Dolenjske Novice izliHjnjo vsak Éctrlelť; ako : : je ta dan praznik, (iaii [loproj. : : ('ena jim je za ueio loto (od aprilu lio aprila) H K, na poi leta I'.'iO IÍ. Karoi-nina za Nt'iiu'Mjo, HoKno in (îrufre pvrojiske države ziiíiía IVûU K, za Atneriico 4-50 K, 1/ist ill «slasi se plučiijojo najn'dJ. Vse iiaro^iiino in oziiiuiila s]irejeitiu tiskarna J, Krajec nasi. Korenine od pirnice izborno krmilo. Na njiviih iiiiiimo ob&ziian, silno iiailležen in limi iiltivi;! v lustliiii, ki so iiiictiiijo piniicii ii!i tudi ])iriku, oi'tiica, gi-aiia, vava, slii'iicia, bored, železna trava itd. Pirniea sicer rasic tudi na travnikili, kjtif ni ]ilevelna rastlina, tenivec daje zelo dobro seno; na vlažnih travnikili je |)ii'niea skoiiij najboljša trava, ker vlaga nc ninori talto hitro njenih korenin. Na njivah je pa iiîiiiîca nelo nadležen in škodljiv iilevel, ki se razraSča v zemlji in pošilja prítlike na vso strani. Te pritlike so njene belkaste korenine, ki vsako pomlad nanovo poganjajo iti ijoěasi vse površje prcprežejo. S piniieo je na njivah veliko trnda, jiredeii se vsa nnifi. Kjer poljščina hitro poganja, ni pirnica tako škodljiva, ker jo senca duši; ona namreč zahteva dovolj svetlobe in zraka. Med okopaviiiami in iižoloin je zatorej največ pirniee, kei' je |)ovišje izpfva golo in poljščina poěasi rase. i*irnica izsesava zemljo tako silno, kakor nobena druga zel; zlasti vzame iz zeniije veliko dušičnatih hranilnih snovi. Vrhu vsega tega je jako trdoživa; niti suša, niti mot!a ji ne škodujeta, če ima le dovolj svetlobe in zraka. Tirnica cvete nie.seca junija in julija. Najbolj jo nadležna na jieSťcíii zemlji, ker se tamkaj najlaže i'azrašča. Vsak razumen kmetovalec bo iiii'nîco z vso silo zatiral, in siccr v prvi vrsli ob spomladanskem oranju in temn sledečemu brananjn, ker taki'at nabere cele kupe pirniÈnih kojenin, ki se jih mora skrbno nničiti; iiosamezni deli koi'enin se namreč ob deževnem vremenu ožive, poganjajo stebla, narede nove i'aslline s scmenoni, ki preliaja zopet na njivo. Tirnico moramo torej z vso silo za-tii'ati, a pri tem imamo lehko dvojen dobiček. Njive očistimo močno škodljivega plevela in zbrane korenine so pa izborno krmilo in jih torej ni zamet a vati. 0(1 prsti iz|)rane koj'enine piniicc so sveže, kakor tudi posušene, najmanj tako dobro krmilo kakor otiobi, kajti itiiajo v sebi veliko škroba, raznih rastlinskih sluzov ter tolščobe in zinitno nniožino prebavljivih snovi, ji-or en i n e o d p i r n i ce j e t o r e j šteti n ara v n ost med močna krmila. Pii'nične korenine so kot krmilo veliko več vi'edne, kakor n. pr. sedaj veliko predragi posušeni zi'ezki sladkoi'ne pese in tudi celo kot siiov sladkoi\ ki nima v sebi nič beljakovin in je v zdravstvenem ozii'u za živali omejene vrednosti, TiitiiČne korenine prav posebno pii-jřvjo konjem, ki jili morejo napol posušenili iti dobi-o zi'ezanib dobiti na dan 5 do 6 kg. So pa ravnotako dobro kitnilo za vse druge domače živali. Ob času draginje in pomanjkanja nn)ke se je delala iz pirničnih korenin krušna moka /,a človeško prehrano; iz te se je d(ilal kruh in'ijetnega duha in okusa, GVikgsnliih pirničnih korenin dá 4 74 kg bele, 1 kg črne moke in 1 kg oti'obov. Na Francosketii labijo i)irnične korenine kot knnilo za konje že odnekdaj in tudi takrat, Če je dovťdj diugiii krmil. Skupaj zbrane pirnične korenine jo v Čisti vodi dobro îzprali in jih je potem na slamoreznici kolikor mogoče naki'atko zrezati. Tako očiščene in zrezane korenine je na solncn, v kiušnih iiečeli ali s kako drugo sušilno napravo vsaj toliko posušili, da se dajo brez nevarnosti i)n:d pleanobo in f^nilobo hianjti. Za porabo majhnih množin doma, ki se kmalu pokrmijo, zadostuje rezaiiieo oil pirničnih koreniti kolikoi' se da na solncu j)osiišiti in jo potem hraniti na zračnem in suhem pi'ostoru. Tovsodi pri nas so njive s p i )■ n i eo s i 1 JI o z a 1 e v e 1 j e n e. V korist vsakega kmetovalca je, če vse i zoran C in skupaj zbrane piriiične korenine odstrani; pri sedanjem silne m p o m a n j k a n j u in dragi ti j i krmil naj j i h pa ne zavrže, temveč jih kot krmilo d o m a pora h i. Kjer pa nočejo pirničnih korenin doma porabljati, tamkaj naj županstva, knielijske podružnice, .šolska vori izvršitvi nai'očil prednost. Naročila na ot.robe, ki so do sedaj dosla, so se izvršila in se županstva opozarjajo, naj priglasé nova, da se jib zopet ponovno postreže. V prvi vrsti se hode oziralo sedaj na županstva ozir. aproviza-cijske odbore, ki do danes niso nič ali pa zelo malo otrobi prejeli. Priporočamo, da naj se naročila v kolikor mogoče omejujejo na „krmilno tiioko", ker je pšeničnih otrobi bolj malo na razpolago. Isti se bodo nakazovali v prvi vrsti za mlado živino. Mnogo upravičencev za „dolžnostne otrobe" se še ni priglasilo. Opozarjajo se, naj množino teh otrobi, do katerili so upravičeni, takoj zahtevajo. Goaiiodarska Zveza, Ljubtjana, Belokranjski - vestnik. - Iz Suhora se poroča: Dne 27, marca t. 1. sta Šle posestnice i\Iarija Žlogar in tijena IG letna hči Terezija iz Bušinje vasi h. št. Ô v gozd kostanje sekat, da bi se les prodal za vojno. Proti večeru sta podžagovale veliko in debelo drevo. Ivo ni hotelo })asti, gi'e žena na drugo sti'an drevesa in ga kleče podsckuje s sekiro. A glej nesrečo! Di'evo pade s vso svrtjo močjo na ženo in ji prelomi nad sl:.o])alom pi'ck in pi'ck desno nogo in izpahne v rami desno roko. Kči je vpila na ves glas in k sreči prišle so žene hitro iz vasi in so otele nesrečnici življenje. Uboga žena, ki je i)rav delavna in spoštovana, se je vsem v srcc smilila. Njene sosede jo hiďo jiolože na rjiibo in jo jokajo nesejo domov, kjer jî je gospod zdravnik dr. Weibl iz Metlike povezal nogo iti roko vzravnal. Dal Bog pridni ženi kmalu zdi'avje, kcv ta nezgoda je zelo občutna za hišo, ker nima kdo delati. Oti'oei so vsi še mladoletni in mož vedno bolehen. Zato, žene, bodite bolj previdne sedaj v vojnem Času, ko moi'ate večkrat same delati tudi moška dela! Iz Radovice, Dne 2S. marca je umrl na Ki'ašnjemvrhu št, 28 dijak VI. J'azreda novomeške gimnazije Franc JanžekoviČ star 19 let. Pobi'ala ga je neizprosna jetika' LISTEK. Kaj delajo trapisti. Brat Gabriel Giraud in njegova ustanova v Rajhenburgu se imenuje lična knjiga, ki so jo po francoščini pri-i-edtli Slovencem, izdali in založili menihi njegovega samostana, preč. oo. trapisti, iti kat.ei'0 je natisnila in vezala lastna samostanska tiskarna v Rajhenburgu na ,Šta-jarskem. Opi'emljena je knjiga s piimtir-nimi podol)ami, ki bralca še kilj nglobijo v njeno zanimivo vsebino in ki jej dajo tudi v teliniČneni oi^inj ^do i>iijazno lice. Knjiga opisuje življenje brata Gabriela Giraiid, ki se jc odpovedal najlepšim upom, častem in bogastvom tega sveta, ses oil-povedal nj(;govi iicčimernosi.i ter se ])odal v samostan služiti liogu in izvelicati svojo dušo. Ko je leta 1880. francoska vlada rodovnike pi-eganjala, je kupil za izgnance svojega samostana grad Uajbenburg, v katerem se je ustanovil samostan trapistov in v katerem je tedaj l>rat Gabriel svoto živel in sveto unni — 1'oieg tega jiodaja knjiga kratko zgodovino cistercijanskega reda, i'azpravlja pomen menihov in samostanov za človeštvo in opisuje tndi zgodovino gradu Rajhenhurga in njegovih gosjiodai-jev. Trojni namen je vodil oo. trajiiste ])ri izdaji te knjižice. TrviČ, da se izkažejo hvaležne blagemu ustanovitelju njihovega samostana, br. Gabrielu, ki je žrtvoval velik del svojega premoženja in svojo lastno osebo, da zopet zasadi mladiko oisterci-jaiiskega redana slovenskih tleh. — Diiigic, da bi pokazali ljudstvu, kako je umeval br. Gabriel besede Gospodove : „Ako hoče kdo iti za metioj, naj zataji samega sebe ill naj vzame svoj križ vsak dan in hodi za menoj." Tiogat, nadarjen mladenič, smehlja se mu najlepša bodočnost, toda kaj mu ostane ob smrti? Loči so od svojih dragih, odtrga se vsemu posvetnemu in se zakoplje živ v samostan trapistov ter hodi za Ki'istnsont Pa vsaj bo v samostanu po svojem odličnem stanu gotovo užival prva mesta in Častne službe. Nikakor ne! Najzadnje mesto v samostanu in najnižjo službe, vcdni križi in neprestano zatajevanje, (akšeii je bil delež br. Gabriela do smrti. •— Tretjič pa se želijo poslužiti 00. trapisti z izdajo te knjige ugoilne prilike, da Slovence saj nekoliko seznanijo z življenjetu trapistov. V kako Črniii in neprijaznih podobah se slika Čestokrat trapistovo življenje! Vočki'at se slišijo clo sanjai'ske pravljice: „Trapist nikdar ne govori, molči kakor lipov bog; če pa v svojem večnem molku kedaj izpregovori, črlino samo tužni pozdrav: memento moi'i, s])ominjaj se smrti! Mesa trapist nikdai' ne je, razveii, kadar jiride Tiožič na petek, 'i'rapist loži v krsti in vsako jutro zajame lo])ato zemlje iz svojega lastnega grolia. Oe zboli, ga zapustijo ležečiiga na slami in pepelu, s kozarcem vode ob strani. Kakšno življenje, hujše ko sama smrt! kličejo eni z naivnim pomilovanjem. Drugi zopet pravijo: kako da sedanje državne postave dopuste takšno samomoritev? In sveta cerkev, kako to odobrava, da se peta zapoved tako očividno krši? Odkod prihaja ta pi'erana ljubezen do groba? Gotovo iz obupa, nezdravega uma ali pa iz nemirne vesti!" Takšni in enaki so l)ojmi veČine ljudi o trapistili. In ta knjižica }>a naj ravno pokaže trainsta v njegovi resnici iii istinitosti, ker v njej se opisuje natanko življenje v samostanili tiapistov. Slovenci, sezite tedaj po tej najnovejši in nenavadni knjižici, ki vam bodo veliko koristnega in i)oučnega povedala! Dobi se pri oo. tra[>istih v Uajhenburgu in 1)0 vseh knjigarnah in tudi pri J. Krajec nasi, in Urban Horvat v Novem mestu. Cena broširani knjigi je K 2 00 in v platno vezani iv ii'Stt, po jiošti pa ])ri obeh po 20 vinarjev več. ijeiimo tej knjižici vsestranskega uspeha ter jo prav to])lo priporočamo. f Letos je 35 let, kar so se nastanili v nekdaj mogočnem gradu Rajhenburgu ob Savi reformirani oo. cistcreijani ali ti'a-[iisi.i. Une 2 L. aprila leta 1881. so se ob Bil je zelo marljiv dijak, íiaii iiovotiiešUe (lijaSke koiigregacije, glwly vci'skega tiiišlje-nja in življenja vzoroii. Zinlada jo gojil željo postati (hihovnílí, a gosiuxlar življenja in smrti je nkfcnil dťugawi. P.ogi'cb se je vršil iše v Dol. Novice, kei' kaj tacega zgodovinskega vedno j'adî čitamo. Tukaj se opravljajo tttdi šolske sv. maše. — Naše ljudstvo je dobro in živi in se oblači primerno svojetiiu častivrednenni kmetij- skeitni staini, kai' Je ])osebno hvalevredno. Tukaj se š(! ne vidi odhajati in prihajati iz [)riprost.ih, a snažnih liiš něžnili kmečkih gospodičiii z 1'okovičicami, kakor se to že žalibog opaža v marsikateri kmečki vasi, Ijjudje žive od živinoreje, poljedelstva in viin)gradnišlva; kiaj je zflo lodoviten ; imamo tudi nekaj prav ti'dnili gospodaijev. Delo nam je letos z(;lo zaostalo v vitiograrlih in na polju vsied neugodnega vremena in jiojnanjkanja delavnih tiiočl. Sicer stťtré ženske skoro v<'č, kakor jim dopuščajo moči, a vendar vsega ne zmorejo. Bojimo se, kdo bo delal zanajjrej, kei' viditno le same otioke in starčke. Di'aginjo in splošno p(Hiianjkanje čutimo tmli pri nas, četudi nas iioče gospùda zavidati, češ, da ima kinot vsega v izoiúlju. Oe prodajamo mi svoje ju'idelke za di'ago ceno, raviiotako moramo tudi mi še za višjo, in večkrat Čez mei'o visoko ceno si na-kiipavati Tsega potiebnega za življenje in obleko. Vsi smo pi'izadeti po vojnem uplivu, zato pa tudi vsi želljno in piosimo Boga, da nam pošlje kmalti zaželjeni mii'! (Oj). Ur.: Ilviilii Jcjm kh do)iia. 1'niv veseli nas, lin Be tudi žciiHko miiiiiiiijo xň liítto tur iiro!>inio, h]io-roiite nam vfji;krHt kakiuo iiovtro, — Tii jiruSnja veljrt hidi za druge krsjo. — TroHiiiio iia ttidi, jiriiiotiivajtc U[iiii novih HftTgfuikov, jiotem boilemo liiiiko lint povečali; vei iiiiioúcikov tla bo, Teijii bo luliko tudi vsebina liKta ) Cerkveno. Vsakdanje delo, V nekem samostanu je živel menih, ki je bil vsaki večer jako truden. Opat ga nekoč v})i-aSa, kje bi bil vzrok temu. Menili odgovori; „Vsak dan imam toliko dela, da bi ga nikakor ne zmagal s svojimi močmi, če bi me ne pod-])ira]a milost, iiožja. Imam namreč krotiti dva sokola, zadržavati dva zajca, učiti dva kragulja, premagovati groznega zmaja, krotiti močnega leva in še težkemu bolniku streči." Opat odvrne: „To so pa nespametne tožbe; nobenemu človeku se ne ukazuje, da bi moral izvrševati toliko opravil na enkrat; da bi pa imeli menihi takšne dolžnosti. Še tudi nisem nikdar slišal!" Menili i)a odvrne: „In vendar nisem govoril neresnice, prečastiti oče ojjat. Poslušajte! Sokola sta moja oČcsa; na ta moram paziti najpi'vo In najbolj skrbno, da jim ne dopada kaj tacega, kar bi lahko Škodovalo mojeiim i/,veličanju. Zajca sta moji nogi, kat,ere moram vedno zadržavati, da ne zaidejo na grešno pot, Jvragnlja sta moji roki; te moram učiti dela, da skrbim zase in za jioti'ebne sobrate. Zmaj je moj jezik; tega moram neprenehoma, brzdati, da ne govori huilobuega. Lev je moje srce; z njim se moram neprenehoma vojskovati, da ga ne prevzame nečimcrnost in lastna ljubezen, ampak da stanuje v njem božji strah. Težki bolnik je pa moje lastno telo sploh, ki samovoljno zahteva sedaj to, sedaj ono, ne vprašaje, je-li to dobro za pravo pol 3. uri popoludne izkr<;ali tia rajhen-burški postaji })opotniki. Kni so v obleki francoskih duhovnikov, di'ugi so oblečeni mestno. Brž so izginili ob mokrem in mrzlem aprilovem vremenu jio strmi poti na goro, ki bode za-nje Kalvarija In Tabor. Naproli jim je prišel redovnik z osivelo brado in 3 sahim obrazom z zatajevalnimi potezami; ves srečen jih pozdravlja ter jim roko podaja. To je brat Gabriel. In ta mala Četica je le prednja straža francoskih naseljence-v, ki so morali grad še-le preuriiditi in ga [jopraviti za samostan; biia sta dva paii'a in pet bratov, od katerih zadnjih so bili mizarji in zidarji. \ omenjeni knjigi so navedena tudi njihova imena. Kmalu stoje pred grailoin in odpro se jim težka vrata. Pokaže se jim preč. o. Biíiiťdikt, ]u ijor, ki jt; že popřeje došel z bratom Gabrieloni v Avstiijo, da izvrši mnogovrstne formalnosti pri cerkvenih in svetnih oblastvih gledé naselil ve v Kajhen-burgu. Ginjenega srca blagoslovi jiater prijor svoje duhovne otroke, ki so došli iz samostana Marije Dumbske v Franciji. Delo in popravljanje grailu je urno napredovalo. V sredini maja že sc vrneta o. Benedikt in br, Gabriel v Diimbe, da odredita vse potrebno za odhod kolonije. Dne 3. junija 1881.1, je }u'išla že jirva četa, broječa deset patrov in bi atov, v svoje novo domovje in dne IG. junija istega leta, na praznik sv, Rešnjega Telesa, pa jtiile še di'uga večja četa. Tako je jjostal gi'ad rajhenbui'ški samostan 00. trapistov, ki so si kmalu pridobili s))oštovanje in s]-ca med okoličani. Ljudstvo je hitro spoznalo in občudovalo dobroto, ki jo je izkazal Gospod njiliovemu kraju. Nekdanjemu i'ožljanju grajskega orožja in hruimim i'azvescijevanjem i'azkošnili ple-mičev sledi sedaj ob določenih urah mila harmonija molitve in dela, dva glavna življa, ki tvorita moč in življenje i'ajhen-burške prečastite samost,anske družine. Končno želimo, (fa bi Vsetiiogočiii poilelil t(ij hiši na krasni deželi Stajarski Še mnogo 35 let srečnega obsioja, ter da bi se v njej in po njej posvetilo še prav veliko duš! zdiavje in večno življenje. To vse me dan na dan zelo utrudi." Čudom je poslušal opat menîhovo razlaganje ter slednjič odgovoril: „Brat moj, li delaš dobro v vinogradu Gosiio-dovom ; on ti bode poplačal to prizadevanje in ti poplačal ntriiji.'nost zvečnim veseljem." Takšno delo imamo tudi mi vsak ilan. Blagor nam, če ga bodemo izvrševali jjo zgledu tega meniha! Óe je že tako zelo krotil svoje počulke menih in mu je dalo (.0 toliki) truda, ki je bil vendar od sveta ločen v tihem samostanu, koliko bolj je ireba nam čuti nad našimi počutki, ki ži\inio med svetom. Ivoliko skušnjav nam vzbujajo vsak dan naše oči, ki se ozirajo in gledajo, kar nas razlresa in zapeljuje v greh. Posebnega Iruda je pa potreba, da brzdamo svoj jezik, da ne grešimo z lažjo, opravljanjem, obrekovanjem, grajanjem svojega bližnjega, da ne podpihujemo, se ne jezimo, ne govoilmo nesramnih, dvoumnih, slavohlepni!i, nepotrebnih !)esetli. Kako malo je ljudi, ki brzdajo svoj jezik! Temu naj veljajo besede: „Kdor misli, da služi Bogu, pa ne brzda jezika, se ne pi'emaguje, istega je pobožnost prazna in njegovo srce je studenec luidobije!" Pravo orožje, vse sovj'ažnike svoje duše uspešno pj'emagovati, je pa zopet in zopet: nmlitev, miloščina in post. Getzemani. Večerno solnce se je skrilo, v Getzemanu že mrak leži, Go.spod zamišljen jc in truden na kamnu v vrtu sam kleči: Kaj storil sem za ljudstvo svoje!? ... Da bi pregnal nut vso temo, da bi prižgal nui luČ resnice zapustil sveto sem nebo. Nebeški Oče tvoja volja ne moja naj se zdaj zgodi, jaz bom pokoren Ti do smj'ti, kot bil sem Ti vse žive dni. Krvav mu pot na Čelo stopa, na tla pa pada sveta kri in angelj s kelihom se bliža, da tiiu tolažbo podeli. Večerno solnce se je skrilo, v Getzemanu že mrak leži, h Gospodu množica krtřícča biti s kolmi ill baklami . . . DomaČe in tuje novice. Mestna hranilnica v Novem mestu. v mesecu marcu 191 (i je ii3() strank vložilo I75.3(i5K 90 bel.; 12'J strank vzdignilo 112,207 K 54 bel; toraj veČ vložilo 63.098 kron 3tí bel.; 3 strankam seje izplačalo hipotečnih jtosojil 3.200 K ; stanje vlog 4,283.938K 53 liel.; denarni promet 1,080.2tí2]C S5 bel.; vseli slrank bilo je 828, Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico je imela v mesecu marcu lyiťi denarnega prometa iv 294,l4tíi0, Vložilo je too strank K 114.r)9(»'43, a dvignilo ()7 strank K 17.820'48. Posojil je bilo danih Štirim strankam K I 3 I 5, Hranilnica in posojilnica v Kandiji naznanja pod]usovalcem 111. vojnega posojila, da .s{) obligacije došle, po katere naj prilično (iridejo. — Pri njej se dobi tudi'ključek, ki utegni! biti od kake kasete; kdoi- ga je zgubil, naj se oglasi v poso-jilniški pisarni. „Glasbena Matica'' v LJubljani priredi 8. t., m. v veliki dvorani hotela „tJnion" ilobrodeien koncert, na korist okre])čevalni jrostaji za lanjenee in bolnike na glavnem kolodvoru. Sodelovali bodo: gospa Pavla Jjovšetova, koncertna pevka, soproga c. kr. jirofesoi'ja in nad])(U'očiuka iz lîudolfovega ; go.spodična Dana Koblei'jeva, pianistlnja in učiteljica „(ilasbene Matice"; gONpíxl Jos. Jiijavec, operni pevec iz Gorice, in obče priljuliljeiii violinist gosp. llhiko Sîmonich s Sušaka pri Reki. IV. avstrijsko vojno posojilo bode razpisano v nekoliko dnevih. Po občinah, v gospodarskih koi poracijah, v šolah in društvih naj gre vse na delo, da tudi (o pot pokažemo, da smo za ziiiago države vsi enega duha. Borza je izvrstno raz-]mložena, razširjeni stik z nevtralci daje dobre nade. Nam se zdi položaj zrel za delo, za dejanja, za sjjajno zmago četrtega avstrijskega vojnega posojila! llturla je dne 2, a)))'ila v Jurki vasi, župnija Vavtavas, blaga g.,levica Dular, žena bivšega našega deželnega poslanca, Josipa Dularja. lîolaiia je bila samo štiji dni na vnetju pljuč. Rajnka je bila nadvse skrbna gospodinja in Ijub^znjiva žena, ])ri-jateljica reveŽev in postrežljiva jiroti vsakomur. Zapušča soproga, pet sinov in Iri ÍLČere. Trije sinovi so v vojski. Žalostna družina jc izgubila z njeno smrtjo veliko oporo. Stara je bila kortmj 54 let. Obžalovana od vseh, naj počiva v miru! Naše sožalje! Izkaznice za sladkor se bodo oddajale pri mestnem županstvu dno 12. aprila 1916: od 9. do 10. ure liop. od h. Št. 1 do 40 „ 10. „ U. „ „ „ „ „ 41 „ 80 „ II. „ 12. » „ 4. pop. 81 „ 120 121 „ 160 161 200 » n »J IÎ rt it Diie 13. aprila 191(>: od 9. do 10. uro dop. od L. št. 201 do 240 „ 10. „ 12. „ „ „ „ „ 241 „ 300 Izkaznice veljajo od 15, aprila do 15, maja. Premog preskrbuje mesttm županstvo samo v Novem m es t u s t a n u j o Č i m prebivalcem in ga po.stavi brezplačno do hiše tudi samo istim odjemalcem, kateri naročé vsaj 2000kilogr. naenkrat, vsem manjšim odjemalcem se pa oddaja premog v mestni zalogi v hiši g. K. Germ. Nakupovanje prašičev od hiše do hiše ali po domeh je po I'azglasu c. kr. okrajnega glavarst va dovoljeno. Kupci si morajo pieskrlieti za iiakupljene prašiče živinske l>otne liste. Spremetnba posestva. Na iliažbi je kupila gospodična Antonija KošiČek hišo z vrtom g. Zoreta v iludolfovein za ceno 1 (J.OtíO kron in hosto za 3G0 kron. Nesreče. Jože Škorbut, hlapec v llrastovici pri Št. Rupertii, si je zlomil desno roko v podlelitju. — J..Kastelic, {losestnikov sin v Bruliaiijl vasi ]>ri Dobre-poljah, se je obstrelil z dinamitno toko, ktera mu je raztrgala desno dlan. — Franc Porle, užitkar na Krsinjem vrhu, je padel ponoči z brvi v kamenito strugo in se potolkel na glavi. — Ciril Stare, premogar na Mirni, se je |)onesrcČil, ko je v rovu nalival goj'ečo krbilno svetilko. ]\Ied nalivanjem so se plini vžgali in raz-])OČili ter mu tako hudo poškodovali levo oko. — Vsi tu navedeni ponesrečenci se zdravijo v kandijski bolnišnici. Pobegnil je iz srbskega ujetništva v Albaniji v družbi g. iSrečkota Potnik, novomeščan g. Ivan Pintar, trgovec v Šiški, v noči od 7. na S. decembra 1915 iz tamošnjega tabora terse skril pri turškem duhovnu v prcilmestju Kavaje. Morilec prestolonaslednika Franca Ferdinanda umrl. Dne 24. marca je unnl v vojaški kaznilnici v I\I(>llersdorfu Nedo Kerovič, I:i je bil pdon glavnih sokrivcev sarajevskega umora. Na dan umora je razjarjena množica Keroviča tako liiido pretjîpla, da mii ji; bilo zlomljenih več reber in le s posredovanjem policije se je posrečilo, da ni bil pri juiči ubit. Nedo Kerovič je bil kot glavni sokrivec umora prest.oionaslcdnika Franca Ferdinanda in njegove so])roge obsojen na smrt, )oda cesai- ga je pomiloslil in smrtno kazen so mu spremenili v 2()lel.no ječo. Pljučna bolezen in jetika sta sedaj napravili konec morilčevemu življenju. Sreča ljubiteljicam kokoši. Lucija Blaškovič v Vibovskem v Dalmaciji je te dni vrgla svojim štirim gladnim kokošim pest surovega iižola, ki so ga kokoši takoj l)ozobale. Toda kmalu so se pokazale posledice: .lelo jih je najienjati in uboge živali so bile drugo jutro že napol poginjene. Kaj iKipravi Žena; Vzame ostre škarje, nit in šiviuilio, pa /aportiLloitia oi)ei'ii'a kokoši ; ()iii>''e ji'11 krofe, izprazni ludi žekiilcii in larie /ašije. Še Listi dan s(i si vse kokoši oi)omogle, sedaj pa so zdrave in živahne ko |»r(ije. — Dvojni nauk: Če niniaS prave pific za kokoši, pa jili ni treha reiiiti v sedanji tiragiiiji. Če so ti pa sici;i' kokoši na poti in ti delajo le iH^iiago ])ri hiši, daj jim fižola zobat, pa ti lie bodo već kljubovale. Seveda jili ne stiieš „ojxîrii'ati". Roparski umor pii veliki Kostrdnitň izvršil jc nad Jakobom Repina 18 letni Anion Dragai; strojarski vajenec iz Šinartna pri Litiji. Vevško vrlo orožništvo ga je izsledilo v Zgornjem Kašlju iii ga aretiralo. Oi'opal je svojo žrtev za okoli 150 kron. Pii deželiietvi sodišćn v Ljnbljani čaka lopov na zasluženo kazen. Morilca orožnikov štrukelj in Zupet bodeta stala 17. aprila pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Soobtoženib je se okolu 10 sokiive-ev na iijunib ropili. Bel kruh na Ogrskem. S l. aprilom jc ogrska vlada zopet dovolila i>rodajo belega kruba in peciva. Proti vlačugam so pričela sodišča osti'0 nastopati, za kai- jim bo občinstvo zelo hvaležno, l'red ljubljanskim sodiščem je bilo obsojenih Že več vlačug v vciV mesečni zapoi*, po prestani kazni jih jia oddajo v Lankovce. Najostrejši boj proti vlačugai'stvu, ki hoče zastrupiti si-eco in zdravje ljudstva je iiajinijnejšc uelo za nioč države in njenih narodov. Krajepisno-zgodoviiiske črtice iz BeleKrajine. l'rioljOil 1j. KoltiOiieii. Pusti gradeč. v prijazni in lepi di'agatuški župniji, dober četi't ui-e od župne cerkve, ki s svojima dvetna stolpoma veličastno kraljuje nad bližnjo okolico v lepoto in ponos Jielo-krajine, ob izvirku iiotoka íjaliinjc na inaletn otočku, katerega je tvoril od druge strani pritekajoči potok NerajčicazLaliinjo, se je dvigal pred leti znamenit grad — Pusti gradee. Nazvan je bil lako ne raili pustega kraja, ker je okolica pi av prijazna, ampak veliko bolj, kakor se da sklepati, po neobdelani zemîjî, ki je biia za turških časov vsako leto i)oteptana in od kopit turških konj ojtustošcna. Zdaj je ta graščina kakor veliko drugih v razvalinah; samo mlin, kamor zanašajo dragatuški žnpljani svoje žito in ljudska pravljica ])ričata Še o veselih in žalostnih dogodkih, ki so se nekdaj le-tn dogajali. O prvem ustanovitelju te gospoščine se nič ne zna. Prvi imejitelji, ki so zaznamovani i)o Valvazoï'jiî, so biti gosjiodje Piazmani. O teii je zapisan žalosten dogodek iz leta 1854. Po smi ti starega g. Plazmatia je njegova vdova vzela priprostega moža, kar je pa silno liolelo njenega najstanîjsega sina Franca. Ko jeta v I. ](i5(> prišel domov, zahteval je od svoje matere nekaj denarja. Ona nin odvrne, da ima njen mož, ki je I>ri delavcih na poljtl, ve.^ denar v svoji posesti in oblasti. Fi'aiic Plazinan jezdi k iijeiini na polje, mu s svojo sabljo odseka glavo, jo vzame v roko, nese domov materi in jo vrže pi'ed njo z besedami: „Tu imaš stara prešestnica svojega moža, pa se z njim zabavaj." Po i.em zločinu je zbežal na Hrvaško, pa iiuU tn ni ostal dolgo varen, ker je razne sumljive govorice razširjal zoper nekoje osebf;. Sicer je pa bil vseskozi i/,vrs(.en vojali. Naposled je bil na K'ranj-skem prijet in odpeljan na ljubljanski grad. l'o ilolgem zaporu je lul oi^sojen na smi't z mečem. Nato je bil pi'^peljan v mestno jetništdeo. On je pa zopet ušul s pomočjo ■ svojega pi'ijatelja, ki mu je skrivaj prinesel sabljo, s katero se je oprostil zapoi-a Í)i ob 1 L110 iioči X, golo sabljo v roki naprej držeč, l)rennšljeniii p., korakov pri glavnih vratih pobcfr,^!! g,^ pripravljeni konji, na kojih enega se jc vsedel in popihal. Nato je prišel na Hrvaško k grofu Frankopaini in je postal oskrbnik njegovih ])osestev, moral je pa ziijiet kmalu v zapoi', ker je slabo upravljal posestva svojemu gospodarju, ter !iiu veliko zapravil; ondi je tudi umrl. Bi-at njegov, Andrej Plazmati, je bil tudi izboren vojak, ki se je na meji zopei' sovražnika s svojijn junaštvom vselej sijajno izkazal. Stopil je v shižlio pii volihiem knezu saškem, ki ga je imenoval poročnikom (lajtnantoin) iii ritmojstroin iirvaŠke kompanije. JCo je nekoč na doni potoval, napadla ga je na meji četa Turkov, zojier katero se je viteški branil, in ko je bil ])od njim ubit njegov konj, se je on zavaroval za enim drevesom, se je tu bi'anil viteški s svojo sabljo zoper turško pretiioč in več od njih posekal. Še več bi bil storil s svojim junaštvom, da se juu ni sablja zlomila pri ročaju. Ker tiiu jia s tem še ni bil zlomljen pogum, skušal je dobiti v roke meč sovražnikov, Ko se je pa pri-kloitil k tlom, da l)i dosegel sabljo enega nasprutnikov, ki so od njega pobiti ležali na tleh v svoji ki vi, mu je v istem hipu neki Turčin odsekal glavo. Ž njim je tudi izumrl rod Plazmanov. Njegov najmlajši brat je kot menih že pi'cj umrl v samostaini. Ta gospo-šéina je pozneje jjripadala gospodom Žili in Bnrgštakim, ki so bili zajedno lastniki zna-meiiitili BodbreŽij v Aiilešičih. Vojni pregled. Laško bojišče. - Dne 3<). marca se uradno poroča, da so se na (Goriškem zopet bojevali ponoči iii podnevi. T\iočne sile so nastopile pri tnostiščn na obeh stianeh. Tn so ujele naše iete 1150 Lahov, med njimi H častnikov. Topniški ogenj v odseku doberdobske visoke planote je bil skrajno živaiien. Za nekaj jarkov na višinah južno oil Sele se bore dalje. Ob izlivu Zdobe je vrglo brodovje naših pomorskih lelal mnogo bonil) na sovi'ažne baterije. To))inški boji se vrše v odseku Bela in l'lucken in na bojni iili v Dolomitih in ])ri Itivi, ^—-Že delj časa skuša sovražtiik naše postojanke med Ocvitiotii in Beleami ogrožati z ognjem z južnega krila. Da lo doseže, zapeljal je najtežji ladijski toj) v sjiodnji del Soče, kjei* pomikajo te bateiije po potrebi navzgor in navzdol, da delujejo lu'oti j'obu planote. Nastopili so pi'oti tetu í.ežkim baterijam vnovič naši letalci in metali nanje bombe. — Italiji je dala Anglija glasom časniških poročil na razpolago ladij 7. obsegotii pi'ibližtu) SriO.OOO ton za prevažanje jiremoga in živil. — Kakoi' javlja iz Bertui koresp. urad, je izvedel baje paiiški dopisnik „Sewda" na inerodajnem mestu, da se je Oadorna nahajal na potopljenom „Sussexn". Ko jc biia ladja potojtljena, se je vrnil v London in 25. marca zopet odšel na belgijsko bojno črto, kar nam pojasni, zakaj se je zanuidil Cadonia ob svojem povratku v Pariz, kjer bi tiioral biti po načrtu navzoč pi'i siire-jemti na Ij'otiskem kolodvoin. .—. Po poj'o-čilu „Kiiln. Volkszeituiig" razsaja v Italiji kolera in prirejajo v vseh velikih uieslih bolnišnice za na koleri obolele. — Uradno se poroča z dne 2. aprila: Danes zjuti'aj so metali sovražni letalci bombe na Postojno. Ubita sta dva moža, veČ jih je ranjenih. Rusko bojišče. — Avstrijsko uradno poi'očilo lazglaša dne liJO. marca. Včeraj so letalei na olieli stiiineh zelo živahno ilelovali. Ogenj in laslni lelalei so prisilili več sovražnih letal, da so se morala umakniti, Neko ])<) našem topništvu sestreljeno ru-;ko dvoki'ilno letalo je padlo vzhodno od Bučača za sovražtio bojno črto. liombe letalcev nam niso povzročile nobene škode. Naši letalci so metali v tuskiiteie kraje za i'usko bojno či'to z uspehom l)Otiit)e. Sicer nobenega važnega dogodka. — Dne 30. marca vršili so se inestinna boji prednjih straž. Nemški vidiki glavni stan 1'azglaŠa 29. marca uradno: Medtem, ko Rusi niso ponovili svojih napadov viSeraj v severnih odsekih, so nadaljevali južno od Naroškega jezera podnevi in ponoči svoje bi'eziispe.šne napore. Naše čete so odbile sedemkrat sovražnika, deloma v boju z bajoneti. Nemška letalna brodovja so metala z dobiini uspehom bombe Jia sovražne kolodvorske najirave, ])osebtio na kolodvoi' Molodečno. — Dne 30. marca pa javlja isti glavni stan: Južtio od Naroškega jezera so prenehali Rusi včei'aj napadati. Njih topništvo se živahno sti'elja tu, kakor tudi zahodno od Jakobova in severno oil Vidsega. Pri Postavem je postalo mirno. — Tudi 3 L marca javlja, da so se včeraj omejili Rusi na močno obstreljevanje naših postojank na dozdaj napadeinh bojnih črtah. — Iz Curilia poročajo 30. marca, da nevtralno Švicarsko časopisje podrobno opisuje brezuspešne naskoke Rusov na vzhodu na celi 160 km dolgi fronti in računa izgube dosedanjih ruskih naskokov na 90 do 100.000 mož. — „Tetiips" javlja ])o nekem poluradnem pe- 1.rogi'ajskem poročilu, da je začasno končana ruska otenziva in da onemogoča vlažno vreme daljne operacije in gre Rusom le za to, da izboljšajo svoje jiostojanke na Knrskem in da se boji najbrže i)rekÍnejo. — Po i)oročilu „Berliner Tagblatta" je moral odstopiti ruski vojni minister Polivaiiov zaradi niiuspehov nove ruske ofiîiizive, ker jc ob tej pokazal, da ni sposoben izuriti in izi'ablti rezerve. — Na vzhodu se jc kakor se zdi zaenkrat izčrpal ruski naval, kakor poroča 1. aprila nemško uradno poročilo, kateri jc bil izveden s 30. divizijami t. j. nad 500.000 mož in z za razmere na vzhodu presenetljivo uporabo streliva od 1. do 2H. marca proti ob.sežiiim odsekom vojne skupine gejiei'al-felilmaršala pl. Hindenbui'ga. Po previdni cenitvi lačunajo na najmanj 140.000 ruskih izgub pi'i teh bojih. Zahodno bojišče. — Po poročilih nemškega velikega glavnega stana soNemci južno od Si. Kloi zopet izt.rgali v boju z ročnimi granatami Angležem neko po njih zasedeno I'azstreljeno udrtiiio. Na levem bregu j\Ioze so vzele nemške čete z malimi lastnimi izgubami več či't globoke francoske postojanke severno od Malancourta v širini približno 2000 metrov in vdrle tudi v se-veiozaliodni del vasi. Pi'i tej ])riliki jc sovražnik Ízgul)il iieranjcnlh \2 Častnikov, ■ISt) mož, 1 to]) in 4 sliojnice. — Pri Lihons je nek tnali nemški oddelek od kratkega napada piivedel 1 stotnika in 57 mož ujetili, — Neko poznejše poročilo pa poioča, da so zahodno od iloze vzeli z naskokom vas Malaiicoiirt in sosednje IVaiicoske {>braiiiline postojaidíe ter ujeli () neranjenih častnikov in 322 mož. — V zračnih bojili pii Ari'asu in liapautae so izgubili Angleži tii dvokrilna letala; dva njih letalca sta mrtva. Nemški po-ločtiik Immelmann je ob tej priliki sestrelil vže 13. sovražno letalo. — Nemci se približujejo korakoma, a vsti ajno trdnjavi Verdun in klešče okolu nje se čedalje bolj zožujejo. — J z lîendina poroča (Koi'. ur.) uradno iz velik(!ga glavmîga stana dne 2. ajnila: N'a vzhodnem bi'egu Moze so ae jiolaslile naše čete 31. maj'ca po ski'bni predpripi^avi .sovražnili obraiidniih inki'ilnih napi'av severiiozahodno in zaliodno od vasi Vaux. Ne glede na zelo težke krvave izgube jc moral sovražnik nemškim rokam l)i'epustiti pri našem tuipadu la dan neranjenih ujetnikov: 11 častnikov, 720 mož in je izgubil 5 strojnic. — Nemška pomorska letala izvršila so po iiradneiu po-ro(Mlu dne 3. aprila ti'ctji zračni napail na Angleško, ]ni katerem je l)ilo ubitih Din oseb in bilo loO ranjenih. Balkansko bojišče. — Kakor uradtu) poroča c. iji ki', poveljstvo mornarice z dne 30, marca so pod vodst vom linijskega ladji nega poročnika Kotijo viča šliii po-nmrska letala obsti'eljevala z bombami Valono. Opazovalo se je, da so zadelo bombe baterije in bivališča, na letališču neko skladiščiš in pa francosko matično letalsko ladjo „Foudre". Vsa letala so se kljub ljutemu obstreljevanju vrnila nepoškodovana. — Istotako poroča bolgarsko uradno poročilo 30. marca, da jc brodovje 1 ') nemških letal bombardiralo 24. marca solunsko pristanišče in francosko-anglcški tabor blizu jmcsta. Vrgli so 800 bomb, ki so povzročile veliko Škode. Letalci so opazovali eksplozijo v neki zalogi ki se nahaja neposredno pri kolodvoru in drugo eksplozijo najneki sovražni ladji. Sovražni letalci so poizkušali napasti nemško letalno brodovje, a poizkus je ostal brezuspešen. Na tla so se morala s])Ustiti 4 angleško-francoska letala. Ostala letala so sc morala umakniti. — Solunska poročila trde, da je nemško letalno brodovje, katero je eno uro obstreljevalo pristanišče, mesto in ententin tabor, baje napravilo le malo škode in da je precej civilnih oseb postalo ži'tev obstreljevanja. — Iz Amsterdama pa se poroča po loiidoiiskih i)oročÍlÍh, da je zračni napad na Solun napravil znatno Škodo, Ena bomba jc padla na veliko vojašnico, neke druge na prefekturo. — Iz Aten poroča „National Tideiide" 31. marca, da odide v kratkem prva srbska divizija, katera je že pripravljena za odhod v Solun. V Vaioni je 80.000 mož italijanskih čet, iioleg tega še nekaj albanskih in črnogorskih oddelkov. — „CojTiere della Sera" poroča 3L marca iz Soluna, da prii)ravlja francoska pehota, podpirana od topništva akcijo proti nemškim iiostojankani, ki so iiotisnjene na gi-ško ozemlje. O uvodnih bojih ni še nobeniii zanesljivih poročil. Boji na morju. ~ Iz Ixmuidna poroča 30. marca kor, urad po nizozemskih listih, da je nemški zunanji minister izjavil, da načel, ki jih je cesarska vlada določila in naziKinila nevtralnim vladam, za naČin podmorske vojne ni izi)reii!cntla. Najstrožje jc naročeno nemškim pomorskim silam, opustiti vsak napad na ncvti'alne ladje, Če se izkušajo odtegniti preiskavi z begom ali sc obotavljajo. — Kor. urad poi'oča „Frankfurter Ztg," iz Gcnfa; Z zanesljive strani se javlja iz Pai'iza, da v francoskem mornariškem ministrstvu zdaj odkrito priznajo, da jc štela 2(). februarja na sredozemskem morju potopljena francoska pomožna križarka „Provence" 4000 mož, od katerih so pripeljali na Malto 290, na Miloš pa 400 rešenih. Ostalih 3304 je ])a utonilo, — Iz Rot,terdama poročajo' 30. mai'ca, da je bi'zojavna zveza med Angleško in Nizozemsko pretrgana in ravnotako neposredni brzojavni promet med Angleško in Ameriko od včeraj pretrgan. Razna bojišča. — Po Amsterdamskih poročilih spadajo boji v Mezopotamiji k najtežjim bojem, v katerih so Angleži po v Londonu izdaniii seznamih izgub, izgubili največ ljudi, — Times poroča iz Haaga, da je padel v boju pri Limu Jlohamed paša Dagistanja. Raznotero. Najnovejša pariška moda. Francoski vojaki v strelskih jarkih imajo zelo nadležne goste — podgane. Pobijejo jih na tisoče in za kratek Čas jiii odirajo in kože strojijo. Sedaj predlaga list „tíaulois", naj Parižanke v znak jjatrijotizma uvedejo podganjo kožuhovino v modi; na ta način se bo prihranilo dokaj narodnega premoženja, ki bi Šlo drugače za drago kožuhovino, na drugi strani bodo pa imeli francoski vojaki postranski dohodek iz lova na podgane. Odločilno poletje. Vojaški kritik lista „Times" izjavlja, dabopidetje 191G kritično in odločilno, takrat se mora odločili usoda svetovne vojske. Zavezniki morajo vse potrebno ukreniti, da jim bo poletje 191(i pritN^slo zmagovito žetev njih setve. >Sedaj je v boju 70 angleških divizij, vendar bo treba se 400.000 novih vojakov, ki morajo do seplfíiiibra 191(1 poseči v lioj. Umetne gore. V okolici mesta Lipska ni nikakili gričev ali gora. Pa se temu nedostatku odpomore, so že pred leti nasuli untetno goro z itiieiioîii „Rosen-talberg", a ljudstvo ju imenuje p<> svoji šcguvosti „Scliei'bclbei'g" (navo/.ili s« (Jakaj v prvi vrsti tncstiie smeti). Na vrliu je zgrajen razgledni stoli) v švedskem slogu in vse s!ii!t>aj najn'avlja pmv imeniten vtis. Sedaj je lipska mestna ob(>îna side-nila nasnti še drnijo, znatno vccjo giiio, in sicer v laclicnskeni ozctnlju. Dočim politiva Sclierbelbei'g le lO.UOO kvadi'atnili metrov prostora, bo novi grič zavzemal 35().O0n kvadi'atnih metrov, jijega vsebina pa bo znašala 2Vs milijona kubičnih metrov. Stroški bodo znašali 1,200.000 mai'k. Razvedrilo. Zakonska sreča. „Slišal sem, da ste se v prcdpustii oženili ?" — „Gotovo, ker sem imel nered že zares velikanski — vedno sem moi'al z oiltrgaiiimi knoii hoditi!" — „No, in sedaj?" — «Sedaj si jili pa moram přišiti!" Luna. Sinko vpraša oieta, če žive zares na luni tudi ljudje. Da bi imel oče mir pi'ed njim, mu hitro odgovori: „Da, da!" — Na to brzo vpraša zopet mali radovednež: „Koliko pa je vseh preliivalcev na liini?" — Oče že nevoljen: „Pet milijonov!" — Sedaj §e sinko zaiiideno vpraša: „06e, to mora biti takrat stiska, če je zadnji krajec!" Po črnovojniškem prebiranju: „Potrjeni za vojno! . . . No, sedaj se pa tudi svoje ta stare nič več ne bojim!" Sanje, „-Toj, joj, kakó hude sanje sem ijnela nocoj !" — „Pomiri se, pomiri, ženka, saj si še živa! Kaj pa so ti je vendar takšnega sanjalo — „Prišla je moja teta k postelji, ki je že lansko leto umrla lia Ďešketii !*' — „Ženske ste pač zares dotiíišljave! To ni hiia rcsnica, ker teta sedaj gotovo ni dobila legitimacije!" Vojaka rekonvalescenta si ogledujeta muzej, Prideta do viteških oklei>ov in vojaških železnih oprav iz starih vojnih časov, katerih je bilo tam silno veliko. Tedaj reče vojak A; „Poglej, poglej, prijatelj ! Takšno opravo bi moi'ali imeti sedaj mi, ta bi saj nekaj zdržala!" — Vojak B: „Ti ne misliš na vse! Kako bi pa mi uši pobirali v takšnem železju?' Hudobno. „Sosed Marko, poslušaj, že je eno leto, kar se veseli moj mož v nebesih !" — „Sosedinja, vedi pa, da ni vsak zveličan, ki unn'e; toda o tvojem možu setii pa i)rcpriČan, da je sedaj vesel in srečen, ko nima več tebe!" Nujno povabilo. Prijatelj A: „Pridi Francelj danes zvečer k meni, da ti že enkrat in'e(istaviin svojo ženo!" — Pii-jatelj B: „Prav rail, Tone, toda pridem raje jutri, ker bodcm ijnel več časa." — Prijatelj A: „Francelj, svetujem ti, pridi raje danes, da bodeš poprej prestal!" Pri vedeževalki. „Zadnjič ste nii iz kart prorokovali, da se bom zaj'očila z nekitii stotnikom, jia se še do sedaj ni uresničilo vkljub svojemu lastnemu ])ri-zadcvanju!" — „Počakajte, potrpite, lepa gospodična, morda je še dotični gospod sedaj samo poročnik!" Dvoumno. Ona: „Ti si bil takrat zelo v zadregi, ko si prosil za mojo loko!" — On: „Kakó tudi ne, ko sem pa ijnel ] 2,000 kron dolga!" O potresih v Adlešičih v zadnjih 30. letih. j.ádíeij. Ker nas je letošnji potics na dan sv. (iregorja, 1 2, manra, tako zdrmal, tiiorda ne bo odveč, če pi-iobčim tu svojo zapiske o pol.resili v tukajšnji žiiptiiji iz naših župnih kronik, katere sem večinoma sam čutil, ali pa so mi o njih povedali naši župljaui. L. 1HS7, avg, zjutraj ob čutili smo liud jiotros. Smer mu je liila od severa proti jugu. — 2;i. ok|{)bra v nedeljo smo čutili več precej močnih potj'esov. 1'rvi je bil po noči od 12. do l.ure. Diugi pred 6. ni'0 v jutro. Tretji ob 5. popoldm;. Prišel je od zahoda. Pri prvih dveli se je zemlja jako potresla. Pri tretjem čulo so je obenem tudi [lodzemeljsko bobnenje. Zjuiraj smo imeli tudi hud itnaz in led na vodi, L. 1K88. 1. decembj'a, v soboto zvečer ob "/il) smo čutili lahek poti'es. Smer mu je bila od juga proti zahodu. 1j. 1881). oktobra zjutraj malo pred 4. uro je bil prccej močan poti-es. L. 1892. 5. jan. ])0 noči okrog Vilii je bil i)rccej močan potres, L. 1895. Na velikonočno nedeljo, 14. .aprila, o iniliki hudega ljubljanskega potresa, je bil tudi pri nas po noči oki'og V4I2 prav hud valovit potres, ki je trajal več sekund in prišel od juga. Spremljalo ga je hudo podzemeljsko hobnenje. Temu sta sledila še dva slaba ob in ob ^45. novembia iiiahi pred Va/. ui'o je bil lahek potres s snieijo od severa proti jugu. L. 181)6, 29. decembra ob Va I 2. uri ])o noči so ču(.ili nekateri laliek potres. Bili so neki trije veitikalni sunki. L. 1897. jan., v nedeljo, malo jii'cd V4II dop., 1'avno med 10. sv. mašo, bil jo precej hud jjotres, da so so ljudje v cei'kvi precej vziiemiiili. Bilo je I'avno med inidigo. ííadostovalo pa jo par pomirjevalnih besed s pridižnice, da so se Ijufije hitro pomii'ili in ostali v ccrkvi, Malo jned 11, uro je sledil drugi potres in okrog Val 2. šc tretji. Zadnja dva pa sta bila slaheja od jirvega. 4. jan. ])o noči okrog Čutili so nekateri zopet lahek potres, vertikalen sunek, — V noči o(î do 6. marca čutili smo pri nas štiri potrese. Prvi lahek sunek je bil okrog polnoči. Drugi, jačji, tiied 2, in uro. Bil je toliko močan, da so Šklepetale šipe. Tretji pa je bil okrog 5. ure, lahek in valovit. Okrog Val 1. nre dop, pa jo bil šc četrti, lahek in valovit. Prišli so menda od juga, — 28, avg. zveČcr ob V4IO so Drožbeni oMic. E I5/l(i Dne 25. aprila 1916 prcdpoludne ob 9. url bo pri kr, okroitiem Kodišiiii, v iabi it. 25, dríií.lia sicdeúili ncjireiiiirniii : Zuniljiákft kjijigíi Ccrovec, tL št. 524, 1504, iň!í2: jmiiiilsi, njive, içondî vinogradi. Ce«. vreiiiiost i4ii3K, Najiiiitnj.íi jioiiiulftlí !)l!)lv. Pod tinjiiinojíiiij jioiitidkon so ne iirodiija. C. kr. okrajno sodišče v Rudolfoťem, odd, IV,, tltin 8. iiiiircii ISMij. modna trgovina NOVOMESTO Glavni tr^ poleg mestne hiše vljudno priporoča veliko izbiro najmodernejših in najnovejših dQmshih m otroških slamnihou m nahita kakor tudi drugega modnega blaga za dame in gospode po najnižji ceni. Zunanja naročila točna. čutili nekateri pi'oeej hud jiotres, da so okna šklepetala. Smer mu jo bila neki od severozahoda. |j. li)0(l. 4. novembi'a /.juti'aj malo pred Va8. ui'o čutili smo prav laliek iti valovit poi.res, ki je jirišel od jugovzhoda. Tudi zvečer nekoliko ])o 8, ui-i se jo čiilil enak potres. 5. pa smo Čutili ub VjS. zjuti-aj zopet laliek, valovit potres, ki pa je prišel od severozahoda. X. UHH, 23.jan.okrog Vj 11 dopoldne in 24. jan. oki'og "AS i^jidraj smo imeli lahka, valovita potresa od jngov/iioda. L. 1902. 7. aprila jjo noči okrog 2, ure čutili smo v naši župniji precej močan, valovit potrc.s, da so zašklepetala okna. Smer mu je bila od jugovzhoda. Od 5. do (i. ure potem pa smo imeli silen viliai', ki je vzdignil in vrgel na tla s ccrkvene stiehe jabolko, ki je bilo nekdaj na ceikvenem zvoniku, in je bilo pi'av težko, Izpukal ga je iz strehe in treščil na tla. Okoli 10, ure potem pa je začelo snežiti in jo ju'av liiido snežilo do 5, popoldne. Drugi dan pa smo imeli led na vodi. Ij. 1901'!. (;. jul, zvečer ob iiVj smo imeli lahek, valovit potres s smerjo od vzhoda, L. IDOi), 8, okt, dopoldne okrog 11. ure stiio čutili po vsi župniji precej močan, valovit poti'es, Pri,Šel jo menda od jugovzhoda. Okna so zašklepetala. Na liednju so ga čutili še hujše, kakor v Adlešičih, Nekatei'i so čutili neki tudi že 7. oktobra ])o noči okrog Val2. ure bolj lahek potres. L. 11)10, 29,jan,okrog 1.ure ponoči jo bil čuti prccej močan, valovit potres, ki jo trajal nekaj sekund in so okna šklepetala. Prišel je od jugovzhoda. Kmalu za tem pa smo čutili še drug rahel i)otros — 18. api'ila zjutraj okrog V4G snio čutili lahek in valovit poties od jugovzhoda. — 13. maja čutili so v Dolenjcih, na Bodnju, v Pji-bincili in Tribučah valovit )>oti'es okrog 11.ure dopoldne, kije prišel neki od severozahoda. Nekateri so ga čutili, kakor so ti'dili, tudi v Adlešičih. Ij. i;H. 12. marca, v nedeljo, Čutili smo xjuti-aj okrog Vaň. ui'o prav močan in valovit potres, ki je pi'išel od zahoda in je trajal več sekund. Vsa okna in vjata so močno Šklepetala in pohištvo se je gibalo. Nekateri so slišali najprvo nekak šum, kakor da sc bliža nevihta in kakor da je zagrmelo, P()lem šole so čutili poti es. l)riigi so zoi)et mislili, da so vozi morda v zj-aku nad vasjo zi'akojdov. Tako hudega potresa ni hilo i)ri nas, kakor trdijo, že od zagrebškega [jo-tresa som, t. j. od 1. 1881. Pa tudi takrat ni tako d(dgo trajal. Naš cďkvenec pa, ki je že v 82. letii pi'avi, da v svojem življenju šo ni skusil tako hudega potresa. Njegova hči jo šla pa ravno takrat dan zvonit. Slišala jo, kako je v zvoniku Škripalo in lomilo in da so so majali zvonovi. Kaz streli žui)nišča in šole pa jo lutola opeka. — 14, marca okrog i), uro dop. so Čutili na Bednju zopet lahok, valovit potres. Loterijske številke, Gradec, 29. marca ;-ÍH 5 10 12 Za kip presladkega Srca Marijinega v kapiteljski cerkvi v Novem mestu: Gospa Julija Mraaior 4 kroae. Za nagrobni spomenik pokojnemu preć. g. Mifiaelu Barbo: G. M. Biirtel, naihičitclj v fi. Soiiiič 2 K, Zahvala. I'odjiisatii so toiii (lotoiii So enkrat prav lejio zahvaljujem Yseiii iirei)ivali;eiii Stranske vasi [iri tiudolfovcin Ka iíikazLiiiQ :íií |prijatGljslvo iu iluliroliotuo.st, ki so jo mi iïkazoïftii m iasa niojcRa Ijivaiijii v Straiinki vanî. l'oKeljiio Mom jia dolř.ati /alivitliti so nimitovEiiiim dni-žiiiam: .Viitona Bartolj, A. Sraj, !'iigelj in gOKpej Mariji itelaiid. Vkciii Bkiijiaj pa en [iriariitu : Bog [ilaiiij stotero 1 Kandija pri Rudolfovem, 1. ajiHla 1f)li>. ^ Anton Ivogoj. Globolio žaloiili potili im/.tmnjamo vsem Borudtiikoiii, pTijatclJciii in ^iiaucoiii protresiijoiio vefit, lia jii iiaia proljiiba in iicpoznitiia «oproga, muti, BCRtva iti teta, goqiii ]BPca Dulor roj. Zupančič danûH, line '2. a[irila JHUî ol) (i. uri jio-])ol(itio, po kratki in iniK-ni iioIcKiii, ijre-viileiia H svetutajstvi, ;)4 let. Ktarii, minio v Gosjjoilii Kaspula. Poftreb bo v torek, iliie 4. ajirila líHfi dojKiIdiie na pokojialtSic v V, ro^ï- /adr. / níM>in. /avo/o V lusineiii (loiini v Kaiidiji ^^ Miireieiiia hranilne vlope od v.sacRga, r^e jo njen ud ali ne, ter olTifiHtuje po 2 0-2 na leto Urez odi>itka rentno^a (iavka, katerega warua iz svojega plačuje. •••••••eeee