TRST, nedelja 5. junija 1955 Leto XI. - Št. 132 (3061) HORSK DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638, 93 808, 37*338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. 6, III. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210^ din. »t. 37-338 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno- Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založDa si v j_, UDravru joo, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico 1-11., Tel. 33-82 Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 _ KB - 1 - 2. - 375 - Izda.ia Založništvo tržaškega tiska D. - r-> Nauk zadnjih dogodkov |Z omaj je bila znana vest o sporazumu med sovjetsko in jugoslovansko vlado za sestanek na visoki lavni v Beogradu, je bilo jasno, da so sovjetski voditelji storili pogumen sklep, Pogumen po vsem, kar se je zgodilo, da hočejo dokončno likvidirati politiko, izhajajočo iz resolucije Kominfcr-iz leta 1943. Kot so mednarodnem področju lastle in se krepile sile proti politiki blokov, za aktiv-n° koeksistenco med državami, in kot se je to geslo Prikazovalo svetu kot edina alternativa, edina pot, ki «hko prepreči vojno, ni taogla vlada tako velike de-f*.1? .kot je ZSSR, ki ima kšen delež odgovornosti *a usodo mednarodnega razvoja, ostati ločena od teh '1 samo zaradi nekdanje P°litike proti neki deželi, odene z metodami in sred-vi._ ki so pretresla in prebila tolikšen del medna-°dne demokratične in na-Predne javnosti. Sovjetski oditelji mso mogli uspeti svojih naporih, da od-ranijo dvome in nezaupa-le v cilje njihove politi-e> ne da bi likvidirali tak- sen Primer, kot je bila re- ®°lucija Kominforma z do-k; so sledili. Skratka 1 Pilo mogoče nadaljevati Politiko pritiska in odkri-* sovražnosti proti Jugo-^viji, zatrjevati veljavnost Jbolj nenormalnih in ab-^hih obtožb ter obtože-* Jugoslovanski notranji 21m protisocializma in cb-^ vij atija kapitalizma, ko Sveta s° se pred očmi vsega ran Prav v tej deželi ka- največji napori v delu 2a 7 ' ■ —— socialistično izgradnjo v spodarskih .družbenih in “ličnih odnosih. J j^taradi tega so beograjski v aUek pozdravili v svetu 1 tisti, ki jim je pri srcu IJSOdj 1eVi a miru in ki si priza- aj0 za' povratek medse-Jnega zaupanja v medna-‘°dnih odnosih. Ni dvoma, a rezultati tega sestanka p0 razočarali pričakovanj; i rezultati so povzeti v tpni jugoslovansko-sovjet- u1 Izjavi, ki poudarja o-^®vna načela za vzpostavi-v dejanskega in trajnega v Aziji že formulirale ^tska Kitajska, Indija m lav j^ru v svetu, načela, ki so JlUd: ^a in ki jih vsebuje iz-jv,a Tito * Nehru iz Novega v ulja Ta načela so bila ojtve°gradu konkretizirana v O evropskega in sve-PJui -Sa p°l°žaja- izpopol-kak^° Uh Pa pripombe, bi morali biti odno-Va^'ed socialističnimi drza- lumCl vseSa tega, pa tudi »a P°ljsih perspektiv, ki tj aaj odpirajo za cim širila i, jo ^zhodu akcijo sil miru v svetu re&ohV"JQU in na Zahodu, je leta ,^'ja Kominforma iz os! 1948 • Hose ne le zastrupljala med zssr in jugo" togul°' temveč so se njeni v .dl učinki poznali tudi Črzav narodnih odnosih med < athl- zlasti pa v delav-’ s°cialističnem in na-mednarodnem gi- v Ofiiiet ahju i te iJ r s° vzbujali dvo- to S1 P°večevah medsebojno ?.Zcieljenost. Gotovo bi 'tli, Preveč, ko bi pričako-bil,! da b°do že danes z trn Sarnim mahom izbrisi Vsi učinki in vsi vzroki, re6r.,ožhie, ki so jim *vlJarHVale dejansko uve-e na mednar %Vo ' Postopoma, _______________ v^skš °dstranjujejo. cSet!d nauk lahko poli« ^01«, Za tržaške delav-1. abe ,niste 'n vse socia-l i2 V? antifašistične si-dogodkov ln zadnjih iz sedmih Vidali in njegova skupina v tržaški KP sta trdila, da se ni nič spremenilo in da ničesar ni treba spreminjati v politiki in načelih ter v praksi partije v zadnjih sedmih letih. Toda zatem je prišla izjava Hru-ščeva na beograjskem letališču, ki je pomenila, ne glede na obliko, odkrito obsodbo resolucije in politike Kominforma proti FLRJ. Tedaj ni bilo več mogoče prikrivati smisla dogodkov in Vidali je moral ugotoviti, da je ta izjava «pretresla življenje njegove partije, kot burja pretresa naša drevesa». Priznati je treba, da je to res in da ta dogodek ni samo globoko pretresel partije, temveč tudi vest mnogih delavcev, ki sta jim tisk in propaganda KP Trsta poskušala na vse načine preprečiti, da bi se prepričali o resnici in o dejstvih. Vendar gre za nekaj več, in v tem je jedro in osnovni razlog napake, ki je imela tako hude posledice za gibanje tržaških delavcev. če danes izjava I-Iruščeva o ii/,iikonitve morti |»riti vaaj istorasno n Nloveimkiuii srednjimi šolami V Trstin da bodo po desetih letih obstoja njihovih šol končno le uresničene njihove upravičene težnje. Zato so prepričani, da bodo slovenske šole v Gorici uzakonjene vsaj istočas- V kratkem predlog Moskvi o konferenci 18. julija v Ženevi? V Washmgtonu, Londonu in Parizu zatrjujejo, da bodo tri zahodne velesile te dni predlagale Moskvi kraj in čas konferenca štirih načelnikov vlad - V krat kem začetek posvetovanj zahodnih izvedencev v Washingtonu, New Yorku in Bonnu VVASHINGTON, 4. — Po ve-i četek konference 18. julij. Tri- | ravnala na lastno pobudo, ne sleh iz dobro obveščendi virov je tedni.pravijo v Washingtonu se bodo izvedenci treh zahod- ’ nih velesil sestali verjetno prihodnjo sredo v Wasb;ngtonu in nadaljevali delo vsaj do sestanka zunanjih ministrov v San Franciscu. Izvedenci bodo proučevali razna vprašanja zvezi z bližnjo konferenco štirih na najvišji ravni. Vendar tudi glede sestanka izvedencev še ni dokončnega sporazuma med vladami ZDA. Velike Britanije m Irancije; upajo pa, da bo »Porazum mogoče doseči v prihodnjih dneh. Prav tako ne izključujejo, da se bo v New Yorku sestala ‘druga skupina izvedencev in proučevala vprašanje razorožitve medtem ko bi se nadaljnja skupina izvedencev sestala v Bonnu in razpravljala o nemškem vprašanju. V dobro obveščenih krogih izjavljajo nadalje, da bi bila prva naloga izvedencev da na washingtonskem sestanku se-stavijo noto, s katero bi za-hodne velesile predlagale sovjetski vladi kraj in cas konference načelnikov vlad Tudi glede tega, poudarjajo v Wa-shingtonu, še ni bil sprejet noben dokončen sklep. V krogih, ki so jih blizu državnega tajništva, pa prevladuje mnenje, da bi bilo treba predlagati Ženevo kot sedež konference. med sestankom v San Franciscu in 18. julijem, bi morali zadostovati za priprave V Parizu piše današnji »France Soir«, da bodo zahodne velesile v prvih dneh prihodnjega tedna poslale v Moskvo noto, ki' bo vabila Bul-ganina na konferenco štirih, ki bi se začela 18. julija v Ženevi. List pravi, da je bil med zahodnimi zavezniki ze dosežeri sporazum o času in kraju konference. Isti list poroča, da se bodo po njegovih informacijah 16. junija v New Yorku sestali zahodni zunanji ministri in razpravljali o svojem bližnjem srečanju z Molotovom v San Franciscu. Tudi v londonskih krogih, ki so blizu White Hallu, sodijo, da bodo tri zahodne velesile prihodnji teden v posebni noti predlagale sovjetski vladi datum in kraj konference štirih načelnikov vlad. Po londonskih izjavah bi šlo za Ženevo v drugi polovici julija. Toda tudi v Londonu pra vijo. da dokončni sporazum še ni bil dosežen. Iz Ženeve pa poročajo, da je tamkajšnja kantonska vlada na vprašanje švicarske zvezne vlade odgovorila, da je pripravljena storiti vse potrebno za tehnično organizacijo kon' Glede datuma pa sodijo da bi . ference štirih velikih. Zatrju bil najprimernejši dan za za-1 jejo, da je švicarska vlada na zahtevo zahodnih vlad. V Ženevi je palača nekdanje Zveze narodov stalno pripravljena in opremljena za največje mednarodne konference, mestne oblasti pa so začele misliti tudi že na vzpostavitev tiskovnega centra, ki bi lahko zadovoljil tudi do tisoč novinarjev. Pozno zvečer so v vvashing-tonskih uradnih krogih začeli trditi, da je ameriška vlada tudi formalno pristala, naj se predlaga ZSSR začetek konference načelnikov vlad za 18. julija v Ženevi. Po drugih vesteh gre za pobudo ameriške vlade, ki je o svojem stališču obvestila London in Pariz. Nadalje trdijo, da ho nota s lem predlogom poslana v Moskvo se pred Mololovovim odhodom na zasedanje OZN v San Franciscu. Molotov bo prispel v ZDA z ladjo verjetno 14. julija. V Washingtonu pa pravijo tudi, da bi ZDA rajši imele konferenco v Lausanni kot v Ženevi, kjer je bila lani konferenca o Indokini. ki Ame-rikancem ni ostala v najboljšem spominu Danes predpoldne sp je a-meriški državni tajnik John Foster Dulles več kot eno uro v Beli hisi razgovarjal s predsednikom Eisenhoweriem. O vsebini razgovora uradni predstavniki niso hoteli dati nobenega pojasnila. Hruščev v Bukarešti BUKAREŠTA, 4. Po obisku v Sofiji je sovjetska delegacija, ki jo sestavljajo Hruščev Bulganin in Mikojan. obiskala danes Bukarešto, kjer so se zbrali tudi predsednik madžarske vlade Hegeduš, prvi sekretar madžarske delavske stranke Rakosi in prvi sekretar češkoslovaške KP Novot-ny. Goste je pozdravil romunski ministrski predsednik Georgiu Dej, ki je dejal, da bo obisk sovjetske delegacije v Jugoslaviji prispeval h krepitvi miru v svetu in da bo mnogo koristil stvari socializma. Dej je tudi obljubil, da bo Romunija storila vse, kar je v njeni moči, za okrepitev prijateljskih odnosov z Jugoslavijo. Govoril je tudi Hruščev. Po vesteh radia Bukarešta ip Hruščev izjavil, da so se jugoslovansko-sovjetski razgovori končali z dobrimi rezultati in da je bila ustvarjena trdna in zdrava osnova za razvoj prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo. Sovjetsko zvezo in ostalimi državami ljudske demokracije. Popolna normalizacija odnosov med obema državama, je rekel Hruščev, je velikega pomena ne samo za obe državi, temveč tudi za vse miroljubne narode v svetu, j Bolgarska telegrafska agencija je objavila danes zvečer besedilo uradnega poročila o obisku sovjetskih voditeljev v I Sofiji. Poročilo pravi med I drugim, da je bila »ugotovlje-| na popolna enakost mnenj glede vzpostavitve prijateljskega sodelovanja tako med ZSSR in Jugoslavijo kot med Bolgarijo in Jugoslavijo«. Nadalje pravi poročilo, da je bilo v razgovorih med sovjetsko delegacijo in predstavniki bolgarske vlade »izraženo mnenje, da bo prijateljsko sodelovanje ZSSR in Bolgarije z Jugoslavijo prispevalo k izboljšanju odnosov med Bolgarijo in ZSSR na en; strani ter bolgarskimi sosedi kot Grčijo in Turčijo na drugi strani#. Indijski parlamentarci v razgovoru s Titom BEOGRAD, 4. Danes zjutra; so se vrnili s potovanja po Makedoniji in Bosni člani indijske parlamentarne delegacije. Predsednik republike maršal Tito je danes predpoldne sprejel indijske parlamentarce in se zadržal z njimi v daljšem razgovoru. Jutri odhajajo indijski gostje na Hrvaško in v Slovenijo. Jugosl.-finska trg. pogajanja BEOGRAD, 4. V Beogradu so se danes začeli razgovori med jugoslovanskimi in finskimi delegati za sklenitev letnega trgovinskega sporazuma. Jugoslovansko delegacijo vodi dr. Janez Flere, svetnik državnega tajništva za zunanje zadeve. Profesorski zbor državnih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Gorici je na svojih rednih sejah 31. maja in 1. junija letos soglasno sklenil poslati prosvetnemu ministrstvu v Rim sledečo spomenico z zahtevo po uzakonitvi teh šol: Profesorski zbor štirih srednjih sol s slovenskim učnim jezikom v Gorici (višja gimnazija z licejem, učiteljišče, nižja srednja šola in strokovna šola) je že 14. maja 1948 poslal naučnemu ministrstvu spomenico, v kateri je zahteval uzakonitev in ureditev teh štirih šol. Na »o spomenico je šolsko skrbništvo v Gorici pod prot. št. 2387 M cd 12.11.1948 sporočilo, da je ministrstvo ze davno pripravilo zakonski osnutek za ureditev šolstva te pokrajine in da proučuje sedaj ta osnutek predsedstvo ministrskega sveta. Odgovor šolskega skrbništva \HVI Na današnji dan so se leta 1941 pričeli na Jelovici prvi boji med slovenskimi partizani in Nemci. Danes, NEDELJA S. ''miia Valerija. Dobromil Sonce vzide oj 4. . on.e a 19.49. Dol/.: na dne za 15.32. vzide ob 20.00 n zatone ob 3» Jutri, PONEDELJEK 6. JuD-->a B er tr and, jjjji U'UQ. komisija za prosto cono ponovno v trstu Komisija je začela zasliševati predstavnike političnih strank V teh dneh bo ministrska komisija pripravila celotno gradivo in ga končno predložila vladnim organom v Rimu - Komisija bo sprejela tudi dr. Deklevo Ministrska komisija za proučevanje tržaške proste cone se je včeraj vrnila v Trst in se nastanila na sedežu generalnega vladnega komisariata. V dopoldanskih urah je ministrska komisija sprejela na razgovor predsednika Centra za gospodarski razvoj dr. Padoa. predstavnike Delavske zveze Ernesta Radicha in prof. Paola Scemo in predsednika Združenja lastnikov svobodnih pomorskih družb kap. Luigija Tuillerija. Popoldne je komisija nadaljevala s svojim delom in sprejela generalnega ravnatelja čistilnice petroleja «A-quila» ing. Diega Guicciardija. ravnatelja tržaške «Esso-Stan-dard» mg. Odina Camusa in končno še delegacijo krščanske demokracije, ki so jo sestavljali pokrajinski tajnik prof. Redento Romano, dr. Guido Delise, dr. Mario Franzi! in dr. Bruno Ulessi. Danes bo komisija nadaljevala svoje delo in zaslišala še druge predstavnike političnih strank m sorodnih organizacij. Zvedeli smo, da je komisija povabila na razgovor tudi dr. Deklevo. Kot je znano je bila omenjena komisija pretekli mesec že teden dni v Trstu in je zaslišala več predstavnikov gospodarskih združenj in u-stanov. Tedaj sta trgovinska zbornica in odbor za tržaško prosto cono predložila komisiji vsak svoj elaborat. Trgovinska zbornica je predložila poročilo v katerem je bilo izrecno rečeno, da je proti u-stanovitvi integralne proste cone. Po drugi strani pa je odbor za prosto cono dokumentirano prikazal nujnost u-stanovitve integralne proste cone, kot najbolj učinkovito sredstvo za rešitev gospodarske krize. Tudi predstavniki Delavske zveze so danes obrazložili komisiji nujnost ustanovitve integralne proste cone, da se reši kriza v industriji, trgovine, tranzitnega pristaniškega prometa in s tem kriza dela, ki je povzročila tako veliko število brezposelnih. Po prvem obisku v Trstu se je komisija vrnila v Rim, kjer je predložila vladnim organom prvo gradivo, ki ga je nabrala v Trstu v zvezi z vprašanjem proste cone. V čila svoje delo in končno ori-pravila celotno gradivo, ki bo moralo služiti vladi za dokončen sklep o tržaški prosti coni. Upamo, da se bo komisija v teh dneh prepričala, da je ogromna večina tržaškega prebivalstva in gospodarskih združenj in ustanov za integralno prosto cono SELAD ostane Včeraj je ravnatelj oddelka za javna dela dr. Paolo Palomba sprejel predstavnike sindikata gradbenih delavcev Delavske zveze in jim v imenu dr. Palamare zagotovil, da bo ustanova SELAD delovala tudi v prihodnjem finančnem letu. Zagotovil je tudi, da bodo začeli že jutri najemati nove delavce, dokler ne doseže njihovo število 1.800 enot, kar bo odslej stalež SELAD. Tudi glede delovanja notranjih odborov so dobili sindikalni predstavniki zagotovilo, da bodo lahko redno delovali. V ta namen bodo sestavili poseben pravilnik, po katerem bo za določen čas dovoljen na razna delovišča tudi dostop tajnikov obeh sindika- tov gradbenih delavcev. Dr. Palomba je dal tudi navodila, naj odslej ne odtrgavajo več delavcem. ki prejemajo pokojnino INPS, odbitkov ob dneh. ko dobivajo mezdna dopolnila namesto celotnih prejemkov. to je, ko ne delajo zaradi slabega vremena. PODATKI O GOSPODARSKEM POLOŽAJU V aprilu rahel dvig zaposlitve na račun sezonskega izboljšanja Indeks cen na drobno se je v apriiu dvignil za 3,87 odstotka - 2,130 meničnih protestov za 57.729.000 lir Po poročilu tržaške trgovinske ;n industrijske zbornice se gospodarski položaj v aprilu ni bistveno spremenil. V nekaterih panogah se je sicer s precejšnjo zakasnitvijo občutilo sezonsko izboljšanje, ki pa ie mnogo šibkejše kot pretekla leta in ga Danes, S. junija t. 1. ob 16. uri bo v Lonjerju proslava 160-letnice ustanovitve slovenske šole na Katinari Proslavo organizirajo bivši učenci te šole, ki se za to priliko pripravljajo, da združeni proslavijo velik kulturni dogodek. Poleg domačega združenega pevskega zbora Lonjer - Katinara sodelujejo še pevski zbori iz Bazovice, iz Boršta, iz Boljunca, iz Rovt, folklorna skupina iz Brega ter najmlajši iz katinarskega šolskega okoliša. Vljudno vabimo vse Slovence, da se udeležijo proslave in z domačini počastijo kulturnozgodovinski jubilej. Bivši učenci katinarske šole Avtobusi vozijo z avtobusne postaje na Barieri od 12. do 24. ure vsakih 15 minut. PO PROSLAVI BO PLES VPRAŠANJE UREDITVE. CONSKEGA PRORAČUNA Predlagani sistem ne bo rešil vedno hujše gospodarske krize Kdino izboljšanje, ki bi ga novi zakon prinesel, bi bilo v tem, dii bi se uredilo finansiranje za dobo enega leta Vprašanje končne ureditve conskega proračuna predstavlja še vedno predmet razprav tržaških gospodarskih krogov. Novi zakonski ukrep, katerega je v soboto odobrila vlada in ki bo v kratkem predložen parlamentu, namreč predvideva ukinitev dosedanjega sistema finansiranja tržaških financ in uvaja namesto tega nov sistem, po katerem bodo vsa sredstva za Trst šla preko odgovornih minister-stev. Novi predlog omenjenega teh dneh bo komisija zaklju- zakona tako v praksi ukinja POK.JAKOB PERHAUC zgled plodnega življenja Pred dnevi je v visoki sta rosti — v 99. letu — odšel na svojo zadnjo pot Jakob Perhavc, daleč znani tržaški trpouec in rodoljub v tistem polnem zgodovinskem smislu, ki ga zd nas tržaške Slovence vsebuje ta beseda. Njegova mladost je povezana z leti iirokegu gospodarskega razmaha našega mesta in še prav posebno z dobo našega gospodarskega in kulturnega preporoda. Mesto ob morju je potreboval o pridne roke, klicalo je in vabilo. In kot toliki drugi je še skoraj na pol otrok odšel od doma, ne samo da se česa nauči, temveč tudi, da se pribori do kruha. Domačija v Gabrčah kraj Senožeč pač ni mogla zadoščati za številno družino, pa je oče sklenil, da pelje Jakoba v Trst. V Ulici Belvedere je našel trgovca Bartolma. ki mu je obljubil, da sprejme fanta Za vajenca v svojo trgovino z mešanim blagom. Jakob je ostal pri hiši in postal kasneje tudi zet, toda že 1878. leta si je ustvaril lastno trgovino; sprva je bil na Trgu Goldoni, pozneje na Viale, takratnem Acquedottu. Od raznovrstnega blaga, ki se je tedaj dobilo v trgovini z mešanim blagom, se je bil odločil za vino in likerje m — uspel. Delo in le delo je terjal lastni gospodarski obstoj, delo in spet delo je terjala naša gospodarska in kulturna dejanskost. In bil je med tistimi, ki so zelo zgo- daj sprevideli, koliko nam je potrebna, zato jo je imel za svojo najsvetejšo dolžnost. Postal je soustanovitelj Tržaške posojilnice in hranilnice, ki je pozneje obvladala malone vse naše gospodarstvo in zgradila Narodni dom. Nujnost jih je spočetka silila k varčevanju. V najeti sobici so odborniki vsak dan zapovrstjo sami uradovali in se za toliko ur odtegnili svojemu delu. Pozneje je bit med ustanovitehi Jadranske banke in Član številnih kon-sumnih društev, ki so zrasla po vsej tržaški okolici. Postal je tudi odbornik novoustanovljenega Delavskega podpornega društva. Kolikokrat je pripovedoval, kako so odborniki sami zložili, če v blagajni ni bilo denarja in je bila pomoč potrebna. Bil je med tistimi, ki so v na-mestniški palači zahtevali, da dobimo Slovenci v mesiti državno šolo po avstrijskem zakonu o šolstvu. Med kopico opravkov in skrbi je našel vedno čas za delo v Čitalnici in Trgovskem izobraževalnem društvu, za seje u-pravnega odbora Ljubljanske kreditne banke m za — ljudi. Tako so vrednotili njegovo delavnost in poštenje, da so mu celo svoje prihranke zaupali. Prava grčal Klestiš jo, klestiš, ne oklestiš je. .Življenje takšnega človeka pa je kakor plamen, ki nevidno ogreva še pozne rodove. —a proračun kot poseben tržaški finančni organizem in se bodo vsi dohodki od uveljavitve zakona dalje stekali neposredno v blagajne zakladnega ministrstva. Izdatki pa bodo šli iz fondov zainteresiranih ministrstev preko vladnega komisariata v Trstu. Tak kompromisni sistem seveda ne more rešiti perečih vprašanj tržaškega gospodarstva ip_ znatno slabša obstoječe stanje. Novi sistem namreč ustvarja v praksi sistem neodgovornosti, saj na tak način ne morejo biti jasno opredeljene dolžnosti generalnega komisariata in dolžnosti odgovornih ministrstev do Trsta. V praksi pa bo položaj toliko slabši, . ker bodo ministrstva nujno pričela rezati sredstva v korist Trsta, čemur se generalni komisariat ne bo mogel učinkovito upirati. Poleg tega bomo imeli o-pravka z nepotrebno dvojno kontrolo izdatkov, katere bo na eni strani upravljalo ministrstvo na drugi pa generalni komisar. Istočasno pa obstaja bojazen, da bo izginila vsaka kontrola tržaških financ s strani prebivalstva, saj proračuna ne bo mogoče več objavljati vsakega pol leta in na ta način obveščati prebivalstvo o dejanskem finančnem položaju. Edino izboljšavo, katero bo prinesel novi zakon, predstavlja ureditev finansiranja za dobo enega leta. kar je u-godnejše kot polletni proračuni, ki so časovno prekratki in ne morejo organsko upoštevati dolgotrajneših javnih del in drugih izdatkov. Posebno poglavje pa predstavljajo težave okrog rotacijskega fonda. Poročali smo že, da je v parlamentarni komisiji bil predložen popravek zakonskega osnutka, ki razteguje delovanje tega fonda tudi na videmsko pokrajino, s čimer bi Trst v praksi izgubil dobršen del sredstev, s katerimi je v preteklosti že razpolagal. Tako vprašanje conskega proračuna kot vprašanje rotacijskega fonda, ki naj bi nudil posojila tržaški industriji, jasno kaže, da vlada ne misli odločno rešiti hude gospodarske krize. Zaradi tega je tudi razumljivo, da se bo sestal koordinacijski odbor 13.000 malih in srednjih podjetij, kjer bodo razpravljali Reševalci nagradn o potrebi novih odločnejših protestnih akcij, ker dejstva dokazujejo, da vlada ni izpolnila nobene obljube. Železo na nogo Včeraj zjutraj so z avtom RK pripeljali v splošno bolnico 54-letnega Antonia Pe-tronia iz Ul. Schiaparelli 66. katerega so zaradi zlpma desne noge sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku, petronio. k, ga je v bolnico spremil njegovo delovni tovariš, se je poškodoval okoli 7. ure zjutraj, ko mu je na nogo padel kos železa in jo zlomil. Otroka je povozil Včeraj ob 12.35 je 22-letni Paolo Sgubin iz Guardiella Farneto 1365 s svojo vespo trčil na Lonjerski cesti v 5-letno Sonjo Zorzi z iste ceste štev. 63. ki je prav v tistem trenutku hotela prekoračiti ulico. Pri trčenju je otrok seveda padel in ker je tožil o bolečinah v ramah, so ga z nekim zasebnim avtom odpeljali v bolnico. Tam so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Zaključek razstave slikarja Vivaldija 2upanstvo sporoča, da bc jutri ob 20. uri zaključek razstave slikarja Itala Vivaldija v občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita. Ob isti uri bodo v navzočnosti funkcionarja finančne intendante izžrebali listek, ki daje pravico do ene umetnikove slike. Zadnji simfonični koncert v Verdiju V gledališču Verdi je bil sinoči zadnji v vrsti pomladanskih simfoničnih koncertov. Orkester Tržaške filharmonije je pod vodstvom dirigenta Franca Caracciole in s sodelovanjem violinista Franca Gullija izvajal Glucko-vo uverturo k operi »Ifigenija v Aulidi*, Paganinijev koncert št. 1 v D-duru za violino in orkester ter Brahmsovo serenado v D-durtl op. 11. Franco Caracciolo je vodil orkester s sigurno in veščo roko. Uspelo mu je doseči vse potrebne efekte, da sta predvsem Paganini in Brahms bila podana pristno in v svoji klasični obliki. Franco Gulli, Tržačan po rodu, je danes eden najboljših italijanskih violinistov. Njegov nastop pred tržaškim občinstvom po nekajletni odsotnosti je bil toplo sprejet. Solistični part Paganinijevega zelo zahtevnega koncerta je podal izdelano tako v tehničnem kot izraznem oziru. Na splošno željo občinstva je dodal še Bachovo suito. ...-i **v*. < t- j k .-iv v.tfVrv: .'•» V soboto 11. t m. ob 16. uri bo v Ul. Montecchi 6-IV. izžrebanih sto nagrad med či-tatelji našega lista, ki so pravilno rešili našo nagradno uganko. Se do 10. t. m. imate čas, da nam pošljete rešitev uganke in če vam bo sreča prijazna, boste lahko dobili e-no nagrad, ki so na sliki, ali eno izmed ostalih devetdesetih. Vljudno vas vabimo, da pridete v soboto in prisostvujete žrebanju. Želimo vam srečo in... na svidenje z nagrado v rokahl prevladajo poslabšanja v drugih panogah gospodarstva. Tako se je v začetku aprila povečal obseg prodaje na drobno skoro vseh sektorjev zaradi velikonočnih praznikov. Vendar pa je to povečanje ostalo znatno izpod pričakovane ravni in ni doseglo ravni preteklih let, zaradi česar so se čezmerno povečale zaloge v trgovinah, ker so številni trgovci obnovili zaloge v pričakovanju ugodnih prodaj. Poleg tega pa so prebivalci v začetku aprila porabili skoro vsa razpoložljiva denarna sredstva, tako da so ostale proti koncu meseca vse trgovine skoro prazne. Močno je zadel prebivalstvo tudi dvig cen vseh predmetov potrebnih za preživljanje, saj kaže indeks cen povečanje za 3,87 odstotkov v primerjavi z marcem, ko se je indeks cen na drobno že rahlo dvignil. Povečanje cen na drobno bo seveda ponovno vplivalo na obseg prodaj in s tem tudi pripomoglo ne samo k poslabšanju življenjske ravni prebivalstva, temveč tudi k zaostritvi gospodarske krize. Podatki o številu zaposlenih v mesecu aprilu pa govore. da so končno s precejšnjo zamudo pričeli delovati sezonski faktorji kot obnovljena gradbena dejavnost in podobno in se je število zaposlenih povečalo za 521 o-seb v primerjavi z marcem Vendar pa je to povečanje le neznatno in ni nikako nadomestilo ostrega povečanja brezposelnosti, ki ga je zabeležil Trst v zadnjih letih. Številke so zelo zgovorne: leta 1952 (20. decembra) je bilo zaposlenih 89.058 oseb, 1953. leta 87.855, 1954. leta 86.356 in letos v aprilu 85.880. Statistični podatki govore, da se je v zadnjih dveh letih in štirih mesecih znižala zaposlitev za več kot tri tisoč oseb in da razen nekaterih sezonskih pojavov ni nikakih znakov, da se stanje izboljšuje, temveč lahko obratno z gotovostjo trdimo, da se možnosti zaposlitve stalno slabšajo. Gibanje meničnih protestov kaže podobno sliko, v aprilu se je položaj sicer nekoliko popravil v primerjavi z marcem, vendar je v resnici še vedno kritičen iri mnogo slabši, kot je bil v istem obdobju preteklega leta. Letos so v aprilu registrirali skupno 2.130 meničnih protestov v vrednosti 57.729.000 lir. V prvih štirih mesecih tekočega leta pa so mesečno povprečno registrirali 2.153 meničnih protestov v vrednosti 61,9 milijonov lir. Primerjava s povprečnim stanjem preteklega leta govori. da se je v letošnjih prvih štirih mesecih rahlo znižalo število meničnih pro-testov in da se je hkrati krepko dvignila vrednost u-gotovljenih neplačanih menic. Tako gibanje meničnih protestov je razumljivo, če upoštevamo, da se je zaradi slabega gospodarskega stanja po eni strani zmanjšal tudi obseg prodaj na drobno na obroke in da so po drugi trgovci prisiljeni poseči po menicah, pa čeprav so svoje dobave nekdaj plačevali z gotovino. Na ta način se je znižalo skupno število meničnih protestov, močno pa je porasla njih vrednost. Otroške počitniške kolonije v Sloveniji Odbor Podpornega društva za Tržaško ozemlje sporoča, da je vpisovanje otrok od 6. do 14. leta za počitniške kolonije v Sloveniji vsak dan od 9. do 12 ure na sedežu društva v Ul. R. Manna 29-11 TR2ASK1 FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR Včeraj ob 16. uri je bila odprta osebna razstava v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11.. na kateri razstavlja tov Vladimir Harej področje Italije. Razstava bo odprta tudi danes med sestankom za zamenjavo znamk od 9. do 12. ure. Ljudska p ros vatla PD nlvan Cankarji, Sv. Jakob. Vse odbornike obveščamo. da bo v torek 7. t. m. društvena seja ob 20.30 v običajnih prostorih. Prisimo za točnost, ker je zadnja seja pred občnim zborom. ODBOR Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. brata Jakoba oaruje družina Jernej Perhauc 5000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. mame Faganel daruje Pavla Kolarič 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Jakoba Perhavca daruje Albin Sancin 10.000 lir za Dijaško Matico. Izlet na Nanos. SPDT priredi 19. junija izlet na Nanos. Prijave tistih, ki imajo italijanske potne liste, se sprejemajo vsak dan od 19. ao 20. ure razen v nedeljo do všlevši 8. junija na novem društvenem sedežu v Ul. R. Manna 29-U. ( ŠOLSKE VESTi ) Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu sporoča, da bodo pismeni, praktični in grafični izpiti za nižji tečajni izpit v poletnem roku 1955 v nasledniih dneh: v ponedeljek b. junija 1955 knjigovodstvo in trgovsko računstvo, v torek 7. junija 1955 trgo- vinstvo - praktične vaje, v sredo 8. junija 1955 mate- matika. v petek 10. junija 1955 steno- grafija; v soboto 11. junija 1955 italijanščina. v ponedeljek 13. junija 1955 strojepis. • Pričetek pismenih nalog dnevno ob 8.30. ( Š0I.SKK PRIKliIHTI/K ) Danes 5. junija ob 16. uri uprizori osnovna šola v Saležu v šolskih prostorih svojo zaključno prireditev. Na sporedu eo prizorčki, rajalne vaje, pevski zbori in deklamacije. ge * g: Slovenska osnovna šola v Nabrežini razstavlja ročna dela svojih učencev danes 5. in jutri 6 junija v šolskih prostorih. # * * V četrtek 9. t. m. ob 16. uri ima osnovna šola v Slivnem svoj nastop, Otrccj bodo nastopali v raznih prizorih, rajalnih vajah, pevskih točkah in deklamacijah. * v * Osnovna šola v Sempolaju ima v četrtek 9. junija ob 16. uri svojo šolsko proslavo. Otroci bodo igrali «Vedeža». nastopali v raznih prizorih, prepevali in deklamirali. * * # Danes ob 9. uri zjutraj. bo pri Sv. Ivanu otvoritev razstave šolskih risb učencev učiteljišča in višje realne gimnazije pod vodstvom prof. A. Černigoja. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 18. ure. Ker je razstava zelo zanimiva, priporočamo vsem, da si jo o-gledajo. Razstava bo odprta do 13. junija t. 1. * * * Na prireditve naših malčkov so vabljeni starši in vsi prijatelji mladine. fid včeraj do danes ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 4. junija t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb. porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: bančni u-uradnik Ferruccio Grovatto in u-radnica Maria Cramasietter, mizar Giovanni de Mattio in gospodinja Rina Bosich, električar Paride Castellani in gospodinja Gioeonda Cicotti, delavec Savio del Piero in šhjilja Giovanna Banova, univ. profesor Manlio Udina in gospodinja Desiderata de Volpi, agent carine Claudio Perosa in gospodinja Maria Rosa Tarroni, delavec Alberio Laz-zarini in vezilja Laura Sineich, tapetnik Romeo Cadel in gospodinja Natalla Ghersetti, šofer Natale Stefan) in gospodinja El-da Carboni. UMRLI ŠO: 70-letna T.ulgia Rugliani por. Comici. 54-Ietna Vera Zenkovič por. Marko, 64-lelna Margherita Cekalovič por. Pagliari. 71-letni Josip Jer-cog, 68-letni Nazario Bonin, 73-ietni Giovanni D’Oriano, 69-letna Maria Cristina Zan-grarido, 89-ietna Matilde Babille vd. De Mattia, 3 leta stari Paolo Kensnol, 86-letna Maria Pobega vd. Pizzamus. VREME VČERAJ Najvišia tcmperatuia 21.8. najnižja 16.3, ob 17. uri 19.4, zračni tlak 1013,6 stanoviten, veter 5 km severovzhodnik, vlaga 80 odst., nebo 9 desetin oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja l« siopinj. NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN INAM, Al Cedro, Trg Ober-dan 2; Cipella. Ul Belpoggio 4 De Colle, Ul. P. Revoitella 42; Depangher, Ul. s. Giusto 1; Manzoni, Ul. Setlrfomarve 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Rova, Trg Goldoni 8. LOTERIJA BENETKE 4 32 18 39 40 BARI 52 35 70 9 81 CAGLI ARI 39 27 89 11 61 FIRENZE 50 1 80 13 78 GENOVA 78 79 43 13 51 MILANO 7 78 42 17 39 NAPOL1 50 18 14 28 31 PALERMO 75 39 51 87 73 ROMA 33 50 23 35 42 TORINO 83 73 88 29 41 delavnica mehaničnih izdelkov A. Fabiani TRST — UL COH J I 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdeisvo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo kovin, avtogeno in električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE ljubi -JANA TITOVA 5* OGLEJTE SI I.IVIEUMOnNU RAZST/M) PREDELAVE IN UPORABE LESA 01) 4.-13. JUNIJA (popust na železnici) t? i * SLOVENSKO X A KODNO C! I.EDA I.IS1 H zn Tržaško ozemlje GOSTOVANJE DRAME Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora V sredo 8. junija 1955 ob 21. uri v dvorani Prosvetnega doma na O P C I N A II V četrtek 9. junija 1955 ob 16.30 in ob 21. uri v kino- dvorani v SKEDNJU IVANA IZ LORRAINE Drama v treh dejanjih Spisal: Maxwell Anderson Prevedel: Jaro Dolar II II Režiser: Jaro Dolar Scenograf: Vlado Rijavec Prodaja vstopnic za OPČINE: dve uri pred pričetkom predstave pri blagajni dvorane. Prodaja vstopnic za SKEDENJ: v torek ih sredo od 11. do 13. in od 17. do 19. ure v Ul. Roma 15-11. ter dve uri pred pričetkom predstav pri blagajni kina. T It S Ul. sv H ran-čiska 20/1IL tel. 37-338 sprejema to-serate. male oglase, osmrtnice lu “ru* od 8. do 12.30 in od D- 0 18. ure. ‘JU v, ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 5. t. m. ob 11. uri dopoldne v kino dvorani v NABREŽINI mladinska igra Oskarja Wuebnerja „mwm petih IN URALI BIHTir ob 16. uri ponovitev mladinske igre »PASTIRČEK PETER IN KRALJ BRILJANTINI) ker predstava aFilumene Marturano* odpade zaradi obolelosti v ansamblu. Moški zbor fantov s Pro-seka-Kontovela in mešani pevski zbor Prosvetnega društva iz Barko-velj, oba pod vodstvom Milana Pertota. priredita DANES 5. t. m. ob 17.30 v dvorani na Kontovelu KONCERT umelnili in narodnih pesmi SPORED: Anton Foerster; Ljubica Milan Pertot: Konjuh pianinom Stevan Mokranjac: Deseti šopek narodnih pesmi iz južne Srbije Emil Adamič: Moravska narodna Boris Papandopulo: Skoči kolo Anton Foerster; Pevajte ve planine Vasilij Mirk: Katri ca Oskar Dev: Tihi veter Peter Jereb: Pelin roža Anton Foerster: Herce- govska ODMOR Mitja Tomc: a) Moj očka b) Ko so fantje c) Štajerski fantič č) Rezjankica d) Dolenjski furmani Milan Pertot: a) Kej me b’š t'ku za-m’jero bj D'ns je ta iste dan c) U celem Trste lučke ni č) Bulše be blo d) U Leblan nlepem pl’c PROSVETNO DRUŠTVO « IVAN CANKAR* priredi 12. junija t. •• izlet na Visarje in k Be-lopeškim jezerom. Vpisovanje vsak večer na sedežu v Ul. Montecchi 6-IV. od 20. do 21.30. Rossettl. 15.30: «M»la*a». M. 0’Hara, D. Carey. . Excelsior. 14.15: »Pogubljeni kontinent*. Fenice 15.00: «Zaklad Amazon- ke*, F. L.rnias, R. Fleming. Nazionale. 15.00: »Napad v džungli*, S." Stephen. Filodrammatico. 15.00: «Tri broad-wayska dekleta*, D. Reynolds, M,'in G. Champion. Svpercinema. 14.30: »Parisova lju-bimka*. H. Lamarr. M. Serato. Arcobaleno. 14.30: «Timber jack», S. Hayden. Astra Hojsa. 15.00: »Okno na dvorišče*, J. Stevvart. Capitol. 14.00: »Neutolažljivi kavalir*, Y. De Carlo. Cmtallo. 14.00: «Princ Igralcev*, R. Burton. J Dgrek. Grattacielo. 14.30: ((Potopljeni zaklad*, J. Russell Alabarda. 14.00: »Ogenj in meso*, L. Turner Mladoletnim prepov edano. Arlsto". 16.00: «Moški imajo rajši plavolaske*, M Monroe. Armcnia. 14.00: «Možje po meri*, J. Crain. Aurora. 15.00: «Norosti leta*, M Monroe. Garibaldi 14.00: »Divjak*, M. M Fiore. Ideale. 14.30: »Pogumen princ*, Mason lmpero. 14,30: »Pustolovščine Casanove*. G. Kerzetti. Mla- doletnim prepovedano. ItaUa. 15 00: «Senca». M. Toren. S. Marco. 14.00: «8eli osvajalec*, G. Madison, Kino ob morju. 15.00: «Prema- ganci*. A. M. Ferrero, Mladoletnim prepovedano. Moderno, 14.00: «Karavana k Luna Parku* A. Baxter. Savona. 14.00: »Sabrina*. A. Hepburn*. Viale. 14.30: «Veriga sovraštva*, H. Remv. Vittorio Veneto. 14.00: »Rapsodija*. E Tavlor Azzurro. 14.00: «Saskatcbenwanski rdeti jopiči*. A Ladd Belvedere. 14.00: »Potopljeno me. Sto*. R. Ryan Marconi. 14.30: «Cigan», D. Cor-coran, Massimo. 14.30: »Vicomte iz Bra-gelona*, G. Marchal. Novo Cine. 14.30: «Nimfa antipodov*, E. VVilliams. Odeon. 15.00: »Lepotice noči», P. Cressoy. Mladoletnim prepovedano. Radio. 14.30: «Jezdi vaquero», A Gardner. Secolo. 14.00: ((Ameriška Butte--fly». B. Grable. Ver.ezia. 14.00: «Javanski upor- nik*. F. Murray. Skedenj. 18,00j »Roparji sedmih morij*, J Payne. Kino na Opčinah. 15.00: «Kruh, ljubezen in fantazija*, V. De Sica, G Lollobrigida POLETNI KINO Ariston. 20.45: »Moški imajo rajši plavolaske*, M. Monroe. Paradiso. 20.45: «Leger>da o Robin Hoodu*. E. Fivnn Ponziana. 20.30: ((Varietejska predstava*. F. A,staire. Rojan. 20.45: »Sanje Boheme*, K. Gravson. NEDELJA 5. junija 1955 T 11*» I' POST AJA A 8 00 Jutranja glasba: 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Lahke melodije; 11.10 Gounod: Odlomek iz opere ((Faust*' 11.45 Vesela glasba; 12.00 Oddaja za najmlajše: ((Opeharjeni vrag*; 12.30 iz operetnega sveta; 13.30 Glaspa po želj ah: 14.30 Glasba iz revij; ld.00 Parada lahkih orkestrov; 15.30 Razne ritmične popevke; 16.00 Malo za šalo malo zares: 16.13 Lepe operne melodije; 16.45 Orgle Ham-mond h. havajske kitare; 17.00 Poje moški zbor iz Podgore; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Mar-tucci: Koncert za klavir in orkester; 19.00 Massenet: Suita 'z baleta «Le Cyd»; 19 15 Razgovor z rojakom in pariškim založnikom Doretom Ogrizkom; 20.00 Šport; 20.30 Bellini: «Me-sečnica*. opera v 2 dej.; po 1. dejanju: Športni komentar (21.50); 22.40 Večerni ples. T It > ti. 9.15 Iz del velikih mojstrov: . 1 L-15 . Iz filmov in revij; 12.00 44"Be:H4Meva glasba; 13.00, -14.00, 18.00 in 19.20: Poročila o kolesarski dirki po Otaliji; 17 00 Reportaža z nogometne tekme; 18.15 Eimfonični koncert, dirigira A Rodzinski; 21.05 «Se -Nevada Express», glasbeni variete. K O I* K lt Poročila v slovenščini: 8.00. 13.30, 19.30, 23.30 Hrvaška poročila: vsak dan ob 2.0.20. Italijanska poročila: 6.15 12.30 19.00 in 23.00. Poročila v italijanščini: 7.15, 12.30, 19.00. 23.00. 7.45 Jutranja glasba; 8.15 Pisan spored domačih motivov izvajajo solisti in ansambli: a.40 /a naše kmetovalce: 9.00 Deseta obletnica osvoboditve Izbor iz mladinskih tekmovalnih oddaj; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 11.45 Glasba po željah; 15.00 Tekmovanje prosvetnih drušiev: PD Spodnja, Idrija in pd Otalež; 16.00 Nedeljski promenadni koncert: 17.00 Pozdrav s Tirolskega,; 17.15 Slušna igra v ital.; 18.00 lz opernega sveta: 19,15 Šport; 20.00 Glasba PO željah v hrvaščini; 20.35 Ju-nna in Franima; 20.50 Glasba P® žčl.iah v hrvaščini (II del); 21.00 B. Nušič: «Mis!er Dolar*. *> I. 4» V 14 A J J A 327,1 m, 202.1 m. 212.4 m Fbnjčila ob 5.00, 6.n0. 7.00. 12.30 15.90 )7.()() 22.00 Domače pejmi; 9.00 Otroška predstava . France Srimpf: lz pravljic o živalih; 9.30 Lahka operetna glasba; 10.10 Dopoldan, -ki simfonični koncert; 11.20 O-poldanski spored lahke glasbe; * slovepsklh narodnih pesmi, 13.30 Zelelj ste — poslušajte! 15.15 15 minut tangov z orkestrom Malando; 15.30 Ilegalni Maribor v borbi: TTCI.KVT161.VA 10.15 Kmetijska ura; 16.30 Športno popoldne; 17.30 France-sco Ciiea «Adriana Lecouvreur*. opera; 20.30 Izvleček iz filmskih posnetkov dosedanjega poteka kolesarske dirke; 20.55 Teden-ska revija in variete: 21.10 Rap-scdija; 22.10 Alberto Moravia “Pritlikavec*, novela- 23.00 Športne vesti Mali oglasi KOLESA, moška in žensKJ; . 8.000 lir, kolesa za prevoz o po 22.000 lir, motorna * , po 50.000 lir. na obroke. Ul. Pieta 3. r: 29-LETNA ŠTUDENTKA želi P isovanje s st_ osebo, naslov na upravi h jateljsko dopisovanje Ul. sv, Frančiška 20. TRGOVINA JESTVIN V mesta išče vajenca v star,-. *a do 15 let. Pismene pomw» upravo lista pod «Vaj«nec . PARILLA 125 H AjZKOSEN.^ redna prilika, prodaja z {ji. Obrnite se na Ostun-i M® ’ Machiavelli 28. *7K0- MONDIAL 200, ŠPORT, RA SEN, kot nov, prava prH«® nl prodaja zasebnik. Obrniti 2g Ostuni Molo. Ul. Machiavelli KOZE PODLASIC IN rove in strojene, nove,‘, 29-3^ in dobro plačujem. ZOBOZDRAVNISKI AMBULATORU Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-lorurS j Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. „ Sprejema od 9- o° ’ in od 15. do 20. u«; Ulica Torrebianca ** .-(vogal z Ul. Carducci tel. 37-U8 «UNIQM» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TESTU. UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512- 35939 Prokurator RAVNIK ADRIA EXP»ESS TRST Ul. Cicerone št. 4 P tel. 29243 riti- BIVANJA oli morju, v liribl ^ ob jezerih i*1 ' zdraviliščih IZLETI ... odhodi 19. in 26. jdh -0 3„ 10. 17.. 24 2» ‘g 31. julija v p A »N-ter drugi izleti V„A*[I-GLIJO, ŠVICO. SPAg,. JO, NEMČIJO, SKAt'"' NAVSKE DEŽELE Preskrba trgovcih navadnih, turishtT"^ in tranzitnih vizum0 za Jugoslavijo Prodaja voznih Ustk0^ *. avtobuse iz TRSTA j, MILAN - dnevni oon ob 21. uri te- GENOVO - trikrat n» ufi den, odhod ob zl'-t;rj-COMO - CH1ASSO - * 0i krat. na teden, 0 ob 21. uri . .hodi UDINE - dnevni od" ob 6.30, 7.30, 8.J« od, BELLUNO - dnevni hodi ob 6.30 . 0J. TRE V ISO - dnevni hodi ob 8.30 0b ŠKOFIJE - odlio«1 5.30, 12, 16.15, 18.JU Našega IMIiuhi Žci jal« ni več med nami- Žalujoči: Pap^rj'jj i« m a®? ter družine zer Lenardon. ; l Pogreb bo v ponedeljki,, izpred bolnice Burlo C’ ob 16.30. Trst-Sv. Ivan 4. juni.ia Potrti naznanjamo žalostno vest, da je 4 umrl 64-letni IVAN KOŠUTA gostilničar Pogreb bo danes 5. junija ob 18. ur' žalosti v Sv. Križu št. 135. hiše hči žalujoči soproga 'Vetlpranc, Erna, sinova Feliv m _n £j. zet Viktor, snahi Dan'° dniKi-rila, nečaki in ostali so- ZAH VA L, A Otroci pokojne ALOJZIJE FAGAN#*’ SO teljen1' pi- še zahvaljujemo vsem znancem in prija počastili spomin naše cliage mame. jn Pr' Posebno zahvalo izrekamo dr. ŠtrU zdi° Caravetti, ki sta storila za njo vse, zdravniška veda. Žalujoče dru*1 neLAK°VlC FAGANEL - BUCIK - Trst, 5.6.1955 OBLETNICI ZMAGE NAD NACIFASIZMOM IPOMIIO e liaith padlih RUDOLF PETAROS SEDMAK BOŽIC fol V ANA owz..c DM.i . u 19- *• 1925 r°ien v Borštu 1. 1. 1920 rojen v Sv. Križu 19. 12. 1921 22 1 ,r,“ padel 1944 v Dol. Toplicah padel 7. 5. 1945 v Šmarjah lJv pN PAVLINA VOJKO DANEU FRANC OLIO \vT'?iku « *■ 1919 rojen na Kontovelu 29. 2. 1921 rojen v Vidmu 13. 12. 1926 1 v Flossenburgu 1944 pogrešan 13.6.1944 v Nemčiji padel 14.3.1945 pri C. vrhu -1 fyciO 1 »Vtoinu 31. 12. 1925 rojen v Mavhinjah 20. 5. 1924 rojen v Miljah 4. 3. 1926 Nemčiji 22. 12. 1944 umrl v rižarni 29. 4. 1945 padel 21. 9. 1944 v Crni vasi PITORITTO EDVARD ANTONIČ KARLO PEČARIČ 1 PURIC DUŠAN POŽENEL IVAN PEČARIČ Hepnu 25.5.1925 rojen v Lipici 28. 11. 1911 rojen v Miljah 24. 6. 1924 1944 na Lomu padel pri Strnici padel 25.11.1944 v Topolovcu EDI BEZIN MARIO MILIC 1 vTrrnu 26- 12°Y924 rojen v Sv *Križu 17. 2. 1927 rojen na Proseku 8. 7. 1903 n*arni 5. 4 1945 padel 24.3.1945 pri Jesenicah padel 26. 6. 1944 pri Ponikvah O AVTONOMNI DEŽELI FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA Načrt statuta in Slove Naš tede NTONCIC :ku 14. 2. 1926 lrJu 8. 6. 1944 SILVAN PETELIN rojen v Trstu 10. 10. 1925 ALBIN OLENIK rojen v Trstu 10. 10. 1925 rojen v Prebenegu 18. 9. 1908 Padel 2.10.1943 v Črnem kalu padel 3. 10. 1943 pri Dekanih 2. Ako izvzamemo določbe, ki govore o zastopstvu manjšine v deželnem zboru in odboru ter v pokrajinskih svetih in odborih, in določbe o jeziku pri šolskem pouku, so v glavnem vse določbe, ki se nanašajo na specifične manjšinske pravice, združene v drugem poglavju De Castrovega osnutka. Splošno in formalno se te dolčbe ujemajo z določbami Posebnega statuta, ki je sestavni del Momoranduma o Trstu, vendar se od njih konkretno in stvarno močno razlikujejo. Iz De Castrovega komentarja k osnutku pa izvemo, da je bila prvotna stilizacija njegovega osnutka v tem pogledu bolj ozkosrčna in da je sedanja oblika nastala spričo že veljavnega Posebnega statuta za Trst. V De Castrovem osnutku so manjšinske pravice v jedru fiksirane v členu 5, ki pravi; «V Deželi se državljanom priznavajo enake pravice ne glede na jezikovno skupino, kateri pripadajo, ter se zaščitijo etniške in kulturne značilnosti«. Analogni člen Posebnega statuta (čl. 2) pa se ne omejuje na tako splošno določbo. temveč konkretizira te pravice. Tako predvideva člen 2 med drugim: enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor tudi glede ostalih pravic človeka in osnovnih svoboščin; enakost v pridobivanju ali opravljanju javnih služb, funkcij, poklicev in časti; enakost glede stopanja v javne in upravne službe; enakost ravnanja v opravljanju svojih dejavnosti ali poklicev v kmetijstvu trgovini, industriji in na drugih področjih kakor tudi pri organiziranju in vodenju gospodarskih združeni in organizacij; enakost glede socialnega skrbstva in pokojnin. Za zaščito etniškega in kulturnega značaja jugoslovanske etniške skupine določa člen 4 Posebnega statuta, da bodo imeli Slovenci na Tržaškem ozemlju pravice do lastnega tiska v svojem jeziku, ter da bodo slovenske prosvetne, kulturne, družbene in športne organizacije lahko svobodno delovale v skladu z veljavnimi zakoni in da bodo deležne enakega ravnanja kakor italijanske organizacije, zlasti glede uporabe javnih poslopij in radia ter glede pomoči iz javnih finančnih sredstev. Od vseh teh konkretnih pravic je ohranil De Castro samo določbo glede radia v členu 10 svojega osnutka, s katerim pa prepušča določitev obsega slovenskih oddaj deželnemu zboru O kaki inge-renci Slovencev glede obsega in glede sestava programa "teti oddaj nima osnutek nobene besede. Dolgoletna lastna izkušnja Slovencev in diskriminacijski primeri iz najnovejšega časa (zaprtje slovenskih gostiln na Tržaškem!) ter primer Francozov v Dolini Aoste in celo Nemcev v Južnem Tirolu, katerih pravice so fiksirane s posebnim bilateralnim dogovorom med Italijo in Avstrijo, nas uče, da je taka konkretizacija pravic nujno potrebna in da se morajo omenjati tudi pravice, ki se morda zdijo naravne in samo ob sebi umljive, da bi bile izključene diskriminacije in izigravanja splošno fiksiranih določb. Toda tudi vse še tako konkretizirane določbe o manjšinskih pravicah in o manjšinski zaščiti so iluzorne, dokler se dopušča hujskanje k nacionalni mržnji. Zaradi tega bi se moral po zgledu člena 3 Posebnega statuta tudi statut Furlanije-Juli.iske krajine vnesti poseben člen, ki prepoveduje hujskanje k nacionalni in raeni mržnji in ki predvideva kaznovanje za taka dejanja. Kako potrebna je taka določba, nam postaja jasno že pri pazljivejšem branju De Castrovega komentarja k njegovemu osnutku, kjer se mu vedno ne posreči pod plaščem širokosrčnosti prikrivati animoznosti proti Slovencem- Naslednji člen De Castrovega osnutka (čl. 6) določa; c.Uradni jezik dežele je italijanski«. V Memorandumu in Posebnem statutu o Trstu ni take določbe, v Dolini Aoste pa sta po statutu oba jezika, italijanski in francoski, enakovredna, a v statutu za Tren-tin-Gornje Poadižje je ta določba samo vpletena v _člen. ki govori o rabi nemškega jezika. Za Furlanijo-Julijsko krajino pa predvideva De Castro poseben člen, kjer se to poudarja prav lapidarno, in eicer, kakor pravi, iz previdnosti Bolj kot taka «previdnost» je za nas važno, kar določajo naslednji trije členi, ki govorijo o rabi slovenskega jezika, Stvarno se te določbe ujemajo z določbami člena 5 Posebnega statuta Clen 7 osnutka ustreza prvemu odstavku omenjenega člena Posebnega- statuta, ki pravi; «Pripadniki jugoslovanske etniške skupine na področju pod italijansko upravo bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sod- PREJELI SMO LOVEC, glasilo republiške lovske zveze Slovenije — 3. zvezek za leto 1955; izdaja republiška lovska zveza Slovenije; ureja Cene Kranjc; Ljubljana Trdinova 8 Naročnina za inozemstvo 700 din letno. LES, revija za lesno gospodarstvo — leto VIL št. 2-3. Glavni urednik ing. Oskar Jug; izdaja Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije LRS Uredništvo in uprava: Ljubljana Erjavčeva cesta U, pritličje. Letna naročnina 500 din. nimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku, pri ustnih odgovorih, bodi neposredno ali po tolmaču; v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora«. Ce prezremo dejstvo, da se De Castro izogiba imena »Slovenci« kakor zlodej križa in rabi izraz »razne etniške skupine«, je besedilo identično. Toda «in cauda venenum«. Veljavnost te določbe je omejena samo na tiste pokrajine, kjer predstavlja taka etni-ška skupina vsaj 5 odst. celotnega prebivalstva. S tem se je hotel De Castro zavarovati proti temu, da bi te določbe veljale tudi za Videmsko pokrajino, kjer po njegovem mnenju Slovencev sploh ni, kajti za njega je ((prebivalstvo Beneške Slovenije sicer daljnega slovanskega pokolenja, a je po čustvovanju italijansko in je ponosno biti italijanskega jezika«. Pri tem očitno pozablja na zadnje italijansko štetje iz leta 1911 in 1921, ko so že zbirali tudi podatke o jeziku. Po teh podatkih, ki smo jih navedli v prvem delu tega članka, bi morale tudi za Slovence v Videmski pokrajini celo v njenem sedanjem obsegu veljati omenjene pravice. Clen .7 bi Po znanih realnih podatkih o narodnostni strukturi prebivalstva moral veljati za Goriško ih Videmsko pokrajino (za Tržaško ozemlje velja že po čl. 5 Posebnega statuta). Zaradi tega je omejitveni pogoj, ki ga postavlja De Castro, neumesten ir. nepotreben Pač pa bi bilo treba člen 7 dopolniti z določbo iz statuta za Trentin-Gornje Poadižje (čl. 85), ki pravi, da morajo oblasti v primerih, ko one prično dopisovanje, dopisovati s stranko v jeziku, ki je domnevno jezik stranke. Clen 8 osnutka ustreza drugemu odstavku člena 5 Posebnega statuta, ki se glasi; «Javnim dokumentom, nanašajočim se na pripadnike etniških skupin, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v ustreznem jeziku. Isto velja za uradna obvestila, javne razglase in publikacije«. Tudi veljavnost te določbe veže De Castro na isti pogoj, ki ga je zahteval v predido-čem členu. V drugem odstavku člena 8 svojega osnutka dopušča De Castro objavo javnih oznanil in odredb ter uradnih razglasov, ki zadevajo direktno druge etniške skupine (scil Slovence), toda omejuje to pravico na tiste dele dežele, kjer pripada vsaj četrtina prebivalstva taki skupini, in še to le, če izrecno to zahte vajo od deželnega sveta družinski očetje, ki zastopajo najmanj 25 odst. vsega prebivalstva. Pogoj, ki ga postavlja De Castro, se sam na sebi zdi morda pravičen in umesten, toda kdor le količkaj pozna razmere, pod katerimi živijo Slovenci v Videmski pokrajini, bo spoznal, kako dobro preračunjen je ta pogoj, da bi te Slovence izključil od uživanja manjšinskih pravic in De Castro tega niti ne prikriva v svojem komentarju. Zaradi tega bi moral ta pogoj brezpogojno odpasti. Pač pa bi se morala iz statuta za Trentin-Gornje Poadižje prenesti člena 50 in 51. Prvi imenovanih členov pravi, da se deželni in pokrajinski zakoni ter deželni in pokrajinski pravilniki objavljajo v Deželnem uradnem vestniku, 111 sicer v italijanskem in nemškem jeziku. Drugi člen pa določa, da se v vestniku objavljajo v nemškem jeziku tudi republiški zakoni in odredbe, ki zanimajo Deželo. Analogne določbe bi se morale vnesti v statut Furlanije-Julijske krajine glede objav v slovenskem jeziku v uradnem vestniku te dežele, da bi bilo tudi slovensko prebivalstvo obveščeno o deželnih ir. pokrajinskih ter tudi vsaj o važnejših državnih zakoni!) in odredbah. Clen 9 De Castrovega osnutka je prevzel določbe tretjega odstavka člena 5 Posebnega statuta, le da je tudi tu postavil isto absurdni pogoj, da mora namreč prebivalstvo izrecno zahtevati aplikacijo teh določb. Glasi se tako-le; «Napisi na javnih ustanovah, krajevna in ulična imena bodo dvojezična v občinah in v volilnih okrajih Tržaške občine, kjer sestavljajo pripadniki druge etniške skupine najmanj četrtino prebivalstva in če zahtevajo to od deželnega sveta družinski očetje, kakor v zadnjem odstavku prejšnjega člena«, Ta pogoj pa ni samo absurden, temveč je tudi v nasprotju s Posebnim statutom, ki ne predvideva take zahteve od slovenskega prebivalstva. Iz navedenega je jasno razvidno, da je De Castro s svojim osnutkom hotel na zunaj (zlasti še zaradi že veljavnega Memoraduma in Posebnega statuta o Trstu) biti dokaj širokosrčen, a da je dejansko s svojimi dodatki in pogoji hotel reducirati dejansko veljavnost formalno priznanih pravic na skrajni minimum. Lavo Čermelj Kot ste videli, je ta teden lisk pisal skoraj samo o sestanku med jugoslovanskimi m sovjetskimi voditelji. Resnica in fantazija sta se mešali v čudno zmes, ki -jm mnogokrat bolj zavajala kol informirala čitatelje, dokler ni zaključna deklaracija — Za tistega, ki jo zna in hoče razumeti — postavila stvari na pravo mesto. Tisk pa ne bi bil tisk, ko ne bi tudi tej deklaraciji pripisoval vseh mogočih pomenov, kot s sedmim nožem iskal po njej «koncesij» tega ali onega, ali v tem ali onem interesu poudarjal ta ali oni odstavek, morda celo postranskega pomena ali že davno znan. Tako so na primer razlagali in še razlagajo omembo kitajskih pravic na For-mozo kot ne vem kakšno jugoslovansko koncesijo Sovjetski zvezi, ko pa je vendar jugoslovansko stališče o tem že dolgo znano, ali celo kot «izdajo» Zahoda, beri, zahtev nekaterih ameriških krogov. Potem so tudi pametni ljudje, ki razlagajo obsodbo vo- DEJAVNOST DRŽAVNE ZALOŽBE SLOVENIJE Piv'i’iv [J Ji ot ih,‘ionu Državna založba Slovenije je izdala novo poljudno znanstveno delo. «Zgodovino znanosti«, ki predstavlja prevod dela francoskega avtorja Pier-•ra Rousseauja. Po odlični knjigi ((Kemija v službi človeka«, po znani Jamesa Jeansa »Zgodovini fizike«, je to v nekaj mesecih že tretja knjiga s področja prirodoslovni 1 ved v slovenščini. Tretja v vrsti knjig, ki so delo svetovno znanih avtorjev in ki jih je v slovenskem prevodu izdala Državna založba Slovenije. Vendar velja tudi za to knjigo isto, kar smo ugotovili o knjigi Branka Rudolfa »Maske in časi«. Tudi ta knjiga je odraz majhnosti našega naroda in skromnih razmer, ki nam pač še niso dale podobnih del v lastnem jeziku. Medtem ko je Rudolfova knjiga delo domačega aVtorja, pa je «Zgodovina znanosti« samo prevod. Vendar,., smo lahko kljub temu zadovoljni in hvaležni založbi, da je med svo- je publikacije uvrstila 1o delo, ki sicer verjetno ne bo predstavljalo založniškega u-speha, bo pa izredno dragoceno vsem, ki hočejo svoje znanje obogatiti in napraviti s tem korak naprej, pa čeprav niso ne znanstveni, ne kulturni delavci. Knjigo o zgodovini znanosti moramo ocenjevati predvsem s tega stališča; predvsem z gledišča koristnosti našim ljudem. In prav zato lahko najprej ugotovimo, da bc knjiga mnogo koristila. Rousseaujeva «Zgodovina znanosti« predstavlja zgodovino prirodoslovnih znanosti od starih Egipčanov in Babiloncev pa do donašnjih dni. Razumljivo je, da je zajetje tako -ogromnega obdobja v eno samo knjigo, pa čeprav ima ta 850 strani, moralo privesti do tega, da je bil avtor prisiljen biti precej kratek in da je moral obdobja in posamezne avtorje obdelati zelo na kratko. Čeprav je res, da DANES V LONJERJU PROSLAVA 160-letnice slovenske šole na Katinari , * Danes ob 16. uri bo v Lonje rju proslava 160. obletnice ustanovitve slovenske osnovne šole na Katinari; Slika nam prikazuje učence četrtega razreda osnovne šole na Katinari leta 1898. V sredini tedanji šolski upravitelj šole Franc Martelanc zajema na drugi strani zelo na široko in skuša biti kar najbolj popoln, hoteč bralce o nekaterih znanstvenih delavcih in nekaterih odkritjih vsaj površno informirati. Zato bo vsakdo, ki bo hotel spoznati, kako se je na pr. pri starih Babiloncih začela razvijati matematika, ali kako se je razvil Aristotelov nauk, vsakdo, k: bo hotel kaj zvedeti o Koperniku, Newtonovih odkritjih ali o Edisonovem delu ter Einsteinovi relativnostni teoriji, našel v knjigi dovolj obširen in temeljit odgovor. Avtorjeva izvajanja bodo nekaterim bralcem, ki imajo izdelan družbeni nazor v smislu naprednih idej, tuja. Na to je opozoril tudi prevajalec v svojem uvodu. Rousseau se je v tej knjigi omejil tudi izključno na zgodovino prirodoslovnih znanosti in je povsem ojjustil prikaz razvoja humanističnih in družbenih ved. Tudi bodo matematiki in fiziki več imeli od knjige, kakor pa medicinci in tisti, ki se bodo hoteli informirati o razvoju medicinske vede. Naše ljudi bo morda začudilo tudi izredno malo slovanskih znanstvenih delavcev, ki jih avtor obravnava, da o jugoslovanskih sploh ne govorimo. Temu se bo čudil zlasti spričo precej širokega prikaza avtorjevih sonarodnjakov-Franeozov. (Nikoli Tesli sta na pr. posvečeni vsega dve vrstici in Jožefu Stefanu prav toliko, drugih Jugoslovanov pa v k njigi avtor ne obravnava). Toda stvarno in jasno podajanje tudi zamotanih problemov, logično analiziranje. težnja po objektivnem prikazu prizadevanja znanstvenikov vsega sveta, predvsem pa izraz ljubezni do znanosti, ki veje iz vseh pisateljevih vrstic, to so odlike Pier-rr Rousseauja in njegove »Zgodovine znanosti«. Ce k temu dodamo se zanimivo pripovedovanje, prav nič suhoparno, ki bralce pritegne, smo povedali o kvalitetah tega dela dovolj. Kljub nekaterim nedostatkom in še drugim, ki jih bo odkrila strokovna kritika, smemo reči, da smo s to knjigo v slovenščini veliko pridobili. Naši ljudje bodo imeli v eni knjigi zbrano vse, o čemer se bodo hoteli poučiti o znanosti in njenem razvoju skozi stoletja. Zato gre priznanje založnici, ki se ni strašila izdati tega velikega dela. S. R. j ZALOŽB A ~LIPA“ ^KoTPRU 1 Josip Jurčič C1 I • — Sosedov sin V drobni, preprosto opremljeni broširani knjižici je pri Primorski založbi »Lipo« v Kopru izšla Jurčičeva povest «Sosedov sin«. Spričo skromnosti izdaje (knjižica je izšla kol doseti zvezek zbirke ((Naši pesniki in pisatelji») bi na kratko omenili le dvoje stvari. Jurčičeva povest «Sosedov sin« je najboljše Jurčičevo delo, čeprav je nastalo morda v najbridkejši dobi pisateljevega življenja, v času, ko je Jurčič kot študent stradal na Dunaju in ni imel niti najosnovnejših sredstev za življenje. Četudi je pisatelj zasnoval povest mnogo bolj široko kakor jo je kasneje izpeljal, zlasti v drugem delu, in Čeprav je delo prav zaradi obupa spričo težkih življenjskih pogojev dokončal po daljšem premoru, je vendar kSosedov sin« njegovo najboljše delo. Pomen ((Sosedovega sina» pa je se v nečem. Pomeni namreč prelomnico v Jurčičevem pisanju, prehod pisatelja iz romantike v realizem. Dasi se pisatelj v zasnovi zgodbe še. ni otresel romantičnih elementov, pa pomeni «Sosedov sin« vendar le korak naprej k realističnemu in resničnemu prikazu življenja. Spričo pomena, ki ga ima povest ((Sosedov sin«, spričo odlik Jurčičevega pisanja, lepega jezika, zanimivega pripovedovanja in spretno sestuv-Ijene zgodbe s slovenskega podeželja v preteklem stoletju, predstavlja ta povest še danes priljubljeno branje mladine in preprostih bralcev. Zato je. vsekakor prav, da je Primorska založba izdala to delo za vse tiste naše ljudi, ki st žele preprostega domačega berila in katerim naj plehke zgodbe brez vrednosti nadomesti rajši, sicer manj moderno, zato pa bolj toplo napisano in umetniško kvalitetno delo domačega avtorja, še vedno splošno priljubljenega Josipa Jurčiča. Skoda je le, da je oprema skromna. Res pa je, da je spričo skromnega '' obsega povesti, te nima pomena izdajati v zajetnejši knjigi, zlasti če naj bo izdaja poceni in namenjena kar najbolj širokemu krogu bralcev. Vendar bi bile lahko boljše vsaj ilustracije. Te, ki jih izdaja ima, — avtor je Jože Pohlen. — bi lahko brez škode odpadle, ker bralcu zelo malo ali pa sploh ničesar ne povedo. Izdajo Sosedovega sina je priredil dr. Mirko Rupel, ki je. napisal spremno besedo in dodal opombe. Sl. Ru. Ai/ala film snema "Pesem na k um lian” Pri Avali filmu v Beogradu so pred kratkim začeli snemati film «Pesem na kumba-ri». (Arhaični izraz «kumba-ra» je ime za težke oblegovalne in mestne topove). _ Scenarij je napisal Marko Lan-deklič, režiral pa Radoš Novakovič. film se zgodovinsko naslanja na temo prvega srbskega upora, ki je podan skozi osebno dramo glavnih junakov. Zgodba se odigrava med obleganjem Beograda po upornikih 1806. leta, V dramatično dogajanje pred jurišem na beograjsko trdnjavo in njenim zavzetjem, je vpletena osebna drama Camdjije in vezirjeve hčerke Emine. Camdjija je prišel v trdnjavo, da bi poiskal slabše 'točke obrambe in s pesmijo dal upornikom znak za juriš. Toda ulovili so ga in obsodili na kol. Zaradi Camdjijevih podatkov so^ uporniki lahko izvršili juriš. V zmedi, ki je v trenutku nastala, je Emina po tajnih hodnikih odpeljala Camdjijo iz vezirjeve palače in hoče z njim pobegniti. Camdjija pa noče bežati, temveč se vključi v vrste borcev. V trenutku, ko hoče Emino spraviti na varno, pade ona zadeta od turških pušk; jaških blokov kot pogreb balkanske zveze, kot da ne bi bilo razlike med bloki velesil, ki razdeljujejo svet n« dva tabora, in med regionalno zvezo mul ih držav, zaskrbljenih za svojo obrambo; lahko pa bi peveda govorili o pogrebu iluzij, da balkanska zveza je ali bo privesek enega izmed blokov — toda mislimo, da ni bil potreben obisk sovjetskih voditeljev v Beogradu, da se te iluzije izkažejo za utopijo, temveč bi zadostovalo poznavanje jugoslovanske zunanje politike, ki je enaka danes kot je bila v lanskem avgustu, ob jiodpisu balkanske zveze na Bledu. Se bi lahko naštevali podobne primere: recimo špekulacijo z besedami «aktivna» in »miroljubno« koeksistenca, pri čemer naj bi beseda kmiroljubna# v beograjskem poročilu kazala na nič manj kot jugoslovansko kapitulacijo pred ZSSR — čeprav na drugi strani vsa deklaracija ne sestoji iz drugega kot naštevali ja načel, ki, kot vsakdo ve, tvorijo koncepcijo «aktivne koeksistence», torej aktivnega prizadevanja za mir in mednarodno sodelovanje, ne pa morda pasivnega koeksistiranja dveh nasprotujočih si blokov v začasnem premirju, morda še ločenih z ((nevtralnimi paso-vi». Tako razume aaktivno koeksistenco« ne samo Jugoslavija, temveč na primer tudi Indija ali Burma. Ce je tudi ZSSR našla pot do razumevanja te koncepcije in pristajanja nanjo, bo to o-gromna pridobitev v interesu vsega človeštva. Tu se približujemo nečemu, kar nas spominja na pregovor o mački, ki zacvili, če ji stopiš na reji. Nekje smo namreč brali, da res ne more biti govora o vračanju Jugoslavije v vzhodni blok ali sploh o zbližanju med njo in ZSSR na osnovi stare stalinske politike, da pa je do zbližanja že prišlo, ker se sedanje sovjetsko vodstvo odpoveduje nekdanji politiki. In če bi ZSSR še bolj radikalno preokrenila krmilo?... Skratka, tu trčimo v koncepcijo blokoo zaradi blokov, ali, točneje, ideoloških blokov. V taki mentaliteti se atlantski pakt iz obrambnega sredstva pred dejansko napadalno sovjetsko politiko v Stalinovih časih spreminja v ideološki protikomunistični vojaški in politični instrument, ki bi ga bilo treba tem bolj krepiti, čim bolj' bi se v Sovjetski zvezi krepile resnično socialistične tendence. Tako gledanje na beograjske. razgovore smo zasledili predvsem v ameriškem, v veliki meri pa tudi v italijanskem tisku, čeprav smo prav tu pri nekaterih novinarjih lahko opazovali, kako poučno je bilo zanje potovanje, v Jugoslavijo in srečanje z realnostjo, ki so si jo predstavljali vse drugače — kot odkrito priznava hidro Monta-nelli v »Corriere (lella Sera«, ker so si jo želeti predstavljati drugače. Srečanje s to realnostjo, ki jo predstavlja v Evropi majhna, toda na znotraj m na zunaj krepka država z edino željo, da o-hrani svojo popolno neodvisnost in da po svojih močeh aktivno prispeva k utrjevanju miru in mednarodnega sodelovanja v interesu napredka človeštva, je bilo sploh poučno za marsikoga, ne le za Montunellija. Poučno in, upajmo, zelo koristno. V ostalem pa objavlja naš dnevnik dovolj komentarjev o splošnei).( pomenu beograjske deklaracije in obiska sploh, tako da lahko posvetimo vsaj še nekaj kratkih besed ostalim mednarodnim dogodkom prejšnjega tedna, čeprav lahko rt cimo, da jih ni bilo mnogo in da so bili precej v senci beograjskega sestanka. Drug pomemben znak za mednarodno pomiritev je prišel iz Pekinga, kjer so «izgnali», se pravi, izpustili štiri ameriške letalce. To je očitno prvi plod potovanja Krišne Menona, čeprav verjetno ne predstavlja Vsega rezultata njegovega posredovanja. Toda vmes mora tudi Washmgton povedati kakšno besedo, kajti vsako sporazumevanje in ponlirjevanje mora biti dvostransko. V petek je bil Krišna M enoti že v Londonu, kjer je govoril z Edenom in MacMillanom, ta teden pa bo v Washing-tonu srečal Dullesa. V kratkem pride v Moskvo Nehru, ki bo obiskal tudi Jugoslavijo, Avstrijo in druge evropske države. Obenem bo potoval po Evropi bur- -manski ministrski predsednik U Nu, ki ga prav te dni pričakujejo v Beogradu. V Angliji se je Eden takoj po volilni zmagi znašel pred stavko železničarjev, ki pa so samo predstraža velikih množic angleških delavcev raznih strok, ki začenjajo postavljati mezdne zahteve. Reševanje socialnih vprašanj bo ena izmed nalog, na katere so konservativci morda najmanj mislili, ki pa jim bo verjetno povzročala največ sivih las. r. *, rojen v ustreljen F. M. DOSTOJEVSKI Naše nedeljsko branje Nezavedno sem se zbudil v spominih. V vseh štirih le tih izgnanstva sem skoraj neprestano preživel vso svojo preteklost in lahko bi rekel, še enkrat preživel vse svoje prejšnje življenje. Ti spomini so vstajali sami od sebe, redkokdaj sem jih v zavest sam priklical. Začeli so se s kake točke, črte, včasih neopazne in se potem, malo po malem, razrasle v celo sliko, v nekakšen silen in popoln vtis. Razčlenjeval sem jih, dodajal novih potez že zdavnaj preživelemu, in kar je poglavitno: jih popravljal, neprenehoma popravljal; v tem je bila vsa moja zabava. Tedajci sem se spomnil neznatnega dogodka iz rane mladosti, ko mi je bilo kakih devet let — dogodka. za katerega bi človek mislil da sem ga že zdavnaj in popolnoma pozabil: in spomini iz rane mladosti so mi bili tedaj posebno pri srcu. Bilo je meseca avgusta v naši vasi: dan je bil suh in jasen, toda nekoliko hladen in vetroven; poletje se je. nagibalo na jesen in spet bom moral v Moskvo, spet se vso zimo dolgočasit s francoskimi lekcijami; vas pa sem zapuščal tako nerad. Spustil sem se v hosk — kakor smo pravili gostemu grmičevju, ki se je širilo vse do gaja. Utonil sem v njem in nedaleč od sebe, kakih trideset korakov, slišal samotnega mužika, ki je oral; sem m tja so prihajali do mene njegovi kriki: *Na — nu/» Skoraj vse mužike iz naše vasi sem poznal, toda kako je ime temule, ki tu blizu orje. se nisem spomnil; pa saj mi je tudi vseeno, zatopljen sem v svoje stvari: zanimajo me hrošči, rad imam tudi majhne rdeče-ru mene kuščarice. Gob je pa tu malo, več jih je v brezov ju, zato sem sklenil, da grem tja. In ničesar ne ljubim bolj kot gozda z njegovimi gobami in jugodami, s hrošči in pticami, ježi in vevericami, z njegovim vlažnim duhom po gnijočem listju. Se sedaj, ko to pišem, čutim duh našega brezovja: to je vtis, ki mi bo ostal neizbrisen vse življenje. Naenkrat, sredi globoke spokojnosti, sem glasno in razločno slišal krik: eVolk gre!« Zakričal sem od strahu in jo-' ucvrl na jaso proti mužiku, ki je oral. To je bil Mare j. Ne. vem, če je res kje tako ime, toda vsi so ga klicali za Ma-reja. Bil je zastaven petdesetleten možak, z osivelo, gosto, temnordečo brado. Poznal sem ga, toda govoril nisem ž njim še nikoli. Ko je zaslišal moj krik, je ustavil kobilico in me začudeno pogledal, ko sem se zaletel vanj, se z eno roko oprijel pluga, z drugo pa njegovega rokava. sVolk grelu sem zakričal preplašeno in zadihano. Dvignil je glavo in nehote pogledal okrog sebe; za trenutek mi je skoraj verjel. «Kje pa je volk?« «Zakričal... kdo je prejle zakričal: ,Volk gre!’?« sem zamrmral. eBeži no. kakšen volk, zazdelo se ti je. vidiš! Kakšen volk pa naj bi prišel!« je mrmral in me hrabril. Toda jaz sem se ves tresel in se še trdneje oprijel njegovega rokava; zelo bled sem moral biti. Gledal me je z nemirnim nasmeškom in bil ves v strahu zame. «Pa si se ustrašil, kaj? Oj, oj!« je zmajeval z glavo «saj, majhen si še». Vzdignil je roko in me nepričakovano pobožal po li- cu. «No, nič ne maraj! Bog s teboj, prekrižaj se!» Nisem se pokrižal; ustnice so mi drgetale in, kot se mi je zdelo, ga je to še bolj vznemirjalo. Dvignil je svoj debeli prst s črnim nohtom, umazanim od prsti, in se rahlo dotaknil mojih drhtečih ustnic. «Nu da, saj vidiš-« se je nasmehnil skoraj materinsko «Pri bogu, kaj pa ti je... aj, aj.» Navsezadnje sem le razumel, da volka ni bilo in da se mi je le zazdelo, čeprav sem ga slišal tako jasno in tako razločno. Podobne krike (in ne samo o volkovih) sem slišal že večkrat in vedel sem za to. Z otroškimi leti so prešli tudi ti prividi. »Sel bom.« sem rekel in ga plašno pogledal. «Nu, pa pojdi. Gledal bom za teboj. Veš, volku te jaz že ne pustim!« je rekel in se. materinsko nasmehnil. «No, Bog s teboj, pa pojdi.« Naredil mi je križ in se tudi sam pokrižal. Sel sem in se skoraj pri vsakem desetem koraku ozrl. Marej je stal ob svoji kobilici in ko sem ga pogledal, mi je pokimal. Svojega strahu me je bilo nekoliko sram pred njim, toda volka sem se kljub temu še zmerom bal. Oddahnil sem se šele v globeli pri prvem skednju, ko se je od nekje vzel naš pes volčjak in skočil k meni. $e enkrat sem se ozrl. Marejev obraz sem videl nerazločno, toda čutil sem, da se mi še vedno prijazno nasmiha in kima z glavo. Pomahal sem mu z roko. tudi on jo je dvignil v pozdrav, nato pa pognal svojo kobilico. vNui nu!« sem spet zaslišal njegov oddaljeni glas in kobilica je potegnila svoj plug. Vsega tega sem se spomnil v trenutku in s čudovito jasnostjo do vseh podrobnosti. Začutil sem, da gledam na ljudi z drugačnimi očmi kot prej, da je kot po nekem čudežu izginila iz mojega srca vsaka zloba in sleherna zavist; na lice mi je pa legel tih nasmeh spomina. S šolske prireditve na Proseku Naš fotograf je posnel na filmski frak učenke II. in IV. razreda osnovne šole s Proseka, ki so na zaključni šolski prireditvi uprizorile enodejanko »Vesela naloga*. Prireditev je zelo dobro uspela kar je zasluga vseh tistih, ki so vanjo vložili nemalo truda. KJER JE SVOJ CAS ŽIVELO INDIJANSKO PLEME NACOPIJE S SVOJIMI ČREDAMI Fantastičen gradbeni načrt je v kratkem času spremenil Labrador Zemlja, kjer je bilo še pred nedavnim skorajda nemogoče živeti, ima v sebi neizčrpna bogastva - 1 kilometer železnice je veljal 1 milijon dolarjev Mislimo si 650 m visoko planoto, ki se je pravkar dvignila iz ledene dobe. Povsod voda na tisoče jezer. Tudi podnebje skoraj ne more biti neugodnejše: strupen mraz pozimi, v kratkem poletju strašna vročina, roji moskitov in muh nad širnimi močvirji. To je Labrador, kjer so naravni pogoji za življenje sila težavni. Pred desefimi leti je bilo komaj 12 ljudi, ki so prišli na to planoto. Vsi pa so se izčrpani in bolni vrnili iz te subarktične pušče * in eden je takoj umrl. Svoj čas je živelo tu indijansko pleme Vacopije, ki pa je izginilo skupaj s čredami severnih jelenov, od katerih je živelo. Človek pa je žilav in napo- sled je hidroplan tudi Labrador približal civilizaciji. Več kot tisoč kilometrov dolga jezera so idealna področja za geologe, naravna bogastva v tej pusti zemlji pa privabljajo čedalje več dobička željnih ljudi Zlasti mnogo je na Labradorju bakra in zlata. Indijanci hodijo na Labrador poleti na ribolov. Toda ne zaradi zlata in bakra so zgradili na njem letališča, jez in železnico, marveč zaradi železa. V zemlji je namreč kakih 600 milijonov ton železne rude s 65 odst. železa. Pri jezeru Knob sredi Labradorja so lahko kopali železno rudo kar z buldožerji. Leta 1947 je prispela z letalom skupina rudarjev k je- Pevski zbor učenk I. razreda je nastopil na zaključni prireditvi otrok proseške osnovne kole. zeru Knob. Zgradili so zasilno letališče, potem pa so pripeljali še druge rudarje, stroje, živila, gorivo, buldožerje in kompresorje. Tam kjer je pred davnimi čaei divjal velikanski gozdni požar, katerega sledovi so se še poznali, so zgradile pridne človeške reke naselje, ki je dobilo ime Brund-Creek..Štiri leta so kopali in vrtali, dokler naposled niso ugotovili, da so v zemlji res bojtjtg ležišča rude. Tu je bilo dovolj dela, zlasti pa zelo ugodna priložnost za investiranje kapitala. Kdor je vedel, kako .'praviti rudo do reke St. Lawrence, 600 km dalje proti jugu. je lahko upal na dober zaslužek. Kanadci so našli železno rudo, izkoriščati pa so jo začeli A-meričani. Pet največjih ameriških družb jeklarske industrije je dalo 82 odst. kapitala. Takoj so napravili načrte za zgraditev železniške proge med jezerom Knob in reko St. Lavvrence. Seven Islands naj bi poslal veliko središče za prekladanje železne rude z. avtomatičnimi nakladalnimi in sortirnimi stroji. Zgradili naj bi tudi dva jeza. da bi imeli na razpolago električno energijo. Vse to delo je tpominja-lo na invazijo. Najprej izkrcanje v Seven Islandsu, potem pa prodiranje- Graditev železnice je bila zelo težavna, saj je bilo treba med drugim premostiti 650 m visoko kotlino. Železnico so gradili ob reki. S hidroplani so morali prevažati delavce in gradivo daleč v zaledje, kjer so zgradili več zasilnih letališč. Naposled so ljudje in stroji svoje delo opravili. Gradbeni Pravljice, pesmice in uganke za najinlajše E j, lisica Ej lisica, klatežnica, roparica In tatica, brez obstanka je pretkanka, neuganka. ta ciganka Tukaj zdaj, zdaj tam, povsod!, kjer se dži, za nos vse vodi, Vedno snuje hudodelstvo, svoje črno rokodelstvo: putke. zajčke, srne, miši -kar zavoha, kar zaslisi, vse zaleze, vse pobije, vse požre in vse popije. Koder lazi, vse pretakne, kjer se vjame, se izmakne. Ce bo v živo kdaj zadeta, pa gorje se ji obeta: lovcu se morda še izvije, tudi pes ne zasledi je, hujšo smrt stri roparica: druga jo požre — lisica... Danilo Gorinšek Izpolnjevalke Po kosilu dedek Jaka rad privošči si tobaka. Ko mehur Iz žepa zvleče, nežno vnuku Ivčku reče: «Slušaj, slušaj dragi Ivček! Daj, prinesi meni — (Vivček) Mokarjev Matiček, majhen še fantiček, gledal je grmiček, kjer je peval------------ (Čriček) Cesto zanjo se ne meniš, V hudi zimi jo pač ceniš. Prostor rad krog nje zavzemaš, rad jo božaš in objemaš. Kakšna vendar je ta reč —? No. no. to je topla---------- (Peč) Prelepo repat, a grdo kričav, ošaben bahat —, o, to je pa--------- (Pav) Manica Vse majave in klecave v kotu žalostno stoje, pol brez repa, pol brez glave, res da klavrne postave. Njihova gospodarica zanje se ne zmeni več; obledela so jim lica, tej je zlomljena nozica, drugi skoraj glava preč. in skoz kozo jim pronica, kakor iz semena klica, slama in papir rdeč. Punčka Zlatolaska joče, ker ji je brez krilca mraz. a pajacu je prevroče in tako hudo dolgčas. Nekam čudno se je zvlekel konju Belcku k zemlji vrat. tak je, kakor da bi tekel tri dni vkup na nos in vrat. Muca Maca je zgubila polovico brk in rep, zdaj ne bo nič več lovila in nikamor šla v potep. Punčka nasa pa le včasih pride jih pozdravit še, muca se ji še oglasi, druge pa ze skoraj ne, saj če jih je pozabila m jih mirno vrgla stran, zdaj, ko v šolo bo hodila — figa, pa ne dober dan! J. Kos ft roški za železnico so znašali milijon dolarjev za kilometer. In začelo se je kopanje železne rude. Vsak dan so jo nakopali kakih 100 vagonov po 10 ton in odvažale so jo štiri lokomotive. Človek kar verjeti ne more, da je ta obsežni načrt že uresničen. Se konec predlanskega leta je v taboriščih kar mrgolelo ljudi in ob še ne dograjeni železnici je stalo mnogo' strojev. Življenje v taborišču z inženirji je bilo podobno vojaškemu glavnemu stanu. Cilj je bil nakopati na dan 30.000 ton železne rude. Tračnice so polagali neverjetno hitro, skoraj 3.5 km na dan. Delo je kipelo, ljudem so zmrzovale roke in noge; ker so pihali od jezer ledeno mrzli vetrovi. Več kot 5000 ljudi je delalo na pustem področju, kjer prej sploh ni bilo nobenega belca. Kanadski inženirji so majali z glavami, češ da grade železnico prehitro in da se bo pogreznila v močvirnata tla. Toda njihovih pomislekov ni nihče upošteval. IVANA BRLIC-MAZURANIC Pripovedke iz davnine NAS FILATELISTIČNI KOTIČEK ZNAMKE otoka Pictairn Brez dvoma je veliko število ljudi videlo pred leti znameniti film «Upor na Bountyju», a verjetno je malokdo pomislil, da se je ta zgodba resnično odigrala m da so dogodki iz te zgodbe naslikani tudi na poštnih znamkah. Leta 1777 je Kraljeva ustanova znanosti obljubila nagrado onemu, ki bi pripeljal kruhovo rastlino z otokov Južnega morja do Jamajke. Leta so tekla, a nihče se ni hotel zglasiti za ta prevoz in nagrado. Po dolgem času je morala poseči vmes admirali- teta in leta 1788 $e je odpra- OB DESETI OBLETNICI ZMA poira« se naših padli) vila na pot oborožena kraljev- je ska ladja «Bonuty», kateri poveljeval kapitan William Bligh. Ladja je srečno prišla do Južnega morja, ustavila se je na Tahitiju pomladi leta 1789 in ko so vkrcali na ladjo nekaj stotin kruhovih rastlin, so se odpravili na povratno pot proti Jamajki. Na povratni poti blizu Nove Zelandije je izbruhnil na ladji meseca aprila upor. U-por je vodil oficir Fletcher Christian. Upor je uspel in kapitan Bligh in osemnajst njegovih privržencev je bilo ujetih. Dali so jim na razpolago čoln in nekaj živeža, nato pa jih prepustil usodi. Usoda pa je bila Blighu mila in po dolgem potovanju je ta dospel v domovino Anglijo. Ladja «Bounty» pa se je pod Christianovim vodstvom vrnila na Tahiti, tam so se mornarji poročili in nato zaceli kolovratiti z ladjo po Tihem oceanu. Končno so . se leta 1790 izkrcali na otoku Pic-tairn, ki je bil odkrit leta 1767 po angleški bojni ladij «Swaliow». Tam so uporniki mirno živeli in gojili pomaranče, kavo in sladkorni trs. Kapitanu Bligh pa jih je prijavil mornariškemu sodišču v Londonu, ki jih je obsodilo VIKTOR FERLUGA MARIO FURLAN ANTON 'rojen v Trstu 20. 10. 1920 rojen v Gabrovici 30. 3. 1927 rojen v Trstu umrl v Mauthausenu 25.9.1944 padel v Bukovici 15. 9. 1943 pogrešan od sep Založba Mladinska knjiga je v svoji zbirki pravljic doslej izdala že štirinajst zvezkov pravljic raznih narodov. Kako velik odmev je vzbudila zbirka kaže dejstvo, da so skoraj vse te knjige razprodane in da je založba že pričela pripravljati ponatise nekaterih del- Nedvomno bo svoj namen dosegla tudi najnovejša knjiga te zbirke ki nosi naslov «Pripovedke iz davnine«. Knjigo je napisala hrvatska pisateljica Ivana Br-lič Mažuranič, v slovenščino pa jo je prevedel Tone Potokar UGANKI Ko si bila še majhna, si se je — nove razveselila a zdaj si odrasla, Povsem si jo zapustila. (b-wdz0 j) Na trakcu okrog vratu jo mali bratec nosi, če je siten, zaopan, najprej za njo poprosi. (pj/ipna) O pisateljici Brlič-Mažura-nič vemo pri nas malo, čeprav je v hrvtski književnosti priznana pisateljica. Živela je v letih IS 74—1938, večinoma v Slavonskem Brodu in Zagrebu, kjer je tudi umrla. Prvo knjigo ponesti, namenjenih za svoje otroke, je napisala že leta 1902. Potem je izdala še pesmi in več knjig svojih del. Med prvo svetovno vojno so izšle njene «Pripovedke iz davnine«. Vzbudile so precejšnjo pozornost in so jih kmalu prevedli v francoščino, nemščino, angleščino m druge jezike. Slovenci jih dobivamo s tridesetletno zamudo in šestnajst let po smrti pisateljice. Vendar ne prepozno, kajti te pravljice so danes prav tako žive kot so bile pred trideset in več leti, ko so nastale. Odlikuje jih namreč tisto, kar daje takim delom trajno vrednost: zajemanje motivov iz ljudskega pripovedništva, umetniško oblikovanje in globoka etično vzgojna vrednost. «Pri-povedke iz davnine,« je zapisal prevajalec v svoji spremni besedi, so knjige za vsakogar, knjiga takih fantazijskih izletov, kakršnih imamo malo v svetovni literaturi tako umetniško prepričljivo in čisto uresničenih, hkrati pa knjiga tako nazorno podanih življenjskih resnic, da ji kmalu ne vem enake. Naj bi tudi pri nas srkali iz nje sladkost lepote, hkrati pa občutili tudi tista jedrca življenjske resnice, ki se skrivajo v teh zgodbah in ki včasih tudi malce grenijo. Tudi življenje je tako«. Tako prevajalec. Leta 1808 je neka druga ladja pristala na Pictairnu. E-den izmed članov Chnstiano-ve skupine. John Adams, je bil še živ in ta je izpovedal točno vso resnico o uporu. Nato se dolgo ni govorilo vec o tem otoku. Leta 186o pa se je moral velik del nrebivalstva izseliti na otočje Norklof, kajti število naslednikov upornikov se je bilo zelo pomnožilo in otok jih ni mogel več prehranjevati. Nekateri so takrat ostali, drugi so se pozneje vrnili in danes jih je pribliznv) dve sto- Nekateri bližnji otoki so bili leta 1902 upravno priključeni k Pictairnu. tako da se danes to otočje imenuje v angleškem jeziku Fictairn-Islands. Prebivalstvo govori angleški jezik, vendar je zelo primitivno. V prvi svetovni vojni je imelo to otočje važno strateško vlogo. Danes je seveda otočje modernizirano z radiopostajo in se naglo tehnično izpopolnjuje. Poglejmo sedaj, kakšne znamke so izdali doslej za o-toke Pictairn. Do leta 1940 so se uporabljale tu novozelandske znamke. Tega leta pa se je otočje upravno osamosvojilo m 15. oktobra 1940 je izšla prva serija domačih znamk, ki so zelo leDO izdelane, kot vse one angleških kolonij. Prva znamka za 1/2 d. nam prikazuje oranžno vejico s sadeži, kajti oranže so najvažnejši pridelek otokov. Naslednja vrednota za 1 d. nam prikazuje na levi polovici otok, na desni polovici pa Christiana Fletcherja na krovu svoje ladje. Mornar John Adams o katerem smo že prej govorili — in njegova hiša so naslikani na vrednoti za 11/2 d. Znamka za 2 d. nam prikazuje kapitana Bligha in ladjo «Bounty» v perspektivi. Zemljepisno karto celega otočja vidimo na znamki za 3 J. medtem ko je «Bounty» lepo viden na znamki za 6 d. Na znamki za 1 s. je viden otok, v medaljonu v gornjem levem kotu pa je viden Christian, na zadnji znamki za 2s 6d. pa je vidno skalovje otoka na levi strani, medtem ko je na desni viden zopet Christian na svoji ladji. Vrednote za 1/2 d., za 1 1/2 d., za 2 d., za 6 d. in za 1 e. je tiskalo priznano podjetje Waterlow and Sons v Londonu, ostale vrednote pa podjetje Branbury Wilkinson and Co., prav tako v Londonu. Ti dve tiskarni tiskata že dolgo vrsto let skoro vse znamke angleških kolonij. Znamke so tiskane na papirju z vo-doznaki, one ki so bile tiskane v eni tiskarni se razlikujejo po zobčanju od onih, ki so bile tiskane v drugi. Vse znamke imajo v ovaiu portret kralja Jurija VI- Se nekaj časa po izidu teh znamk so uporabljali na Pictairnu novozelandske znamke; tako dobimo pisma, ki so frankirana mešano. Prvi poštni urad je bil odprt na Pictairnu leta 1927 m žig tega urada ima napisano: «Pictairn Islands - N. Z. Postal Agency». Leta 1940 p* je bil dan v uporabo novi žig «Pictairn Islands Post Office«. Od časa do časa pa so znamke primanjkovale ir. takrat je bil uporabljen žig «Posted at Pictairn — No stamp availables«. Dve znamki sta bili izdani leta 1946 ob zavezniški zmag nad skupnim sovražnikom, dve leta 1949 ob srebrni poroki angleškega kralja Jurije Vi in štiri istega leta ob 75 letnici UPU. Leta 1953 so vse angleške kolonije izdale po eno spominsko znamko ob priliki u stoličenja kraljice Ehzahete II Otočje Pictairn je dobilo tud svojo znamko. Na tem otočju je bilo prodano najnižje število znamk v primeri z drugimi kolonijami, in sicer 297.825. Sedaj pričakujejo izdajo nove serije s portretom kraljice Elizabete II. KAREL FURLAN SILVIO DOSE MARIO dE^VV. J2 rojen v Gabrovici 23. 6. 1923 rojen v Vidmu 5. 4. 1920 rojen v Kopru padel pri Cerknem 25. 3. 1945 padel pri Temenici 17. 3. 1944 pogrešan od IVAN PULGER rojen v Trstu 19. 2. t*M padel v Istri 8. 1*. 19*3 BOGOMIR 2*3, !*■ ^ r»«enlCa‘ 1. ** JOSIP KAVCIG BUUU«;;■ . rojen v Trstu rojen na Jesenic j, »mrl v Dachauu 18. 4. 194S »mrl v Beogr* RADISLAV MEZGEC MARCELLA DERIN rojen v Trstu 22. 6. 1924 rojena v Trstu 11. 8. 1926 rojen v umrl zaradi posledic 26.12.1945 pogrešana od januarja 1945 IG1NIO FONTANOT rojen v Miljah 19. 9. 1924 pogrešan iz Dachaua MARIO FERFOLJA rojen v Trstu 11. 4. 1924 padel pri N mestu 22. 1. 1941 ALBIN PADOVANI rojen v Oprtlju 28. 1. 1911 padel pri Temenici 17. 3. 1944 FRANC PUNTAM _ _„i.n v lil rojen na Proseku 15. 10. 1922 r pogrešan iz Dachaua yLA^olJu£>sBf ■fkf V • 1 • • • i l • J • Nasi ki raji in 3 ljudje Za večji donos naših senožeti ,,Ce primerjamo naše zapuščene, to jc take senožeti, kadrih se spomnimo le ob koš-|)Ji in takih je na veliko škodo kmetijskega gospodai-stva Žal največ — z onimi eSovanimi (očiščenimi, zravnanimi , pognojenimi i, e.), u-sotovimo veliko razliko: na Prvih slaba in majhna trava ■nanj vrednih zvrsti, na drugih temnozelena, večja in bolj Plemenita trava. Nazorno vidimo kaj doseže sama priroda m kaj. če poseže vmes člo-'ek in ji s svojim umnim delom pomaga. Prepričani smo, da ni nikomur žal truda za to in to ne zaradi te-la, ker nakosi več in boljše kune, ampak tudi zaradi Prednosti, ki jo nudijo take senožeti in na katere hočemo v neslednjem opozoriti. Ni pretirana trditev starih gospodarjev, da je zemlje po "asih senožetih in pašnikih Vedno manj in se na teh vidi vedno več kamnitih reber. Po opazimo na ogradah, kjer smo že davno iztrebili gozdiče, ki so s svojimi koreninami in krošnjami ščitili zem-'l° pred nalivi in burjo, ki fe.mljb odnašajo. Ni več zaščitnikov, ki s svojimi odpadki (listje, suhljad) zemljo tudi bogatijo. Na naši gmajni le še edino brinje, ki si s svojimi razkrečenimi vejami trmasto varuje svoj — življenjski prostor. Kraška zemeljska skorja je Votla, luknjičava, rešet as ta. voda in burja vršita svoje uničevalno delo: voda jo spira v notranjost, burja pa odnaša. Človek ima tukaj vmes svoje prste v toliko, v kolikor je silno enostranski in leto za letom le jemlje v obli-"l krme, drv, stelje in paše. Cimveč pa hkrati odvzamemo — in to se godi v dobrih ^nenih letinah kot je bila ani — tembolj dotična zemlja obuboža. Potemtakem dr-rj da je krme na istem prostoru leto za letom manj. feastlina pa bodi kakršna kolt' Potrebuje določeno količino te ali one hrane. Kje naj jo vzame, če pa zemlji niko-n ničesar’ ne damo in ji vsaj delno vrnemo, kar ji s košnjo in pašo odvzamemo? Se !ako bogata kašča se izprazni, c“ u nje stalno jemljemo, oe-Prav le p0 zrnu. ..Kako je naša travna zem-‘Ja siromašna, vidimo ze po tem, da je hvaležna za vsa-■ žlico gnoja. Obilno in red-d,0 gnojenje z dobrim hlev^ ?klm knojem pa jo napravi humozno in okrepča travno fušo. ta pa zemljo . veže j JV Preprečuje razdiralni učinek Vode in burje, V tem je razen drugih Prednosti (več in boljše krme) daljnosežna pomembnost gnojenja. To pa je končno zvezano z našim obstojem v 5vojstvu kmetijskega obratovanja na tej naši zemlji, daljnoviden gospodar se tega dobro zaveda in razume, ?a si le na ta način, le z 'zboljšanjem travnih parcel fesnično utrjuje svoje gospo-darstvo, ker ga postavlja na zdrav temelj. Krma — živina T~ gnoj je neizprosno pravijo za trajno in uspesno kme- gli obuditi v življenje. Trte so se po toči opomogle. Imamo nekaj novih nasadov, a to je zelo malo, čeprav vedno bolj upoštevamo načelo: »malo a to dobro«. Tako prihranimo na času in dosežemo z manjšim trudom razmeroma večjo količino in boljšo kakovost. A naša zemlja bi nam mogla roditi več odličnih vin, zlasti belih. Naši gostilni, ki so jo nedavno zaprli, je oblast spet dovolila obratovanje. BAZOVICA Potreba do kažipotu proti Ogatiji in Reki Skozi celo leto, posebno pa sedaj, ko so začela lepa vremena prihajajo po cesti z Opčin skozi Bazovico proti Reki oziroma Opatiji številni inozemski avtomobili Ker na križišču med gostilnama Mahnič in «Fri društvu« ni nobenega cestnega znaka, ki bi označil Smer proti Reki, se vedno dogaja, da tujci sprašujejo domačine za pot, potem ko so zgrešili smer. Ker to traja že leta, mislimo, da bi bil že čas. da se tudi na to važno križišče postavi cestni znak z označbo smeri.. Na ta način bi se prikrajšala vsa težavna objas-njevanja v tujih jezikih, tujcem pa olajšalo potovanje. Opozarjamo, da bi se takšen napis moral glasiti: Reka-Fiu-me, Opatija-Abbazia. MA.VHINJE Blok za Gorjansko za dvolastnike Šolsko zemljišče je na eni strani le malo, na drugi strani pa precej od neposredne okolice. Ob vsakem večjem dežju zastaja tamkaj voda, ker ni (oziroma ni bilo) odtoka. Občina je lani napravila pod zemljiščem odvodni jarek, ki pa ne vrši svoje naloge. Baje je krivda v požiralniku, ki ni kos veliki količini vode, pritekajoči zaradi nagnjene poti od poli- cijskega poslopja. Tako smo nekam tam, kjer smo bili pred kanalizacijo. To bi se bilo moralo predvidevati. Vsako delo, bilo privatno ali javno, bi paj moralo biti izvršeno premišljeno in smotrno. Odslej dalje bo dvolastnikom odprt blok proti Gorjanskemu. Ta ukrep bo velika olajšava, ker sedaj niso dvolastniki zaradi velikega ovinka čez šempolajski blok mogli izkoriščati svojih in so drva nekoristno propadala. Kaj se še spominjate nun-ce Zgradne? Kaj bi se je ne, če pa je častna redkost v devetih farah. 94 jih ima in dobro nosi svoja dolga leta in na njih še kakšno breme drv. skoro bi rekli, da bi, če bi nanesla prilika, še zdaj zaplesala polko in mazurko. Zelo radi hi še poročali o našem kulturnem življenju, a žal se moramo uvrstiti med one vasi, kjer čakajo na to vstajenje. Rečemo samo, da vsebuje ta žalostni pojav hude posledice in je škoda toliko večja, ker ima naša m dina danes vse pogoje za kulturno delovanje. Upamo, da bo to sama spoznala. krmo pa tudi vanje. Za tečno •bora biti gnoj. To nam ^ talaga pravočasno košnjo. jja.i v la nanr.en ponovimo kar slišimo leto za letom, razmeroma, najboljšo krmo tam da trava, pokošena oh polnem cvetju. Kdor to upo-stova, bo s košnjo pohitel in '£ko spravil na senik ne-le J^čjo količino sena, ampak ■udi več hranin. ki jih ono Vsebuje. To so rastlinske beljakovine in škrob (sladkor).. 0 teh sodimo vrednost kr-Jhe. Ne gre torej za toliko in ■oliko voz sena, ampak pred-Vsem za njegove redilne sno-J‘. Gre pa še za eno pred-Rost, ki igra v prehrani zi-Jj!he zelo važno vlogo: za Prebavljivost beljakovin. Cim *asneie kosimo, tem bolj se manjša prebavljivost sena, "riroma njegovih beljakovin ,a.i se zmanjša celo za 7 in '.ec odstotkov (z 82 na 75 odstotkov, ker se surovo vlakno JJesnina) pomnoži za skoro odst. (s 23 na 32.8 odst.), ečemu, da krma oleseni, neprebavljene ostanke lahko vrtino v govejem blatu. Klaba krma, kakršna je na Piošno po naših samim sebi Prepuščenih senožetih — 'n razen tega še slaba prebav-b.vost pomenila slab uspeh 1 neuspeh v žeji (prirasti), , alo mleka, slab gnoj in "eno drago rejo, .Torej: če nam je za to, da »vini čim bolj teknila, hjo, bimo za pravočasno koš- prečnik Nujna cestna dela p30nčn° je prišla na vrsto »Jo I?Va P°ti nied našo zgor-W„ln sPodnjo vasjo. O tem * U nM' — izrekli ik. Nosu 4 - ----- že v « 1 so vozniki m« Ra? ec Pikrih opazk in kritik Ovi„ 'J strmine je tukaj cestni Vin«t . 'UKaj žečp ln °b njem niže ... stavii.zemlj'šee. kar vse izpo Ono-1*, voznike nevarnosti. Cest« j zid bodo na eni sti kake ,'Kmii ob cestišču ■Jpo- . ,'ozniKe nevarnosti. Cesi. z'h bodo na eni strani kake *£n‘h ob cestišču zi le četrt metra. To u "‘h n men del nujno potreb Da , P0Prav na tej poti. Sicei k"iah, 0‘stoi tlak do Mavhinj '* teii, ko razrvan. da bo o uporaben. sedaj, ko so naše p.ir-Ifoiiko tt eele' lahk0 vidimo !a nrei— nam Je Povzroči-bolj ■a nr„ou,,c "-»m j« fazuze}snJa vojska Višino bi to Se ugotovil l5inp t usoiovui 't. Hravim tJ1, in tam nek»j razriti?1'’ ‘kakšen zid) sa terena ne bomo mo- SESL)AN Limonovec in cedra v naši vasi Mimoidoči se radi ozirajo proti prvi hiši ob cesti desno od železniške postaje proti Sesljanu in si pasejo oči na pisanem cvetju. Nič manj ga ni v notranjščini hiše. Bistro oko pa iztakne ob svislih pod zidom dvoje redkih dreves! Limonovec in cedro, obe obloženi s plodovi. Desetletna cedra je lani obrodila nad kg težak sad. Ce bi posnemali tega lastnika — ljubitelja tega sadnega drevja, ki razen izredno prijetnega vonja za času njih cvetenja bi uživali tudi precej njihovega zdravega sadu. Uganite, kdo sta ta naša ljubitelja južnega sadja. ŠEMPOLA.I Prireditev otrok iz otroškega vrtca Čeprav naš šolski vrtec ne deluje polno šolsko leto in je njegovo normalno delovanje malo ovirala škarlatin-ka. se nam je vendar njegov drobiž na binkoštni ponedeljek predstavil s svojo prireditvijo, ki je pokazala in tudi dokazala, da so tudi te drobne ročice in glavice zmožne nekaj ustvariti. Razen ličnih izdelkov smo videli in slišali, so okretni tudi — na odru. Z igricami, deklamacijami in petjem so nas za hip potegnili v njihov svet. Večkrat so se moško odrezali in nas s pravilnim jezikovnim izražanjem mimogrede opozorili, da je treba naš jezik očistiti peg ali da je v naši domači govorici vse preveč tuje navlake, ki se je moremo otresti. Vrtec more s spretno vzgojo veliko prispevati in položiti v prvo rast temelje disciplini, redu. točnosti itd. ter izzvati v njej veselje za nadaljnjo šolsko vzgojo. Za to je vsekakor najboljša vzgojiteljica priroda, ta najbolj dragocena učilnica, ki deco igraje vodi v svoj (prirodni) in naš svet. Vzdrževanje vrtcev je za občino, torej za davkoplačevalce, težka materialna postavka. ki jo morejo odtehta- trtah. Tudi tokrat si je kot lani izbrala del naše vasi in Prečnik. Nekam bolj milostna je bila njsproti Praproti m Trnovici. Mlada rast si bo opomogla, le če se nas ne bo spet opomnila ta naša tako srdita sovražnica. N-aljlo pometamo s starimi spomeniki iz našega prejšnjega življenja in se prilagajamo modernim zahtevam. Nedavno se je umaknila iz svoje častitljive službe kolona ob vhodu na dvorišče doma Alberta Sirka. Moderna doba vnaša med nas tudi pojave, ki niso posebno razveseljivi, a so njena logična posledica. Tako je borba za obstanek na primer pognala iz hlevov skoro vso vprežno živino (ker se je kmetovanje močno skrčilo) Zato ni napačno če si jP naš sovaščan Pipan nabavil precej močnega osliča. Živalca bo mogla marsikomu služiti pri manjših vožnjah. Javno kopališče v podklet-ju nove šolske stavbe je dovršeno. Želeti je da bi čim-prej služilo svojemu namenu. Pereč problem kmetov v Strunjanu Strunjan je že od nekdaj znan na trgu kot dobavitelj kvalitetnih jagod. Strunjanski kmetje so vzorni gojitelji jagodnih nasadov. V tem predelu goje kmetje jagode že Okoli 100 let in vedno so jih ti le požrtvovalno in sodobno iahko odlično plasirali lia trgu. ■ , ■d“'1 ... .. ;- u;i ,,«i;v rtU«.. vzgojna delo ob nepretrganem upoštevanju tukajšnjih izjemnih prilik in ljubezen vseh, ki pri tem sodelujejo! Prepričani smo, da nas bodo naši pionirčki v bodoče še bolj prijetno presenetili. * » * Zadnja nedeljska številka »Primorskega dnevnika« je poročala o toči, ki nam je v noči med 18. in 19. t. m. povzročila precejšnjo škodo na Zlasti Trst je bil velik odku-povalec. Ze nekai let opažajo ljudje močno nazadovanje prinosov na površinah, posajenih z jagodami. To je pereč problem za tamkajšnje prebivalstvo, ki SO jirn jagode prinašale kruh in obleko. Lani se je začel zanimati za ta problem Zavod za raziskovanje kmetijstva v Kopru letos pa je pristopil k poizkusnim delom na posameznih parcelah. Jagode so v zelo slabem stanju. Močno so okužene z glivico bele listne pegavosti jagod — Mycos-phaerella fragariae. Korenine pa objedajo mesnate bele ličinke, ki so primarni in zato najhujši škodljivec jagod. Ličinka obžre vse drobne korenine, s katerimi srka jagodna rastlina hrano in vodo iz zemlje in tako se rastlina posuši. Ličinka se zabubi v srčni korenini, prve bube so opazili v začetku aprila. Zapazili so tudi ličinko, ki se od prve razlikuje po obliki. Je nekoliko daljša, v, dolž. meri 12 do 14 mm. Ima zelo izrazite segmente, ki sestavljajo njeno telo. Ta ličinka je bolj vitka od prve in popolnoma bele barve s svetlo rjavo barvo. Objeda koreninski vrat. Na teh škodljivcih se vršijo opažanja na terenu, kakor tudi na zavodu, kjer se goje v insektarjih. Vzeti so bili tudi vzorci zemlje in predani v analizo kemičnemu laboratoriju na zavodu. Proti beli listni pegavosti je bilo izvršeno prvo škropljenje z bordoško brozgo pred cvetenjem jagod. Tri tedne pred cvetenjem so bile poskusne parcele škropljene z mikroelementi: borom in cinkom ter kalijem, kot ma-kroelementom. Sedaj se vrše opažanja za nadaljnji razvoj. Izvršila se bo tudi selekcija jagod in s tem v zvezi determinacija sort. Kmetje goje gozdne in vrtne jagode, ki so rane in pozne ter trde in mehke po njihovih imenih. Eden glavnih namenov, ki jih ima letos zavod, pa je poleg ostalih temeljito zatiranje škodljivcev, ki so se naselili v velikih množinah na jagodnih nasadih. Poleg opažanj v Strunjanu pa se bodo vršila opažanja tudi na področju Sv. Lucije in drugih predelih, kjer se intenzivno goje jagode. Hna „eh ussaro” • v m TRST — UL. CVRDUCCI ST, 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) POSTREŽE VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- MACIM PRŠUTOM. -'i ■ 1 ====q=== MiM mi »tjoe vtrt’*' In s* DELAVNICA T it Ul. F. Crispi 15 Telefon 95214 TB Sl, U L. C. BATI ISTI 23 1. Tel.44-208 Telegr. IMPKXPOK l -THIES I E Po 24 letih ]e bil kontno odprt javnosti miramarski grad. V gradu so uredili zgodovinski muzej. V 15 sobah pritličja in prvega nadstropja si obiskovalec lahko ogleda večji del starega umetniško izdelanega pohištva, umetniške slike in celotno umetniško notranjost, kjer sta živela habsburški princ Maksimilijan tu njegova žena. Višje nad-zorništvo za muzeje in umetnostne galerije Je skušalo urediti vse po izvirnem načinu, da omogoči obiskovalcu čimbolj točno podobo grada ob začetku njegove zgodovine. Upajo, da bo ob 1011-letnici odkar je bil grad zgrajen (1S60. leta) uspelo najti vse predmete, ki so bili skozi dolga leta odue-šeni iz grada in jih postaviti na svoje mesto. (Na sliki vidimo v ospredju stare topove na mali grajski utrdbi, v o-zadju pa grad). UVAŽAl T»akovritni les, drva *n kurjavo, gradbeni material IZ V A Z A j tek st 11, k o Ioni alti o blago in raz. n ovr st n e stroje SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI TRST UI.Moreri 7 Telefon št. 28373 v vse lcreje, tudi v inozemstvo VSEH VRST LESA IN IR1HH OORIV TRST — ULICA F. CH1SPI 14 — TUL. 93-502 ULICA DE1.LE MILIZIE 19 — TEL. 96-310 Miramarski park ln zgodovinski muzej v gradu sta odprta vsak dan. Vstop v park je brezplačen. Za ogled zgodovinskega muzeja se v delavnikih plača 101 lir. v nedeljah pa nič. V konjarni bodo v kratkem uredili tudi muzej aplicirane umetnosti, ki bo prav tako privabil mnogo obiskovalcev. Ta muzej |e bil v Trstu ustanovljen že pred vojno, vendar niso zanj nikoli našli ustreznih prostorov. Ureditev parka in grada je naletela na veliko odobravanje med vso javnostjo, ker je s tem omogočeno domačinom in tujcem, da si ogledajo to krasno točko ob lepi tržaški obali. (Na sliki je glaven vhod v miramarski park). uvoz IZVOZ VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA TRST - lllica F. Filzi štev. Ti - Telelun 37 004 Elektro-inštalacilsko podjetje — Sprejema vsa naročila in popravila za nove instalacije vseh vrsl električnih napeljav. Pokličite našo št. «el. 29-322. Ul. Boccacelo 1«. SE PRIPOHOCAMO! AVTOPREVOZNiŠKO POOJETJE FRANC LIPOVEC Vsakovrstni prevozi z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 1400 za birmo, obhajilo, poroko, krst itd. GARAŽA: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE: Ul. F. Severo 6, tel 33-113 Maročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! V miramarskem TRST, UL. F. VENEZIAN 5 — TEL. 24-197 ZASTOPNIK ZA TRST, VIDEM, GORICO IN FLRJ Občinska uprava le miramarski park lepo uredila. Sedaj bo ta biser naše lepe obale na razpolago domačinom in tujcem, ki jim bosta lahko miramaski grad in park najbolj priljubljena točka v neposredni bližini našega mesta. (Slika nain nazorno prikazuje. kako lepo so uredili miramarski park). SCHIRATT1 vinarska kemična sredstva za ohranitev in nego vin VERMOREL škropilnice — naprave za žveplanje — razprsilniki CINGANO tovarna vinarskih strojev N A R D I kmetijski stroji »KARSOLJNE* proti vsem rastlinskim boleznim (uporablja ga tudi nadzorništvo za javne nasadtT v Trstu) GORILNIKI ria nafto in sanitarni predmeti Ribarič Ivan IM PORT ♦ E X P O R T L.epo(a mlramarskega parka ni samo v njegovi krasni o-balni legi. Bogastvo in lepota parka sta tudi v neštetih vodometih, vodnjakih in ribnikih.. ki so umetniško izdelani in razporejeni po parku med bujnim zelenjem in najrazličnejšimi cvetlicami. Krasno so urejene cvetlične grede, ki jih obdelujejo in gojijo pridne roke naših vrtnarjev. (Na sliki vidimo mali vodomet v bližini malega gradu). avtoriziran mali obrtnik IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH KRAŠKIH IN TUJIH MARMORJEV. SLIKE NA PORCELANU, BRONASTE CRKE IN LUČKE, PRORAČUNE BREZPLAČNO, POSTAVITEV IZVRŠENIH SPOMENIKOV Z GARANCIJO. Slanko Zidarič SEiMPOLAJ Sl. 4 (Nabrežina) V K IV K 7, m K K X K OLAJŠAVE l‘ltl l‘l.A< ILC Po najugodnejših cenah po najmodernejšem stilu . . . Poleg habsburškega princa in njegove žene so v gradu stanovali še italijanski vojvoda Aosta z družino, za časa vojne in po vojni pa je bil grad zaseden po vojaških silah. V povojnih letih, do oktobra preteklega leta, je bil v gradu štab ameriških edi-nic na našem področju. Vojaške sile so zasedle tudi park. ki Je bil sedaj v celoti odprt javnosti. (Na sliki vidimo vhod v grad). 1VRDKA JOŽEF SILA tl^uzznnvllu /Z/iifteVfo MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM Čudoviti motorček. ki vas pelje povsod. Prodaja na obroke do IS mesecev. Pritikline in nadomestni deli za vse motorje, hitra popravila Zastopstvo „Cilsra" Moschion & Frisort Trst Ul. Valdirivo 36 in Ut. XXX ottobre 11 tel. 23-475 Postaja za usluge v Nabrežini.- FRANC S1BLL1A ZNIŽANE CENE GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK Danes v Gorici ustanovni občni zbor rsK8 zveze Pričakujejo se tudi predstavniki SGKZ iz Trsta m Zveze slovenskih organizacij iz Celovca Danes ob 9. bo v dvorani »Zlati pajek* v Gorici ustanovni občni zbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze s sledečim dnevnim redom: 1. otvoritev, 2. izvolitev delovnega predsedstva, overovi-teljev ter zapisnikarja, 3. pozdravi gostov, 4. poročilo, 5. organizacijsko poročilo in či-tanje pravil, 6. diskusija o o-beh poročilih, 7. sprejem pravil, določitev števila članov upravnega in nadzornega odbora ter določitev članarine, 8, izvolitev upravnega in nadzornega odbora, 9. slučajnosti. Poleg številnih delegatov organizacij bodo zboru prisostvovali predstavniki SGKZ iz Trsta ter predstavniki Zveze slovenskih organizacij iz Celovca. Promet potnikov in b>aqa na qonškem letališču Število letal, ki so v mesecu maju priletela ali odletela z goriškega letališča, je bilo 52. V istem mesecu se je pripeljalo 132 oseb. odpeljalo pa 99; nadalje je bilo naloženih 919 kg prtljage, 742 kg raznega blaga in 452 kg pošte; razloženih pa 1.352 kg prtljage, 744 kg raznega blaga in 249 kg pošte. Izlet SPD na Črno prst in Rodico Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira 25. in 26. junija izlet na Crno prst in Rodico v Jugoslaviji. Odhod z bloka pri Rdeči hiši 25. t. m. ob 13. uri. Do Podbrda vožnja z vlakom, potem pa peš na Crno prst in na Rodico. Povratek na Bohinjsko Bistrico in od tam z vlakom v Gorico, Prijave sprejema urar D. Šuligoj do vključno 14. t.m. Pri vpisu je treba izročiti tudi potni list ter 300 lir za stroške. žalje, pokojniku pa naj bo lahka domača gruda. OBVESTILO Občinska uprava obvešča, da namerava sprejeti v začasno službo diplomiranega uradnika. Interesenti lahko vložijo prošnjo na kolkova-nem papirju za 100 lir na občinski protokolni urad do 10. t.m. Prošnji je treba priložiti diplomo o dokončanem študiju. Leteča policija kaznovala 74 vozačev V našem listu smo že pisali da leteča policija že nekaj dni zasleduje motocikliste in avtomobiliste. katerih vozila povzročajo preveč trušča zaradi slabih glušilcev. Te dni je policija izdala nekako poročilo. iz katerega povzemamo, da je leteči oddelek pri svojem poslu ulovil v petih dneh kar 74 vozačev raznih vozil in jim naložil globo. Briške češnje se dobro prodajajo Češnje so v Brdih dobro obrodile. Vsako jutro prihajajo iz mesta trgovci in ku-kujejo velike količine tega sadu. Kmetje se nad prodajo v glavnem ne pritožujejo, ker gre blago hitro od rok. Tudi cena letos ni slaba. Kadar je slabši dan. gredo po 50 lir, pa tudi po 70 lir kg so jih že prodajali. Brici so s pridelkom, kakor kaže, letos imeli polno čašo sreče. Ce bi se tisti oblaki, ki so stresli točo na Jugoslovanska Brda, pomaknili nekoliko bolj proti jugu, bi bilo po njih. Na oni strani jim je namreč prav vse sklestilo. Sedaj so jim oblasti preskrbele paradižnikove sadike in pa koiu-zo, da bo vsaki nekaj zraslo. Pričakuje se tudi pomoč v drugih oblikah, kot na primer črtanje davkov, sezonsko delo (izsuševanje Prevala) itd. Glede prodaje češenj in drugega sadja v Brdih je bilo že večkrat poudarjeno, da bi bilo treba v interesu kmetovalcev organizirati prodajo tako, da bi bilo večje nadzorstvo nad prodajo, kar bi vplivalo tudi na ceno. Morda bi bilo najbolje misliti na določitev enega ali dveh zbirališč, kjer bi se našli prodajalci in kupci ter sklepali pogodbe. Na Vrhu bodo dobili kmalu električno razsvetljavo Peter Brešan iz Pevme umrl Včeraj zjutraj je umrl 70-letni Peter Brešan iz Pevme. Vest o njegovi smrti se je naglo razširila po vasi, kakor tudi med njegovimi sorodniki ter znanci, ki so ga poznali kot dobrega človeka in zavednega Slovenca. Pogreb bo danes popoldne na pevmsko pokopališče. Družini izrekamo naše so- VELJAVEN OD 22. MAJA 1955 VOZNI RED VLAKOV Odhodi proti Trstu: 0.13 (D) 6.01 (A), 6.56 (A), 8.12 (A), 9.20 (D). 10.54 (D)*, 13.55 (A). 15.49 (A), 17.16 (DD), 18.31 (A), 2002 (A), 21.23 (D>, 23.30 (DD)**. Odhodi proti Vidmu: 4.38 (DD)*, 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 8.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20 00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). Prihodi iz Trsta: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9 34 (D), 10.49 (A), 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19 58 (D), 21.01 (A). 23.09 (A). Prihodi iz Vidma: 0.12 (D), 4.25 (D)*, 5.59 (A), 8 09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D)*, 13.53 (A). 15.47 (A). 17.14 (DD), 18.27 (A), 19.56 (A), 21.21 (D), 23.26 (D)**. * V veljavi od 22. maja do 30, septembra. ’* V veljavi samo ob praznikih od 26. junija do 25. septembra. Vrhovci nuj pnhite z nabiralno aUcijo, her so-vodenjska občina ne more briti vseh stroškov Ce ne bi deževalo, bi si Vrhovci že svetili z elektriko, ker pa je vreme zelo muhasto, bodo morali še nekaj časa počakati. Po vseh hišah so že u-redili napeljavo in čakajo samo na napeljavo žice z e-lektrovoda. da bo končno tudi na Vrhu zvečer bolj živahno ob električni svetilki in zvokih radijskih sprejemnikov. 2> na prejšnjih sejah sovo-denjskega občinskega sveta so razpravljali o podaljšku napeljave do Črncev. Zupan tov. Ceščut je pozval prisotnega vrhovskega svetovalca in po njem tudi prizadete gospodarje na Vrhu, naj skrbe, da pri napeljavi ne bi bil nihče izvzet. Tudi na občinski seji so razpravljali o podaljšku do Črncev m preračunali, da bi znašali stroški še 475.000 lir. Od tega bi SELVEG prevzel v svojo režijo 234.000 lir; 241 tisoč lir pa bodo prispevali posestniki iz Črncev deloma v gotovini, nekaj pa z delom. Pomagali jim bodo tudi drugi vaščani Ce vse to ne bi zadostovalo za kritje celotnega stroška, bi tudi županstvo dalo nekaj iz svoje blagajne. Vsekakor pa zbiranje denarja prebivalcev iz Črncev trenutno slabo napreduje; sovo-denjska občina pa nima toliko denarja, da bi lahko krila vse stroške. Zato naj vsi Vrhovci pomagajo pri nabiralni akciji. Rojstva, smrti in poroke V gor.ški občini je bilo od 29. maja do 4. junija 9 rojstev, 8 primerov smrti; 9 oklicev in 2 poroki. ' Rojstva; Marina Vidoz, Osvalda Cominotto, Roberto Devetak, Alessandro Colella, Avia Drigo, IJgo Mattioli, ileana Sirk, Marina Leghissa. Lucia Russian. Smrti; 77-letni mizar Giuseppe Furlan, 43-letni mehanik Emil Pintar, 77-letna gospodinja Ermenegilda Buzzi-no, vd. Ermacora, 80-letni kmetovalec Mattia Zavadlav, 76-letni državni upokojenec Amedeo Bogomil Šorli, 65-let-ni uradnik Francesco Casavo- la, 56-letni kmetovalec Francesco Pavlin, 70-letni upokojenec Peter Brešan. Oklici; policijski stražnik Dino Scorpioni in gospodinja Vanda Falcone. težak Giovan-ni Terpin in gospodinja Maria Paganelli, bančni uradnik Massimiliano Meretto in u-radnica Dorotea Spangher, u-radnik Giuseppe Kodermaz in gospodinja Mirella Caldini, trgovski agent Enea Lampe in gospodinja Emilia Bregant, policijski stražnik Luigi Dana in tkalka Laura Paulin, uradnik Luigi Corso in uradnica Margherita Ioppi, tehnik Gianni Bran in gospodinja Beppina Gremese, uradnik Ferruccio Sivilotto in gospodinja Emma Peteani. Poroke: občinski uradnik Renato Stacchi in šivilja Cor-nelia Polesini, trgovec Egidio Marcioni in gospodinja Emilia Berardi. Delavke za Anglijo Urad za delo v Gorici obvešča, da sprejema delavke za Anglijo, kjer naj bi bile zaposlene 6 mesecev. V poštev pridejo dekleta in vdove brez otrok od 21. do 35. leta starosti. Interesentke naj se zglasijo na uradu za delo v Gorici, Ul. Crispi 9 od 10. do 12. ure do torka. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Ul. Carducci 12 - tel. 22-68; od 8. do 13. pa je dežurna lekarna Pontoni-Bassi, Raštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 14.30: «Dekle z dežele*, G. Kelly- VERDI. 14.30: «Dolina kra- ljev*, R. Taylor in E. Parker. CENTRALE. 15.00; »Odkar si moja*, barvni lilm, M. Lan-za. VITTORIA. 15.00: »Obmejni lovec*, barvni film, B Scott. MODERNO. 15.00: »Tihotapci v Macaou*. T. Curtis. . . ::: - ‘ • IF lili liil ■ fcjjilijl lili •***' sHL V PREDZADNJI ETAPI KROŽNE DIRKE PO ITALIJI Presenetljiv podvig Coppija in Magnija Magni roza majica in verjetni zmagovalec Oba asa italijanskega kolesarstva sta privozila na cilj z več kot 5 in pol minut prednosti - Nencini se je dobro boril* a ni bil kos močnejšima Vrstni red na cilju XX. etape Trento—S. Pellegrino (216 km); 1. Coppi v času 5.43'06” s povprečno hitrostjo 37,778 km; 2 Magni isti čas; 3. Fantini 5.48 43"; 4. Koblet, 5. Monti, 6. Fabbri, 7. Ciolli Ern., 8. Wagtmans, 9. Gismondi, 10. Botella, 11. Boni, 12. Geminia-ni, 13. Iturat, 14. Nencini, 15. Van Breenen, 16. Martini, 17. Coletto Ag., 18. Pedroni, 19. Fornara, 20. Saura, 21. Gros-so 22. Moser, vsi s časom Fan-tinija. SAN PELLEGRINO, 4. — Kar ni uspelo Coppiju včeraj, to mu ie uspelo danes v družili z Magnijem. Dva stara asa italijanskega kolesarstva sta privozila prva na cilj v San Pellegrinu z več kot 5 in pol minute naskoka pred večjo skupino, v kateri je bil tudi dosedanji nositelj «roza majice* Nencini. Tistim, ki so že zaničljivo govorili o njunih sposobnostih, sta pokazala, da še ne mislita prepustiti svoje vodilne vloge v italijanskem kolesarstvu mlajšim in da sta še vedno «campionissima». Do neke mere velja to morda tudi za nas, ki si po njunem neuspehu na dolomitskih prelazih res nismo nadejali današnjega podviga na etapi ki se ie zdela vse prej kot ugodna predvsem za Coppija. In vendar se je izkazalo, da je Coppi imel prav, ko se je čudil za «gospodarja dirke*, kot je izjavil novinarjem v Trstu. Ničesar ne moremo zapisati kaj bo jutri na zadnji etapi in kdo bo končni zmagovalec. Ce bi ne šlo za Magnija, ki je poleg drugega tudi odličen sprintar. bi 12” razlike, ki še loči Coppija od njega, ne bilo mnogo in si ne bi pomišljali verjeti v Coppi- h"TRENTO •> S. PELLEGRINO ■ BiSCI« o * w W %0 i 40 I Ta 10 i 90 i 490 | HO rogr»Mi*i Ul Jt.t- «r «f sr, rit m «.< na utr tat jega moštva ukaz, da počaka na pryo večjo skupino. Naskok vodečih se stalno veča. Na letečem cilju na vrhu Sant'Eusebio je prvi Coppi in takoj za njim Magni. Oba imata že 5'50” prednosti pred zasledovalci, ki jih vodi Fantini. Skozi leteči cilj v Brescii vozi spet prvi Coppi. Prvi zasledovalci so zaostali že za 6’, vsi ostali pa za več kot 10’. Pri Ospidalettu je razlika že 6’16”, v Palazzolo 6'42". Sve-sta si premočne zmage, si sedaj Coppi in Magni dovolita nekoliko počitka kar zmanjša rrzliko na 5T7”. Coppi zmaga ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Jiiventus-Bologna 5:1 Triestina proti Spalu z Gergoletom v vratih in Varglienom v krilski vrsti jevo končno zmago. Tako pa je vprašanje zmagovalca še odprto tudi za Coppija, čeprav z večjo možnostjo in verjetnostjo za Magnija. Nencini, Ki se je tako pogumno boril in pred katerimi se je že bleščal svetel naslov prvaka «Gira 1955» je padel na tretjo mesto z več kot 4’ zaostanka. Pa pojdimo na začetek te presenetljive etape. Na startu v Trentu, ki je bil točno ob 11. uri, se je pojavilo 87 dirkačev. Kljub včerajšnjim naporom uprizorijo Francozi že kar v začetku napad in Caput pobegne za kakih 200 m. Toda dohiti ga Giu-dici in nato vsa skupina. Medtem Nencini pade in si povzroči praske na obrazu, a ne zaostane. Na prelazu Ponte delle Arche zmaga Grosso. Začne deževati. Tu potegne Volpi, toda peščena cesta mu ne prija in glavnina ga dohiti. Sedaj napade Magni in nekoliko pridobi, a Coppi in Nencini ga dohitita in vsi trije vozijo nekaj časa skupaj. Toda kmalu začne Nencini popuščati in Coppi in Magni se izmenjavata v vodstvu. Ko Nencini preluknja, ostane sam in prednost vodečih se poveča na minuto in pol. Pri Barghe imata naskoka že 2'07” in Magni je že »roza majica*. Nencini še vedno obupan vozi sam dokler ne dobi od vodje svo- Po dvonedeljskem premoru danes spet borbe za točke. Kolo ne bo popolno, ker sta Catania in Pro Patria ter Ju-ventus in Bologna opravili že v četrtek oz- včeraj, ko je Ju-ventus po obojestranski slabi igri premagal Bologno z visokim rezultatom 5:1. Tekma je bila ves Čas v dežju, kar je močno vplivalo na njeno raven. Pri Bologni je zadovoljil edino stari Capello, pri Juventusu pa sta bila dobra Praest in Bronee, ki je bil tudi avtor dveh golov. S tem porazom si je Bologna močno pokvarila možnosti za tretje mesto. V ostalem današnji dvoboji nimajo posebne važnosti glede na končno klasifikacijo. Milan je bolj ali manj že gotov svoje zmage in njegovo srečanje z Genovo, ki ti je tudi že zavarovala obstoj v prvi ligi, ne bo kdove kako bojevito. Udinese je sicer skoraj gotova na svojem častnem drugem mestu, toda ji zna e-ventualni današnji poraz proti Novari resno ogrožati sedanji položaj, posebno če bi Roma in Fiorentina, ki igrata doma, premagali svoje nasprotnike. Zato bosta ravno ti dve poslednji srečanji najvažnejši. Triestina gre v goste v Ferraro. Zmaga bi Spala ne rešila izpada, poraz pa ne more več škoditi Triestini, ki je že matematično na varnem. Zato si je. Triestina tudi privoščila luksuz, da je postavila v vrata mladega Gergoleta namesto Soldana. ki se ne počuti dobro. Očitno je, da spričo e-konomskih težav vodstvo Trie-stine računa na čim večjo izrabo domačih sil in na eventualno «razprodajo» svoje dosedanje zaloge. Po našem mnenju pri tem ne more ničesar izgubiti, saj ravno primer Var-gliena. Scale in še kakšnega dokazuje, da ima v svojem podmladku dokaj sposobnih moči, da zasedejo mesto v prvem moštvu, seveda ob strani že izkušenih soigralcev. Kar se repa tiče, je že vse določeno. Spal in Pro Patria bosta morala vzeti slovo. tudi na letečem cilju v Bergamo in končno privozi prvi na cilj v San Pellegrino v času 5.43'06” in s povprečno hitrostjo 37.778 km na uro. Magni doseže isti čas, zasledovalci s Fantinijem na čelu ter Kobletom. Montijem. Nencini-jem in drugimi pa vozijo skozi cilj 5’31” za zmagovalcem. Jutri start na poslednji etapi proti Milanu. Splošna klasifikacija po XX. etapi: 1. Magni 105.20’22"; 2. Coppi z zaostankom 13”; 3. Nencini 4’08; 4. Geminiani 4’57”; 3. Coletto Ag. 7’19”; 6. Moser 8 01; 7. Fornara 9’16”; 8. Botella 14’10"; 9. VVagtmans 16’ 03”; 10. Koblet 20T6”; 11. Van Breenen 24’40”; 12. Monti 29’ 16” 13. Gismondi 30’07”; 14. Lauredi 37’91”; 15. Fantini 38’ 10”; 16. Astma 39’49”; 17. Dot-to 39’52”; 18. Conterno 40’21”; 19. Boni 40’36”; 20. Baroni 44’36”. TRENTO. 4**— Goddet. direktor športnega lista «L’Equi-pe», ki organizira vsakoletni «Tour de France*, je s predstavniki italijanske zveze dosegel sporazum za sodelovanje uradnega italijanskega moštva na letošnjem «Touru». Italijansko moštvo bo vodil dirkač Fornara. medtem ko se zdi, da Coppija ne bo v moštvu. * * * LUKSEMBURG. 4. — Po prvem dnevu krožne dirke po Luksemburgu vodi francoski dirkač Le Ber pred Bobetom. Prvi Italijan Padovani se je plasiral na 12. mesto. Odgovorni ureonnt STANISLAV BENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst TENIS Trabert prvak Francije PARIZ, 4. — V finalu mednarodnega prvenstva Francije je Trabert (ZDA) premagal Šveda Davidsona z rezultatom 2:6. 6:2, 6:4, 6:4, 6:2. Pri ženskah pa je zmagala Angležinja Mortimer TORINO, 4. — Angelo Romani je zmagal na 400 m prosto vendar ni izboljšal it. rekorda, ki ga je postavil preteklo soboto v Genovi s časom 4’36”2. Za progo je porabil 4’37"8. KI\Q v KKIŽtr Danes 5. t. m. ob 16. uri Plesala je eno samo poletje Mladini izpod 16 let prepovedano. V sredo 8. l.m. ob 20. uri Achtung, banditi I Gina Lollobrigida V četrtek 9. t.m. ob 17.30 Veliki koncert Ruski barvni glasbeni film kinu si!i:nr,\,i predvaja danes 5. t. m. ob 15. uri barvni film: „Roparji sedmih Igralci: John Payne, Donna Reed V ponedeljek 6. t. m. ob 18. uri film; Drevored upanja Igralci: Cosetta Greco, Liliana Bonfatti, Marcel-lo Mastroianni KINO PROSEK-KONTOVEl danes 5. t. m. ob 17. uri barvni film: »OTROCI MUŠKETIRJEV* Igralci: Cornel Wilde, Mavreen 0’Hara A _ VELIK USPEH _ I Cimos palic®! DANES 2 PREDSTAVI ob 15.30 in 21.15 UL. SV. MARKA Titrnna C predvaja danes 5. t. m. ob 15. uri in jutri ob 18. uri V glavnih vlogah VITTORIO DE S1CA in GINA LOLLOBRIGIDA m 2 m ija 2, ONGER Mod. z jeki. dnom 10.500 Mod. pozlačen 11.500 Mod. ves jeklen 13.000 Mod. vodotesni 15.300 Mod. zlat 18 k 36.000 OBIŠČITE TVRDKO KERŽE M H «e •-S > 00 < as z M o M OS Od oe o N O ou H AVVK1NS LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI. DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRISTEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN CASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO iMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE? BODITE BREZ SKRBI! ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPEHE V 7 MINUTAH. NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. 31 PRODAJA TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA TRST, TrgS.Giovannil tel. 35-019 Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga) TEŽKA JE POT DO UČENOSTI Prvo poglavje. PRVIČ V ŠOLI - PLJUČNICA - NA PRAGU SMRTI Počutil sem se, kot pravi Hamlet, v svoji orehovi lupini svobodnega, kakor kralj neizmernih daljav. Vsak poseg v to mojo zbranost mi je bil do skrajnosti mučen in ce sem le mogel, sem se mu skušal izviti. Rajši sem prenesel in potrpel celo zasmehovanje, ki Je za otroka najbolj boleč občutek, sama da sem lahko ostal v svoji zbranosti. Končno je prišel usodni trenutek, ko se Je bilo treba posloviti od tega mojega najintimnejšega sveta. Vpis v šolo, obiskovanje sole je potrkalo na vrata. Živo se spominjam, da sem se tisto svoje zadnje svobodno poletje dovolj Jasno zavedal kaj bom izgubil: svobodo, prosto razpolaganje s časom in neomejeno uživanje v lastnem notranjem svetu. Zdelo se mi Je. da sem neizprosno obsojen na jeco in da ni temu ne izhoda in ne pobega. Dvignil sem roke in se vdal. Nastopil sem pot v solo, k prvemu viru učenosti. 2. Kakor spoznava človek svoj značaj in svoje lastnosti šele takrat, ko jih primerja z značajem in lastnostmi drugih, tako spoznava tudi značaj in lastnosti svojih ožjih rojakov najlaže, če jih primerja z značajem in lastnostmi drugih, če se zapiraš v svoj kot in ostajaš doma. boš težko kaj vedel, kakšen si sam in kakšni so ljudje lz tvojega rodnega kraja. Tudi jaz sem se zavedel tipičnih lastnosti svojih ožjih rojakov, tržaških in okolicansklh Slovencev, sele, ko sem prišel je dober (politični) govornik; ima velik smisel za življenje in delovanje v društvih in dober organizator. Je nadarjen za ples in petje, zlasti zborovsko. Med obema vojnama so se domačini v Ljubljani in drugih slovenskih mestih velikokrat pritoževali nad tem, da so si «Primorci» in »begunci* nekako prisvojili najboljša mesta v upravni in uradniški hierarhiji. v Ljubljani, v Beogradu in drugod v stik z drugimi Slovenci in Jugoslovani. Takrat, med obema vojnama, sem povsod v Jugoslaviji, kamor sem prišel, naletel tudi na svoje ožje rojake. V primeri s Kranjcem, ki je veliko bolj vase zaprt, težji, temeljitejši in globlji, je naš slovenski okoličan neprimerno bolj navzven obrnjen, komunikativnejši, družabnejsi in živahnejši. DA neprimerno bolj na zunanjost, rad je lepo oblečen, skrbi za svojo frizuro in drugačno nego. Spominjam se, da so nas dekleta v Ljubljani spoznavala kot «Primorce» ah »begunce* ze po zunanjih znakih, še preden smo odprli vrata: po drzi, obleki, frizuri. Mislim, da je k izoblikovanju takega značaja veliko pripomogel vpliv romanskih sosedov in stik z njimi. Pa ne samo vpliv in stik. Se globlje je nemara vplivalo na izoblikovanje takega značaja dejstvo, da je moral biti naš človek neprestano na oprezu, v večni samoobrambi, neprestano pozoren navzven. V borbi za kruh in za narodnostni obstoj ni bilo časa, da bi se bil utegnil naš človek veliko ukvarjati s svojo notranjostjo, z intimnejšimi stvarmi, z znanostjo in umetnostjo, v kolikor bi presegali okvir ljudske prosvete. Naš okoličan, naš tržaški Slovenec je bil po dejstvih prisiljen, da se obrne navzven, da se, po Jungu, ekstrovertira. Zato je naš ožji rojak zlasti nadarjen za vse, kar se udejstvuje navzven: je dober mehanik in tehnik, izvrsten šofer, v primeri posebej s Kranjcem I Medtem ko se je na primer Kranjec počutil v Beogradu osam' ljenega in tujega in je težko našel stik z domačini, Je na., Primorec zaplaval v novem ambientu kakor riba v vodi. Veh' kokrat je imel v politiki širši pogled, še večji pa je bil njeg°^ smisel za državnost. V primeri s Primorcem, ki Je izrazi" človek družbe, društvenosti in kolektiva, se je zdel Kranjc® »samohodec* UElnzelgAnger*'; individualist, včasih skoraj °a' ljuden. Na plesnih vajah si SP?[ znal «Primorca», «begunca» z potem, da je imel oči vsepovsoo. da se Je med plesom Razred svetoivanske osnovne sole okrog I. 1910. V ozadju siojila upravitelj šole Daneu (levo) in učitelj razreda Kosovel (desno), ki drži roko na ramenu pisateljevega bratranca Borisa Germeka. ozir9! venomer okrog sebe in Je P.r0 tem lahkotno kramljal s sV plesalko, medtem ko se je lo, da Je domačin, Kranjec, prav ni odprl ust, neprestai zatopljen v ples in v svoje branje) doživljanje ob njeh*. Značilna za našega 0ŽJe^nži-jaka je neka posebna vost ali. kot bi dejal mec, »Daseinsfreude*. «f?a* je freudigkeit*. Nas okoličan med tednom priden, d,?l metoda ob koncu tedna mor; tl svoj »pljes*, svojo «v®s Sk0" Pred prvo svetovno vojn ir0-raj ni bilo mogoče ime h nast