TRS **<*«*! JLil 1*001 mit Naročnina listu: = Celo leto . . K 10-— Pol leta . . 5‘— Četrt leta . . „ 2 50 Mesečno . . „ r— Zana] Avstrije: = Celo leto . . K 15*— Posamezne številke :: 10 vinarjev. :: Inserati ali ozna: se računijo po 12 vjfläqev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik ::: popust ::: „Straža" izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. et «un 14 pl 1914 Beilagen_______ Uredništvo in upravniStvo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113. Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold. Avstrijci pred Valjevem. Naši zavzeli nove kraje med Belgradom in Valjevem. — Srbi se umikajo proti Kraguje« vacu. — Železnica Šabac—Lešnica naša. — Črnogorska vlada še seli v Nikšič. — Francozi pripravljajo napad na Kotor. — Rusi zopet prodirajo v Izhodno Prusijo. — V Galiciji Rusi zasedli Jaslo, Krosno in Tarnow. — Turki prodirajo v Rusijo. — Rusi tepeni v Kavkazu. Avstrpo-srbsko bojišče. Avstrijska armada pred mestom Valjevo* * Dunaj, 13. novembra. Z južnega bojišča (proti Srbom) se uradno poroča: Sovraižnik se umika izpred mest Koceljevo in Valjevo proti izhodu. Ob Savi (izhodno od Sabe a) so naši z naskokom zavzeli mesteca Usce, Rjelin lin pa Banjani. Sovražnaj utrjena črta Gomile—Draginje je že v naših rokah. Naše čete so došle do srbskih postojank Sopot—Stolice. (Gomile, Dratginje, Sopot in Stolice se nahajajo med mesti Valjevo in Kocelj/evo.) Ajvlstriljska krdela., ki korakajo od zahoda in severozahoda;, so že prispela1 pred mesto Valjevo. Pri tem prodiranju so se posebno čeite, ki so na južni strani prodirale čez težavno ozemlje, izkazale s posebnim junaštvom. Podrobnosti o bojih pred Valje-vim se še danes ne morejo objaviti., Srbski vojni stan beži. Dunaj, cine 13. novembra,. „Rjeictispošta“ poroča/: Iz Niša došla poroč'la pravijo, da je srbskji vojni stan premeščen iz Vale-Va, kjer še ni čutil več dovoli varnega, v Mladeno-V Krupanji ni Srha. Dunaj, 13. novembra. Iz vojnega Časnikarskega stana se poroda,: Naše Čete, ki zmagovito prodirajo v = Srbijo, so našle tudi Krupanj popolnoma izpraznjen in brez prebivalcev, Zdi se, da Srbi ob svojem umlilclanju načrtoma ldistne kraje popolnoma izpraznjujejo in jih pustošijo, kar je za nas v maršijkaikem oziru ugodno. Naše čete niso izpostavljene zavratnemu streljanju v vzetih krajih. Železnica Sahac—Lešnica v naših rokah. Budimpešta, 12. novembra. Poročevalec ,„Az Està“ brzojavlja z južnega vojnega pozorišča: Z našim dohodjom do Novega Soia je prišla v našo nesporno posest železnica, ki vodi iz Šabiča v Lešnico in dalje; na progi že dela veliko število delavcev, da se lahko otvori železniški promet, ki bo velikega pomena za dopolnjevanje in o-skrbovanje naših čet. Železnica bo izredno tudi olajšala zvezo s četami ob Savi. in Drini, kar je tudi s sjtirate-gičnjega stališča zelo važno. Sftroikovnjaki bo-sensko-hercegovinske železnice so že dospeli semkaj, da ukrenejo ,vse potrebno za skorajšno otvoritev prometa na tej progi. Devetnajstletni mladeniči poklicani v Srbiji M pod orožje. , Sofija:, 12. novembra. Iz Niša se poroča: V Srbiii je za prihodnjo soboto (dne 14. novembra,) vpoklican letnik mladeničev, ki bi prišli v rednih razmerah še le leta 1910 h naboru, pod orožje. i Veliko število ranjencev v Srbiji. Sofija, 12. novembra. Pri Krupanji še leži mnogo mrtvih srbskih vojakov nepokopanih. — Skozi Niš so se peljali danes srbski ranjenci na sedmerih železniških vlakih proti jugu. Mnogo vlakov, ki so prenapolnjeni s tisoči beguncev in ranjencev, vozi v Pirot in Skoplje. Avstrijsko=črnogorsko bojišče. '1 Črnogorska vlada se seli. Neuradno se poroča iz Sofije, da je kraljeva črnogorska prestolnica premeščena v Nikšič. Arhive so že prenesli iz Cetinja,. (Nikšič leži severno-izho-dno od Cetinja v dolini Zete.) Bar poln Francozov. Iz Bara v Črni Gori poročajo, da kar mrgoli francoskega vojaštva. Veliko število Francozov je v zvezi z nanseravanim prodiranjem proti Kotorju, V Podgorici so napravili novo Mcrcoaijevo brezžično postajo. Avstrijsko-rus Rusi zasedli tri mesta v Galiciji. 1 Dunaj, 13. noviembra. Z gališkega bojišča se uradno poroča: Na našem severnem bojišču se včeraj ni zgodilo kaj posebno važnega. Rusi so ukorakali V mesta Tarnow, Jaslo in Krosno. (Ta tri mesta ležijo zaihodno od Pr~ zemysla proti Krakovu.) Gibanje v Galiciji. Dunaj, 14. novembra/. V Galiciji še Rusi venomer prodirajo. Včeraj so dosegli v s lošnem črto Tarnow—jJiaslo—Krosno —Lisko. Njihova prodira,Ina črita je obrnjena proti jugozapadu. Zdi se, da je tudi tukbj prišel trenutek za, nove. velike hoje. Splošen položaj našin postojank je ugoden. 93.594 vojnih ujetnikov. Duha) 13. novembra;.. Skupno število ujetnikov/, ki so ji(h naše armade odvzele Rusom in Srbom, je znašalo do včeraj, dne 12. novembra, 867 častnikov in 92.727 mož, Rusi prodirajo na saneh. Berolin, dne 12. novembra. „Vossische Zeitung“ poroča iz Peterburga,: Častniki in vojaki, ki so se vrnili iz bojne črte, pripovedujejo, kako hitro se vrši rusko prodiranje. Rus'j a se je vel ko naučila od nasprotnikov, posebno glede prevoza. Ruska armada ni več t'sta, ket je bila v avgustu. >ko je vpadla v* izhodno Prusko. Prevoz, se vrši po večin-i nasone h, ker peta že pokriva debel sneg. Kako je ruska armada razvrščena« Rim, 13, noviembra. V vojaškem listu „'Messajger d’Armee“ objavlja. vojni strokovnjak: Ruski nastop ni dosedaj kljub svoji premoči dosegel nobenega večjega uspeha* ker ima ruska armada nenavadno dolgo bojno črto. Posebna armada stopa proti Izhodni Prusiji. Ta armada nima nobenega stika z ono, ki nastopa na Rusko-Poljskem proti nemški (Hindenburgov!).. in avstrijski (Danklovi) armadi. Iz več armad obstoji tudi ona bojna sila, ki stoji v Severni Galiciji do Przemysla in od tam izhodno ter južno; nazadnje,še ]ß armaida, ki nastopa v Bukovini; in ki se je vsled razmer v polnem redu začela umikati. 'CepiLjv je Varšava že oteta, vendar so še se sedaj začeli v, istini pomenljir vi in odločilni boji. Vsled nove r;ä|zvrsititv,e. sovražnih armad je nastala popolnoma nova bojna črta. Na vseh točkah te dolge bojne črte se seveda ne more;o doseči povsod enaki uspehi. V: dosedanjih bojih pridobljene izkušnje pravijo, dal se lahko samo na tem ali onem delu bojne črte izvojujejo večji uspehi* ki seveda potem uplivajo nai vso bojno črto. Sedanji položaj je ta, da so se začeli boji na celi novi bojni’ črti, in sicer od leve in desne strani z enako srditostjo. Ruško poveljstvo je pred vsem o-jačilo južno krilo (v Galiciji) in začelo z najhujšimi napadi pritiskati na sovražnika/. Nemško-rusko bojišče. 1 Novi hoji v Izhodni Prusiji. Berolin, 13. novembra. Od dne 2, novembra naprej se vršijo med Rusi in Nemci na izhodno-pruski meji veliki in srditi boji. Ziasebna, poročila pravijo, da se Nemcem dobro godi. Rusi zopet udirajo v Izhodno Prusijo. Dunaj, 14. novembra. Na Rusko-Poljskem se bo morala nemšpca ofenziva kmalu pričeti, ker so Rusi z močfluni silfami prekoračili Wartho. Turčija-Rusij a-Francij a----------------Angbjft—---------------------- Turki prodirajo v Rusijo. i1 Carigrad, 13. novembra. Turški glavni stan uradno poroča: Danes po noči (od četrtka na/ petek) so turškje čeite izvršile ne-pričaitovan napad na ruske obmejne stražnice ob meji vilajeta Trapezunt. Turki so štražnice zasedli in nato prodrli tri ure daleč v ruško ozemlje v smeri proti mestu Batum Turške čete so zasedle tudi vojašnice v mestu Kurdoghin na Kavikajzu. Rusi tepeni v Kavkazu. Carigrad, dne 18. novembra. „Agence Ottomane“ objavlja sledeče naznanilo iz glavnega turškega vojnega stana o dogodkih na izhodni meji, o katerih se izi strategičnih (vojaških) ozirov dosedaj ni smelo poročati. Rusi so n,ameravar ]t tudi na suhem presenetli z napadi turške čete. Ne da bi bili napovedali vojsko, so prekoračili dne 1. novembra s pet armadnimi zbori mejo Kavkaza. Ni nobenega dvoma, da se je treba delj časa, poprej dobro pripravit', predilo je mogoč izvrši i tako obsežno gibanje čet. Vkljub tej ruski predpripravi za napad so vendar izvršile turške obmejne čete vsa jim dana povelja zelo hrabro in spretno, Najpoprej so se zelo počasi umikale, ko so poprej prizadjale Rusom zelo hude udarce. Vsled tega so dobile toliko časa, da so mogle, ko so debil primerna ojačenja, zasesti važne postojanke. Vsled vel ke odporne sile turških prednjih čet so mogli Rusi, ki so zbrali vse svoje moči, priti še-le četrti dan, ko so prekoračili mejo, y okoliš Kol-bachi-a in Köpriköja, (Kolbachi in Köpriköj ležita 60 kilometrov izhodno od Erzeruna.) ...... Napad ruskih kozakov pri Köpriköju je odbila turška kavalerijskla divizija. Dne 5. in 6. novembra so ustavili Rusi svoje gibanje in so začeli delati okope in strelske jarke. Turške čete, ki so prihajale v presledkih, so zadrževale prodiranje Rusov m turška Lnfanterija se je pripravila na, naskok. Dne 7. novembra so začele turško čete prodirati Rusi ki so bili zahodi.o od Köpriköja močno utaborjeni ’ so se postavili v bran. Dre 8. novembra so turške čete nadaljevalo svoje prodiranje. Popoldne so zasedle turške čete močno utrjene ruske postojanke, katere so branili 4 pešpolki, 1 artilerijski polk in ena kavalerijska divizija, Rusi so se umaknili iz teh postojank in so zavzeli v. okolici Köpriköja drugo močno 1 D .e 9. novembra je stala, pred nami 1 ruska divizija in 1 kavalerijski zbor. Sovražna, bajna črta je bila dolga 15 km in se je raztezala od reke Arax na južni strani notri do gorovja na severni strani* Rusi so napravili na celi bojni èrti utrdbe, vrhu tega so tudi imeli močne rezerve. Dne 10. novembra je storila turška, armada vse potrebno za prodiranje in je dne 11. novembra napravila na ruske postojanke splošen napad. Po hudem boju so turške čete proti poldnevu zavzele z naskokom Köpriköj, ki je bilo važno rusko opirališče. Ko se je stemnilo, so turške čete že zavzele tri četrtine vseh ruskih postojank. Po noči so še zavzele višino izhodno od Köpriköja, ki je bila zadnje opirališče Rusov. % Dne 12. novembra je bila zmaga turških čet na, celi črti ugotovljena. Vse postojanke sovražnikov so bile zavzete* Ruski armadni zbor je bil poražen in se je spust 1 v beg. Turška hrabra in vstrajna armada je zasledovala bežeče Ruse. Vsled tega poraza glavne ruske sile ni več dvomiti, da bodo turške Čete še iudi tiste maloštevilne ruske čete, ki se nahajajo pri Tortumu in Karakliissi, tudi zapod.le v beg. 'Vkljub temu, da so trajali boji celili a dni, je vendar razpoloženje turških čet izborno. Sijanje ujetih in ubeglih Rusov, kojih število se še za sedaj niti približno navesti ne more, dokazuje, da vlada v ruski armadi velika pobitost* Kavkaz. Posebna pozornost se obrača sedaj proti Kavkazu, kjer napoveduje Rusija ofenzivo proti Turčiji. Carje|v ukaz to vsaj zaukazuje. Kavkaz obsega pokrajine med Crnim morjem in Kaspiškem jezerom od nižine reke Manic do turšiko-perzijske meje, obsega 484.900 kvadratnih metrov in ima 9 milijonov prebivalcev. Vrhovi dele Kavkaz na evropski in azijski del. Najvi-šja, gora v Kavkazu je gora Elbrus 5631 m, ob južni meji proti Perziji gora Ararat 5211 m. Od gorskih prelazov preko Kavkaza) so najvažnejši 3500 m visoki prelaz Maruk, 2900 m visoki prelaz Na-har, Krestova,jski prelaz, prelajz Darjal 2400 m. Velike važnosti so železnice tostran Kavkaza od Rostova v Vladikavkaz1 s stransko železnico v Novoros-sijsk ob Črnem morju Druga zelo važna proga je iz Vladikavkaza, preko Petrovska ob Kaspiškem jezeru v Baku. Na južni strepi gre železnica iz Batuma v Poti, Tiflis, Eljsabetpol, Alj at, in proga, iz Tiflisa v Aleklsandropol ter v Kars in Erivan, Vojaški okraj „Kavkaz“ obsega, 1 kakor poroča vojaški sotrudnik ,„Neue Freie Presse“', tri armadne zbore s 6 pehotnimi divizijami, 21 strelskima brigar dama in 4 kozaškimi divizijami, Vrhovni poveljnik je carjev namestnik v Tjiflisu, general Voroncov-Daš-kov, po najnovejših poročilih pa general Radko Di-mi'trìew. Glede ruske ofenzive je vprašati : - 1. Koliko čet ima Rusiji), na razpolago? Škorc ptrtoTo jc, 'da, »tujo1 vse kavka,sike Cete' na Ruskem Poljskem. Ostale so tam samo obmejne straže. Zato se bodo boji omejevali samo na obrambo meje in o-fenziva se še dolgo ne bo pričela;. 2. Kje se bodo zbrale čete? (Najbrže se bodo zbrale čete okrog ; Tüflisa, manjši oddelki morda med Aleksandropolom in Karsom. 3. Kje;bodo Čete prodirale? Glavna pot bi bila črta Tiflis—Kafrs—Erzerum,, I manjši oddelki v dolini Corohe in O Ite. Utrjeni ‘ so ali pa jih bodo v kratkem utrdili: Mačukelis, Artvin,; Ardanuč, Taviskar, 01-t.y, Jenikav, Medšingert, Kars in 'Aleksa,ndropol sta trdnjavi. 4. Ali pride v poštev ( tudi morje? Važno je, ali bo Rusija nadvladala. Turčijo v Črnem morju, ali pa narobe. V prvem slučaju bi mogla, Rusija/ izkrcati čete in močno škodovati Turčiji. Posebnega pomena bi bila potem Sebavjopol in Batum. V nasprotnem slučaju bi seveda Turčija, da si reign o z večjimi težavami, motila rusko prodiranje. Na kako rusko ofenzivo v bližnji prihodnosti torej v Kavkazu ni mogoče misliti. Vprašanje «e le, ali Je Turčija dosti močna, da, prečne ona, z uspešno ofenzivo. Afganistan se udeleži svete vojske. Berolin, d’’e 13. novembra. List „.Lokalanzeiger“ poroča, iz Caricrrada : Semkaj došla poročila zatrjujejo, dai le afga- ista- s’:i emir (vladajoči knez) izjavil, da ie pripravljen, se pridružiti mohamedanski sveti vojski. Turško prodiranje proti Egiptu. Za turško ofenzivo proti Egiptu! prihaja v poštev pred vsem ono ozemlje, ki se razprostira izhodno od Sueškega prekopa do egipčansko-turške meje na polotoku Sinai. Meja pričenja južnozapadno od mesta Gaza ob Sredozemskem morju ter gre v skoraj ravni črti do Akabe ob [ Rodečem morju. Od sinajskega polotoka vodite dve važni cesti k Sueškemu prekopu. Prva iz Gaze čez El-Ariš v E1-Kantaro, druga kakih 100 do 150 km bolj južno izA-kabe čez Kalat-en-Nahl v Suez. 'Med obema cestnima se razprostira, puščava Et Tih. Turki so zbirali svoje čete že delj časa pri'Je-< ruzalemu, za razvrstitev ob meji potrebujejo najmanj ;> do 6 dni. Svolo ofenzivo- bodo pač naperili proti obein končnim točkam Suešlbga prekopa Suezu in Tort Saidu ter morda tudi proti Ismaiili, ki leži napol pota od obeh nb kanalu. Za rvzvoj te ofenzive je računati vsaj 14 dni. Angleži imajo sedaj v Egiptu kakih 50.000 mož. Od teh1 jih stoji kakih 30.000 ob Sueškem prekopu. Turška ofenziva bo morala izvršiti jako težavno nalogo, ker bodo branili Angleži svojo toli važno po sest gotovo z vsemi silami. Po pariških poročilih hočejo udariti Turki čez Akafco in Gazo na Suez. Uradno poročilo o stanju nemških armad. Berolin, 13, novembra. Iz velikega vojnega stana z dne 18, novembra predpoldne se poroča: Pri Nieuportu so prlzadjale nemške mornariške čete Francozom zelo velike izgube in so ujele 700 frajncoskih vojakov. Pri uspešnih napadih na Ypern so nemške čete ujele 1100 francoskih in belgijskih vojakov. Hudi napadi Francozov zajhodno in izhodno od Scijssonsa so bili odbiti. Francozli so imeli v teh bojih velike izgube* Na izhodno-pruski meji pri Eydtkuhneuu in južno od Eydtkuhnena ter na izhodni strani jezer so se vršili novi boji. Oldločitev v teh bojih pa še ni padita* Japonci in Angleži Ina lovu. ' ! Rim, 9. novembrai. Italijanski list „Tribuna“ prinaša poročilo iz Londona;, katero pravi, da, se je japonska vojna( moi’-n ari ca združila, z angleško. Zvezno (brodovje" lovi sedaj na Tihem morju nemške trgovske parnike. Pred padete m Tsingtatua so imeli Japonci na Tihem morju za lov nemških ladij na razpolago samo osem bojnih ladij, ker je ostalo brodovje obstreljevalo trdnjavo Tlsingtau. Sedaj pia, ko je Tfeingtau padel, bo tudi listalo japonsko brodovje ijalstopiio proti nemškim ladjam. Naj velja, kar velja. Kq:l»aj, dne 13. novembra. List . Nat onal Tfide.nde“ poroča, iz Pariza: Čeprav leži nad bojnim poljem gosta megla., se; vendar Nemci zelo skrbno in na vise strani pripravljajo, da izpeljejo močan sunek’ pri t Gala'su. Izpeljat' se mora, naj velja, kar velja:. Boji se vršijo v megli in presero Len'a so mogoča, ako se Francozom, Belgijcem in Angležem ne posreči, da poizvejo za nemške postojanke. Sani za nemško armado. Fo-roli", d' e 12, novembra. Nemška- volna uprava pravočasno s' rbi za z insko vojsko. Kakor izvielbt „Holzwelt“, je pripravljenih že 2000 savi za prevoz-e namene. Tudi Fi’ancozi še širokoustijo. Iz Londona se poroča: Visok francoski častnik se je izjavil poročevalcu „Daily Mania“, da ni upati, da bi se kmalu končala vojska. Se le leta 1916 bode zlomljen odpor Nemčije.___________________________ Grki so napadli Bolgare. Sofija, 12. novembra. Bolgarski poročevalni urad poroča: Grške čete, ki stojijo na bolgarski meji, in ki že več dni vznemirjalo bolgarsko obmejno prebC-HriaJUitvo, so včeraj nepričakovano na petero mestih' napadle' v okrožju mesta Mevrokop bolgarske obmejne Straže. Na obeh skraneh se je začelo streljali s pušl'jami. Boj je trajal na celi črti do večera, Bolgarske čete so krepko odgovarjale. Izgube še niso natančno znane. Ugibanja o dolgotrajnosti vojske. V francoski akademiji) moraličriih in političnih znanosti se je vršil te dni razgovor o finančnih, gospodarskih in narodopisnih vpraŠapjih, ki so v zvezi s sedanjo vojsko. Leroy-Beaulieu je izrazil mnenje, da bi vojska utegnila zelo dolgo trajati. Nasprotniki Nemčije in Avstrije štejejo 321 milijonov duš, obe zvezani državi pa 116 milijonov. Prebivabstvo Nemčije prekaša sicer francosko za; 65%, toda, to razmerje se zrrianjša, upoštevši zgolj nad 20 let staro prebivalstvo, '.na. 35 odstotkov. Povdarjal je, da so veliko manjši narodi vzdrževali dolgo vojsko nasproti večjemu sovražniku, in navajal za zgled Bure, ! ki so se s 3-0.000 ljudmi cele tri leta ustavljali 150.00;; Angležem, in Srbe, ki se s 13% svojega, prebivalstva že dve leti nahajajo v vojnem stanju. Tem delj se 1', /hko borijo veliki narodi, ki razpolagajo s tako silnimi rezervami. Tem trdi tvam ' je oporekal Yves Guyot, ki je mnenja, da bo dolgotrajnost vojske odvisna bolj od gospodarskih činiteljev,, kakor od zgolj fizičnih. Leta, 1870 so skupni vojni stroški znašali 12'A milijard, katere je vse plačala Francija* ker se je Nemčija odJ škodovala s 5 milijardami odškodnine. Brez te je tudi Francija potrošila okofii 5 milijard, pa, je vrhtega morala vzdrževati tuje čete na srojem ozemlju. Rjačunrfoč, da bo imela Nemčija, celi čas tri milijone vojakov na bojišču, Avstrija, 2, Francija 3, in Rusija 4 (te številke so bržčas vse še prenizke. Opomba uredništva.), znašajo vojni stroški samo teh štiri držav okoli 150 milijonov frankov na dan, ali 4.5 milijarde n!ap mesec, ali 54 njih jard na. leto. Ta številka predstavlja natančno vrednost letne produkcije teli držav, od katere pa tvori samo ena šestina dejanski proficit. .Ta se pa za. tri četrtine še zmanjša, ako pomislimo, dia; tri četrtine moškega prebivalstva zdaj nič ne dela. Zato znašla dejanska izguba 7.75 milijard na mesec, 146.56 milijard eno polletje ali 93 milijard frankov na leto. Francija 1 izgubi v pol (leta/ vojske 15 milijard, Nemčija 22 milijard. Tukaj pa druga škoda — po opustošenju etc. — niti ni vpo-šteta. IT udi londonski narodnogospodarski list „Economist“ pobija, mnenje Leroy-Bea,ulieujevo in sodi, da vojska ne more trajati delj kakor 8 meseccjv. S srbskega bojišča prihaja sledeče uradno po-* Nova nemška armada. „Times“ poročajo : V Münsitru so sestavili Nemci celo novo a,rmado, ki bo v, najbližjem ' čalsu odkorakala v Belgijo. Na Rusko-Poljskem. Berolin, 13. novembra. „Norddeutsche Zeitung“ piše: Z, mnogih strani se sedaj zopet Širijo vznemirjajoča poročila o položaju obmejnih krajev Izhodne Prusije, Poznanjskega in Slezije, Temu nasproti se na podlagi, poizved za-irjuje, da so le na nekaterih obmejnih krajih udrle manjše ruske čete v Izhodno Prytelijoi., Radi, obsežnosti izhodno-pruske meje, je skoro nemogoče preprečiti upade manjših sovražnih čet na nemšap ozemlje. To se je pokazalo že ob začetku vojske z Rhsi. A sploh pa se lahko z vso gotovostjo trdi, da ni cela izhodlno-pruska meja ogrožena po Rusih. Za pokrajine Poznanjsko in Slezijo pa sploh ni nikake nevarnosti. Rusi oddajajo Adrijo. Poluradno rusko glasilo( „Russkbj Invalid“, objavlja to-le grožnjo na Italijo: „Zdaj je najskrajnejši čas, da poseže Italija vmes. Naj ne čaka;, da mu že drugi poberejo kostanje iz žrjavfce, kajti pozneje se bodo oglasili drugi odjemalci, Italija mora biti pripravljena, da bo zgornji del Adrlije pripadel Srbiji in Crnigori, atto Italjija ne poseže za meč.“ Junaštvo križarke „Leipzig“. „Voss sche Zeitung“ poroča: Nemške vojne-ladje so se že pred to'tko pri Čilu v Tihem morju hrabro vedle. Nek meščan iz Kiela poroča iz San Frančiška v Ameriki: „Nemške ladje so se naravnost junaško borile. Križarko „Leipzig“ venomer zasledujejo 2 angleški. 1 japo; ska in 1 francoska ladja, a kljub temu dan za dnem prihajajo poroč.la, da „Lepzig“ premaga in potopi sovražne liadje. Nemška ladja „Nürnberg“ je teden dirò pred potniki, s katerimi je poročevalec potoval, došla v pristanišče Honolulu (blizu Cilaj) Ladja, se je tam založila s premogom in živežem ter je vzela več moštva rta krov in je tako odplula na morje. Amerikanci so se kar čud li nad bojnim navdušenjem, ki je navdajalo nemške mornarje. Predbacivali so nemškemu kapitanu, da vodi ladjo v, gotovo pogubo,, ker zunaj na morju čakajo japonske vojne ladje v zasedi. Kljub temu je ladja odplula, in dva dni pozneje je že razdjela, angleški brzojavni postaji] na otoku Fanning-Island in brzojavno progo, ki veže pristanišče Honolulu z Novo Zelandijo, Odprava „lirvatsko-srbskega“ naziva. Hrvatska deželna vlada je z naredbo z dne 5. t. m. odpravila označbo „hrvatsko-srbski jeziki“ na vseh ljudskih in v šokih šolah v Hrvatski in Slavoniji ter ukazala, da, se odslej rabi izključi.o lie označba „hrvatski jezik“. Junaki v smrti. Angleški poročevalec opisuje ginljiv prizor na kolodvoru v Parizu., Na peronu je ležalo na slami vse polno ranjencev, ki so čakali, da jih spravijo v bolnišnice. Hudo ranjeni francoski vojak) je težko sopel. Usmjlljenkla mu je hotela rano ntai novo prevezati, toda, ranjenec je to odklonil s prošnjo: „Prosim za. spovednika!“ 1 „Ali je 'duhovnik kje blizu?“ je vprašala, usmiljenka, — Drug vojak v bližini, tudi težko ranjen, se je z veliko težavo malo dotaknil rokava usirjMjenke: gJaz sem duhovnik1“, je komaj in 'komaj izustil, 1 „mu morem dati odvezo, le prenesite me tje k njemu!1“' Usmiljenka se je obotavljala. VojakaLduhovnika je namreč granata tako hudo ranila, da, bi takoj umrl, če bf: se le količkaj ganil. Vojak-duliovnik je nljto z naporom zadnjih' svo- li h moči boli šepetal kot govoril usmiljenki: „'Znana Vam je vrednost rešene duše. Ce živim eno uro delj ali manj, ni v nobeni primeri z rešeno dušo.“) Vo-jak-duhovnik je nato hotel vstaji, a moči so mu odrekle. Morali so ga, prenesti k ranjenemu vojaku, ki ie prosil za spovednika. Ko ga je spovedal in mu še hotel dati odvezej ter napraviti znamenje sv. križa, je bil tako slab, da tega, sam ni mogel Več storiti. Usm (Tenka mu je morala pomagali vzdigovati roko, da je mogel narer’fti znamenje sv. križa/. Kmalu nato sta izdihnila oba, vojak-duhovnik1 in njegov spovedanec, drug ob drugem svojti duši. Kolera na Spod. Štajerskem. V štari-novi vasi ra Murskem pròbi se ie. kakor poroča zdravstveni oddelek rotrarjega urni str siva, pojavil en slučaj ko- e. — Na, Koroškem sta umrli zonet dve osebi za ero. V Mariboru ni i ebene za kolero obolele osebe V Novo pristanišče oh Jadranskem morju. VTrži-na, Primorskem se ie pred nekaj dnevi vršil komi-), (