AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN M LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING) DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, OCTOBER 6, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. Norveška bo prenehala obstojati kot drzava,ce senepoda Oslo, Norveška, 4. nov. — Josef Terboven, nemški komisar za Norveško, je zagrozil Norvežanom, da bo njih država pri-klj učena Nemčiji in da jo Nemčija ne bo zalagala z živili, ako ne priznajo Nemčije kot zavezniško državo. Več kot 2,000 Norvežanov je zaprtih v raznih konfinacijah in v ječah radi upora, ali pa kot) poroki, da se bo dežela zadržala mirno. Terboven je posvaril Norvežane, da morajo sprejeti novi red in smatrati sovražnike Nemčije kot svoje sovražnike. To izgleda, kot bi Nemčija zahtevala od Norvežanov, da gredo v boj proti Rusiji in Angliji. Ako Norvežani ne bodo hoteli sprejeti tega programa, je rekel Terboven, bo Norveška izgubila obliko samostojne države in bo priključena kot provinca Nemčiji. Dalje bo Nemčija zmanjšala ali pa popolnoma ustavila dovoz živeža v Norveško, na katerega je Norveška danes odvisna za prehrano. Ako bo pa Norveška sprejela ta program, bo po tej vojni dobila popolno samostojnost. Srbski četaši drže 650 Nemcev Policija je ustavila bingo, ženske razljučene V Forest City Republican klubu na 1699 E. 55. St. je bilo v soboto večer zbranih kakih 40 oseb, ki so igrale bingo. Prišla je pa policija, ki je igro ustavila in zaplenila igralne priprave. Navzočih je bilo največ žensk, ki so kričale na policijo, naj dovoli bingo vsaj do volitev. Relifna seja Jutri ob osmih zvečer se vrši seja slovenske sekcije št. 2 Jugoslovanskega pomožnega odbora. Seja bo v gl. uradu SDZ. Vsi odborniki in odbornice so vljudno vabljeni. Važna seja Nocoj ob osmih se vrši seja društva Marije Magdalene, št. 162 KSKJ. Po seji bo nekoliko zabave. Asesment bo pričela tajnica pobirati že ob šestih. Frank Lausche hvaležno odklanja nadaljne prispevke za kampanjo Mr. Frank J. Lausche,. ki je bil nominiran za županskega kandidata v Clevelandu, nam je naročil, naj povemo našim ljudem, da je iz dna srca hvaležen za vse prispevke v primarni kampanji. Povedal nam je, da je tako varčeval v kampanji, da je prepričan, da ni v Clevelandu dozdaj še noben kandidat tako malo potrošil kot je on. Obenem Mr. Lausche prosi rojake, naj zaenkrat ne nabirajo več denarnih prispevkov za kampanjo. Ker je v primarni kampa. I nji tako varčeval, je prepričan, da bo zadostovalo, kar je bilo do-' zdaj nabranega. Nemške mehanizirane kolone se pomičejo proti Beogradu in spotoma čistijo okraje četašev, ki prizadevajo Nemcem veliko preglavice s sabotažo in napadi na vojake. New York, 4. okt. — Radio iz Londona je danes poročal, da so jugoslovanski četaši ujeli 650 nemških vojakov, med njimi 50 častnikov. Potem so pa poslali pismo nemškim oblastem, v katerem grozijo, da bodo vse te vojake pobili, ako bodo Nemci še nadalje streljali talce (poroke), ki jih imajo ujete. Nemška mehanizirana divizija, ki šteje okrog 12,000 mož in katero spremlja tudi letalstvo, se pomiče proti Beogradu, da za-tre upore in sabotažo četašev proti nemški oblasti. Poročilo je bilo uradno potrjeno v Berlinu. Nemški bombniki so že bombardirali srbske vasi Leskovac in Nišumka. V istem času se poroča tudi o vstaji v Grčiji oziroma v grški Macedoniji, katero je okupirala Bolgarija. Devetnajst bolgarskih orožnikov je bilo ubitih, ko so hoteli v raznih grških vaseh zadušiti vstajo. Več sto Grkov je udarilo preko reke Struma, da bi zasedli vas Dramo, toda so jih Bolgari odbili. Grki so bili oboroženi z strojnicami in puškami. Pri Oberovacu v centralni Sr biji je prišlo do boja med 12,000 mož broječo armado četašev in rednimi vojaki generala Nediča. Po kratki pa toliko bolj vroči bitki, so morali redni vojaki zapustiti mesto. Vstaši so držali mesto 48 ur, dokler ni prišla na pomoč nemška vojska. Nemci so namerili na mesto topovski ogenj, nakar so se rebeli umaknili v bližnje gozdove. SESTRA GA JE DOVEDLA NAZAJ V JEČO Filadelfija.—Ko je 25-letni Peter Gallino pobegnil iz ječe, so oblasti rekle, da je zelo nevaren zločinec na svobodi. Pa ni bil dolgo. Peter je najprej obiskal svojo sestro Mrs. Mary Pessilli, ki je svojemu lačnemu bratcu najprej lepo postregla s finim kosilom, kot to zahteva sestrska ljubezen. Potem ga je pa oštela, ker je pobegnil iz ječe, kjer bi moral odsedeti samo še dva meseca kazni. Nato ga je pa prijela lepo za roko, šla ž njim na ulično železnico in kmalu je bil Peterček zopet za omrežjem. V Ukrajini in pri Leningradu so Rusi ustavili Nemce Vrhovno poveljstvo ruske armade poroča sinoči, da kažejo izpadi ruske armade vedno večje uspehe. Tako pri Leningradu kot v Ukrajini se je posrečilo Rusom potisniti nemško armado nazaj. Strahoviti boji se vrše za Leningrad, katerega Nemci neprestano obstreljujejo, da se trese zemlja kot zibka. Rusi so potisnili tukaj Nemce nazaj za dve ali tri milje. Na južni fronti v Ukrajini, katero so Nemci poplavili v naglem pohodu prav do polotoka Krima ob črnem morju, so Rusi vrgli Nemce za 21 milj nazaj. Rusi priznajo, da so v teh 15 tednih silnih bojev na ruski fronti, izgubili 1,128,000 mož, ubitih, ranjenih in ujetih ter da so izgubili 7,000 tankov, 8,900 topov in 5,316 letal. Toda Nemci so v istem času izgubili najmanj 2,500,000 mož. Rusi sodijo, da so Nemci izgubili tudi 11,000 tankov, 13,000 topov in 9,000 letal. Rusi zatrjujejo, da so pozicije ruske armade vzdolž vse fronte trdnejše kot kdaj poprej v tem boju. Kolosalen uspeh Glasbene matice z opero PRVIČ PO DOLGEM ČASU JE BIL AVDITORIJ SND POPOLNOMA RAZPRODAN Glasbena matica je sinoči tri-umfirala z opereto "Cigan baron," delo glasbenega mojstra Johanna Strausa, pevske točke poslovenil Anton Šubelj. Avditorij je bil popolnoma razprodan in postaviti so morali dodatne stole v dvorano, ki ima sicer 1,032 rezerviranih sedežev. Dirigent Tone Šubelj in zbor Glasbene matice si je s to predstavo dodal novih lavorik in smelo trdimo, da je bila ta opera višek uspehov, ki jih je zbor že dosegel. Predvsem pa moramo dati ves kredit zboru, ki bi s to opero lahko nastopil na vsakem ameriškem odru. Perfektni glasovi, sijajna tehnika in pa brezhibna dovršenost v izvajannju! Glavne vloga so imeli Louis Belle, Frank Plut, Carolyn Bu-dan, Antoinette Simčič, Louis Grdina, Emily Mahne, June Ba- bitt, Rudolf Widmar, Anton Eppich, Minka Kramer in Anne Zarnik. Louis Belle je zopet prekosil samega sebe; Frank Plut je poleg dobrega glasu pokazal tudi izvrstno igralsko moč; Carolyn Budan je prišla s svojim visokim sopranom prvič do polne veljave in pokazala, da z lahkoto zmore vse višine; baritonist Louis Grdina je b.il neprekosljiv, pa tudi vlogo je dobro igral • zelo dobra je bila tudi June Babitt s svojim mezzosopranom. Zelo pohvaliti moramo June tudi zato, ker zna prav malo slovenščine, pa je izgovarjala vse besede brezhibno. Zelo se je dopadel tudi balet in orkester, četudi ne številen, je zelo fino spremljal petje. Na klavirju je bil nov slovenski umetnik, Edvard Kuž-nik. ki je vršil spremljevanje. Mojster Matt J. Grdina je mas- kiral pevce in igralce zelo okusno in učinkovito. Pohvaliti moramo tudi živobarvne obleke ženskega zbora. Narod je bil zelo zadovoljen s predstavo, kar je dokazal z gromovito aklamacijo solistom in zboru. Pa so tudi res zaslužili vso pohval o. Anton Šubelj je zopet pokazal svojo neprimerno zmožnost tako pri vodstvu zbora kot pri vodstvu orkestra. Lahko je ponosen na uspeh. Glasbena matica bo opero Cigan baron ponovila 2. novembra ob treh popoldne v istih prostorih. Ves pre'ostanek bo šel. za pomoč trpečim Slovencem v stari domovini. Opozarjamo občinstvo že sedaj na to predstavo. Kdor je še ni videl, naj je nikar ne zamudi. Slišali smo sinoči od mnogih navzočih, da bodo prišli zopet gledat to predstavo, tako se jim je do-padla. GASILNE MOTORKE BODO BREZ ZVONCEV Washington. — Urad za produkcijo je ukazal, naj bodo odslej gasilne motorke brez zvoncev. Imele bodo samo sireno. Material, ki se potrebuje za zvonce bo šel pa v obrambno industrijo. Hčerka je! Pri družini Mr. in Mrs. Albert Cinco se je ustavila . teta štorklja in jim je pustila zalo hčerko devet funtov težko. Materino ime je bilo Frances Per-ko, edina hčerka Mr. in Mrs. John Perko iz Collinwooda. Mati in dete se dobro počutita v Huron Road bolnišnici. Naše čestitke! Vojaki dobijo cigaret« Mr. John Gornik, glavni tajnik Slovenske dobrodelne zveze, je povedal, da bo več kot 100 slovenskih vojakov, ki so člani SDlSs dobilo po dva kartona cigaret vsak. To je dar Slovenske dobrodelne zveze. Vojaki bodo darila gotovo zelo veseli. Seja in godovanje Jutri večer ima podružnica št. 32 SžZ sejo v navadnih prostorih. Prebran bo račun od zadnje prireditve, razdalo se bo nagrade in nazadnje bo pa godovanje vseh Rezik. Prestala operacijo Mrs. Margaret Jarc iz 7709 Hecker Ave. je v Mt. Sinai bolnišnici srečno prestala operacijo in prijateljice jo lahko obiščejo. Nahaja se v 3. nadstropju, varda G. Smrtna kosa V soboto dopoldne je po dolgi bolezni umrla Rozalija Si-bert, rojena Ribnikar, stara 72 let. Stanovala je na 14713 Sylvia Ave. Doma je bila iz vasi Golnik na Gorenjskem, odkoder je prišla v Ameriko meseca julija, 1907. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, hčeri Frances, poročena Kalan, ki ima pekarijo na 156. St. in Rose I poročeno Fier, sina Josepha in Franka, ki se nahaja v East! Orange, N. J. in več drugih sorodnikov. Bila je članica društva Waterloo Grove, št. 110 W. C. in Oltarnega društva .fare Marije Vnebovzete. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:30 iz Svet-kovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče sv. Pavla. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim sožalje. Še en grob Ob polnoči sinoči je umrla Barbara Grdovič, "stanujoča na 15411 Daniel Ave. Pogreb ima v oskrbi Svetkov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo sporočili pozneje. SODNIK BRANDEIS JE VČERAJ UMRL Washington, 5. okt. — Louij Dembitz Brandeis, član najvišjega sodišča Zed. držav v pokoju, je danes umrl, star 84 let Na vrhovno sodnijo ga je bil imenoval predsednik Wilson Brandeis je bil prvi Jud, ki je bil kdaj na najvišji sodniji. Anglija prosi Rusijo, da preneha proti-versko propagando London.—Anglija je apelirala diplomatskim potom na sovjetsko vlado, naj preneha s protiversko propagando, da si tako utrdi dobro mnenje pri zaveznikih, zlasti pa v Ameriki. Iz zanesljivih virov se poroča, da je angleški poslanik za Rusijo, Stafford Cripps, nasveto-val ruski vladi versko strpnost. Cripps je namignil sovjetskim voditeljem, da bo Rusiji zelo koristilo, ako preneha z brezbožno propagando, ki jo Rusija goji vse od početka revolucije. Organizacija brezbož-nikov, katero podpira uradna vladna stranka uči, naj se delavstvo popolnoma odcepi od vpliva cerkve. V Pragi je bilo zopet 7 ustreljenih Berlin. — V soboto je bilo v Pragu zopet sedem Cehov poslanih v smrt v nemškem čiščenju po češkem in Moravfckem. (češka vlada v Londonu poroča, da je bilo dozdaj ustreljenih že 159 Čehov, a 727 jih je nemška policija zaprla in čakajo na obravnavo). Med najnovejšimi žrtvami so bili trije Judje, katere so obdolžili priprave za izdajo, ekonomsko sabotažo in posest orožja. 1 Js ' Baltiške province so zelo razočarane Washington. — Uradni krogi so bili obveščeni, da so prebivalci Estonije, Latvije in Litve, ki so nedolgo tega pozdravljali Nemce kot svoje odrešenike izpod ruskega jarma, zelp razočarani. Ne samo, da so Nemci odstavili takozvane "narodne vlade," ki so hotele sodelovati z Nemci, ampak so jih mnogo tudi zaprli. Poleg tega je nemška vlada tudi naznanila, da se bodo te province imenovale Ostland, vzhodna dežela in bo del Nemčije. Vse osebe v starosti od 16 do 60 let so se morale registrirati za javna dela. Več kot 300 velikih parcel, ki jih jtf bila zaplenila ruska vlada, je vzela Nemčija v svojo oskrbo. Prepovedano je prodajati sirovo maslo in sir, ker se to pošlje vse v Nemčijo. Vse farme, ki obsegajo manj kot 200 akrov zemlje, ne smejo imeti ne konj, ne najemnikov. obsodba: "Ako bo ta človek spoznan krivim, potem ni več pravice na svetu." Oba obsojenca sta odklonila, da bi se jima zavezalo oči, ko sta stala oddelku vojakov nasproti. Ko so vojaki namerili nanju puške, sta začela peti: "Da, mi ljubimo to deželo." Nemške oblasti so njiju trupla pokopali skrivaj, ker so se bale demonstracij. C . norveško na-toj k' tJ- r, ''šil t , livarja C "ik na smrtna i H'" 2. okt. (JCO)- fSdar CU je bil težak mo' Pki za nemški novi red. t?1' Hrw- k' S° se mu pri" P obče„. 1 ln S1°venci, je v Prod, P°drejevanja dal V' 0dpOrMadzarski in Bo1-INred ?r0ti n-''hovemu L^'epn1"' V resnici P°me- E S s, °St in gospodoval- INdo, kratkim a kr" KSliii; je Jugoslavija ■L koristila zavezni- P.D0? na Srednjem Icrv indiji'ira- ?lestini kakor tu- Nadnl P°rU proti nem" H^nega sveta, ta- Hši H ameri§ki listi. '16 vSe t kaz kake resni-Sštevj,Je divjaška sure-;Sčiia fiTa zverinstva, ki kalija, Madžar-'eCUf°d mučili in prav°- Vučili 80 zaprn in 5 h laW pravoslavne-> ubili na di-SS in mnoge K * Kot IC Strelu 30 beležimo KS I'" ^lednega IXie^mnika Dra-kor drugod ^ Umirajo prepevajoč himno TAYLOR SE JE VRNIL Z VAŽNIMI POROČILI New York.—Myron C. Taylor, Rooseveltov odposlanec v Vatikanu, se je vrnil z letalom v Ameriko. Izjavil je, da bo šel takoj do predsednika Roosevel-ta in državnega tajnika Hulla, caterima ima poročati zelo važne informacije. Nemci in njihovi pomagači Italijani, Bolgari in Madžari ropajo, kradejo, delajo nasilje, ubijajo? . . . Vendar, kakor nikdar doslej; kakor nikjer Nemci v zasedenem ozemlju, tam, kjer se hvalijo, da so prišli uvajat :'nov red," se maščevalno znesejo zaradi upiranja nerednih čet, ki se bore po gozdovih nad mirnim mestom. Obkolijo s topništvom, privedejo z bojišč najstrašnejše orožje kay ga imajo, 'Stuke," in z združenim ognjem uničijo malo mesto Užice . . . , Kulturno središče pokrajine, z vsem žitjem. Ta novi način zverinstva je moral srbski narod prvi okusili. Jugoslavija bo tudi ta krvavi zločin dostojanstveno zdržala. Zblazneli nemški narod je v družbi svojih pomočnikov zaznamoval novo črno stran v debeli knjigi svojih zločinov. Toda ti našilniki so s takim svojim početjem dosegli samo, da so še na drug, nov način pokazali svojo blaznost, a niso dosegli in ne bodo, da bi ubili duh odpora v Jugoslaviji in s tem novim zločinom niti za en trenutek niso ustavili veliki pohod do zmage, ki prihaja, da prinese izmučenemu svetu pravico in svobodo. Nov grob V nedeljo popoldne je umrla v Mestni bolnišnici Pavlina SprUk, rojena Smole, stara 55 let. Stanovala je na 5367 St. Clair Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga' Franka in pet otrok: Franka, Ano, Mary, omožena Cerne in Frances, omožena Modic, dva brata Lawrence in Victor v Detroitu, Mich., ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Žirovnici na Gorenjskem, kjer zapušča nekaj sorodnikov. Tukaj je bivala 34 let. Pogreb bo v sredo zjutraj iz Želetovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. Cas pogreba še ni določen. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje. Dr. Furlan dospel V New York je dospel dr. Furlan, vseučiliščni profesor iz Ljubljane. Poslan je bil v Ameriko, da usmeri ameriške Slovence naprednega mišljenja za politično akcijo z ozirom na staro domovino. florida čaka na tornado Miami, Fla. 5. okt. — Prebivalstvo spodnjega dela Floride se pripravlja na vihar, katerega pričakujejo danes zjutraj. Vihar divja preko Bahamskih otokov in se bliža Floridi z naglico 102 milji na uro. Po mestih so z deskami zabili izložbena okna. Ob desetih zvečer ni bilo opaziti v Miami še nobene spremembe v zraku. r način zverinstva Nemčije f "Jenih prisrajčnikov AMERIŠKA DOBfrOVINA, OCTOBER 6, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /ia Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.CO Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznaSalcih: celo leto $5.50: pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1900, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 233 Mon., Oct. 6, 1941 Da se bomo prav razumeli Vsi oni ki so za to, da Amerika pomaga Rusiji v boju proti hitlerizmu, odobravajo to ne iz razloga, ker je morda Rusija demokratska država, temeljno podobna naši ustavi, ampak zato, ker hočemo sodelovati pri uničevanju hitleriz-ma. Torej ne temelji naša pomoč Rusiji na kakih demot-kratskih idealih', ampak zgolj na strategični podlagi. Rusija se bori proti Hitlerju in Hitler je resna nevarnost za našo varnost. Torej če se hočemo zavarovati pred Hitlerjem, moramo pomagati onim, ki so danes v boju ž njim, ki ga drže proč od naše hemisfere. Zato je naša pomoč samo stralegična. Veliko prahu se je dvignilo zadnji teden po Ameriki, ko je predsednik Roosevelt omenil napram časnikarskim poročevalcem, da ruska ustava garantira svobodo vere na enak način, kot nam jo garantira naša ustava. Predsednik je pokazal na člen 124 ruske ustave, ki se glasi: "Z namenom, da se zagotovi državljanom svobodo vesti, se cerkev v Rusiji loči od države in šola od cerkve. Svoboda v izvrševanju verskih obredov in svoboda protiverske propagande se prizna vsem državljanom." Avtoritete, ki so analizirale ta člen ruske ustave, zanikajo, da bi Rusija v resnici dajala državljanom svobodo vere. V istem času, ko je Rusija v ustavi garantirala svobodno izvrševanje verskih obredov, pa je v istem času prepovedala vsako versko vzgojo. V istem času, ko ni ruska vlada nikdar dovoljevala verske propagande, pa je dala polno svobodo protiverski propagandi. Vsemu svetu je tudi znano, da so bile v Rusiji kljub garanciji stavljene od strani diktatorske vlade vse zapreke verskim obredom. Sovjetska vlada je dovoljevala samo brezbožno vzgojo, prepovedala vsaka semenišča, vsled česar se od leta 1918, kar je ta "svoboda vere" v Rusiji zapisana v ustavi, niso mogli izšolati nobeni duhovniki. Da niti ameriški državniki ne verjamejo v svobodo verskega izražanja in izvajanja v ruski ustavi, je dokaz izjava ameriškega državnega podtajnika Sumner Wellesa, od dne 23. junija, "da se odreka verska svoboda narodu tako od nazijske kot od sovjetske vlade." In da niti predsednik Roosevelt sam ni verjel v rusko garancijo verske svobode, dokazuje dejstvo, da je Roosevelt leta 1933 zahteval od ruskega komisarja za tujezem-ske zadeve, Litvinova, da se sovjetska vlada zaveže napram ameriškim narodnostim "da smejo svobodno in brez vsakih zaprek izvrševati katerekoli verske obrede." Torej če bi predsednik verjel v rusko ustavo iz leta 1918, ki "garantira svobodo vere," ne bi zahteval še posebne tozadevne garancije leta 1933. Torej da si bomo na jasnem! Mi in vsak izmed nas občuduje hrabrost ruskega naroda, ki se s tako čudovitim pogumom oteplje nacijev in brani svojo domovino. V istem času pa vemo, da je Stalinova Rusija prav toliko demokratska kot Hitlerjeva Nemčija. Član najvišjega sodišča Zed. držav, Frank Murphy, je rekel nedavno: "Ako pomagamo Rusiji, s tem ni rečeno, da se strinjamo z komunizmom." Ko je poslanec Velle vstal in izjavil, da leži prav v tem največje zlo, mu je poslanev De Nava odvrnil: "Ne zlo, ker garancije za tako svobodo se zaupajo v lojalnost, pravico in tradicije Italije, katere plemenitost v tem oziru je brez vsakega dvoma." Ministrski predsednik Giolitti je sam izjavil: "Pojasniti moram poslancem Alessandriju, Lazzariju in par drugim z ozirom na njih kritiko, da sporazum ne vsebuje nobene določbe za garancijo svobodščin narodnim manjšinam. Kar se tiče legalnega stališča je to že pojasnil De Nava, ki je poudarjal, da je v veljavi splošna pogodba, glasom katere so obvezane vse države, da varujejo manjšine. Mislim pa, daJe delegacija Srbov, Hrvatov in Slovencev bolj zaupala naši dokazani lojalnosti, kot pa pogodbam. Niso zahtevali, da bi Italija garantirala varstvo za one, ki naj postanejo italijanski državljani. O tej točki se v Rapallu ni niti debatiralo, ker narodi, ki so se z nami pogajali, so se zavedali lojalnosti Italije in njenih ciljev. Italiji ni bilo treba ničesar odrekati niti privoliti, ker je bilo nemogoče kakemu narodu, ki se je z nami pogajal v prijateljskem duhu, dvomiti o iskrenosti Italije v svojih namerah. Glavni vzrok sosednega naroda, da je sprejel naše pogoje, je bil ta, da se doseže med obema narodoma iskreno prijateljstvo. To je bila kardinalna točka, ki je omogočila sporazum^med obema strankama. Iz tega vidika, na katerem sta se sporazumela oba naroda, je jasno, da ni bilo potrebnih nobenih nadaljnih določb, ki bi bile lahko izraz nezaupanja, katerega smo morali preprečiti z ozirom na naše cilje, katere gojimo in pa radi slavne prošlosti Italije." BESEDA IZ NARODA Naše kulturne aktivnosti Predzadnjo nedeljo se je zavr-šila formalna otvoritev zimskih kulturnih priredb, z Anton Ep-pichovim koncertom v SDD na Waterloo Rd. Ta koncert mu je aranžirala zveza kulturnih društev iz Collinwooda, v kateri so , vključena sledeča društva: Dramsko društvo "Anton Ve-rovšek," pevski zbor "Jadran," "Čitalnica," "Progresivne Slovenke" in "Mladinski pevski zbor." Koncert je bil velik uspeh, zlasti v glasbenem in gmotnem oziru. Slavljenec dneva, priznani komik Eppich, nam je podal tri kuplete, iz katerih je iztisnil kar se je dalo. številno občinstvo jih je sprejelo z mešanimi čustvi. Nekateri so bili očividno razočarani, ker so pričakovali za to priliko nekaj povsem novega, ali vsaj bolj dramatičnega. "Desetega brata" in "Dimnikarja" smo imeli že priliko videti, dočim je "Otročiček" po mojem mnenju ponesrečena točka, brez dramatičnega učinka. Seveda ni to Eppichova krivda, temveč avtorjeva. V obrambo Mr. Eppicha je treba pripomniti, da nam je že večkrat podal mnogo boljše kuplete. Med proizvajanjem kupletov je nastopil kvartet, odnosno kvintet Glasbene matice. Kot običajno, si je tudi na tem koncertu mahoma osvojil publiko s svojim ubranim petjem in čistimi glasovi. Množica jih je ponovno klicala na oder. V drugem delu vsporeda je je nastopila turojena mladina, s pevskimi in instrumentalnimi točkami. Pevske točke so bile podane glasovno kot tudi tehnično zelo dobro, ako se vpošteva dej-štvo, da šo še VSi razmeroma mladi. Violinske točke je proizvajal mladi a mnogo - obetajoči. V. Malečkar. Fant se vidno izboljšuje in brezdvo-mno si bo še ustvaril kar i j er o •ako bo vztrajen. Nadvse nas je pa presenetil pianist R. Resnik. Dasi še mlad, pa obvladuje klavir s presenetljivo lahkoto. (Upamo, da ni to njegov zadnji nastop na slovenskem odru. V tem delu programa je nastopil tudi Eppich s svojo znano flavto, ki mu navzlic dejstvu, da je to eden najtežjih godal ne dela nobenih preglavic. Občinstvo je v drugem delu programa zelo pogrešalo slovenskih točk. Kot že omenjeno, je v zvezi kulturnih društev vključen tudi "Mladinski zbor," ki poseduje nekaj dobrih pevcev in pevk, ki so že večkrat dokazali, da so kos svoji nalogi. Pri Eppichovem koncertu bi znveseljem sodelovali, toda jih je tozadevni odbor iz neznanih vzrokov docela prezrl, ter rajši angažiral tujce (poleg dveh Slovenk). Nihče nima predsodkov proti angleški pesmi, toda vpričo dejstva, da je na koncertu prevladovala starejša generacija, bi bile umestne tudi slovenske točke. ! V mladinske zbore smo investirali že lep kapital. Zato glejmo, da se nam bo obrestoval s tem, da jim damo prilike za nastope. Mladina je polna energije in ambicij, ki bodi) dobile razmah le na odru. V nasprotnem slučaju bo postala pasivna in se izgubila v ameriškem morju. Ker že omenjam Mladinske zbore, želim» naznaniti občinstvu, da se na Waterloo Rd. prav pridno vadijo za gala-koncert, ki se bo vršil dan 16. novembra v SDD. Višek tega koncerta bo spevoigra v treh dejanjih "Izgubljeni raj." Je to romantična pravljica prilagodena otroški duši. Odlikovala se bo po sijajnih kostumih in sceneriji. Re- žijo bo vodil g. J. Steblaj, pevske točke pa pevovodja g. L. Šeme. Tem potom se apelira na vse starše, da pošiljajo svoje otroke točno na yaje, zlasti one, ki imajo vloge. Ostalim pa nujno priporočamo, da vpišete svoje otroke k temu zboru, in s tem podaljšate življenje slovenske govorice v Ameriki. Obdržimo to kulturno postojanko slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd! Josephine Nagode Pismo iz Ribnice Father Julius Slapšak je prejel iz stare domovine sledeče pismo: "Ribnica, 15. avgusta 1941. — Ne vem, če Te bo dobilo to pismo, pa Ti vendarle pišem in sporočam prežalostno vest, da je v torek, 12. avgusta, dopoldne nagloma umrl naš prijatelj — profesor dr. France Trdan v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani za srčno kapjo. Sicer je bolehal že skoro deset let za težko boleznijo, katero je razodel šele letos, ko je bil pregnan iz zavoda in je moral priti na svoj dom, vendarle pa so razmere vplivale na njegov?) srce, da je zastalo. Zato pa je imel tudi trnjev pozlačen venec na krsti . . . Zadnje njegovo delo je bila kartica, ki jo je pisal svojim domačim, da se v četrtek popoldne, 14. avgusta, pred žegnanjem novoštift-skim vidijo in da se že veseli svidenja . . . Kako to, da tako pišem. Veš, gospod doktor je bil doma samo nekaj dni, potem je šel k Novi Štifti, kjer mu je bilo pa tudi dolg čas, zato si je izpo-sloval bivanje v Ljubljani v Zavetišču, da je bil bliže zavodskim in bolj med ljudmi, čeprav med samo bridkostjo! — Tako je treba razlagati njegovo zadnjo kartico, iz katere je dihala ljubezen do matere. "Njegovo truplo je blagoslovil Prevzvjšeni v Ljubljani, potem je bilo prepeljano v rodni dem, odkoder je bil pogreb v četrtek, 14. avgusta dopoldne ob devetih in ob velikanski udeležbi tovarišev in znancev ter ljudstva. Pogreb je vodil g. kanonik dr. Klinar kot škofov odposlanec, asistiral sem jaz z dr. St. Dobovškom, misijonarjem, ki je bil tudi njegov učenec. Saj ga gotovo poznaš. "Tako počiva sedaj naš pokojnik pri Sv, Križu, sredi med nami in jaz imam to srečo urediti vse stvari, ki so v takem slučaju. Povej njegovim številnim prijateljem, da nam je vsem hudo, ko ga ni več . . . Posebno zadnja leta je živel svetniško in zato sem prepričan, da je že pri Bogu. Zaupajmo, da se bodo viharji zopet pomirili in da se bomo zopet lahko videli, kar že vsi težko čakamo. Ali tam kaj mislite na svojce? "Bog z vami in najtoplejše pozdravljeni. Posebpn pozdrav' Vsem gospodom,duhovnikom, ki jih poznam, g- Grdini, st. in | mlajšim, g. Potokarju, vsem, vsem, vsem ... in ne pozabi gg. Zormana in Debevca in sploh vse. Tvoj Viktorijan Demšar, dekan." -o- Pismo iz domovine Mr. John Potokar, lastnik Double Eagle Bottling Co. je prejel od svojega brata Jožeta, ki je pri usmiljenih bratih v bolnišnici v Kandiji pri Novem mestu, pismo naslednje zanimive vsebine: "Dragi brat! Danes, to je 7. julija sem z veseljem prejel Tvoje,pismo. Pred par dnevi sem ga prejel od sestre in tudi časopise, Ameriško Domovino, ki so bili tiskani še marca meseca. Sploh nisem pričakoval, da bi še sedaj kaj dobil iz Amerike, ker je bilo rečeno, da ni poštne zveze z Ameriko. Gotovo ste tam radovedni, kako se nam godi. Jaz se ne smem prav nič pritožiti. Ko so prvič prišli Nemci, to je bilo na veliki petek, sem bil na terasi, kjer sem pribijal znamenje Rdečega križa, to je šest belih rjuh skupaj sešitih in 3 metre široko rdeče sukno počez. Tako so lahko videli, da je to bolnišnica. Nemška letala so letela prav zniko. Potem' so se obrnila in letela proti Bršlinu. Tam so neki pobalini začeli streljati nanje, zato so Nemci vrgli nekaj bomb na osnovno šolo, ker so naši mu-nicijo notri vozili, kar ni. bilo pametno. Na veliko nedeljo zjutraj po sv. maši je bilo pa polno vojaštva, tankov in avtov. Ustavil so se ravno pred kuhinjo. Jaz sem imel še note v rokah, zato je menda stopil k meni nek vojak in me vpraša, če znam igrati. Povem mu, da sem organist. Rekel je, da je tudi on organist, šel je z menoj na kor, odprl sem mu harmonij in je res dob'>:o igral. Čez en teden so pa odšli in prišli so Italijani. S temi smo pa že kar domači. K meni večkrat pridejo, da jim kaj posodim, ker po trgovinah ni dobiti, ker so že vse zaloge prodali. Jih je veliko, pa denar imajo. Nečakinji Mici in Pepca dobro tržita, čez 1000 dinarjev na dan. Pa sedaj dinar ne velja več, ker so v veljavi lire. Tista Mima (doberdanček) že precej dobro govori italijansko. Vedno tam pri stojnici stoji ali pa sedi in klepeče; ima precej namazan jeziček. Naznaniti ti moram tudi, da sta šivilja Franca in perica žef-ka obe umrli. Prva še spomlad, druga pa sedaj. Pri nas sta tudi v enem letu umrla dva samostanska brata, Aleš in Bogdan Prispevki za kampanjo "Lausche for Mayor" 23rd Ward Citizens Committee to elect Lausche Mayor, ima zopet lepo število imen prispe-vateljev. Društvo Martha Washington št. 38 SDZ je prispevalo $5.00. Slovenski javnosti imam za sporočiti, da ste Se Mrs. Cecilija Šubelj in Mrs. Frances Okoren zavzele, da ne smejo počivati v tako pomembnem času kakor je kampanja za izvolitev v mesto župana mesta Clevelanda našega nad vse priljubljenega Franceta. Prispevali so sledeči: Marolt Cafe, to je poznani Tone Marolt, ki ima gostilno na 1128 E. 71st St., pri njemu je tako prijazno, da človek kar ne more iz njegovega prostora, postrežba pa je tudi najfinejša; za vse drugo ga pa priporočamo, da ga obiščete pa se boste prepričali, da je vse to res. Frank Mihčič Cafe je prispeval $6.00; tudi pri njemu dobite vse najboljše. Prav zadovoljni boste, ako posetite njegove prostore, kateri so skoro najlepši v naselbini. Po $5.00 so prispevali: Louis Skoda, 1092 E. 71st St., in Jo-heph Zgonc in družina, 1123 E. 71st St., ter Joseph Konestabo, 3480 W. 63rd St. Po $2.00 so prispevali: Mihael Razborsek, 1092 E. 72nd St., Martin Kostanšek, 1124 E. 68th St., E. 68th St. Sewing Club, Anton Pakiž, 1084 E. 71st St., Joseph Kraje, 1054 E. 70th St., Joseph Filipic, 1059 E. 69 St., Frances Tomazin, 1063 E. 69 St., družina Vadnal, 1122 E. 70 St., Theresa Prince, 1017 E. 71 St., Jakob Macerol (Rosedale Dairy), 1083 E. 68th St. Po $1.90 so prispevali: Andy Kovčnik, 1107 E. 71 St., Emil Kirsch, 1117 E. 67 St., Victor Bizjak, John Plut Jr., 1113 E. 67 St., Joseph Franc Jr., 1113 E. 67 St,., Rose Makse, 1096 E. 67 St., Frances Perme, 1075 E. 67 St., Theresa Sega, 14020 Darwin Ave., Charles Petrites, 1111 E. 68 St., John Peterka, 1121 E. 68 St., Frank Gerčar, 1132 E. 71 St., Mary Mahnic, 1136 E. 71 St., Frank Tratnik, 1116 E. 71 St., Božidar Vukusic, 1108 E. 71 St., Frances Vrtovš-niš, 1104 E. 71 St., Mr. Hren, Anton Jereb, 6904 Peck Ave., John Sventek, 6804 St. Clair Ave., Camelia Slabe, 9503 Columbia Ave., Agnes Zagar, 9306 Parmelee Ave., Jennie Skuk, 1135 E. 66 St., Joseph Vidic, 1103 E. 68 St., George Rakar, 1067 E. 69 St., John Zalaznik, 1051 E. 70 St., Frank Kocjan, 1031 E.,70 St., Frank Cebek, 845 E. 146 St., prijatelj Lau-scheta, Anthony Jerina, 1032 E. 70 St., John Gnidica, 1034 E. 70 St., Frank Rant, 6709 St. Clair Ave., Mrs. Haffner, 1025 E. 71 St., Mary Pushnigg, 492 E M105 St., Theresa Krajch, 1133 E. 69 St., John Plut, 1040 E. 70 St., Pauline Brvar, 1017 E. 72 PL, Steve Potočki, Anchor Inn, 72 St. Clair Ave., Joseph Kaporc, 1022 E. 72 St., John Kerch, 1034 E. 72 St., Louis Zagorc, 1042 E. 72 St., Joe Hegler, 1096 E. 72 St., A^idy Spik, 1100 E. 72 St., Pauline Spik, 1100 E. 72 St., Zvonko Mohorcich, Donald Dry Cleaning, Anton Seliskar, Madison, O., John Mramor, 1097 E. 68 St., Frank Slabe, 1086 E. 68 St., Mathew Znidarsic, 1146 E. 72 St., Anna Opeka, 1127 E. 71 St., Anna Butkovic, 1049 E. 71 St., Frances Petrich, 1099 E. 71 St., Anton Luzar, 1035 E. 69 St., Friends of Lausche from E. 68 St., John J. Kobe, 1089 E. 68 St., Frank Pernac, 1043 E. 68 3t., John Kaiser, 1047 E. 68 St., Nick Brdar, 1094 E. 68 St., Milka Pogon, 1053 E. 67 St., Paul Petrovcic, 1035 E. 70 St., Jos. 3adar, 1103 E. 68 St., Mary Gornik, 1163 E. 76 St., Frank •jereb je pa prispeval $1.50. Tu pa tam še vedno prihajajo .rispevki. Prav gotovo se bo ra--ilo še mnogo denarja v tej kampanji, kdor ni še prispeval, ima prav lepo priliko, da to stori. S :em se nekako zaključi-; le kar bo še prispevano, bom priobil. Vi, cenjeni prispevatelji pa, ako ni bilo vaše ime priobčeno, ne :dlašajte, ampak sporočite mi akoj, ker je mogoče, da sem po-notoma izpustil kako ime. Po-cličite po telefonu, EN 4847, pa bomo popravili vse, kar se popravit da. Ponovna hvala vsem, ki ste 'ako dobrodušno prispevali. Zahvaljujem se v imenu odbora našim mamicam, ki so tako mojstrsko izpolnile svojo nalogo; ahko rečemo, da jim ni para. Za odbor: Joseph Okorn, tajnik. Zahvala Spodaj podpisana se želiva iskreno zahvaliti vsem dragim sorodnikom in prijateljem za lepo presenečenje (Surprise party), ko so ga nama priredili dne 6. septembra za najino 29. letnico poroke. Cdla prireditev se je vršila v dvorani Slov. del. doma na Waterloo Rd. Bilo je resnično presenečenje ter sva obstala kakor okamene-la pred tako veliko množico znanih prijateljev. Dolgo je vzelo časa, da sva prišla toliko k sebi, da sva doumela kaj se prav za prav godi. Prvo se želiva zahvaliti Mr. in Mrs. Stupar in družini, ki so taliko delali zja prireditev ter naju tudi spravili tja, češ, da bo poslovilen večer za njih sina Wi1-liama, ki bo šel k vojakom. Dalje hvala Mrs. Pengl, ki mi je bila zopet družica kakor takrat pred 29. leti, ko smo šli pred oltar. Hvala kuharici Mrs. Frances Gorjanc, ki je vse tako okusno in dobro napekla in nakuha-la, da so naši dragi prijatelji imel; najboljšo besedo zla kuharico, katero vsem priporočamo v enakih slučajih. Dalje naj sprejmejo zahvalo točaji, ki so točili kapljico in vsem dekletom, - ki so nosile na mize. ^ zahvalo naj sprejme J°hn * vasic, ki je celo delo P"s , večer. Zahvala gre % vemu orkestru, ki je ^ l si moral plesati, pa tudic JU napol mrtev. Lepe valeJ^f s skočne polke, da smo P|e I « za stavo. ... ffj Naši dragi prijatelj1' Pf Skoro ne najdeva 1*7*1 bi se mogla dovolj izra,Z'JI, čutiva, še sedaj kar v® 1*« moreva, da imava toll' F k teljev, ki ste se zbrali počast. Srčna hvala vS.e^||,r šo požrtvovalnost in 1 ^jJL 2 jateljstva. Ta večer ^ v najinih srcih kot ® I P lepših . v življenju. stotero povrni! No, P® ^Ir1' dva sva vedno Pripr gsilj sodelujeva v enakih s J, 11 Bog vas živi še^^Jp zdravju in zadovoljst^';JM tudi midva še ne tro umreti (vsaj ne,ce Vas pozdravljava ^ .„1. <• Mr. in Mrs. Mary Vfffi: !202 E-T fle REŠEVALINE Pfpo NA MORJU nesrecbf : letala i Nemci so ob vsej A obali od Dunquerq"« A bourgha na vsakih J morje postavili m"oi jr| nih boj — plavajo^ J kamor naj bi se i'eSl sestreljenih letal. ^|1 "Dogajalo se je jH dih letalskih bojih JJ lom, da je mnogo n J talcev potonilo, ^ \J\ letala bila sestrelj^Jj ki je skočil iz P*dal°[je!iJ v "morje, je bil izgU ^j, J ni imel nikamor ie ^ je morda imel se fll čolniček, ki ga- -ie ^>1 morju lahko zelo ^ ./j nad morjem. ReS so Nemci pošiljali P^J ki svoja letala »^ej nad morje iskat h je Toda marsikdaj s® p«! da je taka patrola ^ maka prezrla, da ^ ^(»1 ni že poprej zrni"21 ■ M du umrl. Zato so 1 ^fi li take boje, ki s°.jj?J ojačenega je^la' H>fjj metre dolge in ^'^li .1 roke. Z vrha Pa * sj| 190 m visok st°a,,teitfI na sredi vdelano ^ J napravo za' oddaJ nih signalov. Vsa norumeno lakira11*^! strani boje je //I naslikan rdeč k1'1 ' je/ff to r ■> je napis, da Je M ja za padle let*lc* t^l Boj> je tudi z J® prostorna. V nJ1 ^ jirl štora, da lahko ve gtfl dni v njej Preb.1}°'0 lje so na razpol^^| po postlane in P t?-A . • , • PO>er M Jp mi rjuhami. x i' m omaricah več Pe da se letalci leče j o. Živeža ^ije^A za več dni P^jj ^3| leg vsega Je v j fc»ft'J^ zabavo tudi nek'J pa .za bolne pištola, s kater« ^ » oddaja svetlobne J moč. . iet/'J Jj Tudi anglešl« jji), j , j TTra11 o'. " hajajo nad r te boje, jih P» » ^ 1 ju jejo, saj b. t. kdaj utegnila življenje.___^-^M "Charity".^ Te vrste b vil leta 1739 v ^ ^ francoski m°r"e gv"^ ko je zapustil v* " . ke neki dfebr<><*£.. V' s pripombo, da ., J, denarjem usta.eviH ]'J zavod, kjer bi 1 tf' li brezplačno jjn | moč. To je ju ^ te vrste na sve<* lastuje in «Pra Da se ne pozabi. fg ^ AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 6, mi "T'!] SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirniku K. May« DRUŠTVENIH PRIREDITEV Gornja slkM je bila posneta, ko so se ne mške •tolpe valile v rusko mesto Kijev, ki je glavno mesto Ukrajine. Za to mesto so se vršili ljuti in krvavi boji več dni. Slika je bila poslana iz Nemčije. Novakov je na Češkem največ Nekatera imena so močno razširjena. Tako je Novak na Češkem skoro najbolj pogost priimek. Že pred 25 leti so si tisti, ki se pišejo Novak, na Češkem ustanovili posebno društvo Novakov, katero je zdaj obhajali svojo 25 letnico. Pri tej priliki so dognal, >da je 5,000 deklet, ki so se pisale Novak, vzelo v zakon tudi Novake. Podoben klub imajo tudi v Združenih državah severne Amerike vsi tisti, ki se pišejo Smith. To ime je tu najbolj razširjeno. Njihov klub ima nič manj kakor en milijon članov. — Zanimiva bi bila ugotovitev, kateri priimek je med Slovenci najbolj pogost. Ali morda tudi Novak? If~f Ni nadlegoval banke Uradnik nekega bančnega zavoda je poklical po telefonu g. Elkensteina ter mu povedal, da je g. Elkenstein dvignil na svoj čekovni račun 200 dolarjev več kot je znašala njegova vloga. G. ElkenStein pa ne bodi ga len in vpraša bančnega uradnika, koliko njegovega denarja je bilo na banki pred enim, letom. Uradnik mu pove, da je imel vloženih $2,000.00. Tedaj pa reče g. Elkenstein zmagoslavno: No, ali sem vas jaz tedaj kaj klical zato? ... -o- Najvišja in najnižja točka na ameriški celini je v Californiji in sicer komaj par milj druga od druge. Najvišji je gora Mt. Whitney, ki je skoro tri milje visoka in najnižja pa je Bad Water v Death Valley, ki je 276.6 čevlja pod morsko gladino. * * * Največja država na svetu je Sovjetska Rusija, ki meri 8,-144,228 kvadratnih milj. Bobra služba Sprejme se v službo žensko, ki bi kuhala in upravljala beer parlor. Pokličite IVanhoe 7449-W, ali se zglasite na 783 E. 222. St. ______________(x) Gostilna naprodaj Proda se dobro idoča gostilna z licenco D-5. Nahaja se v j ako dobri okolici. Naslov se izve v uradu tega lista. (235) Zelo lepa prilika Naprodaj je lepo posestvo na vogalu 222. ceste in Nicholas Ave. v Euclidu. V poslopju se nahaja gostilna z licenco, briv-nica in biljardnica, dvoje stanovanj z 8 sobami. Se proda vse skupaj s polno opremo, ali pa se. da v najem z dobro garancijo. Podjetja nosijo $200 na teden, torej je zelo lepa prilika za podjetnega človeka. Sedanji lastnik ne more vsega sam obratovati, zato bi rad prodal. Oglasite se na 783 E. 222. St., Euclid, O. (x) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 Če trpite! Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. Dr. Paul Welsh HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 42.1 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. KOLEDAR 1941 OKT. 1941 We ffS) S.] rsire f 7 1 18 2j fTj il i 112] [13 M 1 16] 17| 18 119120 21 22 23 24|25 1261127 28 29 30i 311[ Gornje, slika j e bila posneta, ko so zv.v.^ žniške čete uničile velikanske premogovnike na otoku Spitsbergen. Silna razstrelba je vrgla vojakanadla. Premogovnike so zavezniki razstrelili zato, da bi jih ne, dobil v roke Hitler, Smejal se je. "Da bi se bil oče zmotil v osebi svojega sina —?" "Zakaj pa ne? Denimo, da sta si dva človeka podobna, zelo podobna —. Tak slučaj ni nemogoč." Prisluhnil je in se jezno zadri: "Pojdite k vragu s svojim drezanjem, zbadanjem in po-praševanjem! Na nekaj merite —. Udarili bi me radi.—. Čemu se obotavljate —? Na dan z besedo !" "Udaril bi vas rad —? Kaj še! Pomilujem vas, smilite se mi! Pravite, da se vam je ustrelil sin. Potolažil bi vas rad —. In najbolje bi vas potolažil, če bi vam dokazal, da se po nepotrebnem žalostite, ker se ni ustrelil vaš sin, ampak nekdo drug, vaš sin pa da je še živ." "Pustite me pri miru s svojim roganjem!" se je jezil. "Kar razumeti ne morem, kako vam prihajajo take neumnosti na misel!" "Kako —? Koj vam povem! Koliko prstov ima človek na nogah?" "Pet seve!" je zagodrnjal. "Menda niste pri pameti, da vprašujete za takimi budalost-mi!" Ni vedel za Hunterjevo posebnost —. Moj je bil —. Ni mi nrogel uiti —. Hladno sem dejal : "Moja vprašanja niso tako čisto budalasta, kakor mislite! Ali veste, koliko prstov ima Small Hunter na nogah?" "Koliko —? Pet, kakor vsak človek." "Ne! Šest na vsaki nogi jih ima, oziroma jih je imel." Osupel je buljil v mene. "Kaj — ? Šest — ?" Kar besedo mu je vzelo. Zadeva je bila za n:jega seveda silno važna. "Da, šest! In ker je bil vašemu sinu tako zelo podoben in ker ste gledali na obraz ne pa tudi na noge, ste se čisto po ne-potrebnem«žalostili nad smrtjo svojega sina. Tisti, ki se je ustrelil, ni bil vaš sin! Ali si ga niste natančno ogledali, ko ste ga pokopavali?" Zaklel je. "Da! Čudno!" sem pravil. "In še bolj čudno je, da sami niste ničesar vedeli o tisti posebnosti. Ayarom na primer je bila ta redka obilica prstov dobro znana. Rajnkega so namreč imenovali 'Abu itnaš sabi,' Očeta dvanajstih prstov." Čudenje, osuplost, jeza, strah — vse to se je zrcalilo na njegovem obrazu. Pa premagal se je, molčal in -samo odkimaval. "In ne samo, da ste se zmotili v osebi rajnkega," sem nadaljeval, "tudi glede njeglove smrti ste se zmotili. Dognali smo namreč, da se nikakor ni sam ustrelil. Izkopali smo truplo in ga preiskali. Krogla je prodrla skozi srce in ubrala pot na desno navzdol ter obtičala ob zadnjem spodnjem desnem rebru, ob vretencu, na katerem je' rebro pri-raščeno. Tak strel pa je mogoč samo z levico. Z levico pa rajnki ni mogel streljati, ker jo je imel ranjeno, kakor ste sami povedali. Ponavljam, sam se ni mogel' ustreliti." "Kdo pa bi ga bil?" "Hm —! Še vprašate —? Kdo drug ko tisti, ki je bil v trenutku smrti pri njem." Nehote mu je ušlo. » "Tisti sem bil vendar jaz —!" "Vi ste bili —? Res nihče drug—? Čujte, master Melton kar ste sedajle povedali, je zelo nevarno za vas!" "Neumnost! Mar res mislite, da sem ustrelil sina, lastnega |ina —?" (Dalje prihodnjič) OKTOBER 11.—Društvo Lipa št. 129 SNPJ priredi plesno veselico v SND. 11.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ proslavlja 20 letnico obstanka z banketom v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—St. Vitus Cadets, št. 25 SŽZ imajo ples v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 11.—Gospodinjski klub na Jutrovem priredi plesno veselico v SDD na Prince Ave. 12.—Podružnica št. 49 SŽZ priredi banket s kratkim programom v dvorani sv. Kristine ob priliki proslave 10 obletnice. 12.—Društvo Slovan št. 3 SDZ proslava 30 letnice v SND. 18.—Društvo Slovenske So-kolice št, 442 SNPJ priredi veselico v SND. 18. — Društvo Cleveland-ski Slovenci, št. 14 SDZ priredi plesno veselico v Twilight dvorani. 19.—Podružnica št. 47 SŽZ obhaja 10 letnico obstanka v SND na 80. cesti. 19.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete obhaja 25 j letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Podružnica št. 8^SMZ priredi "Halloween" ples v Slo-( venskem društvenem domu na Recher Ave. 25.—Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ praznuje 20 j letnico obstoja s plesno veselico v Twilight Ballroom. 25 —- Podružnica Slovenske moške zveze št. 3 zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v SDD na Waterloo Rd. 25.—Društvo Danica, št. 11 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave. 26.—Dramsko društvo Ivan Cankar ima predstavo v SND. 26. — Pevski zbor društva Zvon priredi svoj redni jesenski kqncert v SND na 80. cesti. 31.—Društvo Carniola Tent 1288 T. M. ima Halloween ples v SND. NOVEMBER 1.—Društvo St. Clair Grove št. 98 W. C. plesna veselica v SND. 2. Osma letna jesenska prireditev z večerjo in programom, društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida v šolski dvorani. 2.—Sedemletnica Kanarčkov z igrico in koncertom v SDD na Prince Ave. 8..—Dekliška Marijina družba fare sv. Vida priredi plesno veselico v Twilight Ballroom, 6025 St. Clair Ave. 8. — Plesna veselica društva Kras št. 8 SDZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—Carniola Hive 493 T. M. plesna veselica v SND. 9.—Pevski zbor Abraševič koncert in predstava v SND. j 15.—SND Maple Heights, O. priredi ples in prosto zabavo. 15.—Društvo Clairwoods št. ,40 SDZ ples v SND. 15.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ obhaja 30 letnico obstoja v Slovenskem društvenem Idomu na Recher Ave. | 16.—Mladinski pevski zbor ! črički priredi koncert v SND na 80. cesti. 8. — Veselica Lake Shore Post, št. 273 American Legion v Knausovi dvorani. 19.—Častna straža SDZ prireja "Harvest Roundup" v S. N. Domu na St. Clair Ave. John Pecon in njegova godba. 22.—Društvo Danica, št. 34 SDZ priredi veselico v SDD na Prince Ave. 22.—Društvo sv. Ane št. 4 S. N. D. plc-sna veselica v SND. 23.—Podružnica št. 41 SŽZ priredi igro in ples v SDD na Waterloo Rd. 23.—Dramsko društvo Ivan Cankar predstava v SND. 29.—Društvo Ložka Dolina priredi veliko plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 30.—Mladinski pevski zbor Slavčki koncert v SND. DECEMBER 14.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 20.'—Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ prireditev v avditoriju SND. 21. — Božičnica mladinskega pevskega zbora Škrjančki v , Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 21.—Božičnica Slov. mladinske šole v avditoriju SND. 31.—Slovenski narodni dom na St. Clair Ave. priredi Silvestrov večer v SND. j 31.—SND v Maple Heights, O. praznovanje novega leta v narodnem domu. Nekaj o kaučuku V današnji dobi je uporaba kavčuka zelo velika. 100 let je odkar so iznašli način vulkani-zacije kavčuka. Je rastlinskega izvora. Mnoge rastline, ki rastejo divje v tropičnih krajih, izločajo mlečne sokove. Ti vsebujejo v sebi snovi, ki se odlikujejo s tem, da so nepremoč-1J i ve in raztegljive. K tem snovem prištevamo, kavčuk, guta-perčo, balato, miro in gumigut. Kavčuk. Imamo več vrst kavčuka, imena imajo po delih sveta, odkoder jih dobivamo: ameriški, afriški, azijski. Kavčuk ali prožna smola je posušen in strjen mlečni sok raznih v tropičnih krajih rastočih dreves. Nabiralci kavčuka napravijo v skorje teh dreves male zareze, tako da ne ranijo lesa in obesijo pod vreze male posodice v katere se sceja kavčuk. Ko se te posodice napolnijo, jih izpraznijo v večje. Surovi kavčuk se s pomočjo toplote in dima, ali primesi golovega soka strdi in v obliki kolačev, kvadrov ali krogel razprodaja. Surovi kavčuk je zmes raznih tvarin, temne barve, čist, bel in prozoren brez vonja in okusa ter zelo prožen ; v mrazu postane trd, v toploti pa mehek in mazav. V vodi in alkoholu se ne topi, pač pa v žveplovodiku, klorofomu, bencinu, etru in terpentinovem olju. V tovarni se posušeni in strjeni kavčuk v vodi razmeh-čea in mei} valji, ki so zato pripravljeni, zdrobi. Medtem ves čas priteka voda, ki izpira tuje primesi. Nato se zgnete v homogeno snov in spreša v kose, ki jih razrežejo stroji ob pritoku vode v plasti, ki se potem zopet gnetejo z različnimi primesmi. Če primešamo kavčuku 10 do 15% žvepla, dobimo vulka-niziran kavčuk. Je sive barve in ostane pri vsaki temperaturi enako elastičen. V kloroformu in terpentinovem olju se ne topi. Če dodajo kavčuku 50% žvepla in poleg še nekaj drugih primesi, dobijo črno in trdo snov, ki je podobna rožeriini, imenuje se abonit ali roženi kavčuk. Izdelujejo iz njega lepo-tične predmete. Tudi radirke izdelujejo iz kavčuka. Tem primešajo 10% žvepla, mnogo trde krede, barita, cinkovega oksida in steklenih drobcev. To testo segrevajo do 150 stopinj C. Ohlajeno se da rezati v primerne kose — radirke. Iz vul-kaniziranega kavčuka delajo tovarne še mnogo drugega različnega blaga (zamaški, čevlji, igrače itd.) Gutaperča se cedi kot mlečni sok iz drevesa Palaqu-ium na Malajskih otokih. Rabi se v enake namene kot kavčuk. Mira se rabi kot zdravilo in kadilo. Gumigut da z vodo pomešan lepo rumeno barvo. Balato uporabljajo v nadomestilo za gutaperčo. Dobiva se iz mlečnega soka dreves, ki rastejo na Guyani. Venezueli, Jamaiki in Trinidadu. Barve je rdečkaste ali rjave. Uporablja se za podplate, jermene, stroje itd. _n_ MALI OGLASI PRI NAS DOBITE v pondeljek in torek sveže jetrne in krvave klobase in domače kislo zelje. Se priporočam ANTON O GRIN C 6414 St. Clair Ave. Lepa prilika Naprodaj je hiša za 2 družini, 6 sob spodaj, 5 zgorej, 3 garaže, lot 40x150. Na Addison Rd., med Bonna in St. Clair Ave. Cena znižana na $5,000. Za podrobnosti vprašajte C. G. O'Bell, 1266 E. 71. St., tel. HE-8726. (233) Stanovanje iščeta Novoporočenca iščeta stanovanje 3 ali . 4 sobe. Kdor ima kaj pripravnega, naj pusti naslov v uradu tega lista. (233) ^ vesel;t p , 'sinovo °tovo ste shra" Kadbi nm° v svo;>e že" 5o, ! Vldel njegovo zapu-Sa 6r ste zvezani in ne Epa ia/ Seči v svoje žepe, te?" 2 mesto vas. Saj do- ^ kari" aj kal/ WT jeza J'e donelo 1 %ani obenem Pa 'izdeL ln škodoželjnost. Ci 86 Je tako. SttiU Se k njemu in Vs Pe ter natančno K Z °bleko- Nobena ni ušla. fcba * imel v žepih, pa Ni. v 50V0' kakor smo Mar b; prav nič nisem sva ]ast' ^egnila biti Hun- ^.Je režal. Sta'' vlečete obraz Oube. dragi sir-? f VldeIi v zrcalu, %Vek' Ste najduhovi-,>biu SVetu • In jaz b £PHČan' da gte G]ejte, kako S - J, zm°ti o .svojem 'el „ • ' ? tit raz°Čaranje za-S:^ Poceni mu N'bi/1^ razočaran. ! Sa n rjeve pa^'e- %. 'lem razočaranje * * vs*0c malomarno: ' ai' ste podedovali!'1 N režal. ^WajU! Tunizij" ^iT tak revež-! In Ni ^ kaj prihrani ^ I/ ■ pa si bi h» Veildari» da ,%vai ?ega A*nerikan-NCi) po Orientu, Hj., ?e bil zelo bo- ^ je. »s 7*nča , Tr , ftl ij kanca?" i c je ei*ja-" zalegel. Kar IS' Kaj • Small Hun-iNeri!^ vi'° tistem Jf mlad ^ Pot lno b°eat člo-£>o >Va* je za zaba-v Orient." ' je spet hlast- 'Scu1- Potoval sam, I t)ri£lme1' kije bil RS an n' družaben' k v rGS zanimiv ^otim- mu je I SilVas C * Pl'av tako go-{ ; »ig»ega Sebe ne d7Can sem bil, r,cl Amerikanca, v ^ Jona- ^Si dlptU) pa"ves V J°natan »oboi da i* sprem- 'mi octni ustre- SL, i KNio l, 1 Je> ^ ni- vež slu*ajno v Tu- % . mu Utegnilo biti M k jv! ^cw V51' "S Pojasniti," K^C10 k yriscJ && »a A, in M Da . P,ril>aia ne-Je8a sina." AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 6, 1941 Kačarica si ni Vedela odgovora. V negotovosti je tipala okoli sebe. Morda so jo kam odpeljali? Morda sploh ni bila v Zagrebu? Prišla je do dolgega drevoreda. Opotekala se je. Sedla je na prvo klop, ki jo je zagledala. Zeblo jo je. Zavila se je s svojo temno ruto, toda nič ni pomagalo. Šklepetala je z zobmi. Da mora prav njo tako tepsti usoda! Moža je izgubila in zdaj še ne ve, kje je hči. Če so ji kaj naredili? In kam naj zdaj gre čez noč. Tu na klopi ne more ostati, saj bi zmrznila. Plinske svetilke so osvetljevale drevored in metale po tleh umazane sence. Čedalje manj ljudi je bilo na ulici in še tisti, ki so prihajali in odhajali, so tako hiteli, ker jih je zeblo. Potem je zagledala stražnika, ki se ji je počasnih korakov bližal. Obrisala si je oči. Stražnik je zavil k njej in jo vprašal, kaj počenja v tem mrazu rta klopi. "Saj ne vem, kam naj grem," mu je potožila. In potem mu je v kratkih besedah povedala svojo zgodbo. Med jokom in solzami, da jo je komaj razumel. "Le pojdite z mano, mati," ji je rekel. "Pjokazal vam bom, kje boste lahko poceni prenočevali, jutri bomo pa vse naprej uredili, da bo prav." "Prijel jo je pod roko in jo privedel do prve gostilne. Tam so ji dali sobo. Prosila je, naj ji prinesejo-kaj za večerjo. Irt dali so ji neko jed, ki je še ni-' koli ni pokusila. Ni ji šla v tek, tako da je skoraj vse pustila. Nato je še prosila za skodelico kave. Dobila jo je in popila, da se je malo ogrela. Nato je legla. Prvič v življenju v tuji hiši, daleč od doma. Čeprav je bila utrujena, ni mogla zaspati. Čudne misli so ji blodile po glavi in ni se jih mogla ubraniti. Skrb ji je sti-j skala srce. Vzdihovala in ihte-1 la je ter močila blazino s solza-j mi. Šele čez dolgo, dolgo ji je usmiljeni spanec zatisnil oči. Zbudila se je, ko je bil že svetel dan. Vstala je, toda čutila je, da je še prav tako izmučena, kakor je bila prej. Toda nekoliko se je le potolažila. Ko je plačala, je odšla. Policijo je kmalu našla, čeprav je bilo precej daleč do nje. S plašnimi koraki je šla v pisarno. Tam je povedala, kaj se ji je primerilo. Rotila je uradnika, ki je z njo govoril, naj ji poiščejo hčer, naj odkrije, kaj je šla, kam se je z njo zgodilo. S seboj je imela vsa pisma, ki jih je Marija pisala čez Zagreb. Gospod, ki mu je to pripovedovala, je zamišljen hodil po sobi in se držal za brado. Ko je vse povedala, je obstal in ji rekel: "Ali boste ostali v Zagrebu? Odkimala je. , "Ne, še danes bi se rada vrnila domov." "Nič hudega," ji je dejal u-radnik. "Samo naslov pustite tu, pa vas bomo takoj obvestili ko bomo vse zvedeli. Brez skrbi bodite. Če je v Zagrebu, jo bomo že našli. Pravite, da gospoda, pri katerem naj bi služila, sploh ni tu? Poizvedeli bomo kje se nahaja, pa bomo njega vprašali. On mora že vedeti, kje se vaša hči mudi, saj so morala priti vaša pisma na njegov naslov in^šele potem v njene roke. Le nič ne skrbite. Čakajte, takoj bomo pogledali, kam je odpotoval, saj imamo pri nas vse zapisano." Rekel ji je, naj malo sede in odšel je iz sobe. Čez pet minut se je vrnil in zmagoslavno rekel: "Ga že imamo! — Pred štirinajstimi dnevi je odpotoval. Napisal je, da pojde v Krško. Še danes bomo vprašali tja in naročili orožnikom, da ga bodo zaslišali. Čez tri dni lahko pričakujete da se bo vse pojasnilo." * Ivan Lončar. Andrejev prijatelj, ki je posredoval pošto med Marijo in njim, se je res mudil v Krškem pri svojih sorodnikih. Prvotno je mislil ostati tam samo nekaj dni, potem pa je svoj dopust podaljšal. Tisti večer, ko se je Kačarica oglasila na policiji in prosila pomoči, je sedel z nekaterimi prijatelji v gostilni. V veseli družbi je bil in tudi sam je bil razigran. Njegov dopust je že potekal in hotel je prebiti še poslednje dni, ki smo mu ostati, v veselju in zabavi. Tedaj pa so se iznenada odprla gostilniška vrata in na prag je stopil orožnik in pogledal po sobi. "Ali je tu gospod Ivan Lončar?"' je uradno vprašal. Ivan se je zdrznil in ga pogledal. "Da, jaz sem to," je dejal v zadregi. "Malo pojdite sem. Nekaj bi vas rad vprašal," mu je dejal orožnik. Njegovi znanci so se spogledali in Lončarju je bilo kar nerodno. Zardel je in stopil za orožnikom. "Najbolje je, če greva v mojo pisarno," je dejal orožnik. "Nekaj vas moram vprašati. Iz Zagreba je prišlo .. ." Lončar se je zamislil. "Iz Zagreba?" In kar nehote se mu je vsilila misel, da mora biti to kaj v zvezi z Andrejem in Marijo. Medtem sta že prišla do oro-žniške postaje. "Saj sam ne razumem, kaj naj ta reč bo," mu je rekel orožnik, kakor bi se hotel opravičevati, da ga je motil v družbi. "Poglejte, tole je," je dejal in mu pokazal pismo, v katerem je bilo napisano, da je prišla v Zagreb neka Kačarjeva in iskala tam svojo hčer, ki naj bi baje služila pri Ivanu Lončarju, pa je uradno ugotovljeno, da je tam nikoli ni bilo. In v uradnem sporočilu je bilo dalje zaprošeno, naj orožništvo zasliši Ivana Lončarja, ki se mudi v Krškem, ali kaj ve o Mariji Ka-čarjevi. Lončar je sedel in si prižgal cigareto. Potem je začel pripovedovati, kaj je na stvari. Povedal je, orožniku, kako ga je Andrej prosil naj mu pomaga v stiski, in kako je Marija, ki je zdaj komaj dobro uro od doma, pisarila na dom preko Zagreba in prejemala po isti poti tudi pisma od doma. "Ali se lahko zanesem, da to drži?" je dejal orožnik. "Seveda," je odvrnil Lončar in mu potem dal naslov, na katerega je moral iz Zagreba pošiljati pošto. "Nekoliko nerodna je ta zadeva za dekle," je dejal orožnik in se nasmehnil," pa tudi za fanta. Uboga mati je lovila svojo hčer po Zagrebu, ko se ji niti ni sanjalo, kako blizu je v resnici. "Seveda je nerodno," je potrdil Lončar, "zlasti zaradi tega, ker je njen fant pri vojakih, kolikor vem, je njegov oče zelo nasprotoval ženitvi med obema, njen pa tudi. Kako se bosta zdaj spogledala, ko bosta zvedela resnico?" "Njen oče je umrl;" je povedal orožnik. "Zdelo se mi je, da mi je ime. Kačar znano in da sem pred kratkim bral o njem. Prejle sem odkril, da je posestnik Kačar iz Zabukovja na Sveti večer zmrznil. Najbrž je potem njegova žena svoji hčeri pisala v Zagreb, naj se vrne, pa ni dobila od nje nikakšnega odgovora, ker vi pač niste bili v Zagrebu in je materino pismo obležalo v vašem stanovanju. "Da, prav verjetno je, da je bilo tako. To je seveda še dosti huje. Toda končni položaj bo morda le malo izboljšalo. Prej sta bila oba očeta proti poroki, zdaj ostane samo še eden . . ." Lončar in orožnik sta še nekaj časa govorila, nato je orožnik napravil zapisnik. Zapisnik je še tisti večer odšel v Zagreb. Lončar pa se je vrnil v gostilno k svoji družbi. Prijatelji so ga izpraševali, kaj je bilo, on' pa je molčal. "Nič posebnega, —" samo to je rekel. Kačarica se je res še tisti dan odpeljala domov. Kako se je vlekla vožnja, preden je prišla do Ljubljane, in kako še potem, preden je prišla do doma. Ko je stopila skozi hišna vrata in sedla za ognjišče, je zaih-tela. Hlapec je prišel iz hleva in jo tam zagledal. Obstal je na pragu in jo vprašal: "Kje je pa Marija?" Kačarica ga je nemo pogledala. Skomignila je z rameni in potem s težavo izdavila iz sebe: "Ne vem . . ." "Kako? Ne veste?" Odkimala je. Potem se je zagledala predse. "Pravijo, da bodo zvedeli in mi sporočil . . ." "Ali ni tam, odkoder vam je pisala?" se je začudil hlapec. "Ne, ni je, ni je. Nekje drugje mora biti." "Kako je to mogoče?" "Čez dva dni bom zvedela," je rekla Kačarica. Ni imela toliko moči, da bi mu bila vse povedala, kar so ji v Zagrebu rekli. Sicer pa tako ni dosti vedela. Kaj naj bi bila govorila? Rekla mu je samo, naj pred ljudmi molči, dokler ne pride obvestilo iz Zagreba. Miha ji je obljubil in je svojo obljubo tudi držal. Več ljudi ga je vprašalo, kje je Marija, toda vsem je odgovoril, da bo prav kmalu prišla in da je v Zagrebu. Kačarica sama se ni prikazala iz hiše. Zato tudi nje ni mogel nihče vprašati po hčeri. *• * * Potekla sta dva dneva, polna tesnobe in nestrpnega pričakovanja, pa tudi skrbi in obupa. Kačarica se je.potikala po hiši kakor senca. Nikjer ni imela obstanka. Skoraj nič ni jedla. In na vsakem koraku jo je obhajala slabost. Miha jo je v Siwnski dvojčici poročeni. Slika nam kaže Daisy Hilton, stara 33 let, ki se drži pod roko svojega soproga 25 letnega Harold E&tep-a. Tudi druga dvojčica je poročena z James W. Moore. Slika je bila posneta ob primi poroke v Buffalo. Preizkušena zdravila proti glavobolu MANDEL DRUG STORE 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50< Mandel's Headache Tabs SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo tudi po pošti NEW FURNACES FOR COAL, GAS, OIL, HOT WATER OR STEAM Resetting .......................................$12.00 Cleaning .......................................$ 4.00 EASY MONTHLY PAYMENTS Mason Heating Co. 1193 ADDISON RD. ENDICOTT 0487 Gornja slika nam kaže novo stirivwtorno letalo — bombnik, kakor sne je sedaj do-' bila angleška armada. Te vrste težki bombniki so Handley Page Helifax izdelka. Bomb, nik meri čez krila 99 čevljev, dolg je 70 čevljev in visok pa 22 čevljev. Tovariši v Iranu. — Slika nam kaže dva, ruška in dva angleška vojaka na pohodu po ulici v mestu Mehabad v Iranu. Ruska voja ka sta prvi in tretji od leve na sliki. Še pred nekaj meseci bi bilo kaj takega nemogoče in bi se ne sprehajali tako v prijateljskem pogovoru. gospodinjstvu nadomestil, kolikor jo je mogel, toda na kuho se ni dosti razumel, in zato je bil tudi on več lačen kakor sit. Šele tretji dan je prišlo odrešenje. Proti večeru je prinesel pismonoša ekspresno pismo, ki je prihajalo iz Zagreba. Kačarica je plašno segla po njem in podpisla potrdilo. Potem je odšla v svojo izbo, zaprla vrata za seboj in z drhtečo roko raztrgala zavitek. Pri srcu jo je bodlo, pred očmi se ji je temnilo. Bala se je, da bo brala v pismu, da je njena hči izginila, da je ne bo nikoli več, da je mrtva. Toda ne. V pismu je bilo samo nekaj vrstic. Poli- cija ji je sporočala, da njena hči v Podvrhu, 35., pri Angeli PetflCfJ cer že tri mesece. V sploh ni nahajala. Ce .. čar jeva še kakšno P°r° sporoči, da ji ga Poš!5 "Pri Angeli 'J rekla Kačarica sama ^ "V Podvrhu? Saj Je.y pred nosom, ona Pa,j0 j la v Zagrebu. Zakaj J ^ to storila? Kaj je ® j, jo je gnala tako dal*^ tem se ji je začelo P ^ likati. Ta Angela W f botra Podbregarjeveg (Dalje prihodi JK ^ o.2. ŽENINI IN NEVESTA Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. P"' dite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina J 6117 St. Clair Ave. tit*** AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti vsaki slovenski hiši MIRKO BRODNIK: Ljubezen ne umre —--— . um Gornja slika nam precej nazorno kaže zaM ,/f | lerjevo "blitzanje" v Rusiji ustavilo. Kadar vrste topovi, tudi Hitlerju in njegovim tolpam * pat da ne morejo naprej. WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik j>o zmerni ceni. Odprto ob nedeljah V