Krasu ozirati tudi na Giorgione, ekipo, ki bi v tem trenutku igrala dodatno tekmo za obstanek proti Repencem. Gior-gione bo igral v Montebelluni in Kras mora upati, da vsaj ne osvoji celotnega izkupička, poraz ekipe iz Castelfranca Veneta pa bi bil še bolj dobrodošel. Dro je sicer s tehničnega vidika povprečna ekipa, ki pa veliko stavi na zagrizenost in pretežno obrambno igro, ki se bo danes še dodatno stopnjevala. Gostom iz Tridentinskega bi namreč koristil že neodločen izid. Kras bo brez Castellana, Rondinellija in Rabbenija, a minil je čas alibijev. Enaj-sterica, ki bo stopila na igrišče, bo morala dokazati, da si je zaslužila zaupanje trenerja Žlogarja. Vsi bodo morali igrati maksimalno. Tretji izpad iz D-li-ge bi bil res težko prebavljiv. Obenem bi moral Kras po možnosti premagati nasprotnika s tremi goli razlike, tako bi si zagotovil tudi boljše izhodišče v primeru, da bi ekipi prvenstva zaključili z enakim številom točk, ker so v gosteh Kneževič in soigralci izgubili z 2:0. Triestina bo na Roccu gostila Fontanafreddo. Gostje si sicer niso še zagotovili obstanka, čeprav naj bi bilo to zgolj formalnost. Triestina zadnje tedne nikakor ni prepričala s svojimi nastopi. Pred tednom dni je sicer premagala Mori, vendar je bila igra zelo povprečna, s številnimi napakami in mariskaterim igralcem, ki še lovi pravo formo. Od Morija gotovo solidnej-ša Fontanafredda bo torej za Tržačane huda preizkušnja: če bodo Tržačani potegnili krajši konec, bodo morali po odločilne točke v Legnago. Trener Ga-gliardi je bil na zadnjih treningih precej skrivnosten in stalno spreminjal postavo, vendar do velikih sprememb v postavi ne bo prišlo, saj na takih tekmah eksperimentiranje in improvizacija nista dovoljena. Po daljšem sušnem obdobju navijači, ki so v teh dneh ekipi stali ob strani in igralce bodrili tudi na treningih na proseški Rouni, pričakujejo zadetek napadalca Rocca. (I.F.) ELITNA LIGA Slovo v Križu Na vrsti je sklepno dejanje rednega dela elitne lige. Glavne odločitve na vrhu so dokončno padle v prejšnjem krogu: ob zmagovalcu prvenstva in neposrednem napredovalcu v D-li-go Ufm, bo v državnem play-offu nastopil Cjarlins-Muzane, na dnu lestvice pa sta v promocijsko ligo izpadla Ol3 in Torre. Kriška Vesna zaseda 3. mesto, če pa bo želela ta položaj ohraniti, bo morala doseči vsaj točko proti Tricesimu, ali upati, da Cordenons ne premaga tržiškega Ufm-a. Tricesimo je borbena ekipa, ki upravičeno zaseda 6. mesto, 6 točk za Lumignaccom. V sezoni se lahko ponaša s polovičnim obračunom: 12 zmag, 11 porazov, 6 neodločenih izidov. V zadnjih petih krogih je doživela le poraz v Carlinu. Pekoč poraz v Lauzzacu je dokazal, da so Vesnini mehanizmi brez glavnih nosilcev igre skromni, resnici na ljubo pa so predvsem mladinci dokazali voljo po dobrem nastopu, saj večjih priložnosti med sezono niso imeli. Ali jim bo Zanuttig zaupal v zadnjem krogu ni znano, razpolagal pa bo spet s Škrbino, Božičičem in Go-ranom Kerpanom. Odsotna bosta poškodovana Liso in srednji branilec Av-dic. Zadnjega letošnjega nastopa pa se bo posebno veselil Nicola Venturini, ki bo prejel priznanje za stoti nastop v Vesninem dresu. (mar) Danes Nedelja, 3. maja 2015 NOGOMET D-LIGA - 15.00 v Repnu: Kras Repen - Dro ELITNA LIGA - 16.00 v Križu: Vesna - Tricesimo PROMOCIJSKA LIGA - 16.00 v Trstu, Ul. Felluga: San Luigi - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 16.00 v Dolini: Breg - Pro Romans Medea; 16.00 v Trebčah: Primorec -Sant'Andrea San Vito; 16.00 v Gradežu: Gradese - Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Proseku: Primorje - Aurisina; 16.00 v Doberdobu: Mladost - Moraro; 16.00 v Tržiču: Romana - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 16.00 na Padričah: Gaja -Villanova NAJMLAJŠI - 10.30 v Štandrežu: Juventina - Terzo; 10.30 na Padričah: Kras - Aquileia KOŠARKA DEŽELNA D-LIGA - 18.00 v Spilimbergu: Siplbasket - Sokol ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 17.30 v Tržežmu: Tricesimo -Zalet Sloga UNDER 19 MOŠKI - 10.30 v Štandrežu in Gorici, Špacapan: organizira in nastopa ŠZ Olympia UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, Judovec: za 3. mesto, nastopa Zalet Breg Bor TENIS ŽENSKA C-LIGA - 9.00 v San Vitu al Tagliamento: San Vito - Gaja Jutri Ponedeljek, 4. maja 2015 KOŠARKA UNDER 14 MOŠKI - 18.30 v Trstu: San Vito - Kontovel ODBOJKA UNDER 18 ŽENSKE - 19.15 v Repnu: Zalet Dvigala Barich - Virtus Oympia (polfinale) NOGOMET - Ostali Za večino le formalnost, najbolj zanimivo za Breg Zadnji nogometni vikend bo za večino ekip le formalnost. Juventina v promocijski ligi bo danes igrala proti San Luigiju, rezultat pa ne bo vplival na končno razvrstitev. Že v prejšnjem krogu so se štandreški nogometaši utrdili na tretjem mestu: v play-offu bodo na domačem igrišču igrali proti Trieste Calciu (4. na lestvici). V 1. amaterski ligi bosta Primorec, ki si je že zagotovil napredovanje, in že rešeno Sovodnje, igrali zadnjič v letošnji sezoni. Primorec bo igral proti S. Andrei, ki matematično lahko še prehiti Sistiano na 2. mestu. Sovodnje v popolni postavi pa se bodo pomerile z Gradesejem (5. na lestvici). Zadnji krog rednega dela bo najbolj zanimiv za Breg, ki mora še potrdili 2. mesto. Zanj potrebuje zmago ali vsaj neodločen izid, saj ima s Sistiano, ki mu piha za ovratnik, boljšo gol razliko. Dolinsko moštvo bo igralo proti Pro Romansu (8. na lestvici), sicer brez diskvalificiranih Marturana in DAles-sia, Sistiana pa bo gostovala pri Muglii v Miljah. »Na tekmo smo se dobro pripravili. Treba pa bo igrati,« pravi načelnik nogometne sekcije Giuliano Prašelj. Končno mesto na lestvici (2. ali 3.) bo odločalo o tem, kje bosta ekipi igrali prvo tekmo play-offa: doma ali na tujem igrišču. V 2. amaterski ligi je skorajda vse določeno. Zarja, že matematično druga, bo igrala proti Romani, Mladost, ki si je s točko v prejšnjem krogu zagotovila tretje mesto, pa bo na domači zelenici igrala proti Moraru. Pri-morje ima najlažjo nalogo proti zad-njeuvrščeni Aurisini: trener Ravalico bo na zadnji tekmi izkoristil tudi igralce, ki so med prvenstvom igrali nekoliko manj. NAVIJAŠTVO Članice CDM Thunders še v igri za EP Članska ekipa Cheerdance Millenium Thunders je pred dnevi prejela uradne rezultate druge etape državnega prvenstva in ugotovile, da je za zmagovalkami iz Pise zaostala samo za točko (Pisa je prejela 81,5 točk, Thunders pa 80,5). To pomeni, da je četverka matematično še v igri za osvojitev prvega mesta Italiji in posledično za nastop na evropskem prvenstvu v Ljubljani. Prav zato so se navijači-ce s trenerji odločile, da se bodo udeležile še tretje etape državnega prvenstva, ki bo med 23. in 24. majem v kraju Porto San Giorgio. Na tretji etapi pa ne bo dovolj zmaga: članice slovenskega kluba bodo morale premagati nasprotnice iz Pise z vsaj petimi točkami naskoka. Pisa je namreč na prvi tekmi osvojila kar 84,5 točke, medtem ko je tržaška četverka prejela samo 67,75 točke. Za uvrstitev na evropsko prvenstvo namreč štejejo dva najboljša rezultata. Nastop na tretji etapi torej nikakor ne bo enostaven, saj bodo morale Thunders brezpogojno zmagati in to tudi z visoko oceno. Prav zato so včeraj odšle tudi na Vrhniko k Pegicam, svetovnim prvakinjam 2013, da bi izpilile točko, ji dodali še nekaj dinamičnosti in težjih elementov. Pegice bodo letos predstavljale Slovenijo na evropskem prvenstvu v Ljubljani. primorski_sport facebook 4 3. polčas s plezalcema V jutrišnji regati tretji polčas na frekvencah Radia Trst A med 9. in 10. uro se bodo posvetili športnemu plezanju. V studiu bosta dvakratna zmagovalka svetovnega pokala in zmagovalka svetovnih iger Mina Markovič in predsednik sežanskega kluba Plus Luka Fonda. V Sežani je s postavitvijo plezalne stene močno poraslo zanimanje za ta šport, ki je primeren za skoraj vsakega. V zamejstvu se s tem ukvarja tudi SPDT. Športel tudi o para olimpijcih Goriški trener in učitelj smučanja Mattia Rožič je postal tudi vodnik slepih in slabovidnih na smučeh. O tem vam bo pripovedoval v studiu oddaje Športel jutri ob 18. uri na tv Koper. Družbo mu bo delal tudi para olimpijski smučar Gal Jaklič. Andrej Maru-šič se bo vkrcal na jadrnico Tržaškega kluba Sirena in sledil državni regati v razredu 420, nato se bo preselil v Repen,kjer bodo nogometaši Krasa poskušali premagati Dro. Spremljali bodo tudi deželni finale v kategoriji U19 in domači nastop Sloge Tabor Televita. JADRANJE - Državna regata 420 v organizaciji Sirene in SVBG 107 jadralcev bo še danes lovilo sunke vetra v tržaškem zalivu Odhod jadralcev na regatno polje fotodamj@n Danes se bo v tržaškem zalivu zaključila tretja državna regata v razredu 420, ki jo prirejata TPK Sirena in SVBG. V prvih dveh dneh so jadralci zaključili samo dva plova: oba so organizatorji uspeli dokončati v petek, včeraj pa so zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedali vse plove. Po dveh plovih vodita med 107 tekmovalci tekmovalki Sirene in SVBG Carlotta Omeri in Francesca Russo Cirillo, 12. sta Matteo Omeri in Cecilia Fedel (Sirena), 45. Luca Carciotti in Nicolas Start (Čupa), 50. pa Jana Germani in Sara Zup-pin (Sirena). Danes se bodo regate začele že ob 10.00. Vre-menoslovci napovedujejo ugodnejše vetrovne razmere, kar srčno upajo tudi organizatorji. ALTETIKA Člani Bora na stopničkah v Palmanovi Nad 1.000 tekmovalk in tekmovalcev mladinskih Na 13. atletskem prvomajskem mitingu v Palmanovi je nastopilo nad 1000 tekmovalk in tekmovalcev mladinskih kategorij. Med res številnimi udeleženci je bilo tudi 20 atletov in atletinj Atletskega društva Bor, med katerimi velja omeniti predvsem tri, ki so stopili na zmagovalni oder. To so Tea Civardi (letnik 2004), peta v teku na 50 metrov z rezultatom 8.12, Giulio Theo Bonanno (letnik 2003), peti v metu vortexa z osebnim rekordom 43,71m in Meta Sterni (letnik 2000), ki je bila tretja v svoji paradni disciplini- skoku v daljino (z rezultatom 4,93m) in peta v teku na 300 metrov (z osebnim rekordom 43.03). □ Obvestila AŠD MLADINA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v domu Alberta Sirka v Križu v petek, 8. maja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. / ODBOJKA Nedelja, B. maja 2O15 2B MOŠKA B2-LIGA - Olympia brez možnosti za play-off Sanje so se razblinile Silvolley Trebaseleghe - Olympia 3:0 (25:20, 26:16, 25:15) Olympia: Hlede 3, Pavlovic 4, Rigonat, Juren 6, Nazzareno 0, Komjanc 6, Lavrenčič 8, Persoglia 3, Gastaldo 3, Vizin 1, Plesni-čar (L), Čavdek (L2). Trener Marchesini. Na zadnjem gostovanju sezone je doživela Olympia hladno prho. Namesto zmage, ki bi ji še omogočila, da se bori za uvrstitev v končnico, je doživela hladen poraz. In ker je Bibione s 3:2 zmagal v Cordenonsu, so se upanja že dokončno razblinila, na lestvici pa je združeno ekipo spet prehitel tudi Treviso. Že pred tekmo so igralci skupnega projekta Olympie, Vala in Soče vedeli, da jih v Venetu čaka težka naloga, saj se gostitelji borijo za obstanek, v tako izenačenem prvenstvu pa noben nasprotnik, razen pepelke Povolara, ni resnično slab. Povrhu so Goričani na tem izjemno pomembnem gostovanju nastopili brez svojega najboljšega tolkača Jerneja Ter-pina, ki si je težje zvil gleženj med prijateljsko tekmo ekipe mladincev, ki se je pripravljala na današnji deželni finale v Gorici. Res izjemno velika smola, zaradi katere pa vendarle ne morejo v celoti opravičiti včerajšnjega poraza. »Čestike Trebaselegheju. Igrali so resnično zelo dobro, za nas pa to žal ne velja,« je po tekmi povedal trenerjev pomočnik Robert Makuc. Na začetku tekme je na mestu Terpina igral Gastaldo, korektor pa je bil Lavrenčič. Največ težav je Olympia imela s sprejemom ser- V odločilni fazi prvenstva je združena ekipa Olympie Soče in Vala igrala brez svojega aduta Jerneje Terpina, ki si je na treningu pred tekmo zvil gleženj fotodamj@n visa. Ker je bil ta slab, so bili napadi zelo predvidljivi in lahek plen nasprotnikovega bloka. Gastaldo je v sedmih napadih dosegel le točko, bolje se je znašel Lavrenčič, ki pa ga je moral trener Marchesini v drugem setu »žrtvovati«, da bi okrepil sprejem. Tako se je Gastaldo vrnil na mesto korektorja, na krilu pa se je preizkusil Komjanc. Ker Gastaldu nikakor ni šlo od rok, je v tretjem setu spet igral La-vrenčič, a nobena sprememba ni obrodila sadov. V prvem setu se je Olympia še čvrsto upirala, poslej pa nič več, ker so jo nasprotniki nadkrilili tudi v napadu, posebno preko centra. Značilen je podatek, da je Olympia dosegla na celi tekmi samo en blok in sprejemala z manj kot 60-odstotnim izkoristkom, kar je daleč manj kot ponavadi, nasprotnikova podajalec in korektor pa sta s svojimi servisi v skoku k »mazanju« tega odstotka prispevala svoj lep delež. MOŠKA D-LIGA - Tudi hvala zmagi Olympie proti Reani Presenečenje! V polfinalu končnice slogaši proti Soči Sloga Tabor Televita je včeraj brez najmanjše težave odpravila skromni Volleybas in se tako dokončno uvrstila v play off. Glede na razplet na ostalih igriščih je osvojila končno tretje mesto, kar pomeni, da se bo prihodnjo soboto v »bratomornem« derbiju pomerila s Sočo, ki je zmagala v Trstu in se mora zmagi Olympie proti Reani zahvaliti, da se je tudi sama zadnji hip uvrstila v play-off. Zmagovalec tega dvoboja pa se bo s Favrio iz San Vita boril za prestop v C ligo. Sloga Tabor - Volleybas 3:0 (25:14, 25:15, 25:16) Sloga Tabor: Antoni 10, Kante 1, Milič 9, Reggente 3, Taučer 18, Trento 18, Rauber (libero), De Luisa 0, Guštin 0, Markežič 0, Vat-tovaz 0. Trener Danilo Berlot. Sinočnja tekma je bila povsem enosmerna, saj je bila tehnična razlika med ekipama zelo očitna. Slogaši so bili boljši tako na mreži kot v polju, v težave pa so svoje nasprotnike spravljali že s servisom. Če k temu dodamo še zelo učinkovit blok, je slika popolna. Sloga Tabor je tako dosegla cilj, ki ga je zasledovala že nekaj časa, zdaj pa ima teden časa, da »napolni baterije« in se kar najbolje pripravi na še odločilne tekme, ki jo čakajo v boju za napredovanje. Olympia - Reana 3:0 (25:20, 25:22, 25:23) Olympia: D. Hlede 7, Corsi 14, A. Černic 11, Caprara 2, M.Černic 17, Kos 7, Fiorelli, Crobe, Frandoli 0, Polesel (L). Trener Kuštrtin Olympia je na najboljši način sklenila prvenstvo.Prav v poslovilni tekmi si je namreč privoščila zmago proti Reani, ki se še bori za uvrstitev v končnico za napredovanje. Gostjre so nujno potrebovali zmago, zato je uspeh Goričanov še toliko slajši. Naši odbojkarji so že od vsega začetka pokazali, da so dobro razpoloženi, v igri živčnih gostov pa je bilo ogromno napak, tako da je Olympia po hitrem postopku osvojila uvodni set. Nasprotniki so se v drugem setu nekoliko zbrani. Do 15. točke sta si bili ekipi enakovredni, nato so gostitelji spet pridobili prednost in jo obdržali do konca seta. Najbolj izenačen je bil 3. set, v katerem je Reana vodila do 20. točke, tudi v tem setu pa je bila kočnica v rokah razpoloženih Goričanov. »Dokazali smo, kaj zmoremo. Če bi vedno igrali tako sproščeno, bi lahko dosegli kaj več. A smo vseeno zadovoljni, da smo dosegli obstanek,« je je po tekmi povedal trener Mauro Kuštrtin. Coselli - Soča 0:3 (16:25, 21:25, 21:25) Soča: Komjanc 16, Cotič 5, Manfreda 12, Pellis 9, Pahor 11, Fran-zot 5, Lupoli 1, Terpin nv, Princi nv, Waschl, Čavdek (L). Trener Bat-tisti. Mladi igralci Soče, ki so nastopili brez Russiana in Margarita, so brez težav opravili svojo nalogo. Potem ko so osvojili prva dva seta, so mladi igralci Soče v tretjem nizu zaostajali pri izidu 12:7, izenačili pa so pri 19:19 in nato zasluženo osvojili set in srečanje. »Zelo smo zadovoljni, da nam je uspela uvrstitev v končnico. Lahko bi povedal, da se bomo sedaj udeležili zabave, na katero nismo bili povabljeni. Pred sezono smo si namreč zastavili dva cilja, in sicer doseči obstanek z mlado ekipo, drugi skriti cilj pa je bil play-off,« je po srečanju s Cosellijem dejal vidno in povsem upravičeno zadovoljen trener Soče Battisti. (av) UNDER 16 ŽENSKE Breg za 3. mesto Danes popoldne bo v Trstu v šolski telovadnici Don Milani na Judovcu pokrajinski finale ženskega prvenstva under 16. V finalu za tretje mesto ob 16:00 bo igral Zalet Breg proti Virtus&Olym-pia Volley Blu. V polfinalu v obliki troboja je Zalet Breg v prvi tekmi gladko premagal ekipo S. Andrea, nato pa je izgubil proti ekipi TIMmusic, glavni favoritinji za pokrajinski naslov, ki je gladko premagala tudi S. Andrea. Drugi polfinale je brez večjih težav osvojila združena ekipa Libertas-Coselli, ekipa Virtus&Olympia pa je z zmago proti Azzurri bila druga. Finale za prvo mesto (TIMmusic - Libertas-Coselli) bo ob 18:00. »Z zmago proti S. Andrea smo dosegli naš cilj - igrati za tretje mesto. Če bomo tretji, bo to za nas velik uspeh«, je povedal trener Zaleta Franco Drassich. (stc) UNDER 15 MOŠKI FJK 1 v Bellunu, Mitja Pahor MVP turnirja V Bellunu je bil prvomajski turnir »Trofeo delle Dolomiti«, na katerem je nastopila tudi deželna reprezentanca FJK, zanjo pa sta igrala tudi člana skupnega goirškega odbojkarskega projekta Olympia/Val/Soča Mitja Pahor in Nikolaj Hlede. FJK je zmagala na vseh kvalifikacijskih tekmah, v finalu pa je z 2:0 premagala tudi selekcijo iz Vicenze. Mitja Pahor - tako kot že prejšnji tedne na Trofeji pokrajin - je bil imenovan za najboljšega igralca turnirja. MOŠKA B2-LIGA Slogaši so se lepo poslovili Sloga Tabor Televita - Bassano 3:0 (25:21, 25:18, 25:20) Sloga Tabor Televita: Cettolo 9, lac-carino 9, Ivanovič 5, Jerončič 6, Kante 14, Princi 3, Ambrož Peter-lin (libero), Bolognesi , Matevž Pe-terlin, Privileggi, Sirch 2. Trener Gregor Jerončič Sloga Tabor Televita je sinoči dosegla točno tisto, kar si je želela: lepo slovo od domačega občinstva. Naši odbojkarji so zmagali s čistim 3:0, zvesti publiki pa postregli tudi s kar lepo odbojkarsko predstavo. Zaigrali so borbeno in odločno, odlično premostili tudi trenutke , ko so bili v rahli težavi,a vsekakor bolj zaradi svoje delne nezbranosti kot zaradi moči nasprotnikov, ki jim tokrat niso mogli do živega. Sploh se je zdelo, da ekip niso ločevale le tri točke, ker so bili slogaši skozi vso tekmo daleč boljši. Bassano, ki ga trenira goriški trener Poletto (več let je treniral pri Valu in Olympii),je v Repen prišel v popolni postavi in tudi trdno odločen, da bo odnesel vsaj kako točko, a mu tega sloga-ši enostavno niso dovolili. Igra Bassana je zelo odvisna od korektorja Guariseja (bivšega a li-gaša), ki je bil tokrat manj prodoren kot običajno, tudi zato, ker so slogaši s tokrat zelo ostrim servisom večkrat spravljali v težave Bassanov sprejem. Trener Jeron-čič je tokrat ponovno začel z drugačno udarno šesterko kot zadnja kola, saj je na tolkaško mesto postavil Iaccarina, ki je zelo solidno zaigral tako v sprejemu kot na mreži. Med tekmo je na centru zaigral še Sirch, ki je zamenjal Iva-novica. Sloga Tabor Televita je bila v vodstvu praktično vso tekmo. Prvi set je bil izenačen do izida 9:9 (ekipi sta se ves čas izmenjavali v vodstvu), nakar je prevzela pobudo Sloga Tabor, povedla z 20:16 in s tem v bistvu že zapečatila izid, čeprav je Bassano v končnici nekoliko omilil poraz. Drugi je bil še lažji, enako je kazalo tudi v tretjem, ko je Sloga Tabor takoj povedla s 5:0. Bassa-no se sicer ni hotel predati, znižal je zaostanek na 9:10, ko so Slo-gaši spet prevzeli pobudo, povedla z 20:11, ko je Bassano še zadnjič dosegel nekaj točk, vsekakor pa ne dovolj, da bi lahko ogrozil zmagovito pot Sloge Tabor. 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš Prapor končal na drugem mestu Moški Pol. Prevenire - Naš Prapor 0:3 (19:25, 21:25, 24:26) Naš Prapor: Barbera (L), Cietto 0, Fogari 1, Juretič 1, Medeot 12, Mervig 3, Oliva 0, Pellizzari 10, Persolja 14, Valentincic 6; trener: Mikluz. Naš Prapor si je z novimi tremi točkami v prvenstvu zagotovil končno 2. mesto. Prevenire tudi tokrat ni pretirano ogrozil gladke zmage Bricev, ki pa so si vnovič sami zakomplicirali potek tekme. Na začetku tretjega seta so namreč zaostajali že za osem točk, ključne točke pa so dosegli šele v končnici z učinkovitimi servisi in dobrim blokom. Ženske Zalet Breg - Ricreatori Comunali 3:0 (25:11, 25:7, 25:9) Zalet Breg: Grgič 11, Martincich 5, Pertot 3, Piccinino 9, Sancin 5, Virgilio 11, Cer-neca (L); Ciocchi, Gregori, Košuta 13, Spe-tič; trener: Drassich. Zalet Breg je z zadnjo na lestvici opravil v 47 minutah. Trener Drassich je v začetno postavo postavil igralke, ki ponavadi igrajo manj. Kljub slabemu nasprotniku niso domačinke niti za trenutek izgubile koncentracije ter odigrale svojo tekmo brez popuščanja. Vitalfrutta Sant'Andrea - Zalet Sloga 3:2 (25:20, 25:18, 26:28, 23:25, 15:13) Zalet Sloga: Feri 8, Kojanec 10, Legiša 3, Pertot 13, Vitez 6, Zonch 20, de Walderstein (L); Antoni 0, Bortolin 0, Zaccaria 0; trener: Maver. Zalet Sloga je proti neposrednemu tekmecu za uvrstitev v playoff osvojil samo točko, ki pa je, glede na sam potek tekme, dobrodošla. Okrnjene gostje so namreč začele slabo in v prvih dveh setih zelo trpele v sprejemu. Po slabem začetku tudi tretjega niza so se zbrale ter ga osvojile na razliko. Dobra igra v četrtem in nato v petem setu pa ni bila dovolj za zmago, v končnici je bila sreča na strani nasprotnic. Zalet Sokol - TIMmusic 0:3 (13:25, 23:25, 24:26) Zalet Sokol: Cabrelli 5, Goruppi 1, Milic 1, Moro 9, Rauber 11, Spangaro 7, Barbie-ri (L); Bembi 0, Daneu 1, Valič 3, H. in L. Zidarič; trener: Pertot. Po prvem, skorajda neigranem se-tu je v nadaljevanju Zalet Sokol le zaigral boljše, vendar je bilo še vedno preveč napak in neodločnosti. V tretjem so nasprotnice že imele zaključno žogo (19:24), domačinke pa so z Valičevo na servisu nadoknadile in izenačile. V končnih akcijah je bila odločilna izkušenost veteranke Špele Petrač, ki je v zadnjih tekmah okrepila vrste ekipe TIMmusic. ŽENSKA D-LIGA - V Latisani Zalet Kontovel zamudil zadnji vlak Latisana - Zalet Kontovel 3:1 (25:18, 25:17, 25:19, 23:25) Zalet Kontovel: Bukavec 15, Bressan 8, Cas-sanelli 9, Micussi 18, Zavadlal 1, Antognolli 3, Ghezzo 1, Kalin 1, Barut (L), Kneipp, Ban, Sos-si, Škerl. Trenerka: Zuzič. Po tretjem zaporednem porazu v skupini za napredovanje so se odbojkari-ce Zaleta Kontovel bržkone dokončno sprijaznile s tem, da ne bodo dosegle napredovanja, kar sicer niti ni bil njihov začetni cilj. V Latisani so sicer postregle z dobrim nastopom, a v njihovi igri ni bilo dovolj kontinuitete, preveč je biulo napak v kljunih trenutkih, naspronice pa so bile tudi nekoliko bolj borbene. V prvih dveh setih je pri Kontovelkah zatajil napad, ki je bil absolutno premalo prodoren. Latisana je bila tako v prvem kot v drugem setu stalno v vodstvu preprosto zato, ker naše odbojkarice nikakor niso mogle priti do točke. V nadaljevanju tekme so gostje vzpostavile ravnotežje, na mreži jim je šlo bolje od rok, poleg tega so precej bolj učinkovito tudi servirale. Set so tako brez težav osvojile. V četrtem setu se je med ekipama razvnel pravi boj. Škoda, da Zalet Kontovel ni znal bolje izkoristiti začetnega vodstva (5:2). Pustil se je ujeti, odtlej pa je bila tekma izenačena. Nazadnje je Zalet Kontovel izenačil pri 23. točki. Latisana je spet povedla po napadu, zadnjo točko pa je direktno dosegla s servisom. Žal so v tem setu naše igralke zagrešile kar devet napad, od tega pet na servisu. »Potrudile se bomo, da sezono končamo na čim bolj dostojen način,« je po tekmi povedala trenerka Veronika Zuzič. 20 Nedelja, 3. maja 2015 PRIREDITVE, KRIŽANKA VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Atlantski tokovi z izrazito fronto bodo dotekali nad severno Italijo do ponedeljka. Z njimi bo nad naše kraje v nižjih plasteh z jugozahoda dotekal vlažen zrak. V torek in sredo bo nad naše kraje začasno dotekal severnoafriški anticiklon. V_A V gorah bo oblačno z rahlimi padavinami. Ponekod bo lahko rahlo deževalo. Ob morju bo spremenljivo do oblačno vreme. Dopoldne bo oblačno, ponekod v zahodni polovici Slovenije bo občasno še rahlo deževalo. Popoldne bo zmerno do pretežno oblačno in povečini brez padavin. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od 15 do 21 stopinj C. Spremenljivo do oblačno bo. Ob morju bo več sonca, več oblakov pa v predalpskem svetu. Po nižinah bo ponoči megleno. Jutri bo v vzhodni Sloveniji delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno in večinoma suho. XX CELOVEC C—012/24 TRBIŽ O 10/17 ČEDADo 13/22 GORICA 15/23 O KRANJSKA G. O 7/20 O TRŽIČ 10/24 KRANJO m S. GRADEC 010/23 CELJE 10/26 O N. GORICA 14/24 PORTOROŽ O 14/24 ČSjT' O UMAG POREČ LJUBLJANA 013/26 L POSTOJNA XX N ^2/2"O 010/22 CCi 12/27 KOČEVJE V O ČRNOMELJ O OPATIJA 23 JUTRI 500 m ...........15 1000 m ..........12 1500 m............9 2000 m 2500 m 2864 m UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 6 in v gorah 7. Na odru Evrovizije si želi kenguruje in koale SYDNEY - Avstralski predstavnik na letošnji Evroviziji Guy Sebastian se je pošalil iz novinarjev in predstavnikov avstrijskega veleposlaništva v Sydneyju, ko je pred odhodom na Dunaj povedal, da si na odru želi kenguruje in koale. Takoj je zavladala skrb, ali bodo živali na odru sploh obvladljive. Avstralija bo na izboru evrovizij-ske popevke letos nastopila prvič, kar vse od napovedi udeležbe vzbuja mnogo vprašanj. Evropska radiotelevizijska unija (EBU) in avstrijska javna televizija ORF sta pojasnili, da sta državo povabili na tekmovanje v duhu letošnjega slogana, ki je Gradimo mostove (Building Bridges). Znano je, da ima Evrovizija v Avstraliji navdušene gledalce. Tam šov neposredno prenašajo že 30 let. Toda tudi v primeru, da bi Avstralija letos zmagala, bi naslednjo prireditev gostila kakšna druga država. Vojvodinja Kate Middleton, soproga princa Williama, rodila deklico LONDON - Vojvodinja cambriška, soproga britanskega princa Wil-liama, je včeraj v porodnišnici v Londonu rodila deklico, so sporočili iz Kensingtonske palače. Princeska, ki še nima imena, se je rodila ob 8.34 po lokalnem času. To je drugi otrok para, ki že ima skoraj dvoletnega sina Georgea. Mati in deklica se dobro počutita. Deklica je ob rojstvu tehtala 3714 gramov. Princ William je bil med porodom ob soprogi, so sporočili iz Kensingtonske palače. Iz palače so sicer tudi sporočili, da so bili kraljica Elizabeta II., njen soprog kot tudi ostali člani kraljeve družine ter Katine družine Middleton obveščeni o rojstvu in so navdušeni nad novico. SLOVENIJA TA TEDEN Okrevanje z zategnjenimi pasovi Darja Kocbek Državljani so v tednu med dvema praznikoma, dnevoma upora proti okupatroju in delavskim 1. majem, od ministra za finance Dušana Mramorja izvedeli, da namerava vlada številne varčevalne ukrepe, ki jih je v zadnjih letih uvedla kot začasne za sanacijo javnih financ, spremeniti v trajne. Kateri konkretno so ti ukrepi, minister ni povedal, ker jih nameravajo partnerice le-vosredinske vladne koalicije in socialni partnerji doreči jeseni, ko bodo pripravljali proračun. Vlada ukrepov, ki jih bo spremenila v trajne, res ne skriva. Da jih še nima, ni krivo le nasprotovanje socialnih partnerjev, ampak v veliki meri tudi različni pogledi koalicijskih partneric. Je pa iz besed ministra Mramorja mogoče razbrati, da bi po njegovi oceni morala postati trajna večina varčevalnih ukrepov, saj je dejal, da bo treba za ukrep, ki bi ga ukinili, najti nadomestnega, ki bo trajen in bo imel za javne finance enak učinek oziroma bo zagotovil enak prihranek. Zato je državljane poskušal potolažiti, da bo sprememba začasnih ukrepov v trajne zanje manj boleča, ker je gospodarstvo začelo okrevati. Vsaj več kot 250 nekdanjih zaposlenih v dveh celjskih podjetjih, v živilski družbi Klasje in družbi za izdelavo pisarniškega materiala Aero, tega okrevanja ne čuti, saj so v zadnjih dneh ostali brez služb. Ker jih je večina starih že okrog 50 let in več, na novo službo tudi ne morejo upati. Ker je zaradi prezadolženosti v velikih škripcih in na robu stečaja še kar nekaj podjetij, o ustanavljanju novih pa tudi ni slišati, so Mramorjeva pričakovanja, da se bodo prihodki v proračun zmanjševali počasneje, kot bodo rasli odhodki, zelo optimistična. Proračun namreč z davki in prispevki polnijo podjetja in njihovi zaposleni. Z vsakim stečajem večjega podjetja ostane na cesti bistveno več zaposlenih, ki postanejo upravičenci za nadomestilo za brezposelnost in velikokrat tudi za socialno pomoč, kot z ustanovitvijo novih samostojnih podjetnikov, ki v zadnjih letih v bistvu edini v slovenskem gospodarstvu na novo začenjajo dejavnost. En ukrep pa je vlada v sredo po sprejetju programa reform in programa stabilnosti, ki ju je morala do petka poslati v Bruselj v ocenjevanje, vendarle že razkrila. A ta ni varčevalen. Upokojencem je obljubila, da prihodnje leto zaradi gospodarske rasti lahko pričakujejo uskladitev pokojnin, letos in prihodnje leto pa tudi izplačilo letnega dodatka. Upokojenska stranka Desus, ki je druga največja koalicijska partnerica le-vosredinske vlade, je torej spet dosegla, kar potrebuje za izvajanje svoje popu-listične politike, s katero ji je uspelo, da je bila v zadnjih desetih letih v vseh desno in levosredinskih vladah. Desusa in tudi koalicijskih partneric, ki ji za ceno oblasti (za zdaj) popuščajo, seveda še ne zanima, kje bodo vzeli denar. Upokojencev je v 2-mili-jonski Sloveniji okrog 612 tisoč. V tem tednu je državni statistični zavod sporočil, da za enega upokojenca dela samo še 1,37 zaposlenega, kar pomeni, da za pokojnine, ki jih dobiva 612 tisoč upokojencev, prispevke za pokojninsko zavarovanje vplačuje 840 tisoč ljudi. Če od teh odštejemo javne uslužbence, ki so plačani iz proračuna in jih je po podatkih agencije za javna plačila okrog 160 tisoč, dobimo število zaposlenih v zasebnem sektorju, ki so neto plačniki v državni proračun, saj iz njega ne dobivajo plače in iz njega ne gredo njihovi prispevki za pokojninsko zavarovanje. Zaposlenih v zasebnem sektorju je tako 680 tisoč, kar je le 68 tisoč več kot upokojencev. Po podatkih državnega statističnega urada je v Sloveniji 95.500 sa-mozaposlenih, od tega jih ima 70.000 status samostojnega podjetnika. To so zelo negotove službe, saj jih delodajalec lahko čez noč odslovi, veliko jih komajda pokrije stroške, saj jih delodajalci večinoma najemajo kot nadomestilo za redno zaposlene, ker so bistveno cenejši. Veliko jih odslovijo takoj, ko najdejo nekoga, ki je pripravljen delati še za nižjo ceno. Z vsakim koncem šolskega leta, ko izgubi status dijaka oziroma študenta nova generacija mladih, se konkurenca na trgu samozaposlenih in samostojnih podjetnikov poveča tudi zato, ker država, med drugim z evropskimi sredstvi, spodbuja takšne zaposlitve. Minister Dušan Mramor resda pravi, da bo evropskih sredstev letos manj, kot jih je bilo v preteklih letih, a to bolj velja za različne investicijske projekte, ker je izvajanje novega evropskega finančnega okvira za obdobje od leta 2014 in 2020 še na začetku, rok za zaključek projektov iz prejšnjega finančnega obdobja od leta 2007 do 2014 pa se z letošnjim letom zaključuje, kar pomeni, da je bila večina evropskih sredstev iz tega obdobja že izplačana. Državljani tako nimajo razlogov, da bi bili na podlagi statistike o gospodarski rasti z Mramorjem enako optimistični. OD 9. DO 15. AVGUSTA Poletna šola ECMI za mlade raziskovalce Evropski center za manjšinska vprašanja ECMI prireja letos poletno šolo; potekala bo od 9. do 15. avgusta v Flensburgu v nemški zvezni državi Schleswig Holstein ob meji z Dansko. Na vabilu k vpisu je med drugim poudarjeno, da v Evropski uniji in njej sosednjih državah poteka vrsta sprememb, ki bodo določile politični in gospodarski razvoj v 21. stoletju. V Evropski uniji naraščata evroskepticizem in desni populizem, v sosednjih državah na vzhodu pa še razmišljajo, ali naj se približajo vzhodu ali zahodu. V ospredju so teme, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost: segrevanje ozračja, staranje prebivalstva, brezposelnost med mladimi in kršitve človekovih pravic. S temi vprašanji se mora ukvarjati Evropa. Spremembe znotraj evropskega prostora in globalnega sveta ter novi izzivi, ki jih prinašajo te spremembe, v največji me- ri prizadenejo najbolj ranljive dele družbe, med temi narodne in etnične manjšine ter domorodna ljudstva. Poletna šola Evropskega centra za vprašanja manjšin (European Centre for Minority Issues - ECMI) bo z meddisciplinarnim pristopom analizirala sedanje stanje v Evropi in sosednjih državah ter preverila njegove vplive na narodne manjšine. S kritično analizo mehanizmov, ki jih uvajajo državne in evropske institucije za soočenje z novimi izzivi bo poletna šola težila k oblikovanju novih idej in inovativnih pristopov s pomočjo analize akademskih študij in neposrednih izkušenj. Posebno pozornost bodo namenili izkušnjam ozemlja ob dansko-nemški meji. Poletna šola ECMI je namenjena študentom doktorskega študija, mladim raziskovalcem in zaposlenim na tem področju, ki se lahko prijavijo z obrazcem, ki je na razpolago na spletni strani www.ecmi.de.