Državni zbor. Na Dunaju, 11. oktobra. Baron Dipavli ie postal trgovinski minister! Odstopil je namreč dr. Baernreither, ki je bil v Thunovem ministerstvu edini zastopnik nemških, ustavovernih veleposestnikov. Kdo pa je Dipavli ? Dozdajni načelnik nemške katoliške ljudske stranke, rodom Tirolec, ki je služil od 1. 1866 do 1870 v papeževi armadi. Katoliška Ijudska stranka, ki šteie 31 poslancev, ima v ministerstvu zdaj dva zastopnika: poljedelskega ministra Kasta in trgovinskega ministra barona Dipavlija. Ali se umakne v kratkem še kateri drugi minister in napravi proslor našim možem, ni znano. Na vsaki način imamo Slovenci in Hrvati še večjo pravico, kakor Nemci, zahtevati svojega zastopnika pri osrednji vladi. Kaiti če je tninisterski predsednik Thun tudi voljen, nam izkazovati pravico, ne more mnogokrat pri najboliši volji prave zadeti, ker dobiva od vladinih organov, n. pr. od deželnih šolskih svetov, od deželnega nadsodišča, ali od cesarskih namestnikov, ki so nam nasprotni, kriva poročila. Ge pa imamo Slovenci in Hrvati spretnega ministra, ki pozna naše razmere in nam je naklonjen, se mora stvar takoj spremeniti na nam ugodnejo stran. Pretečeni teden se je dalje razpravljalo v zbornici o nameravani pogodbi z Ogersko; slednjič je prišlo do glasovanja o tem, da se splošni razgovor o pogodbi konča. Bilo je še vpisanih 40 govornikov. Pri tej priložnosti je imela desnica večino 32 glasov, ker z 181 glasovi proti 149 se ie sprejel sklep obravnave. Izvolil se je potera odsek 48 udov, ki ima pretresavati to velevažno nagodbeno zadevo. Izmed Slovencev sta izvoljena v ta odsek: vitez Berks in dvorni svetnik Šuklje; izmed Hrvatov dr. Laginja, izmed Rusinov profesor Wachnyanin. Ta odsek za nagodbo z Ogersko si je izvolil kot predsednika poprejšnega finančnega ministra Bilinski-ta, kot prvega podpredsednika kranjskega barona Žvegelna, kot drugega podpredsednika ravno imenovanega Rusina Wachnyanina. Predsedništvo tega pogodbinega odseka sestoji toraj iz samih Slovanov; kajti tudi nekdanji navduSen Slovenec Žvegel, če prav sedaj Nemec, govori dobro svoj materin jezik. Ker se pa iz zanesljivih virov čuje, da se je naša avstrijska vlada zavezala, delati na to, da se mora pogodba vsprejeti, kakor jo je avstrijska vlada dogovorila z ogrsko, se je silno bati, da ta 48 udov brojeCi odsek ne bo kaj prida dosegel, da se pogodba z Ogrsko nam na korist zboljša. Mnogi veSčaki trdijo, da je mej obema vladama dogovorjena pogodba mnogo slabša, kakor je bila poprejšnja. Tu moramo pač priznati, da krivda ne zadeva samo sedajšnje vlade, temveč poprejšnja ministerstva z državnimi zbori vred, ki so Ogrom prepustili vse pravice, samo da bi avstrijski Nemci mogli še nadalje tlačiti Slovane. Te dni imata svoja posvetovanja v Budimpešti tudi obe kvotni deputaciji, avstrijska in ogrska, da se dogovorita o tem, koliko odstotkov naj v bodoče za skupne državne potrebščine plačuje Ogrska in koliko Avstrija. Dozdaj smo plačevali mi 70, Ogri 30%. Naša kvotna deputacija, katere ud je tudi Slovenec Povše, je pred odhodom na Ogrsko sklenila, da naj bo ta razmera 62 proti 38% • Ako bodo Ogri s tem zadovoljni, je dvomljivo. Po postavi ima v slučaju, da se te dve deputaciji ne sporazumite, cesar pravico odločiti, koliko naj plačuje Ogrska, koliko Avstrija za skupne državne potrebščine. Pretečeni petek 7. oktobra je predsedništvo «krščanske slovanske narodne zveze* izročilo ministerskemu predsedniku grofu Thunu obširno spomenico o najnujnejših naših zahtevah. Izročili so jo gg. Povše v imenu Slovencev, Vukovič v imenu Hrvatov in Barwinsky v imenu Ruslnov. Rusinotn se je med tem že izpolnila jedna izmed njihovih zahtev. Tirjali so namreč rusinsko gimnazijo v Tarnopolu. Vlada ie kar brzojavnim potom ukazala, da se mora takoj otvoriti I. razred. Ni dolgo tega, kar se je dotični poročevalec v naučnem ministerslvu še izgovarjal na vse mogoče načine, da se tej rusinski zahtevi ne more ugoditi. A par dni pozneje se je pa vendar ugodilo. Bomo videli, bode li tudi nam Slovencem vlada tako nagloma vstrezala. No če se nam ustavlja, vemo, kaj imajo slovenski državni poslanci storiti. S tem, da nisrao izstopili iz zveze z desnico, se nismo nikakor zavezali, da bomo na vsaki. način vlado podpirali. Ce vlada naših opravičenih zahtev ne izpolni, tudi naši poslanci ne morejo vladi dovoliti tega, kar se našemu ljudstvu na kvar od njih zahteva. Grof Thun je sicer obljubil, da bo naše za- hteve natančno presodil in kar mu bo mogoče, vstregel našim željam. Te dni se je obravnaval v zbornici tudi predlog zastran zboljšanja plačil državnim slugam. Zboljšanje njihovih plač bi znašalo 3 in pol milijona gold. Finančni minister je sicer za to, da se zboljšanje sklene; zahteva pa ob enem, da se mora skleniti postava, da se vpelje nov davek na sladkor, namreč 6 krajcarjev od kile.