Po poŠti prejeman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta „ 13 „ — „ tetrt „ , 6 „ 50 „ mesec , 2 „ 20 „ V upravništvu prejeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — „ *etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravnistvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17, Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 96. V Ljubljani, v petek 27. aprila 1900. Letnik XXVIII. Burska vojska. Nedavno je državni tajnik natalske lju dovlade izdal brošuro, v kateri imenuje 19. stoletje — stoletje krivic. V to navaja tri zgodovinska dejstva: vhod Piemontezov v Rim, kubansko in južno-afriško vojsko. In g. Reitzu v tem oziru popolnoma pritrdimo. On opisuje v knjižici vse krivice, katere so Buri v tem stoletju morali pretrpeti od Angležev. L. 1806 so Angleži zasedli bursko naselbino na jugu Alrike. Buri so 25 let mirno, a nestrpno prenašali angleško oholost. Konečno je bila mera polna in zapustili so svoje hiše in zemljišča ter se preselili proti severu v Natal. L. 1842 pa bo Angleži z vojaki zasedli tudi Natal. Pričel se je boj in velik del Burov se je zopet preselilo čez gore v Transval. Tukaj so Buri upali, da bodo imeli mir pred Angleži. L. 1852 so sicer po pogodbi dosegli neodvisnost svoje nove domovine, a 1. 1877 so si Angleži kratkomalo tudi Trans val osvojili. Buri so se z orožjem vzdignili proti Angležem ter jih premagali pri Bronck-fort-Spruitu, Langenellu, Ingagu in Majubi. L. 1884 so dosegli zopet neodvisnost svoje dežele. Ko pa so v Johannesburgu zasledili zlato rudo, so Angleži že 1. 1885 zopet svoje roko stegali po Transvalu. Cecil Rhodes, Jameson, Chamberlain in drugi kapitalisti so pričeli delati z denarjem in kupovati duše. Angleška diplomacija je podpirala svoje ljudi. In tako je moralo priti do nove krvave vojske mej Buri in Angleži. Buri branijo svojo posest, svoje imetje, svojo domovino. Skoraj ves omikani svet simpatizuje z malini burskim narodom, ki se bori za svoje pravice proti orjaški angleški državi. Zgodovina uči, da vsak narod prične propadati v dobi, ko je na vrhuncu svoje moči. Ako se kolo obrne nizdolu, je propast gotova. Rimska država je svoj čas obvladala ves znani svet. Rimske trgovce in legije so poznali vsi narodi in se jih bali. Toda kakor vihar so se barbari usuli čez rimske meje preko planin in razrušili rimskega naroda moč in slavo. In Rimljanom so v mnogem podobni Angleži. Ves svet je poln angleških kramar jev, vsako večje pristanišče pozna angleško brodovje. Anglija danes s svojim brodovjem strahuje Evropo. Le mali burski narod se ni ustrašil angleških višnjevih sukenj. In ko bi Angleži konečno tudi zmagali, moralno bodo tepeni. In kdo ve, ali ne bode ta moralni poraz začetek angleške propasti. Angleži so nasproti tujim narodom krivični, sebični, neizprosni, kakor so bili stari Rimljani. V Rimu je bilo sredotočje imperializma, ki je varoval vsakega, ki je bil »civis romanus«, kakor je vsak »britisch subject« po!ubog pod varstvom angleškega brodovja. »Auri sacra fames« je v Rimu vzgojila Krase in Lukule, na Angleškem pa Chamberlaine in Rhodese. V Rimu je Ci-ceron bičal Verove zločine, v Londonu pa Morley, Harcourt, Clark, Labouehere in drugi svare angleško diplomacijo. Angleška bodočnost ni še odločena, a je v nevarnosti. Ravno sedanja vojska je dokazala, da je angleška armada na suhem proti večji evropski državi onemogla. Proti Burom so postavili na bojišče skoraj vso domačo armado. Vojska traja že pol leta in še danes ni gotovo, kako se konča. To angleško onemoglost na suhem bodo evropske države dobro izrabile. Rusija razširja svoj vpliv v Perziji, Afganistanu in v vzhodni Aziji. Francozi so poslali »vednostno ekspedicijo« v Tuat pod Alžirom, odkoder dobe popoln vpliv na Maroko. Angležem pa prete še druge nevarnosti. V srednji Afriki so se vzdignili Ašanti, ob enem pa vre v Indiji in Egiptu. Severna Amerika javno izraža svoje simpatije za Bure proti Angležem. Ako se zopet sproži balkansko vprašanje, bi morala Anglija oddati svojo prvo vlogo. Burska vojska je torej velika nevarnost za Angleže. Ako Buri zmagajo, potem bodo morali Angleži braniti na vse strani svoje naselbine, iz katerih črpajo svoje bogastvo. In četudi Buri podležejo, moralno bodo poraženi le Angleži, kar tudi zaslužijo. K uravnavi Pivke. Ker se je ta zadeva obravnavala v deželnem zboru, menda ne bo odveč, če spregovori o tem nekdo, kateremu so ondotne razmere precej dobro znane. Pivka se imenuje podolgasta dolina, katera se razteza od juga proti severu, od Knežaka do Postojine kake dobre štiri do polpete ure hoda. Široka je do pol ure, kjer je ne zožujejo griči in holmci. Na jugu jo zapira predgorje Snežnikovo, ob vzhodu gorovje Javornikovo in proti zahodu vrhovi, ki se vlečejo od Šambij preko Tabra, Sv. Primoža, Osojnice, Kaludernika i. dr. do Orehka. Na severni strani se druži z dolino, ki prihaja pod Nanosom od Razdrtega in se razširja do Postojine v precej veliko rodovitno ravnino. Približno po sredi doline vodi državna reška cesta od Postojine do Št. Petra, katera tu zavije na zapad proti reški dolini, in od Št. Petra dalje do Knežaka nekdanja državna in zdaj deželna cesta. Od juga proti severu se pretaka voda, od katere ima dolina ime in je včasih mogočna reka, časih pa se skrije, da ni videti na njenem mestu druzega kot prazno suho strugo, tu in tam še te ne, temveč senožeti ali mlake, kakor Pivčan imenuje travnike ob vodi in v ravnini. Od Grobišč dalje proti Postojini stoji po strugi in tomunih vedno kaj vode. Ka kor deli cesta pivško dolino na dve strani, skoraj ravno tako tudi zemeljsko plast. Na vzhodni strani proti Javorniku je zemlja vsa votla in luknjasta kakor rešeto; nikjer ni živega studenca, nikjer ne drži vode. A na zahodni strani se ob pogorju vlečejo ožje ali širše rebrine brdne, t. j. ilovnaste in škri-ljaste zemlje, v kateri se nahajajo studenci, manji že pri Knežaku, Zagorju, Radohovi Vasi, sosebno pod Osojnico v petelinski, graški, selski gmajni in v koški Šici, najmočnejši in številniši pa v slavinskih grabnih. Vode v teh studencih ni toliko, da bi se ob navadnih vremenih odtekala daleč, še slavinski potok redko kedaj prileze do Pivke, dasi sta nad vasjo dva mlina na njem. Le kadar je bolj deževno vreme, kaki nalivi in hude plohe, narastejo posebno petelinski, selski in slavinski potok, da zalivajo ob va-seh in polnijo tomune ob Pivki. Od Orehka mimo cesarske kobilarne v Prestranku priteče tedaj tudi Porečnik. Ti pritoki, zlasti selski in slavinski potok, po vaseh časih nekoliko nagajajo in poplavljajo, a pivkinih bregov ne prestopajo in v obče znatne škode ne napravljajo, zato bi tudi pri uravnavi Pivke ne delali dosti sitnosti Drugače je s podzemeljskimi pritoki od vzhodne strani izpod Snežnikovega in .Javor-nikovega pogorja. V tem obziru bi se dala pivška dolina deliti v tri glavne dele. Prvi od izvirka Pivke pod Kalcem do Parij, drugi od Parij do željskih mlinov, in tretji od tod do Postojine. Na gorenji Pivki v kneški in zagorski občini bi menda ne bilo posebnih težav, a največ škode dela Pivka v srednjem toku od Parij do Žej. V spodnjem delu od Žej oziroma od Matenje Vasi do Postojine je odvisno od jezov pri mlinih pod Posto-jino, ali bi so dalo znižati površje vode in tako nekaj mlak obvarovati pred poplavlje-njem. Kadar pa pride velika Pivka združena s Podnanoščico, nastopi toliko visoko, da mline pod vodo dene in jo jama skoraj ne more požirati. Temu kosu se ne bo dalo lahko pomagati. A k sreči ta izredno visoki stan vode ne traja dolgo. Poglavitni izvirki srednje Pivke so Mišjek severovzhodno pod Parjami, kateri se razliva brez struge čez klenske in radohovske mlake in se odteka dalje pod radohovskim mostom. Voda iz Mišjeka za travo ni dobra, jo ponesnaži bolj kot drugi pritoki. Drugi je Stržen za Trnjem, ki prihaja menda iz pališkega jezera in goni precej pri izviru pilo. Pališko jezero je globok obširen kotel z lepimi travniki v dnu, kateri se ob deževju napolni z vodo, ki prihaja iz skalovja skoz ozko špiljo in se o hudih nalivih poganja za hišo visoko z velikim šumom. Stržen se razliva preko Trnja po mlakah blizo do Št. Petra in se potem v velikem ovinku zopet nazaj vije proti Nemški Vasi ter veliko dobre in pitne trave pokonča. Pod Nemško Vasjo proti veliki cesti bo lepe graške mlake £ (U Na Vestfalskem. Piše J. Knific. XI. Bismarck, 7. aprila. Bruch, kjer sem pastiroval zadnje dni, leži že v škofiji miinsterski. Pred 40 leti je tukaj stalo samo par kmečkih hiš, in v tem kraju je bil nastavljen »šolski vikar«, to se pravi: v Bruchu je prebival duhovnik, ki je bil ob jednem učitelj. Jeden del župnišča je bilo njegovo stanovanje, drugi del šola, tretji pa kapela, zasilna cerkev. In sedaj po štiridesetih letih ? Letos ima Bruch krog 18.000 prebivalcev, med temi 13.000 katoličanov. Pred 40 leti je bilo v jednorazredni šoli samo 37 učencev, danes je v 28 razredih 1600 šolarjev, in to samo katoliških. Prebivalstvo na Vestfalskem raste neverjetno. V letu 1899 jo v Bruchu umrlo 300 ljudij, rojenih je bilo 800 otrok, torej »čistega dobička« 500. V zadnjem letu je prebivalstvo \ naraslo za 1500 prebivalcev. Bruch bi bil na Kranjskem veliko mesto. ,Ko sem pa ta kraj iskal na zemljevidu, na specijelni karti »Ruhrkohlengebietaa, našel sem v njej zaznamovano samo železniško postajo. Zia tako »vasi« se tukajšnji zemlje-merci ne menijo. Občina ali vas se prične še le tedaj, ko naraste njeno število na 30.000 prebivalcev; tedaj postane lahko »mesto«, če hoče prositi vlado, ki ji to gotovo dovoli. 13.000 duš torej oskrbuje hruški župnik. Stoje mu na strani trije kaplani. Vsi pa so preobloženi z delom. Ravno v tem času pripravljajo vestfalski gospodje otroke za prvo sveto obhajilo. V Bruchu jih je krog 240. Po teh škofijah je namreč navada, da so prvo sveto obhajilo deli belo nedeljo. Ob jednem se začne po veliki noči tudi novo šolsko leto. V fari so tri »cehe«, glavna se imenuje »Kralj Ludovik«, drugi dve pa Recklinghau-sen I. in II. Na te tri cehe je dal gospod župnik nabiti moje lepake. Pomagalo je nekaj, pa ne veliko. Na glavni cehi, »na Ludviku«, je namreč hudobna roka lepak odtrgala, in le od ust do ust so zvedeli slovenski delavci, da biva v Bruchu slovenski duhovnik. Zavoljo tega se ni čuditi, če naši rojaki niso tako mnogoštevilno dohajali v cerkev, kakor bi sicer. Moj včerajšnji pesimizem je bil preoster. K pridigi so je vendar le zbralo krog ICO Slovencev, in to je že nekaj. Lepa je katoliška cerkev v Bruchu; zidana je v gotičnem slogu, kakor sploh večina cerkva na Nemškem. Prostora obsega za 2000 ljudij, pa je baje ob nedeljah napolnjena do zadnjega kotička. Zelo lep je kamenit oltar; podstava in nastavek sta okrašena z lepimi reliefi. Ker je zelo velika, se glas kar razgubi po njej. Ko sem sinoči precej pozno prišel iz cerkve, stopi k meni človek, ki me pozdravi: »Hvaljen bodi Jezus Kristus«. »Na veke, amen. Kaj boste pa Vi novega povedali«. »Ženo imam doma hudo bolno. Ne zna nič nemškega. Ali bi jo šli previdet?« »Odkodi pa ste?« »Stock im Busch se pravi; je dobre pol ure odtod. V župnijo spadamo pod mesto Recklinghausen«. »Veste kaj, narediva tako-le: Grem jo spovedat; jutri zjutraj pa pojdite v mesto, da jo pridejo gospod previdet z ostalimi sv. zakramenti«. In šla sva. Pa vlekla se je pot, vlekla, nekaj časa med hišami, potem pa sva jo zavila v gozd, vedno dalje in dalje. Slednjič prideva do skupine hiš. »To je Stock im Busch«, mi pravi. »Bivam v oni-le hišici«. Kdor ne ve, kaj je revščina, naj pride na Vestfalsko. Žena v postelji, mož v rudniku, trije otroci pa samim sebi prepuščeni. Kdo naj pospravi po sobi, kdo opere umazano perilo ? Spremil me je do Brucha. Pripovedoval mi je, da je doma pet ur pod Ljubljano; da je obljubil romati s svojo ženo k Mariji Pomagaj na Brezje, če ozdravi. »Ce žena umrje, ali pa če ozdravi, kakor hitro mi bo mogoče, se vrnem domov«. Zasluži pet mark na dan ; pa kaj bo to ? Bleda luna je razsvetljevala široko ravan in jasne zvezdice so nama pošiljale pozdrave, ko sva jo skozi gozde in planjave mahala proti Bruchu. Nekako ob jednajstih sem stal pred pastoratom. Res je, nisem dosegel v Bruchu mnogo uspehov, nekaj pa vendarle. Glavni vzrok je bil pač ta, da Slovenci niso bili o pravem času obveščeni O ti preklicani pruski telegrafist, ki Bi mi zmešal ves račun! — Že pred par dnevi sem bil v Dortmundu dal tiskati »vabila«; pa dobil sem odgovor: »Nimamo pripravnih črk ; pošljite raje v Bohum v poljsko tiskarno: Wiarus Polski (poljski sel)-. Torej še tiskarna naj mi nagaja. Imeli pa smo v Bruchu tudi preveliko konkurenco s Poljaki. Saj so ti napolnili vso cerkev, Slovence pa potisnili v kot. In pri popoldanski službi božji je bilo več Poljakov ko Slovencev. skoraj nižje kot pivkina struga; voda nastopi nanje za moža visoko. Tretji večji podzemeljski pritok je izvirek nad Ambrožičevim mlinom pri Žejah, kateri se napaja gotovo iz petelinskega jezera, ležečega za Nemško Vasjo pod goro sv. Trojice. V jezeru so travniki, a ob večjem deževju se napolni z vodo skozi sušo, ne da bi bilo videti kakih lukenj ali špranj. Izvirek goni precej po prihodu iz zemlje mlin in žago ter se pod njima združi s Pivko, ki priteka iz gorenje doline. Zadnji večji pritok v spodnjem delu je Stržen, kateri izvira pod btaro Vasjo ter teče od severa proti jugu v Rakitnik in se pod to vasjo izteka v Pivko. Kako Pivka nastopa in prihaja? Po več dnevnem hudem deževju se začne voda kazati v tomunih v strugi, kjer so navadno manji izvirki, a ob enem požiravniki, kadar voda ponehuje. Potem najprej voda priteče iz Stržena pod Staro Vasjo in Izvirka nad Ambrožičevim mlinom, in poslednjič voda iz gorenje doline od Ivnežaka in Trnja čez eden ali dva dni, kakor je deževje in trava v strugi po mlakah, katere Pivka zaliva. Kajti po leti, kadar je trava že odrastla, zadržuje vodo, da se le počasi pomika dalje. Ko se združi gorenja Pivka z Izvirkom, se vali kot mogočna Reka dalje proti Pošto-jini ter v teku še sprejme Slavinšček, Po-rečnik in starovaški Stržen. Kadar pride velika Pivka, je vsa dolina pod zemljo napo-jena z vodo, in to se pokaže na več krajih krajih, n. pr. na koškem polju, v dveh jamah na slavinskem polju precej pod vasjo pol ure daleč od pivkine struge in tudi dru god. Zanimivo bi bilo preiskati ob suši, kako globoko pod zemljo leži spodnja neprodor-ljiva lapornata plast, na kateri se gotovo vedno nahaja po vsi dolini voda, ki se ob deževju v nekaterih tomunih pokaže dosti prej, predno pride velika Pivka. Usiha pa Pivka ravno narobe. Najprej pojenja pritok gorenje Pivke, in najdalje drži Izvirek nad Žejami. Prihod in stanovitnost vode sta odvisna tudi nekoliko od letnega časa. Jeseni ali po zimi, ko je travino ali drevesno ko-reninovje mrtvo in vode ne srka, Pivka hitreje udari iz, votlin; pomladi, ko se oživljajo in napajajo korenine, raste trava in zeleni drevje, se kasneje prikazuje in hitreje neha. Kadar sneg kopni po gorah, dalje drži, kadar brije ostra burja, se prej posuši. Voda ne priteče nikoli blatna ali kalna, temveč nekako belo-zelenkasta in le toliko motna, kolikor se ponesnaži v teku nad zemljo od praha, listja in dračja po strugah. Ne blati torej kakor drugi hudourniki, a je močno apnena in vsled tega travo prevleče z belkasto skorjo, katero imenujejo Pivčani »llum«, ki dela seno nerabljivo za klajo, kadar dalje časa leži v vodi. Če povodenj dolgo traja, še celo po krajih travina korenina segnije. (Konec prih.) Pa nič ne de; saj pridem se prihodnji teden nazaj, in takrat se bo popravilo, kar je bilo zamujenega. Danes, v soboto pred cvetno nedeljo, sem se vrnil v Braubauerschatt. Čudiš se, ko bereš vrhu pisma: Bismarck. Stvar je pa ta - le : Bismarck je jeden prvih herojev v nemški Valhali. V tem kraju se baš nahaja ceha »Graf Bismarck«. Pristni Nemci so prosili prusko vlado, naj jim dovoli, da se ime Braubauerschatt prekrsti v Bismarck. Pred kratkim časom so dobili od cesarja to dovoljenje, in sedaj se kraj oficijelno zove Bismarck, dasi ga ljudje poznajo samo pod imenom Braubauerschait. Ima nad 20.000 prebivalcev, med temi več ko polovico protestantov, zlasti Mazurov. V zvezi je z mestom Geisenkirchenom in Schalkejem, in že sedaj se dela na to, da bi se ti trije kraji združili v jedno samo pod skupnim imenom Gelsenkirchen. Ze sedaj imajo vsi trije skupaj do stotisoč prebivalcev. Pa je tudi »Iluhrkohlengebiet« najgo-steje naseljen v celi Nemčiji. In kaj bi tudi ne V Saj stoji hiša kraj hiše, da ne veš, kje preneha jedna občina in se prične druga; in v vsaki hiši toliko delavskih družin! Bivam torej pod streho gostoljubnega, zelo prijaznega župnika, gosp. Friderika r$eyerja. O osebnem dohodninskem davku. (Govor poslanca J. A ž man a) Iz poročila g. poročevalca smo spoznali, koliko davkov s prikladami vred je plačala naša dežela 1. 1898. Davki so potrebni, ali tistemu, ki jih mora plačevati, neprijetni, in sicer toliko bolj neprijetni, če niso dovolj pravično odmerjeni, kar se posebno pogosto dogaja pri osebnem dohodninskem davku. Ta davek je še le nov, upeljan pred 3 leti s postavo okt. 1896. toraj ni čuda, da so še ni, ne smem reči priljubil, ampak da se ni še udomačil. Ima pa ta postava res veliko trdin v sebi, ki se vedno bolj kažejo in ki bodo morale odpravljene biti zakonitim potom. Še slabše pa je izvajanje te postave. Če je že postava sama na sebi trda, jo še trje izvajajo davčni organi in davčne komisije. Naj mi je dovoljeno opozoriti vsaj na nekatere take nedostatke, nepravilnosti, da ne rečem, krivice, ki so se godile pri izva janji te postave v radovljiškem glavarstvu, in to posebno glede dohodkov iz zemljišč. Znano je, da so naša zemljišča že itak preveč obtežena z davki ; enako se sme tudi trditi, da pri sami kmetiji še nobeden ni obogatil, če ni imel zraven kake kupčije ali obrtnije. Obdelovanje polja je pa tudi od dne do dne težavnejše in dražje. Posli in delavci so še enkrat tako dragi, kot pred nekaterimi leti in jih še dobiti ni; posebno tak gospodar, ki sam ne obdeluje polja, ampak mora vse poslom pustiti, tak mora skoraj pridelke kupiti od poslov in delavcev. Zato vidimo, da se n. pr. župniki branijo takih župnij, katere so sklenjene s kmetijo, in da raje dajejo kmetijo v najem, če je le mogoče : ali v mnogih krajih tudi to ni mogoče. — Če pa kdo sam in s svojimi ljudmi obdeluje polje, takemu v dobrih letih sicer nekaj nese, pa je treba pomisliti, da je to plačilo za njegov trud in da pri tem, ko se je bavil s kmetijo, drugod ni mogel kaj zaslužiti. Zato je naravnost neusmiljeno, kmetovalca, ali takega, ki ima iz kmetiie svoje dohodke, še pri tem stiskati in tlačiti. Najbolj pravilno bi bilo, če bi se dohodki iz zemljišč računili po katastralnem čistem donesku, kakor je to tudi davčna komisija za 1. 1897 naredila. — L. 1898 so nam pa ta dohodek še zvišali za dvakrat ali trikrat. Pa odkod na enkrat ta sprememba? Ali je zemljišče leta 1898 še enkrat toliko rodilo kot leta 1S97 ? Kaj še ! Zemlja ni bila nič bolj rodovitna, pač pa smo dobili novega davčnega nadzornika. Znan mi je slučaj iz radovljiškega glav. ki je imel nesrečo pri živini. Dva konja sta mu bila bolna po 3 oziroma 4 mesece, treba je bilo plačevati živinozdravnika in zdravila, treba ptujo živino najemati; dve kravi ste zvrgli ; sadja prejšnje leto ni bilo in vsled tega je bilo treba kupovati vino za posle in delavce. Taki stroški so menda tudi po postavi opravičeni! Ali pa mar mislite, da se je s prizivom kaj doseglo? Kaj še! Tudi prizivna komisija je bila prepričana, da zemljišča vkljub slabi letini in nesreči pri živini tistemu kmetovalcu neso 200 gld. več dohodkov, kakor so bili izkazani. In takih slučajev je še več. Čudno pa ni, da komisije toliko dohodkov prisojajo zemljiščem ; vsaj je v teh komisijah malo kmetovalcev, večinoma so le uradniki, trgovci, obrtniki, ki ložej služijo krajcarje, kot kmetovalec. Takim gospodom bi za kazen dal obdelovati kmetijo na njih troške le za eno leto in vem, da bi čez leto drugače govorili. Najpravičnejši bi bilo, in vse pritožbe bi ponehale, če se dohodek iz zemljišč postavi po čistem katastralnem donesku. — S takim postopanjem se še bolj ogrenuje že itak težavno kmetovanje. Kmetovalcu se vzame veselje do izboljšavanja in si bo mislil, kaj bom izboljševal, ker liskus stoji za plotom in bo od vsacega boljšega pridelka že hotel imeti svoje odstotke. Pri tem davku nahajamo še druge nedostatke. Davkoplačevalec mora namreč svoje dohodke natančno in posamezno izkazati. Davčna komisija pa na zahtevanje izda le pavšalni izkaz. Naj se toraj davčnim organom ukaže, da naj natančno navedejo one točke, pri katerih mislijo, da so se dosegli večji dohodki. Na dalje pa se je grajala že lansko leto v tej visoki zbornici tista nezaupljivost davčnih organov, ki mislijo, da jo pri vsaki točki davkoplačevalci varajo. — Zato so nekateri davkoplačevalci radovljiškega okraja, ki so tako srečni, da imajo nekaj kapitalij naloženih, protestovali zoper tisto sumničenje in vedne dvome davčnih komisij, reete nadzornikov. Rekli so in to po pravici: »Zakaj ne sprejemate naših napovedb glede kmetijskih in gospodarskih dohodkov, katerih itak ne moremo skriti? Če bi hoteli skrivati, in tajiti, bi to lahko storili pri kapitalijah, za katere vi ne veste«. Sploh naj se davčnim organom in komisijam naroči, da ne bodo ojstreji kot fin. minister, ki je izjavil, da naj se ta postava milo izpeljuje ; posebno pa naj se milo postopa s kmetovalcem, ki pod težo davkov že komaj diln ! _ Politični pregled. V L j ubij ani, 27. aprila. ]>r. Luefjer o ministerskem predsedniku Koerberju. Volilno gibanje za bližnje občinske volitve na Dunaju je v popolnem tiru. Skoro vsak večer prirejajo krščanski socijalci volilne shode. Jeden tak se je vršil minulo sredo, na katerem je govoril župan dr. Lueger in kjer je bilo zbranih nad 2000 krščanskih volilcev večinoma iz Leopoldovega mesta. Dunajski župan je govoril mej drugim tudi o razmerju mej krščanskimi socijahsti in sedanjo vlado in rekel približno to le: Mi imamo sedaj krščansko mestno upravo, imamo nadalje po večini krščansko deželno zastopstvo, sedaj potrebujemo le še ministrov, ki bi delovali v interesu krščanskega ljudstva, posebno pa takih ministrov, ki bi imeli pogum, postaviti se po robu ljudskim sovražnikom. V tem oziru se je v poslednjem času nekoliko zboljšalo. Ministerski predsednik Koerber je opazoval stvari dalje časa od strani, poslušal je tudi vsak oan k njemu došle deputaoije, dokler si ni konečno mislil: Poglej si od bližje te ljudi. Konečno je bila potrjena volilna relorma. Seveda se tu ne gre za to, kaj misli namestnik ali ministerski predsednik, marveč kaj misli ljudstvo. — Iz teh be-sedij je razvidno, da so kršč. socijalci kolikor toliko zadovoljni s Koerberjem. Koerber)ev jezikovni načrt se bo že prej temeljito spremenil, predno bo sploh zagledal beli dan. Tako poroča »Moravska Orlice«, da je vest »Nar. Listov«, po kateri je vlada izgotovila tudi že jezikovni načrt za Moravsko, povsem neresnična. Ravno tako baje ni res, da se namerava za Češko nastaviti posebne tolmače in da bi bila v načrtu določba, po kateri bi se v nemškem ozemlju smela predložiti češka vloga le tedaj, ako bi dotičnik ne bil zmožen nemščine in ako bi ne imel nobenega pravnega zastopnika. — Ako bodo listi vse zanikali, potem ne preostane ničesar, kar so objavili -Narodni Listy«. Poljaki, in češka obstrukvija. V kratkem se snide pod predsedstvom viteza Jaworskega poljski klub, da se posvetuje o sedanjem parlamentarnem položaju, pred vsem pa o stališču, ki naj je zavzema napram napovedani mladočeški obstrukciji. Ze danes se sme trditi, da se večina kluba izjavi proti mladočeški obstrukciji in za mirno vztrajno parlamentarno delo. To potrjuje tudi »Dziennik Polski«, ki pravi med drugim: Poljski klub ne bo odnehal braniti jednako-pravnosti češkega naroda ter ne bo sledil onim, ki mu priporočajo politiko izdajstva; klub pa tudi ne bo podpiral z državnega stališča samomorilske obstrukcijske taktike, marveč izjavil se bo proti njej z vso odločnostjo. Češki klub v tem težavnem trenutku nima pravice misliti na svojo lastno popularnost. Njegovi voditelji so nasprotno dolžni ravnati se po lastnem političnem prepričanju in lastni pameti, in brezdvomno kaže vodjem: Kaizl, Kramar-, Pacak, Engel in Ile-rold njih lastno prepričanje vse drugo pot nego obstrukcijo. Poljski klub je zaveznik in vojni tovariš čeških poslancev ; ne more pa iti z nahujskanimi masami, ki slepo dero v propad. Dokler so trajala spravna pogajanja, moral je ostati poljski klub pasiven; kakor naglo pa je stvar preko toga stadija in se v parlamentu zastavi vprašanje: biti aH ne biti, mora ponehati pasivnost in sto- piti mesto nje aktivno delo. Klub bo vztrajno in energično podpiral Čehe, na drugi strani pa skušal pritiskati na Mladočehe, da se jeden-krat za vselej odreko taktiki, ki so jo sami imenovali zlobno, ko so je vporabljala na nasprotnikovi strani. Cesar Franc Jožef mirovni posredovalec v južno afriški vojski. Dunajska »Reichsvvehr« objavlja v svoji včerajšnji večerni izdaji nastopno poročilo: »Be-rolinski dopisnik turinskega lista »Stampa« poroča, da sta se nemški cesar in valeški princ pri svojem sestanku v Altoni razgo-varjala o južno - afriški vojski. Cesar Franc Jožef bo namreč ob bližnjem obisku v Be-rolinu v sporazumu z Anglijo pričel inici-jativo za posredovanje velesil v sedanji vojski. On deluje v tem smislu že nekaj časa, podpira ga pa pri tej akciji njegov poslanik na londonskem dvoru; ta poslanik je deloval marljivo, da prepriča evropske zunanje urade o potrebi, da se konča sedanja vojska, katere posledice provzroče lahko presenečenje ne samo v Atriki, marveč tudi v Evropi. Cesar Viljem se je takoj strinjal s to idejo. Največ težkoč se je pričakovalo od strani Anglije, ki je po osvoboditvi Kimberleya in Ladyamitha z velikimi upi zrla v nadaljni razvoj vo|ske in ni hotela ničesar čuti o miru. Najnovejši dogodki na južno-afriškem bojišču so pa temeljito spremenili položaj za Angleže in spremenili so se tudi nazori angleških državnikov, pred vsem Chamber-laina in Cecil llhodesa. Anglija bi bila sedaj voljna ozirati se na prošnjo, naj sprejme po cesarju Franc Jožefu predlagano razsodišče. Cesar Viljem in valeški princ sta v svojem razgovoru v Altoni določila meje in postopanje pri mirovnem delu avstrij-kega vladarja in povodom njegovega obiska v Bero- j linu bodo ta dolga predpogajanja dospela do srečnega zaključka. Takoj po razgovoru mej nemškim in avstrijskim cesarjem, t. j. ; 6. maja, bo svet uradno obveščen o pričetku mirovnih pogajanj. Imenovani dopisnik meni še, da je sklicanje ljudskega zastopa trans-valskega na 7. maja tudi v zvezi s temi dogodki v Evropi«. — Temu poročilu dostavlja imenovani dunajski list, da prepušča odgovornost za te vesti sotrudniku turinske »Stampe«. Isto moramo tudi mi pripomniti. Posebno neverj( tna pa je trditev, da je nemški cesar bil takoj pripravljen za to akcijo, ko se je vendar še le pred par dnevi namignilo iz Berolina burskemu poslanstvu, naj nikar ne hodi v Berolin, in je tudi be-rolinska vlada z drugimi vred izjavila se proti posredovanju, dokler za to ne prosi vlada v Londonu. Položaj v Indiji, za katero tako »očetovski« skrbi bogata Anglija, je postal neznosen za ondotno prebivalstvo. Lakota je tolika, da je težko najti primere v zgodovini te dežele, in vendar angleška vlada skoro z mazincem ne gane, da bi količkaj utešila splošno bedo. Indija je Angležem le tedaj dobra, kadar morejo izmolsti iz nje lepe svote milijonov in kadar potrebujejo indijskih vojakov v boju proti stiskanim narodom. Nekateri človekoljubi v angleškem parlamentu so sicer nasvetovali vladi, naj stori čim največ mogoče za sestradane indijske podanike, toda vladni zastopnik je govoril samo o nekih velikih podjetjih, ki bodo dala prebivalstvu dovolj zaslužka, mesto da bi se naklonila prebivalstvu nagla izdatna pomoč. Angleški kramarski narod bi se moral sramovati, da morajo drugi narodi nabirati doneske za tešilo lačnim Indijanom. Iz Berolina samo so odposlali te dni 400.000 mark. Dopisi. Iz Strug 25. aprila. Pretočeno nedeljo nas je zapustil župnik č. g. Matija Prijatelj ter odšel v svojo novo 1'aro v Slavino. Dolgih 16 let je bil naš skrbni pastir, naš duhovni oče, ko je neumorno skrbel za dušni in telesni blagor svojih faranov. Sedaj ob izgubi čutimo še le, kdo in kaj nam je on bil. Poleg vzvišenih opravil svojega stanu se je žrtvoval vsega skrbi in delu za ljudstvo, med katerim je živel. Postavil je lepo župnišče in prenovi cerkev, kar je vso veljalo ogromnih stroškov ki pa niso zadevali toliko nas kakor njega Vsem nam jo bil skrben oče. Pri njem ji dobil vsakteri potrebnega sveta in tolažbr Z nami se je veselil, a naša nesreča ga ji jolela, in dostikrat nam je skušal zlajšati ežavno stanje. Pogrešali ga bodo zlasti reveži in bolniki, ki so se zaupljivo obračali lo njega. Njegovo zlato srce je ljubilo vse ljudi in jih vleklo v njegovo obližje, kjer se je vsak počutil pokrepčanega, veselega, kakor je bil tudi sam rad vesel in dobre volje. Daleč je znana njegova gostoljubnost. Nizek ali visok je bil gostoljubno sprejet pod njegovo streho. Sodeloval je vstrajno povsod, koder se je šlo za blagor in pov-zdigo krnetskega stanu. Mislili smo vedno, da ostane med nami do konca, da bode gledal, kako zori seme, ki je je polagal v ljudska srca, toda šel je in mi ne smemo vprašati zakaj, ker odločil se je sam . . . Z Bogom, ljubi gospod ! Sinovi otožne Krajine bodo hranili spomin na vas globoko v svojih srcih. Z veliko hvaležnostjo se bodo spominjali tistega, ki je imel za nje odprto srce in odprte roke! Na srečno svidenje onkraj groba vam kličejo Struški farani. Dnevne novice. V Ljubljani, 27. aprila. Prezentiran je za župnijo Javor pri Ljubljani č. g. Anton Mali, tamošnji upravitelj, in za župnijo Brusnice č. g. Martin Nem a nič, kapelan na Čatežu ob Savi Za dekanijsko župnijo Šmarije imenovan je za župnika g. Matej Sitar, dosedaj župnik v Št. Juriji. Iz Rima se nam poroča: Ker vam je Hennebergove svile« od 45 kr. do gld. 14-65 meter. G. Henneberg, tovarne za svilo 5 (c. iu kr. dvorni zalagatelj) v Carlhu. 15 7-2 Umrli so: 25. aprila. Ida Keržin, sedlarja hči, 6 mesecev, Karolinška zemlja 12, jetika. — Franc Koprive, po-strešček, 39 let. Poljanska cesta 66, plučnica. 26. aprila. Alojzija Slivar, gostija, 70 let, Poljanska cesta 8, ostarelost. V otroški bolnišnici: 26. aprila. Julijana Pavliha, delavca hči, 2 meseca, morb. macul. VVerlhof. V bolnišnici: 24. aprila. Marija Tome dekla, 46 let, vodenica. Cena žitu na dunajski borzi dn<5 26. aprila 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . 8 10 do gl- 8 15 » maj - juni » 8 07 » » 808 » » jesen . . » 8-26 » » 827 Rž za pomlad . . » — » n — o » maj junij . » 716 n » 7-18 » » jesen . . . » 7 32 » a 7-33 Turšica za maj-junij » 5-78 » » 5-79 » »jul.-avguat » 5-90 » » 5 91 Oves za pomlad . . » — » « — » » maj-junij . n 537 » » 5-3S » » jesen . . n 5 67 )> » 5-68 Meteorologifino poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm. Cas opa-q zovanja Stanje barometra v nun. Tempo-r.tura po Colsijn Vetrori Nebo Si Ia! ► y. zveč. 378 3 6 i brezv. jasno 78 114° 97| 7. zjutr 1 737 6 |2. popol.) 734-1 | Srednja vče-rajfinj 111 sl. jjvih. 115 1 sl. jug a temperatura 6-0° megla del. oblai. normale: Poslano. Opiraje se na § 19. tiskovnega zakona, pozivlje se cenjeno uredništvo, da z ozirorn na »Poslanoa g. Fr. Breskvarja. knjigoveš-kega mojstra v Ljubljani, Pred školijo št, 6, v »olovencu« dne 25. aprila t. 1. štev. 94, sprejme v prihodnji številki sledeči popravek: Ni res, da je g. Franc Breskvar zvedel pri magistratnem policijskem svetniku gosp. Fr. Podgoršku nagib, iz katerega je Kvas zvršil bogoskrunstvo, in ni res, da je magistratni policijski svetnik g. Fr. Podgoršek dejal g. Fr. Bteskvarju »To je socijalno demokratska šola«. Res je le, da je prišel g. Fr. Breskvar dne 24. t. m. k magistratnemu policijskemu svetniku g. Fr. Podgoršku v pisarno prašat, če je res njegov knjigoveški pomočnik Kvas zaprt in če je res on izvršil bogoskrunstvo. To je magistratni policijski svetnik g. Fran Podgoršek g. Fr. Breskvarju potrdil, v nadaljni govor pa se ni spuščal z gosp. Franc Breskvar jeni. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 26. aprila 1900. Županov namestnik : Vončina. Marijne čednosti in dobrote, po o. Patisu S. J. spisal P. Ladislav v Novem mestu, so izšle, in stanejo v ,,Katol Bukvami ' v Liubljani v polusnju 1 K 80 h, v usniu 2 K., v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več. Služba organist? in cerkvenika pri župni cerkvi sv. Jakoba ob Savi se more takoj nastopiti. Dohodki znašajo okrog 300 kron in prostorno, čedno stanovanje. Prednost imajo cecilijanci samci ali oženjeni z majhno družino. Želeti je, da prošnjik zna tudi kako rokodelstvo, da ima še kak stranski zaslužekT ker mu preostaja dovolj časa. Ponudbe sprejema 368 3—3 župni urad sv. lakoba ob Savi. Najboljše čistilno sredstvo je svetovno znani Olobus čistilni Izvleček za vse kovine, kakor zlalo, srebro, medenino, baker, kuhinsko opravo itd. — Vseobčna čistilna pasta za zrcala in okna. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 227 6 11—1 Delavec krojaškega obrta ki je zmožen velike kose za elegantno izvršitev izdelovati, se takoj sprejme. 391 3-1 Jakob Nikoli«, krojaški mojster v Novem mestu. „Janus" yzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju, L Wipplingerstrasse 30. V I. četrtletju 1900 vložilo se je 1685 ponudb z zavarovalno svoto K 4,881.000— in se je na podlagi teh ponudb 1362 polic z zavarovalno svoto K 3,683.000'— iz-gotovilo. 387 1—1 Dohodki I četrtletja znašali so na pre- ' mijah in obrestih kapitala K 1,125.000 —, temu nasproti je bdo plačati na zapadlih zavarovalnih svotah K 417.000-—. Od obstoja zavarovalnice do sedaj seje izplačala svota K 44,168.000 —. Pojasnila dajo ter sprejema ponudbe- generalno zastopstvo za Kranjsko v Ljubljani, Rimska cesta št. 7., II. nadstr. Jos. Peliani. MJC Odlikovitn n c. kr. državno metlnljo za ure. Prva moravska tovarna za ure Fr. Moravus, Brno, Veliki trg 8, izdeluje in razpošilja 367 25-3 f ure za cerkve, graščine, šole, mestne hiše dovršeno izdelane, proti dolgemu jamstvu. — Ceniki brezplačno. St. 12.710. _ 376 3-2 Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi letos 600 kron v ta namen, da mestni magistrat pošlje primerno število ubožuih škrofuloznlh otrok v morske kopeli v Gradeži. Magistrat to oznanja s pristavkom, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu do 15. maja 1900 in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam de Tržiča, ali ga bode treba tja poslati z najetim spremstvom. Ozirati se bode magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo domovinsko pravico v Ljubljani. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, drnš 15. aprila 190O. g Umetno svojo knjigoveznico SSSST^ fi U tem polju pošteno trudil. — Večja enaka dela izvršujem po najnižji tovarniški ceni. |M bn Za obila naročila se priporočam 373 4—2 ■■ jHjJv. BonaČ, umetna knjigoveznica, Šelenburgove ulice, Ljubljana, jjjj Dnč 27. aprila, Bkupni državni dolg v notah......98-70 Skupni državni dolg v srebrn......98-45 Avstrijska zlata renta 4°/0.......117 95 Avstrijska kronska renta 4"/0, 200 kron . . 98 30 Ogerska zlata renta 4°/0........117 — Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....H2-70 Avstro-ogerake bančne delnice, 600 gld. . . 1757- — Kreditne delnice, 160 gld........786-- London vista ......................242 80 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž veli 118-35 I > ii ii a, J 8 k a borza. 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini..... 23-67 19-27 90-95 11-38 Unč 26. aprila. 3-2°/0 državne srečke 1. 1851, 250 gld.. . b"l0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 5°/0 . . . 172 — 159-50 204-95-80 139-50 257 — Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice > » južne železnice 3°/0 » > južne železnice 5°/„ » » dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerakega > „ » 5 » Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. .... 1C8- -95-10 35--67 21) 98 60 99-50 400 -335-— 42 25 21-50 13-10 65-- Salmove srečke, 40 gld....... St. Gendis srečke, 40 gld.......' VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. at. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbiuska družba . • Montauska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 175-2» 182 — 178,— 48 — 121-60 293 — 76-75 2375 94--270-50 880.— 255— ■ Nakup in prodaja "feJSi vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „im E R C U I., INollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasss 2. 66 AST Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih »tvarfcS, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti JOJT naloženih slavnic. *XS> izdajatelj: Dr. Ivan Janežič Odgovorni vrednik: Ivan P.akavss. Tisk .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.