Po pošti prejeman:
za
«elo leto naprej 26 K — h pol leta , 18,-, «elrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 , - , tttrt , , 6 , - , mesec , 1 , 70 ,
Z« pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Štev. 219.
Naročnino in inserata »prejema upravništvo v
Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
mSkih ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan. izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
V Ljubljani, v torek 25. septembra
1900.
Govor
•njegove eminencije kardinala in knezonadškofa goriškega, gospoda dr. Jakoba Missia, na tretjem slovesnem zborovanju drugega slovenskega katoliškega shoda.
Nisein prišel z namenom, govoriti k Vam.
Bodi samo par kratkih besed, katere si dovoljujem še izpregovoriti, predno se raz-idemo. Nekatere misli, katere sem Vam hotel povedati, je omenil ravno sedaj moj gospod predgovornik, a ko se je zahvaljeval raznim gospodom, jednega ni izrecno imenoval, meni pa se zdi dolžnost, ki jo imamo vsi, da so njemu v prvi vrsti zahvalimo za ta shod. To je Vaš vzorni in neumorni knez in škof, kateri je v svoji gorečnosti delal na to, da se je ta shod izvršil (Burne ovacije, živio-klici škofu.) V svoji gorečnosti, v svoji ljubezni do Boga, v svoji ljubezni do svete cerkve, do škofije, v svoji ljubezni do bližnjega ni miroval, dokler ni tega dosegel.
Jaz to toliko bolj občudujem, ker je prišel do tega v tako kratkem času med katerim biva med vami.
Vem, koliko časa je bilo treba, da je prišlo do prvega slovenskega katol. shoda, in zato prav toliko bolj občudujem, da je bilo mogoče v tako kratkem času zasnovati ta shod, in torej njemu, ki se je vsega žrtvoval, moja najiskrenejša zahvala.
Potem pa tudi ponavljam še jaz zahvalo vsem tistim, ki so kakor koli pripomogli k temu shodu, in nazadnje pa se zahvaljujem tudi Vam vsem, ki ste se udeležili tega shoda.
Morda ni bilo ravno vsakemu lahko priti sem, s težavo in silo, morebiti ne samo v gmotnem oziru, ampak še celo hujše, dostikrat nevarnost, nevarnost pred Bvetom, zba-danje od raznih strani, in vendar Vi ste premagali vse te težave in ste prišli v tako ogromnem številu tukaj sem.
Torej tudi Vam gre najsrčnejša zahvala za to.
Na tem katoliškem shodu so je marsikaj sklenilo lepega in dobrega, in ne bode morebiti mogoče vsega in povsod izvesti; tudi ne mislim, da jo v teh resolucijah, katere so bile tukaj sklenjene, morebiti tudi vse obseženo, kar more pospeševati dobro stvar, vendar pa je to seme, iz katerega, kakor upam, bode prišlo mnogo lepega in dobrega sadu, in da kar se je zdaj začelo z največjim navdušenjem, da bode tudi to se nadaljevalo s takim navdušenjem in rodilo vedno lepši in lepši sad.
Pri tem pa, ko sem se zahvaljeval vsem raznim faktorjem in zlasti Vam, soudeležni-kom tega shoda, se spominjam tudi tistih, ki so takim shodom nasprotni, tudi tem se imam v nekem oziru zahvaljevati, zahvalje vati se imam zato, ker se je vkljub njiho vemu zbadanju kazala značajnost pri marši katerem, in se je tudi pri tem uresničilo to, kar nam pravi sveto pismo o apostolih, da so šli z veseljem od velikega zbora, ker so bili vredni spoznani trpeti in prenašati zaničevanje za ime Kristovo. (Odobravanje.)
Mislim, da je nasprotstvo zoper tak shod kakor drugod, tako tudi med nami že privedlo do takega veselja v Gospodu. Hočem reči, da marsikateri, ki ae je izprva morebiti zbal katoliškega gibanja udeleževati so, da je ta potem to bojazem od sebe odpravil in se zdaj velikodušno tega gibanja udeležuje.
Mislim pri tem v prvi vrsti na naše vi-sokošolce, kateri so od nekaj let sem tako pogumno nastopali (živeli klici, hrupno odobravanje), ki se nič ne zmenijo za razna na sprotovanja (Tako je!), katerim so bili dosti krat izpostavljeni ali v listih ali kakorkoli si bodi.
To je velika pridobitev: neustrašenost mladih ljudij. (Živeli klici in ovacije »Danici«.)
Pride mi pri tem na misel tudi drugi stan, o katerem se je tudi danes govorilo in se ga je hvalilo, in to je učiteljstvo (Živio! Bravo !), da se tudi ti bolj in bolj zvezujejo in se oprijemajo katoliške zastave in da se
otresajo bojazni pred svetom, to je velikega pomena; toliko večjega pomena, kolikor večjega pomena je sploh učiteljski stan. Torej tudi tukaj se razodeva, kar sem že navedel o apostolih, da so šli z veseljem od velikega zbora, ki jih je obsodil, ki jim je pretil, ker so bili vredni trpeti zaničevanje za dobro stvar, za stvar krščansko. (Hrupno, viharno odobravanje in živeli-klici.)
Prišel sem tedaj do konca tega shoda, in ponavljam tudi jaz, kar je ravno gospod predgovornik Vam povedal, da s shodom samim ni še nič storjenega. Tukaj, ko jih pride veliko skupaj, tukaj, kjer vsi več ali manj ene in iste misli kažejo, je lahko biti pogumnim, ali potem raziti se in vsak na svojem mestu delati vztrajno, to je dostikrat jako težavno, in zato tudi jaz povdarjam: vztrajnost, vztrajnost v dobrem.
Zato dalje priporočam edinost, ker v edinosti je moč; pa ne samo zaradi tega, ampak tudi iz nekega nadnaturnega vzroka.
Znane so Vam besede Kristusove: »tam, kjer sta dva ali kjer so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi njih«.
Ce ste pa jedini vsi, naj ste potem združeni tukaj ali razpršeni po raznih krajih, vendar pa vsi jedini v eni in isti misli, je tudi med Vami Kristus naš Gospod, tisti, ki je rekel:
»Ne bojte se, jaz sem svet premagal«.
Tretja reč, katero bi Vam priporočal, predno se razidemo poleg edinosti, je potrpežljivost.
Ne da se vse doseči na enkrat, nobena hiša se ne zida na en dan, nobeno drevo ne pade samo na en mah, ampak treba je delati naprej in pri tem biti potrpežljivim. To potrpežljivost bi vzlasti priporočal tudi nasproti tistim, ki niso naših mislij; ker, če jih hočemo pridobiti, to gotovo ne bode s tem, da ako nas zbadajo, zbadamo tudi mi nje, ampak s prenašanjem, s potrpežljivostjo. Ce jih hočemo pridobiti, to gotovo ne bode s silo, in tudi za dobro ne sme se delati kakor s kako strastjo, ampak mirno.
LISTEK,
Na božjo pot in razstavo.
XI.
Pariz, 21. avg.
Razstava.
Pariška razstava leta 1900 je že peta, kar jih je napravila francoska vlada zadnjega pol stoletja. (1855, 1867, 1878, 1889.) Razstava zavzema prostor od trga Concorde do Elizejskega in Martovega polja, Trokadero, Esplanado Invalidov in' nekaj drugih manjših delov. Ves razstavni prostor meri 1,080.000 □ m. Oba bregova reke Sene vežejo štirje mostovi in tri pasa-rele (mostovi za peš hojo.)
Skoro polovico prostora zavzemajo poslopja, ki so zvečine za čas razstave postavljena, iz lesa, mavca in cementa. Glavni del razstave je Martovo polje, koder so razstavljeni izdelki iz surovine, stroji, rudarska orodja, električni aparati, kovinska industrija, tkanine, kemija, veda in umetnost. Invalidska esplanada je prostor za umetno industrijo, elizejsko polje za lepe umetnosti in Trokadero za razstavo francoskih kolonij. Povsodi pa je polno prodajalnic, jedilnic, gostilnic in samih restavracij je čez 400. Na razstavljenem prostoru so tudi vsake vrste uradi, kakor pošta, telefon, telegraf, policija
Letnik XXVIII.
premišljeno, vztrajno, potrpežljivo, in tako smemo upati, da bode s takim postopanjem blagoslov božji.
Ce nas udarijo na eno lice, ponudimo tudi drugo lice, kajti bolje je prenašati, kakor pa se razžalostiti ali pa dati nazaj, kakor dajo in meriio oni nam. (Dobro!)
b tem sem Vam povedal nekaj skromnih mislij in sedaj pridem do tega, da Vam podelim blagoslov božji.
Rečem Vam, da imamo najljubeznivej-šega očeta, ki nam želi le dobro za časno življenje in večnost. Ako si izprosimo blagoslov božji, priznamo, da sami od sebe ničesar ne premoremo, in smo torej pohlevni in pohlevnim Bog daje svojo milost.
Res, če je Bog z nami, kdo je zoper nas. Zato, kakor pravim, je blagoslov božji res sveta stvar.
Pri tem pa, predno Vam dam blagoslov božji, hočem zlasti poudarjati važnost tega, kar jo kakor molitev k Bogu, in ker od druge strani ni zadosti, da samo mi delamo, da proučujemo, da sklepamo, da še tako lepe misli izražamo; to je potrebno, ampak ni vse ; da se doseže vspeh, mora biti dvojno skupaj: Bog in človek. Zato se mora z našim delovanjem združiti tudi pobožna pohlevna molitev k večnemu Bogu.
Dostikrat premišljujem, zakaj dandanes marsikatere tudi dobre reči nimajo vspeha, ali kakor pravimo, nimajo blagoslova, in dostikrat mi pride odgovor: zato, ker dostikrat mislimo samo na delo in premalo na molitev.
Zares, dela se vsestransko, piše se, orga-nizuje se, ali kakor hočete imenovati naše delovanje. Toda pri tem se dostikrat pozabi, da ves blagoslov pride od zgoraj, se pozabi,' da tudi molimo.
Zato nam bodi blagoslov božji, katerega hočem sedaj podeliti, tudi kakor nekak opomin, da pri vsem svojem delovanju ali zase ali za bližnjega ne pozabimo tudi ob jednem na molitev.
itd. Kdor se je naveličal hoditi, si lahko pomaga z vožnjo na trottoir roulant (plate forme mebile.) To je na visokem, lesenem odru se pomikajoča železnica,'obstoječa iz treh delov, katerih eden 'stoji mirno, drugi se pomika s hitrostjo 4 m in in tretji s hitrostjo 8 m. Železnico goni 160 električnih motorjev in gre 3400 m daleč z 11 postajami. Druge vrste vožnja je električna železnica s 5 postajami. Fauteuils roulants (pousse-pousse) SO stoli, ki jih postreščki prepeljavajo po razstavi proti plačilu. R a m p e s m o b i I e s pa so premikajoče se preproge, po katerih se drsi iz prvega v drugo nadstropje. Povsodi pa je polno komedij z vablivimi napisi in našemljenimi komedijanti, prodajalcev časnikov, ki se dero zategneno in zamolklo, godeb vsako vrsto in raznih narodnostij, nadalje noše različnih narodov in krajev od izhoda in zahoda. Zvečer pa je nepopisna razsvetljava od Eillovega stolpa do velikega vhoda, po hišah in drevesih visi brezštevila lampijončkov, ladije so razsvitljene po Seni, napis, v električnih lučicah žarč po stenah, nad vse pa blišče žarnice ob dolgih palačah Martovega polja in nepopisen je prizor električno razsvitljenega »vodnega gradu« nasproti Eiflovega stolpa. Vzlasti čarobna je bila razsvetljava v soboto večer (18. avg.), prirejena na čast odhajajočemu perzijskemu šahu.
P»gIejmo si torej nekoliko posamične dele v razstavi. Kajpada bi bilo treba več mesecev, da bi mogli natančneje pregledati vse prostore in razstavljene predmete. Poskusimo zaznamovati to, kar nas je bolj zanimalo.
Pred velikimi vratmi, ki imajo podobo slavoloka v bicantinskem slogu, je polno prodajalcev, ki prodajajo vstopnice (fickets). Barantajo pa z njimi kakor na borzi. Splošno velja vstopnica 1 frank, a kupil sem jih vselej za 30—40 centimov. Skozi mnogovrstne nasade cvetic in dreves in bronastih kipov zapazimo najprvo »malo palačo« (palais petit), krogu podoben dvor z obliko trapeca. V vestibulu je oborožen vitez na konju, ki velja za opravo cesarja Franca I., katero je Napoleon prinesel iz Ambrasa pri Inomostu v Pariz.
Povsodi po stenah je vse polno zna menitih starih gobelinov (preprog), po steklenih omarah so spominki iz keltske, rimske in stare francoske dobe, krasni izdelki iz slonovo kosti (plošča, predstavljajoča Klodvikov krst), iz brona, medi, bakra in kovanega železa, hišne oprave, skrinje, omare, ure, tobakere in listnice iz prejšnjih stoletij. Ta palača jo res prava zakladnica. Toda najbolj nas iznenadi šesta, sedma in osma dvorana, kjer so razstavljene cerkvene umetnosti: relikvarijev je posebno dosti in vsaktere oblike (iz 13. in celo 10. stoletja),
zlatih, emajliranih in v raznih slogih. Ke-lihi so iz 12. in tudi iz 10. stoletja s široko kupo, mitre, palice, emajlirane kanon table, mašni plašči (iz 11 stol.); nadalje inkonabli,' (iz 9. stol.) s krasnimi inicijalami, sigili, pisana biblija, več pultov v obliki bronastega orla (16. stol.), zvonček iz 8. veka, meč celo iz 5. stoletja. Posebno spomina vredni so emajli (delani po limozinskem načinu) iz 13. veka. — Mala palača je zidana v slogu iz časa Ludovika XIV. in je stala 12 milijonov frankov.
Izpustiti tudi ne smemo precej nasproti mali palači velikepalače /palais grand) ki je stala 24 milj. frankov. Pod kupolo je razstavljeno kiparstvo, po okrožju pa je na levo slikarstvo francosko, zastopano od klasika Davida in Grosa do romantične šolo (Delacroix, Delaroche, Ingres) od šole II. cesarstva (Meissonier) do realistične šole (Cour-bet). Na desno so razstavljene slike drugih narodov. Vzlasti zanimiva med drugimi državami je Japonska po svoji slikariji na svilo kot zastopnici narodnega slikarstva. Pozna se velik razloček in propad slikarstva, ako primerjamo staro japonsko šolo s slikanjem na svilo v primeri s slikarji, ki posnemajo evropejske realiste in imajo tudi poleg svojo dvorano. Avstrija ima svojo posebno sobo za secesijonistične sanjarije, izmej katerih je imela cclo ena spodaj napis »grando prix«, kar pomeni, da je obdarovana . . .
Par nobile fratrum.
(Iz Zagreba.)
Hrvatski uradni list in »slovenski Na roda sta se v najnovejšem času prav sprijaznila. Boj proti katoliškemu pokretu in proti domoljubnej duhovščini ju je zbližal. Znano je, da je hrvatski uradni list bil proti hrvatskemu katoliškemu shodu in da je proti njemu pisal, vendar ne tako nedostojno kakor »Slov. Narod« ; priobčil pa je, da opravda svoje stališče, iz »Slov. Naroda« cel odstavek iz članka, v katerem se oponaša osnovatel|em II. slovenskega katoliškega shoda, da so morali sklicati na shod le kmete, češ, da inteligenca slovenska ne mara za take duhovske sestanke. Oba lista sta seveda gotovo tudi složna v jezi, ker so slovenski in hrvatski katoličani pokazali, da jim je katoliška stvar sveta, ker se sicer gotovo ne bi bilo zbiralo na te shode na tisoče katoličanov. Toliko svojih privržencev ne morejo zbrati na svoje shode niti hrvatski mažaroni niti slovenski liberalci. Zato se zdaj med seboj tolažijo, ker so se s svojim pisanjem tako grozno osramotili.
Posebno pa je hrvatskemu uradnemu listu všeč oni članek »Slov. Naroda«, v katerem je obsodd Stadlerjevo zdravico glede zedinjenja Bosne s Hrvatsko. Uradni hrvatski list ne more biti dosti hvaležen »Slov. Narodu«, da se je tako odločno izjavil proti političnemu delovanju duhovščine na Slovenskem in Hrvatskem. S to svojo izjavo je »Slov. Narod« izdal slovenski in hrvatski narod sovražnikom njegovim. Niti hrvatska niti slovenska posvetna inteligenca, ko bi bila še tako požrtovalna, ne bi mogla sama obvarovati naroda popolne propasti v borbi proti narodnim nasprotnikom.
Tega nam ni treba dokazovati, skušnja nas uči o tem vsak dan. S svojo izjavo pa se je »Slov. Narod« pregrešil ravno proti največjemu in najmilejšemu idealu vseh Hrvatov, proti zedinjenju vseh hrvatskih dežel, »slov. Narod« odobruje, da je bil zato Stadler posvarjen. In ni li vse delovanje škofa Strossmaverja namenjeno tej ideji ? Kaj bi bilo od Hrvatske, da ni bilo katoliškega škofa Strossmayerja, ki je probudil in v hudih bojih vzdržal v narodu živo samozavest ?
To je pripoznal sam ljubljanski župan Hribar pred nedavnim v Djakovu pred naj-odličnejšo gospodo, dočim je doma v Ljubljani na uljuden poziv h katoliškemu shodu odgovoril na nedostojen način, da ne more zborovanju prisostvovati. A drugi steber slovenskih liberalcev je proslavljal na Slom-šekovej slavnosti velike zasluge katoliškega škofa za slovenski narod, a zdaj odobrava, da se v njegovem organu piše in zahteva, da se duhovniki potisnejo s političnega polja samo v cerkev.
Ni li to največje licemerstvo? Kdor je proti domoljubni slovenski in hrvatski duhovščini, tega ne moremo smatrati pravim domoljubom, a list, ki piše proti našej duhovščini, je očiten neprijatelj naših narodnih idealov. More Ii še kdo smatrati domoljubnim oni list, ki je sporazumen z izjavami ma žarskih, nemških in laških časopisov proti našej narodnej duhovščini? Bi li ti časopisi pisali proti hrvatski in slovenski duhovščini, ko ne bi ona branila svojega naroda? Gotovo ne, a napadi na našo duhovščino s te strani so najboljši dokaz, da naša duhovščina dela zares za narod.
Hrvatski opozicijonalni časopisi so do zdaj zajemali vesti o slovenskih odnošajih večidel iz »Slov. Naroda«, ker so smatrali to glasilo za merodajno. Zdaj se jim bodo bržkone odprle oči, da temu ni tako. List, ki napada vse, kar je milo in drago katolikom, ne more biti glasilo celokupnega slovenskega naroda, a ne more biti tudi prijateljski hrvatskemu narodu, če odobrava ona sredstva, ki so naperjena proti zedinjenju hrvatskih dežel, ter je zato dobil pohvalo od hrvatskega uradnega lista. Razume se, da ta list ne bode prenehal še nadalje v »fulminantnih« člankih proslavljati vzajemnost hrvatsko in slovensko in sploh slovansko, toda kdo mu bode verjel, če z druge strani napada in grdi one, ki so oži-votvorili to vzajemnost in še zdaj zanjo delajo? »Slov. Narod« je izgubil s svojo nedostojno pisavo vsak ugled ne samo pri slo-
venskih, nego tudi pri hrvatskih domoljubih ter se ne more nič več smatrati pravim slovenskim organom.
t
Politični pregled.
v Ljubljani, 25. septembra.
I)r. Oregr pred svojimi volivci. V Presticu blizu Plzna se je vršil v ponedeljek mnogoštevilno obiskan češki shod, na katerem je poročal mej drugimi posebno dr. Gregr. Povedal je govornik, da se češki zastopniki ne bodo dali več odpraviti s samimi obljubami in drobtinami, marveč hočejo dobiti popolnega zadoščenja. Dosedanja politika češkega kluba je narodu le škodila. Ministerski predsednik Koerber je sicer poskušal pregovoriti češke zastopnike in jih pridobiti zase z malenkostnimi obljubami, a ti časi so sedaj minuli. — Po shodu se je vršil banket, kjer je Gregru napil urednik »Katol. Listov« , Kratochvil, na kar je odgovoril Gregr, da »katolicizma nikdar ni pobijal, pač pa je bil nasprotnik one duhovščine, ki je stavila v svoj program zahteve, ki jih smatra škodljivimi češkemu narodu«. Ta dogodek je gotove kroge precej presenetil, ker je znano, da se dr. Gregr v svo-em politiškem delovanju ni mnogo razlikoval od onih čeških politikov, ki niso ^osebno vneti katoličani.
Mažari in razmere v Avstriji. Drug za drugim se oglašajo mažarski poli tiki pred svojimi volivci, da jim pojasne razmere v domači deželi, posebno pa sedanje dogodke v Avstriji. Tudi poslanec grof Albert Apponyi je minulo nedeljo čutil potrebo, da se prikaže pred svojimi volivci v Jaszbe-renyju. Ta dogodek je pomenljiv posebno vsled tega, ker se je zastopnik nekdaj opo-zicijonalnega mesta javno izjavil za Szellovo politiko, in pa radi pojasnil, ki jih je podal Apponyi o učinkih, ki jih bodo baje imele avstrijske razmere na Ogersko. Govornik je mnenja, da bode morda razvoj avstrijskih stvarij postavil Ogersko pred »nove državno-pravne probleme«, ter objednem napoveduje »vojaške reforme ter odredbe, ki jih bo pre sojati tudi z gospodarskega stališča! Da bi se sedanji položaj v Avstriji smatral za ugodno priliko za razrušitev obstoječe državno-pravne zveze z Avstrijo, se zdi Apponyiju nevarno in napačno. Popolno osamosvojenje Ogerske bo mogoče še le vspeh poznejih dogodkov, o katerih pa sedaj še ni primerno razpravljati. — Szellov pristaš je tu precej odkrito govoril o konečnem namenu mažarske politike.
Pomiloščenje srbskih ,veleizdajcev\ Kot so pred nekaj dnevi napovedali razni listi, je podpisal kralj Aleksander dekret povodom včerajšnjega rojstvenega dne kraljice Drage, s katerim se pomiloščujejo razun jednega vsi, ki jih je radi zarote proti razkralj u Milanu obsodila prejšnja vlada. Mej pomiloščenimi so nastopni, v 201etno ječo obsojeni Milanovi »prijatelji« : polkovnik N i k o 1 i č , obč. uradnik Kovačevič, tovarnar D i m i č , višji duhovnik G j u r i č , carinski uradnik Milenkovič, Alavan-tič, odvetnika Živkovič inPaviče-v i č , vpokojeni nadporočnik Novakovi č, nadalje kmetje Miloradovič, T o d o -rovič in Stefanovič ter trgovec Rajkovie. Pomiloščeni so torej vsi obsojeni, le znani K r e s o v i č, človek dvomljivega značaja, ki je kot glavna priča najbolj tlačil svoje soobtožene in jih čim največ očrnil, n i bil deležen kraljeve milosti- Ta čin kralja Aleksandra je naravnost naperjen proti prejšnji vladi, ki je pričela in izvedla famozno pravdo, in proti razkralju Milanu. Umevno, da je občinstvo toplo pozdravilo kraljev dekret in pa pomiloščence, ki so bili takoj osvobojeni.
O proslavi tridesetletnice oro-panja Rima priobčuje dunajska Židinja sledeče izvirno poročilo, ki jasno kaže, kako malo navdušenja je mej rimskim prebivalstvom za protikatoliško slavje: »Letošnja obletnica osvojitve Rima bi se bila morala v smislu naprednih strank vršiti posebno slovesno; dež je pokvaril načrt, in politiška otopelost (!) rimskega meščanstva je ostalo pripomogla. Tritisoč ljudij se je sešlo pred vrati, da slave pomemben dogodek osvoboditve Rima duhovniškega jarma (1), toda bile bo večinoma uradne osebe, odre-deni častniki, državni in mestni uradniki,
učitelji z gojenci. Ljudstvo, velika masa, ki da takim iziavam pravi pomen, ni bilo prisotno. Župan je imel visoko-doneč nagovor ter hvalil »svobodoželjnost« Rimljanov. Poznavalci tukajšnjih razmer so morali dobiti po tem govoru zelo bolesten utis. Ob polušestih je bilo že vse pri kraju; udeležniki so se vračali z raznimi čutili. Gotovi krogi so se nadjali, da dospe kralj za ta dan v Rim, toda zadovoljil se je z brzojavnim pozdravom na župana. Pozdrav je bil
prisrčen in prijazen, p o 1 i t i č n o paskoro
brez barve«. — Tako je bilo torej slavje v Rimu povodom »XX. settembre«. Smisel tega poročila se docela ujema z našim sobotnim opisom. Krščansko meščanstvo v Rimu ve, kaj je za mesto papeštvo, in se po tem ravna.
Maršal Martinez Campos, jeden najhrabrejih in najbolj zmožnih španskih politikov in najpopularnejih generalov, je umrl v ponedeljek dopoldne v morskem kopališču Zarauzu Zbog tega občutnega udarca vlada v Madridu in sploh po vsej Španiji nepopisna žalost. Porodil se je kot sin generala v letu 1834 Kot tridesetletni mož je postal Campos že polkovnik in je kot tak odšel na Kubo, kamor je bil pozneje večkrat pozvan. Pozneje se je kot divizijski general udeležil vojske proti karlistom ter osvo hodil mesto Bilbao. Martinez Campos je bil, ki je oklical princa Alfonza bourbonskega španskim kraljem in zato mu je Alfonz XII. podelil novo odliko. Španskim vladnim krogom sicer ni vedno ugajal, deloma ker so se ga bali, deloma pa zato, ker so prišli na krmilo razni nasprotni mu elementi. V letu 1896 so mu celo odvzeli vrhovno poveljstvo nad kubansko armado in je poverili generalu Weylerju, a ta korak se je kmalu maščeval nad Španijo s porazom v zadnji vojski z Ameriko. Sedaj še le občutijo veliko izgubo, ker so z njim izgubili jedno glavnih opor sedanje monarhije.
€erk*eui letopis.
Na Igu je posvetil presvitli malega šmarna dan nov veliki oltar. Oltar je ka menit in ga je izdelal g. Ig. Čamernik. Stop niče in menza so iz sivega marmorja, stebrički pa, ki nosijo menzo, iz črnega marmorja z belimi kapiteli in stojali. Stari oltar je bil zidan že I. 1711 in v marsikaterih ozirih nepraktičen. Pri posvečevanju novega oltarja je bilo navzočih 13 klerikov, petje je vodil preč. g P. Hugolin. Slovesnost je bila velika, cela župnija je bila vesela tega dne. Oltar se je napravil iz zapuščine pokojnega župnika. Ob enem se je prenovil lesen tabernakelj nad oltarjem. Želeti bi bilo, da se s časoma nadomesti s kamenitim, isto treba reči o nastavku, ki je na zunaj še dokaj ličen, a v resnici že ves trhljen.
Popoludne se je vršilo vsprejemanje v Marijino družbo. Presvitli je razložil pred vsprejemanjem pomen oltarja, kjer se daruje večnemu Bogu, in prešel je v lepi primeri na tempelj sv. Duha, kar so človeška srca. Vsprejetih v Marijino družbo je na Igu doslej 35 mladeniče v in 140 deklet.
Iz Št. Vida nad Cirknico: Že 18 let ni bilo pri nas birme in kanonične vizitacije. Zato pa je ljudstvo z največjim veseljem postavljalo slavoloke, pletlo vence in raz-obešalo zastave v pozdrav presvetlemu knezo-škofu. Občinski odbor je bil sklenil udeležiti se škofovega vsprejema. A ko so topiči gro-meli in zvonovi naznanjali prihod, ni bilo ne obč. odbora, ne župana, ne nadučitelja pri vsprejemu. Zbrala se je le šolska mladina z g. župnikom. Pravijo, da je v zadnjem hipu tam od Cirknice potegnil nasproten veter. To pa ni motilo slovesnosti, kajti ljudstvo je navdušeno pozdravljalo višjega pastirja.
Birmovanje v cirkniški dekaniji. Z ozirom na dopis v sobotni številki smo prejeli nastopni dopis: Temeljem § 19. tisk. zakona zahtevam, da z ozirom na poročilo v štev. 217, z dne 22. sept. sprejmete naslednji popravek: Ni res, da sem jaz kot načelnik cestnega odbora zapovedal, da se morajo podreti slavoloki, kateri so se na čast gosp. knezoškofu postavili na Rakeku. Res pa je, da še vedel nisem, da je na okrajni cesti postavljen kak slavolok. Ni res, da sem jaz kot župan naročil občinskemu slugi, naj v mojem imenu gospodarjem ukaže poskriti zastave. Res pa jc, da na dan prihoda g. knezoškofa od jutra do večera nisem bil
doma. V Cerknici, 22. septembra 1900. Alojzij Pogačnik, načelnik cestnega odbora in župan.
Dostavek uredništva: Tudi če kdo od jutra do večera ni doma, more pred odhodom dati naročila in ukaze.
Iz Rima se nam poroča: Svetoletni shod tretjerednikov sv. Frančiška zbran na željo av. očeta Leona XIII., se je pričel v soboto popoludne v cerkvi S. Andreja della Valle jako slovesno. Cerkev je za to svečanost krasno pripravljena. V presbiteriju je veli-kansk, polukrožen oder za predsedništvo, kardinale, škofe in druge dostojanstvenike. V sredi odra je doprsen kip sv. očeta, potem znamenje frančiškanskega reda in nad tem krasna podoba brezmadežne D. Marije, zaščitnice reda. Oder je razsvetljevalo obilo sveč in električnih lučij.
Mej ogromnim številom tretjerednikov različne narodnosti, tudi slovenske, je bilo mnogo redovnikov, duhovnikov, pre-latov, 11 škofov in 6 kardinalov in sicer Mathieu, Casali del Drago, Cissetta, (Jasan-nas in Cretoni ter predsednik shodu Jož. Kal. Vinas, v sredi 4 gen. ministrov. Po »Veni Creator«, katerega je pela vsa cerkev, je predsednik zbrane navdušeno nagovoril najprej latinsko, potem laško. Nato je pro-kurator P. Ivančič prebral krasen »Breve« sv. očeta, katerega so poslušalci stoje poslušali in najživahneje pozdravili. Temu so sledili trije govori treh tretjerednikov namreč conte Santucci, conte Harmel in P Ivančič iz reg. III. r., kateri so mej navzočimi povzročili veliko navdušenost in po-hvalo. K sklepu so se prebrali došli brzojavi.
Dnevne novice.
v Ljubljani, 25. septembra.
| Dr. Frančišek Lampe f.
Prerana in nenadna smrt preblagega in prezaslužnega pokojnika je, kakor nam sve-dočijo izrazi sožalja, po vsej slovenski domovini globoko užalostila mnogoštevilne njegove prijatelje in čestilce Neumorno delavni in vsestranski izobraženi dr. Fr. Lampe je zapustil vrzel, ki jo je težko, da, nemogoče izpolniti. Za njim žaluje družba sv. Mohorja, za katero je spisal poleg mnogih manjših sostavkov dva snopiča »Jeruzalemskega romarja« in sedem zvezkov »Zgodeb sv. pisma«. Ravno to zadnje monumentalno delo je družbi sv. Mohorja privabilo mnogo novih udov, ki z največjim zanimanjem in gotovo tudi z največjo koristjo prebirajo krasno pisane »Zgodbe«. Pokojnik je ravno s tem namenom prepotoval sv. deželo, da bi tem živeje in natančneje mogel sostaviti svoje velikansko delo. Z isto vnemo je skrbel od 1. 1888 za svoj leposlovni list »Dom in svet«. Napisal je, kakor znano, »Uvod v modroslovje« in »Dušeslovje« ter oral ledino na tem polju slovenskega slovstva. Urejeval je »Drobtinice« in sploh spisal brez števila korenitih člankov v razne liste. Pokojnik je živel za delo in mej delom zatisnil na veke oči. Izguba je nenadomestna, prevelika je praznina za njim. »Laib. Ztg.« piše o pokojniku mej drugim: »Dr. Lampe je bil mož neutrudne vztrajnosti in delavnosti, ki se je kazala na raznih poljih, spravljiv značaj, mož obsežnega znanja in ob enem ljubeznjive skromnosti, ki mu je takoj pridobila mnoge prijatelje. Zavod, kateremu je bil načelnik mnogo let, po njegovi smrti zadene hud udarec; vednost zgubi ž njim navdušenega vernika, slovensko slovstvo po-i sebe požrtovalnega sotrudnika«. — Na hiši »Slov. Matice«, kateri je bil podpredsednik, je razobešena črna zastava, »Matica hrvatska«, katero ob pogrebu zastopa njen tajnik, g. Kostrenčič, je brzojavno izrazila svoje so-žalje.
Sožalje „Matice Hrvatske". Predsedniku »Slov. Mat.« je došla iz Zagreba naslednja brzojavka: Matica hrvatska izrazuje Vam svoje najsrdačnije sožalje nad gubit-kom vašega prvoga podpredsjednika. Bog ga pomilovao i bila mu trajna uspomena u narodu slovenskom! Podpisani tajnik zastupati če sutra »Maticu hrvatsku« kod sprovoda. — Predsjednik: Smičiklas, tajnik Kostrenčič.
Odbor družbe sv. Mohorja je namesto venca na krsto svojega odličnega so-
trudnika, dr. Frančiška L a m p e t a , daroval 100 kron za ljubljansko Marijanišče. — Gospod lekarnar G. P i c c o 1 i je podaril v isti namen MarijaniSču 25 kron.
Osebne vesti. Visokorodna gospa soproga deželnega predsednika barona Heina se je nocoj odpeljala v Meran. — Gospo dična Eliza Klemenčič, učiteljica v Do berniču, je stalno nameščena pri Sv. Jederti na Štajerskem, učiteljska kandidatinja Julija Junec v Črešnjevcu pri Črnomlju.
Trgovski tečaj za deklice se začne dne 1. oktobra na mestni višji de kliški šoli, Gosposke ulice št. 8. Name njen je onim deklicam, ki se hočejo v kraj-žem času pripraviti za kako službo v trgovini, v banki itd. Ker so ženska učiteljišča že prenapolnjena in morajo često tudi izpra šane učiteljske kandidatinje še dolgo čakati službe, se opozarja občinstvo na trgovsko iz obrazbo deklic. Pouk bode trajal eno šolsko leto po 11 ur na mesec, šolnina znaša po £> kron na teden. Oglasiti se je najkasneje do dne 29. septembra pri ravnateljstvu mestne višje dekliške šole.
Javen shod je bil minulo nedeljo pri Babičih v občini Marezige. Na shod je prišel in govoril svojim volivcem dični isterski prvoboritelj in požrtovalni prijatelj zatiranega ljudstva, g. dr. Matko Laginja. Udelež niki so ga pozdravili z največjim veseljem in mu priredili burno ovacijo. Govoril je zbranim tako, kakor zna govoriti od sočutnega srca somučenik istrskih Slovanov, mož, ki je izšel iz priprostega ljudstva, ki živi in dela le za priprosto ljudstvo. Burno odobravanje je pokazalo, da je dr. Laginja ljubljenec naroda.
Koroški liberalec — zoper razširjeno volilno pravico. Iz Celovca, dne 24. sept. Eden najbolj znanih liberalcev našega dež. zbo a je dež. odbornik Hock, bivši grajščak itd. Mož se ob raznih prilikah odlikuje s čistim svojim liberalizmom. Dne 16. t. m. je govoril ta mož svojim volilcem v Bitinjah. Na Široko jim je kazal hvale vredno (!) delovanje našega dež. zbora v kar najlepši luči. V nemalo zadrego pa je spravil Hocka neki volilec z vprašanjem, zakaj dež. zbor ni sklenil direktne volitve za dež. zbor. Hock se je nato možko odrezal, daje on zoper direktne volitve na kmetih, ker so take volitve — pretežavne, preaitne, neprimerne itd.!! Res, odkritosrčen pa je mož! Razodel je s tem tudi mišljenje svojih tovarišev v dež. zboru, katerim ni resno za preosnovo volilnega reda, ker dobro vedo, da le s sedanjim krivičnim redom ohranijo svojo nadvlado v deželi. Vedno se hvalijo s svojo »naprednostjo«, zabavljajo vsemu svetu, zlasti Slovencem, a tako bo prišlo, da bodete na Kranjskem volili direktno, na Koroškem pa še vedno indirektno !
V Rim se je danes iz Zagreba po železnici odpeljal djakovski biskup Strossmayer z biskupom Voršakom, ki se v Rimu pri družita romarjem, katere vodi nadbiskup dr. Stadler.
Trgovska in obrtniška zbornica
ima jutri popoludne ob 2. uri v magistratni dvorani javno sejo. Na dnevnem redu so mej drugim poročila o premembi trgovskega zakona in obrtnega reda glede trg. pomočnikov in nedeljskega počitka, o obrtnih strokovnih tečajih itd.
Volilo. Umrli cesarski svetnik in rav natelj trgovske šole gospod Ferdinand Mahr je zapustil v svoji oporoki ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu društvu 200 kron, za kar mu je društvo gotovo hvaležno.
Kontrolni shodi v Ljubljani se vrše za moštvo 17. pešpolka 10. oktobra, za moštvo druzih pešpolkov 11. oktobra, lovskih bataljonov 12. in za vse druge 13. oktobra.
Novomeška gimnazija šteje letos 255 javnih učencev.
Izkopine Iz Trebnjega se poroča, da ondi dr. vitez Premerstein in J. Pečnik zasledujeta rimske starine. Doslej sta na vrtu A. Zorca odkrila zidovje, ki je baje ostanek rimskega templja.
Iz Št. Janža pri Spodnjem Dravogradu : Česar smo dolgo in vroče želeli, to smo včeraj sijajno dosegli: Slomšekovo svečanost. Pri nas je še namreč več starih korenjakov in dobrih ženic, ki so Slomšeka kot vuzeniškega dekana poznali. Vsi so ho-
teli nesmrtnemu škofu pcsebno slovesnost prirediti. V nedeljo po popoldanski službi božji zbralo se je silno veliko kmetov iz dravske in slovenjegraške doline v našem prijaznem Št. Janžu k veliki Slomšekovi slavnosti. Zelo veliko je bilo tudi vrlih sosedov iz ljube Koroške. V naše srčno veselje prihitel je iz Maribora vč. gosp. profesor dr. Anton Medved, ki je kot slavnostni govornik Slomšekove zasluge tako ganljivo in navdušeno poveličeval, da so marsikatero oko porosile svitle solze; povdarjal je posebno, naj se ravnamo po Slomšekovih naukih ter vedno zvesti katoličani ostanemo, zvesti pa tudi besedi materni, mili slovenščini; posebno naj se varujemo slabih knjig in grdih časopisov, kar je našemu ljudstvu treba večkrat v spomin poklicati, da naj za vrača grde časnike, ki se mu vsiljujejo. Šolski otroci so prav čedno prednašali več Slomšekovih pesmi, izvrsten mešani zbor iz Šmartna pa je^ z veliko izurjenostjo zapel več krasnih slovenskih pesmi. Ta slavnost nam ostane nepozabljiva, ne dvomimo, da bo tudi obrodila stoteren sad.
Ljubljanske novice. Prijet tat. Policija je prijela delavca Jakoba T u v a n a iz Hriba pri Moravčah, ker je Juvan ukral v Šinclovi gostilni v Prečnih ulicah delavcu Oglinu srebrno uro in verižico. — Žile si je prerezala v deželni bolnici žena vodje zemljiške knjige M. Črček. Bila je v opazovalnici. — Zvito mačko ima prodajalec klobasic Klemenčič na Stolbi. Včeraj mu je mačka prinesla na dom lepe rokavice vredne nad 2 K.
Zverinski napad. Z Jesenic se nam poroča: Nekaj časa sem se pri nas ponavlja ponočno vpitje in razgrajanje. Tako je bil tudi v nedeljo po noči pretep ponočnjakov. V istem trenotku pride mimo tovarniški delavec Janez Zalokar. Pretepači planejo nanj z nožmi in ga obdelujejo, dasi jih Zalokar prosi: »Pustite me, jaz sem nedolžen!« Bil je na to previden s sv. zakramenti. Pri tej priliki opozorimo slavno županstvo, naj bi malo strožje postopalo, saj ima v pomoč c. kr. orožništvo in občinsko policijo. Nekoliko manj plesa, preje zapirati gostilne in razgrajače čez noč v občinsko temnico, in kmalu bode red.
V slovenski otroški vrtec v Tržiču se je že oglasilo 63 otrok.
Ravnateljstvo c. kr. državnih železnic v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bode dne 1. oktobra t. I. v Beljaku vršila ponudbena razprava glede dobave raznih predmetov iz bakra, cina, cinka, brona, mesinga, svinca in železa. Podrobne pogoje, ponudbene vzorce itd. je moči pri imenovanem ravnateljstvu upogledati, in se tudi na za htevanje proti plačilu poštnine dopošljejo. Vsaka pola ponudbe je kolekovati z 1 K. Ponudbe se morajo najkasneje do 1. oktobra t. 1., 12. ure opoludne vložiti pri navedenem ravnateljstvu. Množine in kakovost predmetov, ki jih je dobaviti, se izvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Ajdovec ali Ajdovica? Piše se nam iz Ajdovca: Dolgo časa sem se trudil, da bi prvotno in pravo imenovanje tukajšnjega kraja spravil zopet v veljavo, pa zvedel sem, da je v zadnjem času izrekel neki slovenski jezikoslovec, češ, da je to nekaka novota-rija, ki se ne strinja s slovensko etimologijo in da bojda ta izraz še slovensk ni. Preiskoval in pregledoval sem razne knjige, da bi izvedel in spoznal, jeli Ajdovec ali Ajdovica prava oblika, in prišel do zaključka, da je prvotno in jedino pravo ime za nas kraj Ajdovec. V to mi prišel na pomoč Valvasor (B. VIII. p. 737.), ki omenja ta kraj in ga imenuje Aidouitz. Pisava tukajšnjih župno - uradnih knjig sega do leta 1762 nazaj in tu so v rabi oblike: Aydouez (1762), Aidouez, Aidoutz, Aidouiz (1789). Ta pisava kaže, dasi je ortigrafija različna, jedino na pravi izraz Ajdovec, za katerega se potegujemo. To se zasleduje notri do najnovejše dobe. Ljudstvo pozna jedino le pravo obliko Ajdovec in prepričaš se lahko, bodisi da vprašaš majhnega otroka ali pa sivolasega starčka; in gotovo se mora jemati v poštev v prvi vrsti izreka domačinov. Ti govore: Jaz grem v Ajdovec, sem iz Ajdovca, sem bil v Ajdovcu. Posameznik bi se lahko zmotil, ako pa govori cela so-
seska , broječa okrog 1000 duš, dosledno vedno tako, reči se mora, da to ni novota-rija, ampak da je to jedino prava oblika Torej nas pripelje vse to do neizogibnega zaključka, da je bila vedno v rabi in je še vedno oblika Ajdovec in da je ta prava. Ako pa pogledamo nekoliko slovensko kopijo »verborum«, lahko zapazimo, da je že Erjavec prinesel »Ajdovec« v svoji potni torbici, da rabi to besedo tudi profesor Ci-lenšek (C(. Škodljive rastline p. 685) in da jo najdeš tudi v Wolf - Pleteršnik ovem besednjaku. Ako je pa beseda pristno slovenska, gotovo ne more nasprotovati hIo-venski etimologiji. Tega mnenja in prepričanja sem, če tudi prihaja ime od besede »a j d«, ker je precej verojetno, da so se v tako izoliranem kraju dolgo ohranili »ajdje«. Ljudem, tukajšnjim rojakom, ne more nihče zabranjevati, da ne bi izrekali in imenovali svojega kraja Ajdovec, ker tako so govorili njihovi pradedje in tako so se naučili sami od njih.
Za živinorejce. Ker pade dan 28. oktobra t. 1. na ,nedeljo, bo semenj v Rado-ljici v pondeljek dne 29 oktobra. Deželni odbor popravlja torej s tem svoj dotični razglas ter objavlja, da se bodo biki plemenjaki v Radoljici kupovali dne 29. oktobra.
Služba učitelja je do 20. oktobra razpisana na jednorazrednici v Turjaku, služba učiteljice pa na štirirazrednici v Tržiču do 1. oktobra.
Vinska letina na Vipavskem. Iz Ustja se nam piše : Trgatev se pri nas začne v sredo. Grozdje je lepo in zdravo in že do 50 let ni bilo tako zrelo. Ako grozdje srečno poberemo, imeli bomo izvrstno vino. Zato že sedaj opozarjamo domače krčmarje in vinotržce, naj ne hodijo v Italijo po vino, ker doma dobe poštenega, pristnega blaga pri primernih cenah. Postregli bomo vsakemu z dobro kapljo.
Politično društvo »Edinost" priredi občni zbor in javen ljudski shod v nedeljo 15. oktobra ob 3. uri popoludne v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah.
Iz Skednja pri Trstu poročajo : V Skednju je štirirazredna slovenska šola, a italijanska je petrazredna, dasi v mestu ni nobene slovenske, a polno italijanskih sest-razrednic. V slovenskih razredih se italijanščina poučuje kot obvezni predmet po 3 do 4 ure na teden, v italijanskem četrtem in petem razredu pa nemščina po dve uri. Učitelji morajo mej seboj govoriti izključno le italijanski. To je ravnopravnost !
Pouk o kletarstvu bo imel g. Ant. Štrekelj v četrtek dne 27. t. m. na Opčinah pri g. Ivanu Goriupu.
V	Trstu so se včeraj sošli narodni voditelji v Primorju, da se dogovore glede volitev za državni zbor.
V	Opatiji je sedaj mrtva sezona. Kopanje v morju se je končalo, a jesenska in zimska sezona se ni še pričela. Gosti so večinoma odšli, mudi pa se še v Opatiji grof Kapnist, ruski poslanik na Dunaju.
Dobavni razpis Zaradi dobave potrebščin, kakor: zastav, uanjatih predmetov, olja, mila, lojenih in stearin sveč, raznih vreč, kocov itd. za c. in k. pomorski arzenal v Poli za leto 1901 se bo vršila ponudbena razprava in sicer za olje dne 5. decembra in za druge predmete dne 12. oktobra vsakokrat ob 4. uri popoludne. Ponudbe se imajo najkasneje do 3. ure popoludne omenjenih dni vložiti pri adjutanturi poveljništva c. in k. pomorskega arzenala v Poli.
Semnji za sadje in vina. Graška trgovska in obrtniška zbornica naznanja, da priredi mestna občina v Gradcu dne 4., 5. in 6. oktobra in 8., 9., 10. in 11. novembra t. 1. semnje za sadje in vina. Blago je vsaj en dan pred otvoritvijo poslati na semenj. Dopise je poslati mestnemu svetu (uradni oddelek IV) v Gradcu, kjer je dobiti tudi vspored.
sadja, popili pa 50.000 buteljk vina, 3000 litrov kave in 1000 litrov likerja. Vseh strežnikov in kuharjev pri banketu je bilo 4866. Volitveni koledar.
Skupine: splošna kmečka mestna trg. zbor.	velepos. Štajersko . 3. 8.	IX.	H.	15. jan. Moravsko . 3. 8.	10.	11.	12. Solnograško 3. 9.	11.	n.	15. Gor. Avstrija 3. 8.	11	14,	15. Češko . . 3 8.	10.	12.	15. KoroSko. . 5 10.	12.	14.	15. ] Šlezija . . 3. b.	11.	14.	14. " Dol. Avstrija 3. 9.	14.	17,	ig Istra ... 3. 9.	11.	12.	14. * Goriško . . 3. 9.	n.	12.	14. „ Tirolsko. . 7. 9.	11.	12.	14. Predarlsko . 7. 9	H.	12.	_ Dalmacija . 17. dec. 20. dec. 3.	4.	10. Bukoviua . 12. „ 18. „	3.	10.	11. Kranjsko . 12. „ 18. „	3. 3.	7. ] Galicija . .13. „ 17. ,	20. dec.	10.	15. Trst: za splošno skupino 3.,	za mestno	(3 volilni razredi) 9., 11. in 13. in	7.a trg. in	obrtno zbornico 15. januvarija.
Darovi.
Za Jeranovo dijaško mizo: Nekdo namesto venca na grob g. Tiča 20 K.
—	G. kanonik Ivan Sušnik 40 K. — Gg. duhovni pri pok. gosp. Tiča pogrebu 22 K.
—	Neimenovan 10 K. — G. J. Brence, župnik v Preski 10 K. — G Mat. Preželj, župnik in duh. svetnik v Mavčičah 10 K. — G. Jurij Drnovšek, župnik v Žabnici 5 K. — Bog plačaj!
Prvi sneg v Italiji so dobili zadnje dni minulega tedna. V gornje-italskih Alpah, posebno pa v severnem Piemontu je padlo snega meter debelo. Sploh pričakujejo v teh krajih zelo ostre zime.
Županski banket v Parizu. Ban keta se je udeležilo nekaj nad 22.000 županov. Pojedli so mej drugim 2400 kg. govedine, 5100 fazanov in rac, 44.000 kosov
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 25. sept. Shod dunajskih katoliških Cehov, ki se ga je udeležilo nad 400 oseb, je vladni komisar po dveurnem zborovanju razpustil radi na-vstalih nemirov.
Praga, 25. sept. »Radikalni listy" poročajo, da je vlada Mladočehom obljubila podporo pri volitvah s pogojem, da poslanci ne prično obstrukcije. Radikalna stranka pobija kandidaturo dr. Kaizla, češ da kot državni uradnik ne priznava češkega državnega prava. Zaupni možje mestne skupine Kraljevi Gradec so postavili kandidatom bivšega poslanca Slamo in skupine Mlada Bole-slava bivšega poslanca Spindlerja.
Gorioa, 25. septemb. V Vidmu in okolici so zadnje dni zaprli več sumljivih oseb.
Benetke, 25. sept. Na ladiji „Nad-vojvodinja Charlotta" so prijeli nekega Ga'antea iz Trsta, ki je nevaren anarhist.
Belgrad, 25. septembra. Uradni list objavlja dekret, s katerim se sklicuje skupščina na 9. januvarija,
Atene, 25. sept. Princ Jurij, upravitelj otoka Krete, je došel 23. t. m. v Atene. Na kolodvoru je neki slaboumni častnik prijel konje za uzdo in jih hotel ustaviti. Moža so takoj prijeli in našli pri njem samokres.
London, 25. sept. Lord Rosebery je doposlal liberalnemu kandidatu v Newcastleju pismo, v katerem ostro kri-tikuje vlado, ki je odtujila in ponižala Anglijo pred vsemi narodi.
London, 25. septembra. Roberts poroča iz Pretorije 24. t. m.: General Pole-Carew je zjutraj zasedel Komati-port in si prisvojil večje število železniških voz in strojev. — 23. t. m. so Buri pod poveljstvom Erazma napadli železniško postajo Elandsriver, a so se morali umakniti. Angleži so jim ugrabili 2500 volov in 600 ovac.
London, 25. sept. „Daily Telegr." poroča iz Laurenco Marqueza 23. t. m.: 700 Burov, mej temi 14 višjih častnikov, ki so prestopili portugalsko mejo, so zajeli portugalski vojaki. Pozneje je došlo še 800 Burov in nekaj irskih Amerikanov, ki so vsi zajeti v mestu.
Vojska na Kitajskem.
Dunaj, 25. septembra. Z ladije „Zenta" v Taku poročajo: V obrambo južne utrdbe Peitanga sta določena častnika D, meter in Lucas z 20 možmi. Kadet Pap z ladije „Aspernu je bil 21. t. m. pokopan, Klanzig je umrl, Kantor je nevarno ranjen, istotako trije ostali pomorščaki.
London, 25. sept. „Daily Eipress" poroča iz Shanghaja: Li-Hung-Čang je naznanil kitajskim oblastvom, da vlada ne izroči Tuana, Kangyja, Tungfuhsiana in Yuhsiena. Mir je torej nemogoč. Kitajci se bodo upirali do skrajnosti. To se razvidi iz tega, ker je princ Tuan imenovan načelnikom cesarskega velikega sveta, mesto generala Yunglu je pa poverjeno vrhovno poveljstvo Tung-Fuh-siangu. Poslednji izjavlja, da se bo najodločneje uprl Walderseeju. — Li Hung-Cang dostavlja, da se mora Kitajska sedaj bojevati s celim svetom. Prijatelj tujcev Sheng je degradovan začasnim sodnikom.
Berolin, 25. septembra. Morilec nemškega poslanika Kettelerja v Pekinu, neki častnik vstaške armade, je izjavil, da mu je velel umor jeden cesarskih princev. Imena dotičnika noče razodeti.
Berolin, 25. septembra. Iz Taku je došlo poročilo 19. t. mes., da so umorjeni vsi misijonarji v krajih Tating-fu in Supingfu. zahodno od Pekina.
Bruselj, 25. sept. Glasom poročil iz Shanghaja je sklenil veliki kitajski svet pod predsedstvom princa Tuana, da se prične z vojsko proti velesilam, ako bodo zahtevale, da se odstavijo cesarica ter princi.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški
spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje.)
»Pustite !u pravi Federigo in ga prime uljudno. »Dovolite, da primem za roko, ki še popravi vse krivice, izkaže toliko dobrot, potolaži toliko ubožcev, ki bode neoboro-žena miroljubno in ponižno segala svojim sovražnikom v roke!"
»Preveč!" reče ihteč neznanec. »Pustite me, monsignore! Dobri Federigo, pustite me! Množica vas čaka, toliko dobrih duš, nedolžnih; prišli so od daleč, da bi vas jedenkrat videli, slišali Vi pa ste .. . pri kom?"
»Pustimo devetindevetdeset ovac", odgovori kardinal. »Saj se pasejo varno na gori. Jaz sedaj iščem one, ki je zašla. One dobre duše so še menda bolj zadovoljne sedaj, ko ne vidijo svojega pastirja. Mogoče da jih je Bog, ki je v vas storil čudež svoje usmiljenosti, navdihnil z radostjo, katere vzroka še ne ved6. Ljudstvo je mogoče nehotč z nama združeno v duhu. Mogoče je sveti Duh obudil v njih nerazložljivo pomilovanje, mogoče je obudil v njih molitev za vas, mogoče se nehote zahvaljujejo Bogu za vas." S temi besedami objame svojega gosta, ki se nekoliko ustavlja in se skuša izviti; a premaga ga ta burna ljubezen in tudi sam objame kardinala in nagne na njegova ramena svoj tresoči se in premenjeni obraz. Vroče solze padajo na neomadeževani škrlat Fe-derigov. Nedolžne kardinalove roke stiskajo krčevito ude in drže za obleko, ki je vajena nositi silovito in izdajsko orožje.
Neznanec se mu izvije iz rok in pokrije zopet oči z rokama ter vzdigne obličje in vsklikne: »O veliki Bog! O dobri Bog! Jaz se sedaj poznam in vem, kaj sem. Moje hudobije mi stopajo pred oči. Samega sebe me je groza, vendar ...! Vendar se čutim uteše- I
nega, veselega, kakor še nikdar v svojem dosedanjem groznem življenji!"
»To je znamenje", pravi Federigo, „da vas Bog hoče pripeljati na pravo pot in v novo življenje, kjer bodete imeli toliko poboljšati, popraviti in objokovati."
»Jaz nesrečnik!" vsklikne neznanec. »Koliko, koliko . . . stvarij, katerih ne morem popraviti! vše je par podjetij, katera sem jedva začel in jih še lahko pretrgam. Jedno precej lahko pretrgam, popravim in uničim."
Federigo postane pozoren. Neznanec mu kratko pripoveduje, a s krepkejšimi besedami, kakor smo jih mi rabili, kaj je naredil z Lucijo, koliko je v strahu pretrpela revica, kako ga je prosila, rotila pri živem Bogu, da je še vedno v gradu in . .
»Ah, ne izgubljajva časa!" vsklikne Federigo pomilovalno in plašno. „Vi srečni človek! To je zastava, da vam Bog odpusti. Rešite deklico, katero ste hoteli ugonobiti! Bog vas blagoslovi! Bog vas je uže blagoslovil! Ali veste, odkod je ona uboga deklica?"
Neznanec pove vas, kjer je bila Lucia doma.
»Ni daleč od tod", reče kardinal. »Hvala Bogu, mogoče je. .." Nato teče k mizici in pozvoni. Plašno prihiti kapelan-križenosec in najpreje pogleda neznanca. Ko vidi ta premenjeni obraz, te od joku rudeče oči, pogleda kardinala. Ko zapazi pod krinko nespremenljive ravnodušnosti čuden nemir in nepotrpežljivo plašnost, obstal bi z odprtimi ustmi na mestu, če bi ga kardinal hitro ne vzdramil iz te odrevenelosti in ga | ne vprašal, ali je mej zbranimi duhovniki župnik iz * * *	(Daije prih.)
Zahvala.
853 1-1
Umrli so:
21.	septembra. Jera Sušnik. posestnikova vdova, 72 let, Dunajska cesta 19, ostarelost.
22.	Marija Lumbar, gostija, 74 let, Trnovske ulice 11. vsled raka.
23.	septembra. Viktor Simšič, uradnikov sin, 7 let, Tržaška cesta 13. otrpnenje srca. — Alojzij Jenk o, delavčev sin, 2'/, leta, Poljanska cesta St. 58, jetika.
24 septemera. Dr. Fran Lanipe, kanonik, 41 let, Poljanska cesta 3(3, vtrpnjenje srca.
V bolnišnici: 19. Beptembra. Olga Ivaniič, vlakovodjeva hci, 3 leta. davica.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306-2m,srednji zračni tlak 736-nmm
a
j 1 opa-3 ! zoran ja
Stanje
barometra
T Dira.
Temperatura !
P« OI*ijn I
Vetreri
Nebo
SE
C o B
laf
24! 9 zveč. I 738-4 [ 14-5 | gl. jzah. | jasno I p- i. zjutr. I 737 7 I 91 I si. ssvzhTI megla-1 0-0
|2. popol.| 736 3 | 23-6 | si. jzah. | jasno Srednja včerajšnja temperatura 14 4 , normale: 13 6C.
Zahvala.
832 1—1
Najtoplejša zahvala vsem p. n. gospodom, kateri so spremili k poslednjemu počitku na pokopališče v Šmartnem pod Šmarno goro našega predragega gospodi
dr. Janeza Juvan
bogoslovoa t Germanlku t Rimu
zlasti Se preč. gg. msgr. in prof. Tomo Zupanu, vodju dr. Jožefu Lesar-ju, špiritualu dr. Fr. Ušeničniku, domačemu župniku Mih. Terček-u tudi za duhovLO tolažbo v bolezni ter vsem bogoslovcem, ki so iz raznih krajev prihiteli svojemu tovarišu izkazat zadnjo ljubav, ter vsem darovateljem vencev.
Nepozabnega rajnkega priporočamo vsem prijateljem in znancem v pobožno molitev.
Žalujoči sorodnik'".
Ob smrti našega iskrenoljubljenega soproga, oziroma očeta, sina, brata, svaka ia strica, gospoda
Ivana Marinkota
črkostavoa
izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem, ki so rajnkega v bolezni obiskali in ga spremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo pa izrekamo č. g. Viktorju Kochlerju, kapelanu trnovskemu, kateri je bil ves čas njegove bolezni i dušni vodnik in tolažnik ob smrtni uri, darovateljem krasnih vencev, gg. tiskarjem, kateri so nosili vence, slav. slov. delavskemu pevskemu društvu »Slavec« za ginljivo petje pred h'šo in na pokopališču ter slav. »Slov. kršč. socijalni zvezi«, ki se je udeležila pogreba z zastavo.
V Ljubljani, dn6 25. sept. 1900.
Služba organista in cerkvenika
v Vel. L a i i č a h se odda takoj.
Dohodki so: 300 gld. v gotovini, prosto stanovanje m nekaj stranskih dohodkov. Oženjeni ima prednost. — Pro.-ilci naj se obrnejo na JSupui urad 'ellke I.ušiče.	g5J 3_j
Montinit, Lrmern,>vtovfn°n ,sred!,ty° z.a
7 Kamenje, kovino, lesovje itd , pri-poroa gg. kamnosekom ln ključarsklm mol-Strom tvrdka BRATA EBERL, edina zaloga za Kranjsko, v Ljubljani. Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 27 11—4
Žalujoča rodbina.
Izjava.
Podpisani Matevž Š u r k prekličem vse razžaljive besede, ki sem jih izrekel na škodo Uriule Vever ter izjavim, da sem iste v pijanosti izrekel in so popolnoma izmišljene ter obžalujem razžalitev.
V Ljubljani, dne 25. septembra 1900.
852 i-i	Matevž Šurk.
Učitelj na glasovirju.
Kje, pove upravništvo »Slovenca« 843 3-,2

i lllllfl
61
E i
iinccv m;
lekarnarja Piccoli-ja
v LJubljani
se prireja kar najskrb-neje iz diSečih gorskih malinovih jagod v srebrnem kotlu s pomočjo p>..ra it, je torej najbolj čist izdelek nepre-sežne kakovosti ter naj se ne zamenjava z malinovim sokom, ki je v prodaji in je navadno umetno prirejen, imajoč v sebi zdravju škodljive snovi in baker.
Steklenica z 1 kilo vsebine, pasterizo-vana, velja K 1-30. Razpošilja se tudi v pletenih steklenicah po tO, 20 in 10 klgr. ter se i kilo zaračutu s K HO, 100 kiiogr. = 100 kron.
Pletena steklenica s 3 kilogr. vsebine pošlje se franko po vsi avstro-ogerski monarhiji proti povzetju s K 5 30. 589 13
1
Slovensko vinogradniško društvo
priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu iz svoje zaloge na Glincah
prve vrste, dalje staro ceneno
dolenjsko in štajersko vino
in fino
desertno vino v steklenicah
t. j. ljutomerec, refošk in muškat.	837 3—3
Masno Vino J*" "W n«>sl ji»-i	.
Na debelo. — Na drobno.
Postrežba točna. — Cene nizke.
Peter Majdič
trgovina z železnino „MERKUR"
Celje, Gvaška cesta št. 12
priporoča svoje lahko tekoče slamoreznice najboljših sestavov, kakor tudi izvrstne slamorezne kose; dalje svojo ve.iko zalogo izdelkov iz ka-menščine, kakor: cevi za kanalizacije in stranišča, nastavke za dimnike v vsakovrstnih oblikah, cementa, stavbenih in pohištvenih okovov, kuhinjske priprave štedilnikov in pečij od najpriprostejše do najfinejše izpeljave.
Gospodom poljedelcem priporočam kot najizdatnejše umetno gnojilo Tomaževo fosfatno moko po tovarniški ceni.
Velika izber železnih nagrobnih križev.
Slavno občinstvo vabim najuljudneje, si pri priliki ogledati mojo trgovino in zalogo.	836 3-3
Dunajska f ilialka Hranilne vloge na knjižice s 4%.
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila rn vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 116 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K.
Reservni zaklad nad 7,500.000 K.
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah, Pardubicatf, Taboru, Benesavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
X> u n a j s k a t> o i* z: a.
Dne 25. septembra.
Skupni državni dolg v notah ... . . Skupni državni dolg v srebru ..,.,,
Avstrijska zlata renta 4°/0.......
Avstrijska kronska renta 4";e, 200 kron . .
Ogerska zlata renta 4°/0........
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 .....
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .
Kreditne delnice, 160 gld........
London vista ..........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drl veli
97-25 97— 115 70 97-40 11445 90-75 706'— 648-50 242-— 118-32
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dn6 24. septembra.
3-2°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/o zadolžnice Rudolfove žeiez. po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-65 19 30 90-45 11-47
172-161 — 195-— 93 60 14215 252 50
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . .	107-—
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 .	9410 Frijoritetne obveznice državue železnice . .
» » južne železnice 3°/0 .	317 —
» » južne železnice 5°/0 .	119 50
» » dolenjskih železnic 4°/0 .	99 50
Kreditne srečke, 100 gld..............390 —
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. .	360'—
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. .	42 50
Ogerskega > „ » 5 » .	20-25
Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....12 80
Rudolfove srečke, 10 gld..........60' —
Salmove srečke, 40 gld........170-—
St. Genois srečke, 40" gld........195 —
VValdsteinove srečke, 20 gld.........
Ljubljanske srečke....................48 50"
Akcije anglo avstrijske banke, 203 gld." . .	274-—
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. »t. v. ,	60o5-—
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........788 -
Akcije južne železnice, 200 gld. sr..........109 50
Splošna avstrijska stavbinska družba . . ,	149. ~
Montanska družba avstr. plan............459-75
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	483' —
Papirnih rubljev 100 ..................255 25
Nakup ln prodaja "J»JX vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
n
Moniarnicna delniška družba
„M E B € (J
I., VlfolIzeilB 10 in 13, Dunaj, I.,
66
w - Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo, TEM