Pcsatrezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 25.	V LlDbM v sredo. 31. lamaria isit.	Lelo XLV.
s Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . K 28'— sa en meseo „ . . „ 2-20 sa Nemčijo oeloletno . „ 29*— za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom t
Za celo leto laprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemaš mesečno „ 1*80
~ Sobotna izdaja: s
fta oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . ,, 9'— rs ostalo inozemstvo. „ 12'—
Izhaja vsak dan lzv emši nedeljo in praznike, ob S. uri pop.
Redna letni priloga vozni red
'	Poslano: , 1
Enostolpna p.titvr&npo 60 vin.
;.-:■ , Inserati: .......
Enostolpna petlivrsta lTi mui široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 3) v za dva- in večkrat . . 25 „ pri večlib naročilih primaren popust po dorovorn.
u*.- Uredništvo je v Kopitarjevi alioi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; neiraubirana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74 =
Upravništvo je v Kopitarjevi ullui ši. 6. — Račun roštne liranilnioe avstrijska št. 24.797, ogrske 26.511, Msn.-lierc. št. 7583. — Dnravnišlsoga telefona št. 138.
nega kolega; toda vsled veda hočemo vsejedno konstatirati, da je dr. Korošec po svojem poklicu urednik v Mariboru in dolgo vrsto let član avstrijske zbornice, v kateri zastopa štajerski volilni okraj 27. Potrebno je torej, da popravimo mi zaključek, do katerega prihaja »Pesti Naplo« na podlagi napačne podmene, ("'.c protestira v omenjenem članku proti označbi »lirvatsko-.sloven-sko ljudstvo«, jc to stvar, ki sc tiče izključno Hrvatov v Dalmaciji — ker samo kot zastopnik avstrijskih Hrvatov so je oglasiil dr. Korošec k besedi — nikar pa niso prizadeti po izrazu, izbranem od dr. Korošca in omenjenem od »Pesti Naplo«, pod žezlom Štefanove krone živeči Hrvati.« —
Kraška burja je pregnala mej|lo in oblake in omogočila jasen pregled po ozemlju. Dva in polmesečni mir na soški fronti se je umaknil čimdalje živahnejšemu delovanju artiljerije in poizvedovalnih oddelkov. Naša bojna črta je danes tudi močnejša nego je bila kdaj prej in Trst je varen pred sovražnikom.
Neverjetno malo so dosegli Italijani v dvajsetih mesecih; največja pridobitev prostora meri pičlih 10 km, povprečno pa so predrli med Jadranskim morjem iu Gorico le 3—4 km na našo stran.
V odseku mesta Gorice potekajo naše postojanke 15G0 m daleč od goriškega gradu. Ves italijanski uspeli v zadnjih štirih ofenzivah se omejuje na to, da so prodrli na Komenski planoti med Hudim logom in Fajtim hribom v obliki vreče. Vsa njihova prizadevanja, da bi prodrli proti vzhodu in se na jugu polastili Grmade, so se docela izjalovila. Fajti hrib sam je zanje jako negotova posest, tembolj ker imajo zasedeno le eno kopo, dočim je višji vzhodni vrh ostal v- naših rokah.
Te dni je naša artiljerija osredotočila svoj ogenj na italijanski vrh Fajtega hriba in na nekoliko proti jugu ležečo koto 363. Ogenj je tako učinkoval, da so naši poizvedovalni oddelki v hipu preplezali skalno pobočje, udrli v glavno črto. jo razdrli ter se s 120 ujetniki in več strojnimi puškami
vrnili v naše postojanke. Šlo je namreč zgolj za poizvedovanje.
Sploh je sovražnikov položaj posebno med Hudim logom in prostorom severno Kostanjevice skrajno težaven, ker se za* dira iu italijanska bojna črta v naše postojanke v obliki ravnega klina. Italijani so tu neprestano izpostavljeni ognju naše artiljerije, ki jih prijemlje od strani in za hrbtom. Lahko se tedaj reče, da je ta krajevni dobiček na prostoru Italijanom prinesel veliko več škode nego koristi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Duuaj, 30. januarju. Uradno:
Podjetja naših čet na Goriškem so zopei uspela. Pri Kostanjevici so vdrli oddelki 71. pešpolka v soxrražiie postojanke. Premagali so več italijanskih stolni], uničiti jarke šn se vrnili s 6 ujetimi častniki, ilfi možmi in 2 zaplenjenima strojnima puškama. Vzhodno Vrtojbe so privedli oddelki c. kr. črnovoj-niškega polha št. 2 s sjctl obsega podjetja 27 ujje.tnpiov Sn 3 sf.ro'nc puške. Kraje med GarSsIiiai f-szazom A.:- '.žko dolino so tudi včesaj obstreljevali.
Namestnik načelnika generalnega.,štaba' pl. Hofer,- fml.
Italijansko uradno poročilo.
30. januarja. Na tridentinški bojni črli so, kakor ponavadi, streljali s topovi. Na julijski bojni črti je izvajal sovražnik male presenetljive napade na naše čare v odseku jugovzhodno od Gorice in na Krasu. Po kratkih, a živahnih nastopih smo ga odbili povsod, nekaj ujetnikov n:un je prepustil.
Italija potrebuje pomoči.
Lugano, 30. jan. Zborni poveljnik grof
Marazzi, ki je že 20 let poslanec zbornice in bil vojni državni podjtajnik v Sonnino-vem kabinetu, trenutno pa kot osvojitelj Gorico zelo popularen, objavlja v polurad-nem listu »Giornale d' Italia« članek, ki je brez dvoma sporazumno s. Cadorno namenjen zaveznikom Italije. Marazzi zahteva kot predpogoj za zmago enotno poveljstvo armad št'nsporazuma za izpeljavo vojnega načrta. Najtežavnejša ofenziva pri tem pripade Italiji, ki mora za to dobiti pomoči od zaveznikov. Angleži in Francozi morajo Ie 7. ofenzivo v Alzaciji vezati nase kolikor mogoče veliko nemških čet. — To
Cesar Karel pri 17 lin.
Veliko veselje je nas »Janeze« navdajalo, ko se je že prve dneve januarja razglasilo, da nas hoče priti obiskat Njegovo Veličanstvo naš novi cesar Karel. Z mrzlično naglostjo se jo pričelo pripravljati, da pred Njim nastopimo kot pravi elitni vojaki.
Pa kako velika žalost je zavladala, ko je naenkrat zopet prišlo poročilo, da je Najvišji obisk odpovedan — najbrž zaradi zelo slabega vremena. Tako radi bi bili kranjski Janezi videli in pozdravili ljubljenega cesarja, vse smo po svojih močeh pripravili — pa se nam hoče to upanje izjailoviti, to veselje pokvariti. Prav vse jo bilo kot poparjeno. »Oh, škoda,« te vzdihe si slišal povsod.
Pa zopet se je naša žalost v veselje spremenila, prišlo jc novo poročilo: Cesar pride. In prišel je dne 17. januarja \917 k 17tim naš ljubljeni cesar Karel, ki je nas 17te pred kratkim odlikoval z imenom pešpolk »Cesarjevič«. Na lepem prostoru, katerega, smo prejšnjo dni očistili snega, ju stal cel 17. pešpolk lepo razvrščen v dolgih vrstah. Naenkrat se pripelje cela vrsta avtomobilov s cesarjem in njegovim spremstvom — in že vidimo kmalu nato, kako stopa miadi cesar pred fronto polka. Skoro pri vsakem možu se ustavi, povpraša to in ono, različne stvari, kje je doma, kako dolgo je že pri potlku, kje je dobil to ali ono odlikovanje. Na odgovore naših mož in fantov se čujejo glasne besede cesarjeve: »Dobro, dobro«, »bravo«, »lepo« itd., večinoma v slovenskem jeziku. Tudi nekatera vprašanja je stavil Presvetli vladar v slovenskem jeziku. Tako se pomika počasi ob celi dolgi fronti z vsem svojim spremstvom, nagovarja, vprašuje in hvali. Veselje je žarelo vsakemu Janezu iz obraza, ki je bil tako srečen, da sa je cesar nagovoril, in teh srečnih je bilo veliko število. Med nje spadam tudi jaz. »Iz katere škofije ste. prečasti-li?« »Iz ljubljanske, Veličanstvo.« »Koliko Časa ste že pri polku?« »Ne celih šest mesecev, Veličanstvo.« To jc bil moj- razgovor s cesarjem. Kratek sicer, a osrečili me jo toliko, da mi ie nehote prišel smehljaj na ustna, pri čemur sem enak smehljaj opazil tudi na obrazu cesarjevem.
Ko je cesar prehodil celo fronto polka, to je trajalo celo debelo uro, sc naenkrat oglasi povelje našega g. polkovnika pl. Ventour: »Zur Defiilic-
rung!« Na čelu naša godba, za njo pa dolge kot ravnilo zravnane vrste naših Janezov, vse v krasnem trdem koraku, glave obrnjene na levo, kjer je stal naš ljubljeni cesar — kdor je videl to krasno delifiruugo, sc mu je moralo srce radosti smejati. Da, to so naši krepki Janezi, pravi vojaki, katerih ne premaga nikdo. Čeprav so pred dobrim tednom šele prišli vsi izmučeni iz sneženih žametov in plazov, takrat se jim to ni prav nič poznalo. Zavest, da jih gleda cesar, je premagala vso utrujenost, je vzravnala njihove sključene postave, ta zavest je napravila njih korak mogočen in elastičen.
Cesar pa je bil poln hvale in priznanja, kar je svojemu spremstvu glasno izražal. Eden visokih gospodov izmed spremstva, se je cedo izrazil: Tako lepe defiliruugo kot pri 17tili pa še nisem videl.
Skratka: Janezi smo sc kot povsod tudi pred cesarjem postavili, pokazali smo. da se Njegovo Veličanstvo na take vojake sme vedno brez skrbi popolnoma zanesti.
Cesar su je nato odpeljal od nas še naprej k drugim četam. Okrog poldneva pa se je zojiet vračal nazaj v Tri-dent. Napravili smo mu dolg, dolg špa-lir, skozi katerega jc vozil njegov avtomobil.
Glasni »liura«, »živio« in »iioch« klici so zaorili, ko se je prikazal in počasi vozil med našim špalirjem, dokler ni zopet izginil v daljavi.
Poldrugo uro smo imeli cesarja v svoji sredi — srečni smo bili — še bolj smo ga vzljubili. Ljubezen lTtili cesar-jevičevih Ti je, naš ljubljeni cesar Karel, zagotovljena. Bog ohrani, Bog obvaruj !	i. G.
HrvašRo-slovensKo MMn to Mm.
Pod naslovom »Das kroatisch-slo-wenische Volk« piše »Pester Lloyd« z dne 29. t. m.:
»V političniii krogih je vzbudil po-grešek. katerega je zagrešil »Pesti Naplo«, zajudenje. V č/ianku, ki se peča s pismi, kateri sta poslala predsednik hrvatsko-slovenskega kluba dr. K o r o-š e c in deželni glavar Kranjske dr. Š u-s t e r š i č kot protest proti noti entente zunanjemu ministru grofu Czerninu, označuje imenovani list posl. dr. Korošca kot člana hrvatskega sabora in ogrskega državljana. Sicer je nepotrebno popravljati to napako našega cenjc-
Martin ima gos, sv. Otmar sod itd. A težko je prevdariti, kateri bi bil boljši za ta svet in za oni.
Slednjič so se pa vendar zedinili za sv. Petra, ki ima ključe.
Svetnik je bil izbran, treba je še sestaviti prošnjo.
Možje vzamejo občinski pečat, ter gredo k notarju, da jim sestavi prošnjo. Bili so namreč prepričani, da samo nelar zna sestaviti prošnjo za nebesa.
Vloga se lahko naredi — reče notar — a kje imate kolek?«
Možje se spogledajo v zadregi, ker koleka nikdo ni imel pri sebi.
»Ako ga nimate, nič ne de — nadaljuje notar — pojdi pa ti Porungelček v trafiko ponj. Tu imaš krono!«
Možje se oddahnejo, Prošnja bo napisana in še za kolek je dal notar.
Porungeljček prinese kolek, notar napiše prošnjo, potem pa sestavi račun:
Za prošnjo: 4 krone.
Za pogovor z možmi: 4 krone.
Ker sem može poslušal: 4 krone.
za kolek: 1 krono.
Ker sem poslal po kolek: 1 krono.
Ker je prinesle kolek: 1 krono.
Ker je prinesel kolek :1 krono.
Ker sem prilepil kolek napačno: 1 krono.
Ker sem moral prilepiti drugače; 1 krono itd. itd.
Tako in na nodoben način ie šlo dalie,
možje sc pa spogledajo in "nasmehnejo zadovoljno, misleč:
Ta prošnja bo držala, ker je narejena tako umetno.«
* * *
Takrat so pa šc svetniki po zemlji hodili in naključilo sc jc, da prideta Kristus in f 7. Peter na njunem potovanju tudi skozi Rcbidcvje. Prva ženska ju je zagledala, povedala nekaj sosedi za plotom in še preden dospeta svetnika do tretje hiše, je že vedela cela vas o njunem prihodu in vsaka ženska je stala na pragu.
Kdo pa sta vidva?- ju vpraša neka ženska.
»Dva popotna svetnika«, odvrne sv, Peter.
»Stopita vendar malo notri, morda smemo oostreči s kupico vina?«
Gostoljubnost se ne sme žaliti«, pripomni Kristus Petru, »pa vstopiva.«
Vstopita, izpijeta vsak kupico vina, se poslovita v božjem imenu in odideta.
Kaj slišiš, da sc govori v izbi o nama?« vpraša Kristus Petra, ko sta bila zopet na cesti.
»Ženska klepeče: »»Pa taki svetniki hodijo sedaj po zemlji! Po hišah jedo in pijejo kot reveži.««
»Kdo sta pa vidva?« ju vpraša ženska na drugem pragu,
»Dva popotna svetnika«, odvrne sv, Peter.
»Stopita vendar malo notri, morda smcin postreči s kupico vina?«
Povesi iz mmii
(Priobčil dr. Leopold Lenard.)
Pri nas je taka navada: vsaka vas mora imeti svojo faro, svojo šolo in svojo občino.
Sredi naše doline je pa pohlevna vas, ki nima ne cerkve, ne svetnika. Imenuje se R o b i d o v j e. Zdelo se mi je čudno in vprašal sem stare može, zakaj nima R o -b i d o v j e nobenega svetnika? Iz njihovih ust sem zvedel sledečo povest:
To je bilo še takrat, ko so svetniki po zemlji hodili.
V Robidovju so se zbrali možje in sklenili:
»Vsaka vas ima svojo cerkev in svojega svetnika, zakaj naj bi bili mi brez njega!«
»Ajdjmo k poslancu! Če nc pomore klerikalec, pojdimo k liberalcu.«
Poslanec jih sprejme prijazno in reče:
»Seveda, seveda! To se razume samo ob sebi, da mora Robidovjc imeti svojega 8vetnika. Verjemite mi, da se hočem z vso silo potegniti za to zadevo. Toda stvar ni tako enostavna, Vi morate vložiti prošnjo na Boga očeta v nebesih, naj Vam da svetnika, potem bom pa jaz nastopil za vas in podpiral vašo prošnjo. Treba je tega in onega in tretjega, potem bo šele moiočc
govoriti dalje. In sedaj naj se pa take j vloži dobro utemeljena prošnja.
Možje vpijejo: »Živio poslanec!* ter se vrnejo domov.
Vsak Robidovčan je »junak do Boga, ne boji sc nikogar, nizun Boga v nebesih in gospodinje v kuhinji. Ko so se vrnili domov, je moral vsak poročati svoji zakonski polovici, kako so opravili v mestu pri poslancu in pri ognjiščih ni bilo dotični večer govorjenja ne konca ne kraja. Je že taka navada, da kadar se gre za svetnike, hočejo ženske imeti prvo besedo in drugod ni o tem oziru nič drugače, kakor v Robidovju.
Prvo vprašanje ie bilo:
Katerega svetnika naj si izb. •»?« Mora biti prav poseben svetnik, k -kor ga ni nikjer v okolici.
Stare ženske so se oglasile: »Vzemimo sveto Barbaro, ki y :>:. . \a za srečno zadnjo uro!«
Župan je pa bil mnenja: »Sveto Katarino, ki je za um in pravo pamet.«
Matere so rekle: »Sveto Uršulo in 11.000 devic.« Dekleta so pa gledala v tla in si niso upala z besedo na dan, ako bi jih pa kdo vprašal, bi najbrže glasovale: »Za vojake tebaislce legije!« Zborovalo se je pri vseh ognjiščih, na pomoč so vzeli vse koledarje, ki so se nahajali v Robidovju in vse ljubljanske pra-tike, Marsikateri svetnik ie bil všeč; Sv.
»Gostoljubnost se ne sme izrabljati«, pripomni Kristus sv. Petru, »pojdiva raje dalje.«
Zahvalita se gospodinji za njeno prijaznost, ter gresta dalje.
>-Kaj slišiš, da se govori v izbi o nama?': vpraša Kristus Petra, ko sta bila zopet na cesti.
»Ženska klepeče: »»Pa taki svetniki hodijo sedaj po zemlji! Da je celo v nebesih zavladala taka ošabnost!««
Tako je šlo dalje po celi vasi. Povsod so ju prijazno vabili in pozdravljali, ko sta bila pa zunaj, niso našli na njima dobre stvarice.
Po celi vasi je pa zavladalo soglasno mnenje:
»Mi bomo dobili čisto drugačnega svetnika, tacega, da se bomo lahko postavili ž njim. Saj nam jc sam notar sestavil prošnjo in občinski pečat smo pritisnili na njo. Menda bo kmalu potrjena v nebesih.«
* * *
Ali bi hotel biti v Robidovju za svetnika?« vpraša Kristus Petra, ko sta bila zunaj vasi,
»Raje na večne čase v nebesih za vratarja, kot v Robidovju za svetnika«, odvrne sv, Peter.
Bog oče je pa odgovoril Rcbidovča-nona na njihovo prošnjo, da ni v nebesih nobenega svetnika, ki bi hotel sprejeti pokroviteljstvo nad Robidovjem. Naj ga poiščejo sami, in ako ga najdejo, ga bo rad pustil v Robidovje.
Med tem je pa tudi umrl dolični slavni notar, ki je znal tako dobro sestavljati prošnje in Robidovčani niso vedeli, kako narediti rekurza.
Tako je ostalo Robidovje brez svetnika do današnjega dne.
nenavadno razmotrivanje vojnih načrtov od strani aktivnega generala sc smatra kot nova proklamacija Cadornovc teze, da Italija pričakuje pomoči, ne more pa drugim pomagati.
Istočasna italijansko-ruska ofenziva.
Lugano, 30. jan. »Giornale d' Italia« napoveduje, da bosta Italija in Rusija izvedli istočasno ofenzivo proti monarhiji. Podpiral jo bo tudi nastop vojne mornarice. Listi naglašajo, da se bo le z zmago nad Avstrijo dosegla popolna zmaga.
Nemiri v Italiji.
Curlh, 30. januarja. »Tagcsanzei-ger« poroča o nemirih v Italiji. V Sieni in v Romanu so bili veliki revolucionarni izgredi ob nakupu žita.
Hfld mraz na ruskem boliščn.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 30. januarja. Uradno:
Na celi bojni črti nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. Januarja. Veliki glavni stan:
Med Vzhodnim in Črnim morjem nobenih posebnih dogodkov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. januarja. Uradno:
Na vzhodu in ob reki Aa novi boji, ki so Izpadli ugodno za nas.
Berlin, 30. januarja. Uradno:
Na ruski bojni črti Je vplival občutljiv mraz — v posameznih odsekih do 20 stopinj — na boje. Tudi v Rnmunljl bo neka) dni močnd snežni meteži in občutljiv mraz.
J30LGARSK0 URADNO POROČILO.
Sofija, 30. januarja. Uradno:
Nič važnega.
Odbiti napad plinov ob cesti Riga-Mitava.
Berlin, 29. jan. Uradno:
Poleg bojev, ki so bili dne 26. t, m. na obeh bregovih reke Aa zelo težki, je postajal Rus zvečer živahen tudi na nekem dragem mestu bojne črte. S pomočjo sredstva, s katerim na bojni črti pri Rigi še ni nastopal, je poizkušal, da bi prodrl naše črte s silo: s plinom. Okoli 7. ure zvečer je izpustil ob cesti Riga-Mitava dva plinasta oblaka. Naše prednje straže, ki so bile pozorne kljub mrazu in močnemu snežnemu metežu, so si glasno piskanje, prihajajoče od ruske postojanke, pravilno razlagale in povzročile alarm vsled nevarnosti plina. Vsak je vedel, kaj naj stori; v vzornem redu, kakor da gre za kak miroven ukrep, so se vsi pripravili. Zaupajoč na sredstvo proti piinu, je bil že naprej vsak o ruskem neuspehu prepričan, čez nekaj minut že se je plazila 5 metrov visoka meglena stena polagoma proti nam. Tako gosta je bila, da izstreljenih svetilnih krogel ni bilo več mogoče videti. Leno se ' je vlekel nevaren oblak čez naše postojanke. Kmalu je sledil drugi, znatno redkejši
oblak. Istočasno so pričeli sovražni topovi z bobnečim ognjem. Sovražnik si je pač mislil, da so naše postojanke izkajene ali da je posadka izgubila glavo in da je razburjena, a varal se je. Miren, dobro merjeni ogenj je ustavil že prvi sovražni napadalni oddelek. Sovražnik zato tudi ni dalje napadal. Z našimi izbornimi obrambnimi sredstvi proti plinu pač sovražnik ni računal. Podjetje je zadalo sovražniku krvave izgube; naših ni bil niti eden zastrupljen.
Rusko uradno poročilo,
28. jan. Južno Brodov je izvedel sovražnik protinapad; njegove izgube so bile težke; v neredu se jc umaknil v strelske jarke. Severno Kirlibabe smo odbili sovražni napad.
Po pripravi s topovi so naši oddelki napadli na obeh straneh cestc Kimpolung-Ja-kobeny na tri vrste dolgi bojni črti, Število ujetnikov in plena še ni znano.
Odmor bojev v Rumuniji.
Genf. »Figaro« iz Jaša: Operacije Rusov ovira strašen mraz, Francoski častniki urijo ostanke rumuuske armade. Minuli teden so vpokojili 14 rumunskih generalov.
Boji na Moldavskem.
Malmo, 30. jan. »Utro Rosij« opisuje težavne boje na Moldavskem. Tako težavni boji niso bili še nikjer, kakršni se bijejo zdaj v moldavskih Karpatih. Celo boji v Karpatih 1914—1915 niso dosegli sedanjih. Ledeno je vse, kar otežuje prevoz. Ni dneva in ne noči brez snega. Rusko vojno vodstvo je ustanovilo posebne karpatske zbore, ki jih sestavljajo kavka-ške čete. Polagoma bodo zbrali vse kav-kaške čete za moldavsko bojno črto.
Rumunski kralj v Jekaterinoslavu.
Berlin, 29. jan. »Tageblatt« poroča iz Stockholma: »Rusko Slovo« poroča: Rumunski kralj si je izvolil za se in za svoj dvor Potemkinovo palačo v Jekaterinoslavu, v južni Rusiji. Rumunska vlada, parlament in ministrstva se bodo preselila deloma v Cherson in deloma v Jekaterino-slav. Vse banke so se že preselile iz Jaša v Rusijo.
Rumunski kralj vrhovni poveljnik.
Chiasso, 30. jan. »Temps« poroča: Car je podredil rusko-rumunske čete poveljstvu rumunskega kralja.
Uiescu v Parizu.
Berlin, 29, jan. »Vossischc Ztg.'« poroča iz Genf a: Rumunski general lliescu se je pripeljal v nedeljo v Pariz, Posvetoval se je dolgo časa z Briandom, Liauteyem in z Nivellem,
Neumestno vmešavanje Rusije v naše zadeve.
Stockholm, 30. januarja. »Novo Vreme« poroča: V ruskem notranjem ministrstvu so ustvarili poseben oddelek za avstrijske zadeve. Vodi ga na-mestni minister. List pravi, da utem«" ljuje vlada ta korak s tem, ker je prizadeta na razvoju političnih razmer v Avstriji.
ii m višino 304.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin., 30. januarja. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a.
Na bojni črti Artois veš poizvedovalnih bojev. Med Ancre in Somme od časa flo časa močan topovski boj.
Bojna črta nemškega cesarjevi č a.
Večerni napadi Francozov na višino 30*4 niso uspeli.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. januarja. Uradno:
Na zahodu običajni boji v jarkih.
Berlin, 30. januarja. Uradno:
Francozi so tudi. včeraj zaman ponovili svoje poizkuse, da zopet pribore izgubljene jarke na višini 304, ki nad« vladujeio tam dolinsko kotlino pri Ais-ne in važne cesine dob ode. Po živahnem streljanju podnevi smo ob 5. izpe-zuali priprave za francoski napad. Besen nemški topovski ogenj jo zadržal napad. Ob 7. zvečer so izvedli Francozi sunek, ki smo ga s premočjo in izlahka odbili. Ponovni napad ob 7. uri 43 minut je imel isto usodo. Noč je bila mirna.
Eksplozija v Massy-Palaisau.
Berlin, 30. jan. (K. u.) O eksploziji v Massy-Palaisau poročajo pariški in Ivonski listi: Požar jc izbruhnil v tvor-nici melinita ob 2. uri popoldne. Ker vodovod ni deloval, niso mogli požara pogasiti. Tvornico so morali najhitrejše izprazniti. Eksplozijo so slišali v celem Parizu in v Versaillesu. število žrtev ni veliko, ker so tvornico še pravočasno izpraznili.
Arzenal v Woolwichu zletel v zrak.
^Frankf. Ztg.« poroča iz najzanesljivejšega vira, da jc ob londonski eksploziji zletel v zrak vvoolvviški arzenal, kar strogo
prikrivajo.
V
BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 30. januarja. Uradno: Le v posameznih odsekih bojne črte se Je slabo stroljalo s topovi. Severnozahodno Bitoija, pri Mogleni ln v Var-darski dolini tudi slab ogenj s puškami strojnimi puškami in z minami. Južno Serresa boji patrulj.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 30. januarja. Veliki glavni
stan:
V ovinku Črne in na nižini ob Stru-ml spopadi med poizvedovalnimi oddelki.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Na nrariu.
Poročilo nemške mornarice.
Berlin, 30. januarja. Uradno:
Neki naš podmorski čoln Je 18. Januarja v angleškem Kanalu potopil neki angleški rušilec vrste M s torpednim strelom.
Berlin, 30. januarja. Uradno:
Neki naš podmorski čoln je od 18. do 25. januarja poleg angleškega rušilen, o katerem se Je že poročalo, potopil še 17 ladij z 18.056 tonami. Med tovori potopljenih ladij Je bilo 5000 ton žita, do 7500 ton premoga, dalje les, fosfat in drugo prepovedano blago. Načelnik generalnega štaba mornarice.
Zaplenjene sovražne ladje.
Berlin, 30. januarja. Wolff poroča z uradne strani, da so zaplenili, ko je izbruhnila vojska, v pristaniščih srednjeevropskih držav 99 sovražnih ladij s 189.000 bruto tonami, med njimi je bilo 75 angleških ladij s 173.500 tonami.
Posvet sporazuma v Pelrepmi.
Petrograd, 29. jan. (K. U.) Na posvet : sporazuma v Petrograd so prišli: Za Francijo kolonijalni minister Doumergue in general de Castelnau, za Anglijo minister lord Milner, pooblaščeni minister lord Re-velstoke in general Wilson, za Italijo minister Scialoja in general Ruggero Laderni.
Amsterdam, 30. jan. Lloyd George se bo podal začetkom februarja v Petrograd, kjer bodo posveti velike važnosti glede na položaj Rusije nasproti zaveznikom na zahodu. Angleške uradne kroge ruska vna-nja politika vznemirja in bi radi Rusijo še bolj kot zdaj priklenili na skupno politiko sporazuma.
Stockholm. Pod napisom: * Poseben mir z Rusijo ni izključen«, objavlja Semči-na članek, ki nastopa proti tistim politikom, ki trde, da brez pritrdila Anglije ne more in ne sme noben zaveznik skleniti posebnega miru, List. naglaša, da mora brezpogojno imeti Rusija pravico, da sklene, kadar hoče in pod kakršnimikoli pogoji. Najodločnejše se morajo odklanjati vsi poizkusi nepoklicancev vmešavati se v notranje ruske zadeve.
Budimpešta, 30. jan. Poročilo o sestanku posveta sporazuma v Petrogradu je po mnenju dunajske diplomacije, kakor javlja -Pester Lloyd«, presenetil v toliko, ker je časopisje sporazuma pisalo tako, da so se na posvetu v Rimu rešila že vsa sporna vprašanja v sporazumu. Zdaj se je pokazalo, da sc to ni v dobri veri trdilo. Posebno značilno jc, ker je tako kmalu po rimskem posvetu potreben drugi posvet, V Rimu nerešena vprašanja so zato gotovo važna, ker je sporazum smatral za potrebno, da odgodi svoja pogajanja. Značilno je tudi, ker so si izbrali za posveta. Rim in Petrograd. Pri teh posvetih gre pred vsem za to, da sc obe nezanesljivi krili sporazuma moralno okrepita in da ju pri-vežejo na vojni smoter sporazuma.
Lugano, 30. jan. (K. u.) »Tribuna« in > Corrierc della Sera« ponavljata vse, kar se je pisalo pred in po vsakem posvetu sporazuma in posebno po rimskem o enotni bojni črti, o položaju in o končnem odločilnem nastopu vseh zaveznikov, »Popo-lo d'Italia« objavlja besedilo oklica, ki so ga delili zadujc dni med italijanske vojake na bojni črti. Oklic je razpravljal o mirovnem vprašanju in o vojnih smotrih in vzpodbujal vojake na vztrajnost in strast-nost. v boju, ki mu bo sledila kmalu zmaga in z njo osvoboditev Trentina, Trsta, Istre in Dalmacije,
Rožna poročijo.
Sprejemi pri cesarju. Dunaj, 30. jan. (K. u.) V Badnu je cesar sprejel poslanika Mereya, ogrskega ministra Rosznerja, podpolkovnika kneza Otona Windischgriitza, ministra javnih del
Trnka, vojnega ministra Krobatina in kneza Pavla Sapiecha,
Obvestilo o za sedenju prestola.
Dunaj, 30. jan. (K. u.) Tuje dvore bodo obvestili o zasedenju prestola s cesarskimi lastnoročnimi pismi, katere bodo prinesla posebna poslaništva, katerih je pet. Nadvojvoda Maks sc je že podal v glavni stan k nemškemu cesarju.
Zbornice osrednjih držav.
Dunaj, 30. januarja. »Zeit« poroča: Zbornični predsedniki bodo imeli svojo prihodnjo konferenco v aprilu v Carigradu. Da se pokažo solidarnost teh 5ti-, rili držav in vseh njihovih narodov, bodo svoj čas sklicali tudi skupno zborovanje zastopnikov raznih strank, političnih in gospodarskih organizacij vseh osrednjih držav.
Nemška narodna zveza.
Dunaj, 30. januarja. Nemški »Na*
tionalverband« je imel včeraj predsed* stveno sejo o pogajanjih z vlado. Skle« nili so z vso odločnostjo zahtevati od vlade, da se brez odloga loti in izvede preureditev Avstrije in v prvi vrsti čpš« kega vprašanja.
V seji skupnega izvršilnega odbora nemških meščanskih strank je dunajski župan dr. Weiflkirchner poročal o novi redakciji v jeseni sklenjenega od« govora.
Resolucija »Nationalverbanda« ka* že, da se vladi ne mudi, pač pa da nemška zaslepljena, in državi kvarna poželjivost postala že strašno nestrpnal Pri preureditvi Avstrije bodo pač imeU besedo vsi njeni narodi in ne samo eden.
Lansing veleposlanik v Londonu.
Genf, 30. jan. »Petit Parisien« sodi, 3a bo imenovan ameriški državni tajnik Lansing veleposlanikom v Londonu.
Napad na španskega kralja.
Madrid, 30. jan. (K. u.) O napadu na španskega kralja sc uradno poroča: Sprejemniki neke pošiljatve v Puente Genil so izjavili, da jim manjka dva kosa svinca, ki so ju našli na železniškem tiru. Vse kaže, da je šlo za tatvino in da tatje ukradenega blaga niso mogli več pravočasno spraviti s tira«
španska zbornica	\
je izvolila predsednikom Villa Nueva 9 256. glasovi.
Sporazum zahteva pomoč Japoncev. ^
Berlin. »Deutsche Tageszeitung« javJ lja iz Genfa: Pariško časopisje se peča o&-širno z vprašanjem japonske pomoči Rusiji. Nujno potrebno je, da se poizkusi rešiti Rusija s pomočjo Japonske. Le Japonska more rešiti razpadajočo Rusijo in ž njo vred države sporazuma. Ta pomoč je že vredna kosa vzhodne Azije, ki bi ga Evropa itak v bodoče ne mogla držati.
Dnevne novice.
-f Dr. J. E. Krek častni občan selška občine. Iz Selc smo prejeli danes sledeče poročilo: Selški občinski odbor je v seji 27. jan. soglasno izvolil za.častnega občana selške občine državn, in deželnega poslanca, profesorja dr. J, E. Kre-kav hvaležno priznanje njegovih zaslug na polju zadružništva v.selški dolini; posebno v zadnjih letih jc on zasnoval misel, da se je upcljala električna razsvetljava v Sorici in selški dolini; tudi vojaški krogi so se pohvalno izrazili o t£j potrebni napravi.
Imenovanja. Za sanitetne porotni' ko so imenovani sanitetni praporščaki: Josip De Gleria, 27. pp. j Josip Brili in Josip Pycholis, oba pri 97. pp.; Alfred Mafly, 17. pp.; Franc Kmietovicz, 87. pp.; Franc Maček, 75. pp.; Jakob Majblum in Ernest Sorger, oba pri 87. pp.; Martin Ogorevc, 102. pp.; Boris Šlajmer, 2. bos. herc. pp.; Vinko Zalokav, 3. polk tir. ces. lovcev; Henrik VVeber, 97. pp.} Josip Gostiša 27. pp.; Miroslav Lavrič, 37. pp.; Anton Gorica r, 47. pp.; Albin Jošt, 2. bos. herc. pp.; Ignac Schvvarz, 87. pp.; Ivan Schwarz in Ivan Oblak, oba pri 17. pp.; Dloniz Szabo in Karel Schmidt, oba pri 17. pp.; Leonard 01-scha in Miroslav Prausjsnitz, oba pri 17. pp.; Dejan Stoje, 4. polk ces. tir. lovcev; Alfred Plodil, 17. pp.; Ivan Meliš-nik, 17. pp.; David Beclier, 87. pp.; Anton Košmelj, 97. pp.; Nikolaj Honig, 97. pp.; Branko Kosanovič, 97. pp.; Ivan Wank, 17. pp.; Julij L6bl, 97. pp.; Ivan Pečar, 27. pp.; Ciril Hudeček, bos. herc. pp.; Ivan Matoušek, 87. pp.; Din-; ko Erman, 87. pp.; Franc Urdl, 87. pp.J Karel Tonello, 17. pp.; Izidor Hammer-schmidt, 87. pp.; Vaclav Praj, 97. pp.; Simon .Tagodič in Josip Čecutta, oba pri i i7. pp.
— Pripomba. »Edinost« ponatiskuje | po ».Učiteljskem Tovarišu« »Slovenčev« i članek o goriški slovenski gimnaziji. Pri* i pominjamo, da je med časopisjem običaj, 1 da se ori oonntisu posameznih aktuelnei"
gih člankov navede tudi vir. To je menda »Učiteljski Tovariš« pozabil.
4- Spomenik kralju Francu Josipu v Zagrebu. Hrvatski sabor je sklenil v torkovi seji, da naj se postavi v trajen spomin hrvatskemu kralju Francu Josipu I. spomenik in sicer v Zagrebu,
rf Oadfičkov koncert ▼ Kranju. Dne 24. t. m. je priredil v Kranju po posredova-nju gospoda c, kr, okrajnega sodnika Oskarja Dev, c. in kr. komorni virtuoz gosp. Fran Ondfiček koncert v prilog goriškim beguncem. Čisti donesek tega dobrodelnega koncerta 386 K in 34 K, ki so jih nabrali obiskovalci »šicengrabna«, skupaj 420 K sc je poslalo »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani«. Cenjenim prirediteljem tega dobrodelnega koncarta bodi izrečena najtoplejša zalivala, »Posredovalnica Za goriške begunce v Ljubljani«.
Slovenska služba božja v Gradcu- Iz Gradca se nam. piše: 14. jan. t. 1. smo imeli zopet lepo pobožnost v cerkvi usmiljenih bratov s pridigo in petimi litanijami Presv, Srca Jezusovega. Izredno je bila tokrat napolnjena obširna cerkev pobožnih slovenskih vernikov. In kako tudi ne? Vsakdo se čuti doma, čeprav v tujini, ko sliši besedo božjo v svoji materinščini — mili slovenščini. Prihodnja slovenska pobožnost s pridigo in slovesnimi petimi litanijami Matere božje bo na Svečnico, to jc 2. februarja ob pol 5. popoldne pri usmiljenih bratih, kakor navadno. — Verni Slovenci! Na ta Marijin praznik bomo obhajali obletnico, kar se je pričela v Gradcu slovenska pobožnost za slovenske begunce in druge Slovence. Pridite v obilnem številu, še številnejše, kakor dosihdob. Potožimo po Mariji — naši mogočni srednici — Njenemu Sinu Jezusu Kristusu vse svoje nezgode in težave z zaupanjem, da najdemo utehe. — Vidno radi prejemajo Slovenci, zlasti vojaki, svete zakramente; storite to Še obilnejše na Marijin praznik kot dan obletnice naših pobožnosti. — Glasno naše petje bodi goreča molitev do Marije, da nam izprosi pri svojem Sinu vseh potrebnih dušnih in telesnih milosti. Torej na obilno udeležbo!	—r.
—	Smrtna kosa, Z Viča smo prejeli: Včeraj (30. t. m.) je na Glincah 5, previden s sv. zakramenti umrl g. Jos. Gre gor in, nadučitelj v pokoju. Pogreb bo dne 1. svečana ob 4. uri popoldne. R. I. P.
—	Na Svečnico dovoljeno jesti meso. Glede na to, da je v petek, dne 2. februarja, cerkven praznik, je deželna vlada razveljavila za ta dan prepoved uživati mesnata jedila-
—	Komenda. Danes 29, jan. ob pol 10. uri dopoldne je bil tu močan, dolgo trajajoč potres; križ vrh zvonika se je zelo majal. — O nekem tukajšnjem vojaku se ni nič vedelo že od prvega leta vojske, sedaj jc prišlo poročilo, da je ujet na Ruskem. — Iz naše župnije je šel tudi zastopnik kranjskih dežela-nov pred cesarja g. A. Mejač. — O š p i-ce se razširjajo tu okoli. — Iz podružnic oddamo vse zvonove, od farne cerkve veliki zvon, najmanjšega — navček — smo podarili že predlanskim.
—	Občni zbor podružnice Rdečega križa za ilirsko-bistriški sodni okraj se vrši v Ilirski Bistrici dne 2. februarja 1917 z običajnim dnevnim redom v hotelu »Ilirija«. Začetek ob 4. uri popoldne. K polnošte-vilni udeležbi uljudno vabi — odbor.
—	Naročnino na »Zlato Dobo« sprejema odslej izključno samo pisarna »Dobrodelnost« v Kolodvorski ulici, kjer se sedaj nahaja listova uprava. Vsaka drugačna pošiljatcv povzroči le neljube zakasnitve in pota.
—	O predvčerajšnjem potresu poroča 30. jan. zagrebški osrednji mete-reološki zavod: Središče včerajšnjega potresa je bilo ob mejah Hrvatske, Štajerske in Kranjske 30 km od Zagreba. Glavnemu valovanju zemeljske plasti je sledila še cela vrsta slabejših stres-ljajev, a le nekaj so jih daileč čutili. Seismografski aparati tukajšnje potresne opazovalnice so beležili danes ob 4. uri zjutraj katastrofalen potres v razdalji 8400 lun; valovanje je trajalo V/s ure. Potres je moral biti nenavadno silen.
—	Potres. Tržišče na Dolenjskem. Dne 29. t- m. smo čutili dva močna sunka in sjcer ob i>oI 10. uri in ob pod 12. uri. Prvi je bil močnejši. Močno se je majal zvonik, kar se je dobro videlo na »špici«. S cerkveno strehe je drsel sneg. kar se godi le ob južnem vremenu. Mraz pošten — 7—10° C pod ničlo.
—	Iz Metlike poročajo: Danes dne 29. jan. zjutraj ob 9. uri 37 min. se je čutil močan potres.
—	Iz Suhora 'se nam poroča, da je g. župniku Jak. Pavlovčiču, ki so ga, kakor znano, 13, decembra napadli roparji, sedaj že toliko bolje, da opravlja polagoma vsa svoja vsakdanja opravila.
—	Čehi in Slovaki na Hrvatskem. Na Hrvatskem stanuje 35 tisoč Čehov in 20 tisoč Slovakov.
—	Sodna razprava proti dr. Mate Drinkoviču. V ponedeljek dne 29. t. m. se I« pričela sodna obravnava pred deželnim
sodiščem v Opatiji proti bivšemu dalmatinskemu poslancu dr. Mate Drinkoviču.
—	Zasneženi naši fantje prosijo harmonike. Slovenski fantje pri gorskem top-ničarskem polku, zasneženi v globokem snegu, pošiljajo vsem čitateljein »Slovenca« in slovenskim fantom in dekletom pozdra. ve in prosijo kako dobro slovensko dušo za harmoniko. Jakob Kozjak, Leop. Vrto-vec, Franc Breznik, Anton Ačko, lv. Svoboda, Franc Županič, Nikolaj Potrebuješ, Anton Zabranski, Anton Požingar. Harmonika naj sc pošlje na naslov: Jakob Kozjak, k. u. k. Geb. Kan. Batt. 3/3,
—	Letnik 1899 na Ogrskem nastopi vojaško službovanje dne 10. marca.
—	Nesreča. V ponedeljek se je dogodil na Reki pri skladišču štev. 33, kjer so nastanjeni ruski ujetniki silede-či žalostni slučaj: Vojak Teller, ki jc bil na straži, jo ponesreči pritisnil za, pero na puški in ustrelil svojega najboljšega tovariša, ki je z njim vred stražil ujetnike. Ubiti vojak se piše Kepic in jo doma. s Kranjske. Njegovo truplo so prepeljali v vojaško mrtvašnico.
—	Prigoni (sejmi) za mlado plemensko živino. V notici, objavljeni v ^Slovencu« dne 29. jan. t. 1., pripetila se je tiskovna pomota na ta način, da je bilo citati, da se vrši 15. svečana t. 1 .pripon (sejem) v Črnomlju pri Novem mestu. To je napačno ter se v resnici vrši sejem (origon) mlade živine, prirejen po --Kranjskem deželnem mestu za dobavo klavne živine« dne 15. svečana t. 1. v K a n d i j i pri Novem Mestu.
LioMiflnske novice.
lj Glasbena Matica. Koncert v torek, 6. t. m., v frančiškanski cerkvi se vrši v posvečenje spomina blagopokojnega cesarja Franca Jožefa I. na korist »so« škemuskladuc. inkr. 5. armade; koncerta »Soči* dne 7. in 8. t. m. v Union-ski dvorani pa na korist goriškim beguncem.
lj Umrla je v deželni bolnici gdČna Danica Kranj c. Pogreb bo v četrtek popoldne ob 2. uri.
lj Umrli so v Ljubljani; Štefan Pav-Iič, prejemnik užitninskega zakupa, 50 let.
—	Anton Debevec, bajtar, hiralec, 71 let.
—	Helena Štalc, tobačna delavka v pok.t 69 let.
lj Izprememba za ljubil, obmestje veljavnega najemnega in selilnega reda. Z
oziro mna obstoječe izvenredne razmere določa se dogovorno s c. kr. višjim dež. sodiščem za Štajersko, Koroško in Kranjsko delna izprememba § 2. za ljubljansko obmestje veljavnega najemnega in selilnega reda z dne 18. aprila 1890 dež. zak. št. 10, da se ima najemni predmet šele do poldne 8. marca 1917 izprazniti, ne pa že 8. februarja 1917, kakor določa § 2. zgoraj omenjenega reda. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem razglasitve. C. kr, deželni predsednik Henrik grof Attems s. r. — Ta ukaz je izdan v prilog onih najemnikov, ki imajo po odpovedi stanovanje dne 8. februarja izprazniti, pa tega ne morejo storiti, ker se jim ni posrečilo drugega stanovanja najeti, Teh najemnikov hišni gospodarji ne morejo deložirati, temveč najemniki imajo pravico do 8. marca 1917 v stanovanju ostati.
lj Ribolov se da v najem. Dne 7. februarja 1917, ob 10, uri dopoldne, sc bo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani, soba št. 3, potom javne dražbe oddal v nakup ribolov ribarskega okraja »Gradašči-ca št. 44« za dobo 10 let. Zakupni pogoji so ravnotam vsakomur na vpogled.
lj Slavni magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane je izvolil nakloniti ubož-nim gojencem in gojenkam zaposlovalnega tečaja c. kr. goriških učiteljišč v Ljubliani velikodušno darilo v znesku 300 K, za kar se vodstvo omenjenega tečaja v imenu obdarovancev najtopleje zahvaljuje.
lj Otvoritev nove vojne kuhinje, Z otvoritvijo nove vojne kuhinje se mora še počakati, ker se je priglasilo do sedaj lc malo interesentov, Razven tega je c. kr. urad za ljudsko prehrano izdal odlok, tikajoč se ustanovitve vojnih kuhinj.
lj V preskrbovalnico za mleko prihaja zadnji čas zopet nebraj ljudi, ki žele dobiti nakazila za mleko. Žalibog pa takih prošenj ni mogoče upoštevati. Vsled prometnih ovir, snega in drugih težkoč se je namreč dovoz mleka zopet toliko zmanjšal, da ni Ie nikakega mleka za nova nakazila na razpolago, temveč da tudi stara nakazila niso več krita. Primanjkljaj znaša sedaj dnevno 100 do 200 litrov. Občinstvo naj blagovoli to upoštevati in naj ne prosi za nove nakaznice. Saj z nakazili, na katera ni dobiti mleka, ni nikomur pomagano. Če sc je rešilo v januarju par sto starih nujnih prošenj, je to vse, kar se je moglo storiti, novih priglasov pa ni mogoče sprejemati. Kakor hitro pa bo mleka kaj več, bo občinstvo o tem takoj obveščeno.
lj Izplačevanje vojaških nastanit-venih pristojbin se zopet prične na mestnem magistratu v torek dne 13. februarja 1917 v mestnem vojaškem na-
stanjcvalnem uradu (Mestni trg št. 27, III. nadstropje) in sicer: za stranke, ki stanujejo v L mestnem okraju (Poljanski okraj) in v II. mestnem okraju (Mestni trg. Stari trg, Kanlovška in Dolenjska cesta) v torek dne 13. februar.; za III. mestni okraj (Trnovo in Gradišče do Franca Jožefa ceste) v sredo dne 14. februarja; za ulice med Prešernovo ulico, Franca Jožefa cesto, Bleiweisovo cesto, Cesto na južni kolodvor in Miklošičevo cesto v četrtek dne 15. februarja.; za IV. mestni okraj (Št. Peterski okraj in Vodmat vzhodno od Miklošičeve ceste) v petek dne 16. februarja. Za Spodnjo Šiško in vse one, ki bi bili zadržani v gori navedenih dneh, v soboto dne 17. februarja in v ponedeljek dne 19. februarja 1917. Uradne ure izplačevanja so od 3. do pol 6. ure p o polu dne. Stranke sc prosijo, da se natančno držo teh določb.
Primorske novice.
iča pravico slovenščine v tržaških župnijah. Tržaški dopisnik goriškega »L' Eco del Ljtorale« je jako vznevoljen, ker je »Slovenec« ponatisnil znano notico iz »Edinosti« glede cerkvenih naznanil v tržaških župnijah, ki sc še vedno izdajajo samo v italijanskem jeziku. Predvsem, pravi, podpisuje cerkvena naznanila škofijski ordina-riat, drugič se pa nikdar niso izdaiaJa drugače nego v italijanskem jeziku; ako bi se hotela tiskati tudi v slovenščini, bi to ne povzročilo le nepotrebnega novega stroška, marveč bi to utegnilo tudi motiti državljanski narodni mir, in to od strani, ki je najmanj poklican k temu. Pustimo vse drugo pa recimo kratko tako-le: Časi italijanske komore v Trstu so minuli in krivice, ki jih je ona vzdrževala — vedela vzdrževati tudi na cerkvenem polju! — morajo brezpogojno pasti na. celi črti. Nad tem se noben razoden Tržačan ne bo izoodti-kal, za hujskanj'? nerazsodnih množic pa danes v Trstu nima nihče več žalostnega poguma, tako mislimo. Velik del vernikov po tržaških župnijah je slovenske narodnosti in skoro gotovo imajo Slovenci med obiskovalci službe božje vedno in povsodi večino. Ako tedaj tržaški Slovenci zahtevajo, da se naj izdajajo naznanila o službi božji tudi v slovenskem jeziku, je to nekaj tako naravnega in opravičenega, da se je čuditi dopisniku »L' eca«, da se nad tem tako ogorčuje. Ako smo odkriti, bi rekli, kakor pravi on: To je zelo simptomatičnol
V	italijanskem ujetništvu sc nahajajo po poročilu, došilem informacijskemu uradu v Vagni: Anton Vekjet iz Gorice, 42 let star, v Sulmone Fonte d' Amore 2 Rep., Valentin Vodičar iz Bat (?), 19 let star, v S. Maria G. V.; Ivan Ferluga, iz Trsta, 20 let, v Alta-muri; Anton Frančeškin, iz Kostanjevice, 32 let, v Asinari 2 Rep.; Alojzij JasniČ iz Kormina, 22 let star, v Castel del Trebro; Josip Juretič, iz Idrskega, 24 let star, v Suilmoni, Fonte d* Amore, 2 Rep.; Peter Mažgon, iz Tolmina, 24 let star, je umrl v Franciji dne 8. marca 1916; Avgust Čok, iz Trsta, 21 let, se nahaja v Noto S. Giovanni; Andrej Ži-gon, 46 let star, v S. Maria C. V. (kraj rojstva ni razviden).
V	Kormin se je smel vrnili prvi podžupan Giovanni Panzera, ki je bil ves čas interniran v Italiji.
V	Štjaku na Goriškem je umrl 13. januarja 1917 oče tamošnjega č. g. kurata Franc Drašček v 86. letu svoje starosti. Leta 1859. se je udeležil vojne proti Italiji, Bil je do skrajnega telesno in duševno krepak. Sprevod je vodil vel, g, duhovni svetnik Gustav Koller iz Podragc na Vipavskem v spremstvu čč. gg. župnikov iz Avberja, Erzelja, Štanjela in Vrabč. Mir njegovi blagi duši!
Darovi za begunce. Gosp. dr. Fr. Der-ganc, primarij v Ljubljani, je daroval »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubliani« znesek 50 K v prilog goriškim beguncem. — Gosp. A. Pečenko iz Gorice, sedaj v Šoštanju, je daroval za goriške begunce 10 K, da počasti smrt njegovega prijatelja, g. Franca Mozetiča, zidarskega mojstra iz Gorice. Srčna hvala!
Dar beguncem. Gospod A. G u š t i n, c. kr. vodja orožniške postaje v Kanfanaru v Istri, je poslal »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« znesek 115 K, da olajša e tem vsaj deloma bridko usodo beguncev. Velikodušnemu darovalcu naša najiskrenejša hvala!
Županstvo iz Vogerskega, sedaj v Zdenski vasi pri Dobrepoljah prosi tem potom vsakega, kateri bi znafl za sedanje naslove in sicer: Petrovčič Janeza št. 59, Marvin Jožefa št. 52, Gregorič Andreja št. 68, Gregorič Pavle št. 40, Persič Marije št. 71, vsi iz Vogerskega, ter Valentinčič Katarine iz Plavi, bivajoča zadnji čas tudi na Vogerskem pod št. 107. — Dotični naslovi se potrebujejo radi izplačevanja vojaške stanarine kakor tudi radi dostavljenja plačilnih pol.
Kdo kaj ve, kje se nahaja Franc Korsiči iz cornjega Cerovcsra: nlsal ni
že od začetka vojne; naj naznani go?p. Emilij Tronkar, Račna 1, Grosuplje,
PoMe vesli.
Nova stranka pruskih Poljakov.
Berlin, 30. jan. Vlada je potrdila pravila nove poljske stranke narodnega dela, ki stremi za narodno enakopravnost pruskih Poljakov in čim večjo svobodo v verskem in državnem oziru. Podpirala bo politiko vsake državne vlade in nemških strank, ki bi pokazale smisel za poljsko stvar. Glasilo nove stranke je poznajska »Gazeta NarocUnva-', ki poroča, da so se v Berlinu že začele predpriprave, da se odpravi izključitev poljskega jezika po šolah.
Lvovski župan dr. Rutowski.
Poljski listi obširno poročajo o vrnitvi dr. Rutowskega iz Rusije. Dr. Ru-towski je bil lvovski župan, ko so Rusi zasedli Lvov. Rusi so njegovo stanovanje dva dni najnatančnejše preiskovali, a niso mogli najti nikakega obtežilne-ga gradiva. Sumljiv se jim je zdel samo en telegram, ki ga je skozi Bukarešt poslal svoji ženi na Dunaj. Na podlagi tega suma so pa izgnali v Kijev in ga tam posavili pred sodišče. Ker mu niso mogli dokazati nikakc krivde, so ga izpustili iz zapora ter določili, da ostane interniran v Rusiji, Najprej so ga poslali v Roslov na Donu, potem se je na lastno prošnjo smel preseliti v neko zdravilišče na Kavkazu; a preden je prišel na Kavkaz, so mu dovolili, da smo oditi v Jalto na Krimu, kjer je ostal štiri mesece. Ruski Poljaki so mu pomagali, da sc je ruska vlada nekoliko ozirala na njegove želje. Avstrijski Poljaki se iskreno vesele njegove vrnitve. V Lvovu so sestavili poseben odbor, ki naj dostojno sprejme dr. Rutow-skega.
im oior u PollsKe in Cene.
Milanski »Corriere« poroča, da se je v Rimu ustanovil odbor, ki bo podpiral češko in slovaško stremljenje po neodvisnosti. Če si bo Italija priborila svoje pravice ob Adriji, se bodo teh pravic lahko posluževali tudi Čehi in Slovaki,
Oosposliirslie iiBleZKe.
Smrad po amonljaku se odpravi iz hleva, ako se obesi pod strop sveženj oblanja, ki se ga je prej namočilo v razredčeni žvepleni kislini. Po potrebi ga je večkrat premeniti, ker se kmalu napije amonijakovih parov. Odstranjeno oblanjo je vreči v gnojnico ali na gnojišče, ker ima potem gnojilno vrednost. Dobro prezračevanje ali potresanje hleva z gipsom ali mavcem tudi služi v iste namene.
Vinogradniški polži kot hrana se vedno bolj cenijo in se jih je prodalo preteklo jesen samo v Karlsruhe na Nemškem nad 100.000 komadov.
Uvoz žganja v Nemčijo prepovedan. Nemški državni kancler je prepovedal uvoz žganja, napravljenega od sadja in jagod ali ostankov od teh, dalje iz vina in vinskih tropin, mošta, koreninic, dalje mogaraka in ruma v sodih ali posebnih vagonih (Kessehvagen) carinsko tarifne številke 178.
Mlekarski pridelki in mast se bodo morali oddajati. Državni urad za prehrano je izdal odredbo, ki zadeva oddajo mlekarskih pridelkov in svinjske masti po tistih, ki te stvari proizvajajo, oziroma prldelju-jejo, to je po živinorejcih. Vsak živinorejec je dolžan vse mleko in mlekarske pridelke preko domače potrebe oddati, ako že itak dotične stvari ne pridejo kot prodajno blago v konsum. Oddaja sc bo morala izvršiti na zahtevo gori omenjenega urada ali pa na zahtevo političnih deželnih oblasti na ona mesta, ki se jim odkažejo in se bodo obenem določile tudi prevzemne cene. Isto velja za špeh in mast. Pri določanju potrebe za dom velja število oseb, ki jih je živinorejec dolžan preživljati. Tudi klanje prešičev bo odslej naznanjati onim mestom, ki bodo prevzemali mast. Prevoz omenjenih produktov je vezan na transportno dovoljenje, ki ga je dobivati pri okrajnih glavarstvih. Odredba velja za mast in špeh za nazaj do 31. oktobra 1916.
Ob času ponudbe miru od 6trani centralnih držav so cene žitu v Ameriki znatno padle, ko pa je ententa ponudbo odklonila, so iste zopet poskočile še višje kot so bile pred mirovno ponudbo.
Pridelovalne stroške za krompir jo naračunal dopisnik na Štajerskem izhaja, jočega lista »Sonntagsbotc« na podlagi nad 301etnih izkušenj in računov na 14 K za 100 kg in je jemal za podlago povprečni pridelek 114 kvintalov na hektar.
Kmetijsko ministrstvo je izdalo za zopelno vpostavitev kmetijske produkcije v Galiciji za po vojni prizadete kmetije 12 milijonov kron, za kateri znesek se je nakupilo 300 motornih plugov in več drugih strojev.
Vinski pridelek v Italiji cenijo pol-uradna statistična poročila na 30,000.000 hektolitrov. Povprečni pridelek vina pa je znašal v zadnjih sedmih letih na leto po 42,000.000 hektolitrov.
Steklenice so tovarne v Nemčiji znatno podražile.
Postavno določena množina ovsa, ki se jo sme na dan porabiti za vsakega konja, znaša v Nemčiji 2.25 kg, medtem ko je za plemenske bike dovoljeno porabljati ga le po 0.50 kg na dan.
Sladkorne izkaznice so uvedli v di-striklih Avignon in Gard. V južni Franciji poleg sladkorja tudi silno primanjkuje soli.
Zasega kovinskih posod, kakor jo je odredilo ministrstvo za deželno brambo v septembru leta 1915., je podaljšana do 31. junija letošnjega leta.
Ljudska knjižnica: Zadnja kmečka vojska. Spisal v hrvatskem jeziku znameniti pisatelj Avgust Šenoa, poslovenil L. J. Lepa povest ima zgodovinski temelj, opisuje nam krvave upore kmetov iz leta 1573. Graščaki so neusmiljeno tlačili slovenske in hrvatske kmete; končno so se ti ubogi trpini uprli in s svojo krvjo skušali priboriti starih pravic ali zaman. Zanimiva snov bo gotovo vsakega Slovenca zanimala. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane nevezana s poštnino 1 K 90 vin.
vojaščine prost in
sprejmeta se za veletrgovino Henrika Kenda v Ljubljani.
Ponudbe v nemškem jeziku. 246
Išče se
188
iitft%a,	vua »»«*£»,
če se na nove ali na malo pono-šene čevlje pritrdijo nabitki iz usnja. Dobe se pri Peter Kozina & Ko, Ljubljana.
VeiJe
z enim ali dvema paroma konj za izvažanje lesa (hlodov) iz gozda na žago; konjska krma preskrbljena, zaslužek na par konj vsakdan K 50' — Gozd leži pri Vuzeuicl na Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Janko Tavčar, Gradec, Katzianergasse 10.
garantiran.
Samostojen kovaški
212
se takoj sprejme proti dobri plači. S hrano ali brez nje. Stanovanje v hiši. Lahko je tudi oženjen.
JOSIP KUNSTLER, Ljubljana, Lepi pot 1.
Išče se
se išče v sredini mesta. Ponudbe pod K. Z. 247 na upravništvo našega lista.
£ i^li^lij
in raznovrstne slaščice
se dobivajo na drobno in na debelo po najnižjih cenah pri G. Darbo, Ljubljana Mestni trg 13. Pod Trančo naspr. Čevlj. mostu.
za večje gostilniško podjetje se sprejme. Prednost ima umirov-i:en orožnik. Ponudbe pod »Energičen« 249 na upravo tega lista.
špecerijske stroke, vojaščine popolnoma prost. Franc Dolenz v Kranju.
Iz proste roke se proda
in gospodarskimi poslopji, za trgovino vsake stroke ter za vsako obrt zelo pripravna. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca" pod štev, 219.
Razpisuje se služba e i •	a
v Krašnji. Nastop lahko takoj. Pogoji se izvedo pri župneni uradu v Krašnji, p. Lukovica pri Domža.ah.
Brez poseb. obvestila.


V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš iskrenoljubljeni oče in tast, gospod
a 3
nadui.talj v pokolu
v torek 30. t. m. po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu j.aspal.
Pogreb predragega ranjkega se vrši v četrtek ob i/25 uri popoldne iz hiše žalosti, Glince št. 5 na pokopališče na Viču.
Vič, dne 31. prosinca 1917.
žalyl©§8 ostali.
Kupijo se
PrecSa s« v Kamniku na Kranjskem
n w
iz mehkega lesa, na cele vagone. Ponudbe pod šifro »Hlodi 2Z4« na upra\ o „Slovenca".
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slamnate čevlje (Solne!
katere sem začel izdelovati na debelo, tako cla vsakemu lahko postrežem. Ker jo druga obutev tako draga, bode ta za osebe, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi! FflANC CEKAR, tovarna slamnikov v Stob-u.
pošta Domžale pri L.ubljani. 107
Kupi se
Ponudbe naj se pošljejo na upravo lista pod »Pianmo«. 1S5
F. BATJEL, Ljubljana "M
Stari trg 23 (prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koles, šival. stro;ev, gramofonov, žepn. eie.str. svetil«, kompl. ?e od K 2-— V zalogi vedno par tisoč Najboljše baterije. Posebno nizka cena /.a razprodajalce. — Pismena naročila se takoj izvrže.	o010
£ delavnico
za večjega obrtnika
Pri hiši je vrt za zelenjavo in nekaj sadnega drevja. Več se poizve pri:
Fr. Stupšc§
trgovcu z železnino v Ljubljani.
Prodam 4 letno brejo
218
Ivana Legat, Begunje pil Lescah, št. 88
Iščem
ar) a
izučenega iti neoženjenega. — K. P. Ko:o-avorska ulica št. 11 v Ljubljani. 216
Sprejmeta se 1 ali 2
Inika
M MSTSO UFfEEEO VSHKO EKOZIKO
KUPI SfEOZCIl
likal
v

v starosti 35—50 let v rudokop na Gorenjskem Plača po dogovoru. Ponudbe na upravništvo tega lista pod 213
G (.'1
Ključavničarski

»v.l


se sprejme. Naslov pove uprava tega lista pod štev. 220.
Sprejme se takoj spreten
z dvema skladiščema ob državni cesti pri fari na Dolenjskem se odda takoj pod ugodnimi pogoji v najem. Resne ponudbe pod »Trgovinski lokal« št. 214 na upravništvo ,,Slovenca'1.
oziroma so da tudi v« »
z orodjem vred. — Ponudbe sprejema uprava „Slovenca" pod štev. £35.
ZAHVALA.
Za obile dokaze Iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti naSega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, tasta, starega očeta iu strica, gospoda
Izrekamo tem potom vsem našo najiskrenojšo zahvalo.
Osobito pa se zahvulju emo si. pevskemu druvštu v Litiji za ganljive žu-lostinke, si Gasilnemu društvu v Litiji za korporuiivno udeležbo pri pogrebu ter vsem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njega zadnji poti.
Gluboko žalujoči ostali.
Tisk »Katoliške Tiskarne«.
izorcil
služi za pripravo nadomestka jedilnemu olju; ta nadomestek ne vsebuje oljne maščobe, po okusu pa ga nadomešča in je zdravju pox>olnoma
prikladen.
Zavitek mahu za pripravo 1 litra tega nadomestka . . H
ali v boljši kakovosti..............RiJ f'30
zavitek za 2 litra nadomestka boljše kakovosti . . , li 2*40
Robi SZ B3I. SjJRflMo v Ljubljani, Kopitarjeva ulica, kakor tudi že pripravljen tekoč nadomestek olju za takojšnjo uporabo 1 liter K 2'—. (Tekoč nadomestek se po pošti ne r a z p o š i 1 j u.)
Poštna naročila in denarne pošiljatvc naj se pošiljajo na
Isass e&žmass e LHe&ljsRf, Kspitarieoa slSca Ifss. 5.
BBBnaaaOBMMMMaMBM
°'1tfovorni urednik: Jn5of Gostinčar, državni poslanec.
»Sla<