o?i HT DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN - IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, DECEMBER 8, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ponci napovedali vojno Zed. državamRuska fronta Pred Moskvo drži bardirali so že Havajsko otočje in Filipine. - Poroča se o stotinah mrtvih.-Danes ob 12:30 bo predsednik Roosevelt stopil pred kongres in bo zahteval napoved vojne Japonski. Japonska bojna letala so v nenadnem; napadu bombardirala v nedeljo ameriške posesti na Honolulu na Havajskih otokih. Tri ure kasneje je Japonska napovedala vojno Zed. državam in Angliji. Kmalu zatem so prileteli drugi japonski bombniki nad Honolulu. tj SjKl VOJAKI UBITI, 1 SEKA BOJNA LADJA Japonci so bombardirali tudi Singapore in »celino na severni Malajski. Tokio tudi poroča, da so japonska letala bombardirala angleško pristanišče Hongkong in da so v Tientsinu na Kitajskem razorožili 63 ameriških vojakov. tO J» 0dovana |Vj5a'''0plovnem pristanu Hickam ['Jfkem otočju so japonske bombe aar»j 350 ameriških vojakov, Rajali v svojih vojašnicah. L livu Pearl so bombe užgale 3 ladjo Oklahoma. Bom-J^vile tudi mnogo škode v rezi-mesta Honolulu. Število ^tev še ni znano. Francisco in Havaji so Ja- (to ^ ameriško transportno % Z le.som- so Japonci bombardirali Fili. zasegli mednarodno nase. v ' okupirali ameriški otok "°mbardirali ameriško opori- [jt^A NAPOVE VOJNO /fŽAVAM OB ŠESTIH lJ V NEDELJO v dec. — Japonska je šla C !intV°.no Pro^ ^ed. državam ob ij0^včeraj (ob štirih popoldne ameriškem času). s° Pa začeli bombardirat Japonski Ha- vajsko otočje že ob 7:30 zjutra j ; važna seja clld Rifle kluba se jj^a važno sejo jutri Jonskem domu na ' ' Slišali boste o sr. f'ennsylvanije in JC stvari, obletnica \ y?1*1^1 bo darovana v sv. maša za po-l^68 Smole v spomin Oo njene smrti. Plitva voda pri Niagar-skih slapovih Niagara Falls, N. Y. — V strugi reke Niagara, ki vodi do slavnih slapov, se lahko vidi kamenje vsled izjemno plitve vode. Vzrok je, ker je voda v jezeru Erie močno upadla. Trije clevelandski vojaki obteženi umora ' Trije clevelandski vojaki, ki se nahajajo v taborišču Fort Dix, N. J. so bili obtoženi umora zlatarja Irvin Habasa. Obtoženi so Henry Johnson, Robert Wilson jn'Charles Gilmore. Habas je imel navado, da je prihajal v taborišče, kjer je prodajal vojakom zlatnino. V sredo' ponoči so ga napadli in oropali. Bolniški čeki Tajnik društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ naznanja, da je prejel ček za bolnike, ki jih lahko pridejo iskat. Povišanje Korporal John Kastelic iz 952 E. 185. St., ki služi Strica Sama v taborišču Shelby, Miss, je bil povišan v narednika. REKORD ZA PORODE Z OPERACIJO Aurora, 111.—John Diereski trdi, da ima njegova žena rekord v rojstvu otrok. Rodila je namreč sedem otrok in vse potom cezarejske operacije. -o-* Cleveland bo pazil na državljane osišča Clevelandska policija in federalne oblasti bodo pazile na one tujezemce, ki so državljani kake države, ki je članica osišča. Ameriška tajna policija bo določila, katere nedržavlja-ne se dene v konfinacije. Demokratska seja Slovenski demokratski klub v Euclidu bo imel važno sejo jutri večer, 9. decembra v Slovenskem društvenem doniu na Recher Ave. Člani ste prošeni, da pridete vsi na sejo, ker bomo izvolili tudi odbor za bodoče poslovno leto. Starši "škrjančkov" Prošeni ste vsi starši "Škrjančkov," da se gotovo udeležite seje, ki se vrši danes zvečer ob 7:30 v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja je važna radi božičnice, ki bo 21. decembra. Masne knjige Na 72. Pl. so bile najdene mašne knjige. Kdor jih je izgubil, naj se zglasi pri Juliji Vidmar, 1017 E. 71. St. Zed. države so zasegle finske ladje v ameriških pristaniščih Washington.—Ameriška vlada je ukazala, da vzame v varstvo vse finske ladje, ki so zdaj v ameriških pristaniščih. To pomeni, da smatra ameriška vlada svojo nekdanjo dobro prijateljico kot del osišča. Ukaz je bil izdan istočasno, ko je Anglija napovedala vojno Finski, Madžarski in Romuniji, eno minuto čez polnoč v soboto. Mornariško poveljstvo naznanja, da se nahaja v tem času v ameriških pristaniščih šest finskih ladij. -o-- Podružnica št. 21 SŽZ Pri podružnici št. 21 SŽZ v West Parku so izvolile sledeči odbor za prihodnje leto: predsednica Mary Hosta; podpredsednica Anna Sustaršič; tajnica Anna Pelcic, 13320 Cross-burn Ave.; blagajničarka Josephine Wiess. Nadzorni odbor: Josephine Zupan, Theresa Kožuh, Anna Kosak; reditelji-ca Frances Blatnik; zastopnica SND Mary Mismas; zasta-vonosilka Cecilij Tomažič. Seje se vrše vsako prvo sredo v mesecu v SND. Otrok umrl Včeraj zjutraj je umrl staršem Mathew in Rose Križman šest tednov star sinček John Frederick. Družina stanuje na 7209 Superior Ave. Poleg star šev zapušča dva brata Donal-da in Gilberta. Dekliško ime matere je bilo Skully: Pogreb ima v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in sinovi. Francozi morajo izročiti morilce Paris. — Nemška komanda Pariza je ukazala meščanom, da morajo do pondeljka izročiti osebe, ki so ubile zopet nekaj nemških vojakov, sicer bodo čutili take posledice, kot še nikdar prej. Izročiti morajo tudi osebe, ki so pred par dnevi položile bombe v restavrantih, ki so ranile več nemških vojakov. URAD ZA VARSTVO NEZAKONSKIH MATER Berlin. — Nemška vlada je ustanovila urad, katerega naloga je ščititi nezakonske matere ter zakrivati porode izven zakona. Ukaz za ta urad je prišel od ministrstva za javna dela. je včeraj poročal, da se vrši na Moskvo eden največjih napadov v zgodovini. Baje je Hitler vrgel proti ruski obrambi poldrugi milijon mož, 8,000 tankov in topov. Nemci, ki gazijo visok sneg v temperaturi pod ničlo trdijo, da so zasedli Možhajsk, 57 milj zahodno od Moskve in Klin severozahodno od glavnega mesta. Iz južne fronte prihajajo poročila, da se nemški armadi še vedno ni posrečilo ustaviti preganjajoče Ruse. Nemška armada se še vedno umiče proti Mariupolu, 100 milj zahodno od Rostova, ki so ga Rusi vzeli Nemcem. Mnogo škode prizadevajo Nemcem ruske patrulje na smučkah, ki pridrse do nemške linije, naglo napadejo in zopet izginejo čez zasnežene poljane . . ,_.,:0 :... .... ./ Pilot padel v morje in izginil New York. — V soboto je padlo armadno letalo iz bližnjega zrakoplovnega pristana Mitchel v morje blizu obrežja Rockaway. Letalo leži čevljev globoko v morju in pilot v njem. PET LET SAMO JEMO IN PIJEMO Atlantic City. — Carl Sor-by, iz Rockford, 111., ki je imel ravno čas, je izračunal da če računamo po" tri jedi na dan, da porabimo ravno pet let samo pri mizi z žlico v ustih, in to do starosti 70 let. Taka oseba povžije do 70. leta 100 ton živil. V tem času povžijemo 9,000 funtov krompirja, 6,000 štruc kruha, 300 kokoši, tri vole, 2,000 velikih rib, 12,000 kvortov kave in 1,000 funtov soli. Odborniki za leto 1942 / Pri podružnici št. 3 SMZ so bili izvoljeni sledeči odborniki za .leto 1942. Predsednik Joseph Hočevar; podpredsednik James Kastelic; tajnik Charles Be n e v o 1; blagajnik Andrew Maček; zapisnikar John Inti-har; nadzorni odbor Joseph Se-dej, Jack Jane, John Gorišek. Za pomožno akcijo JPO-SS Frank Kastelic zastopnik, namestnik James Kastelic; za SD na Holmes Ave. Chas. Be-nevol zastopnik. Seje podružnice se vršijo vsaki prvi četrtek v mesecu v SD na Holmes Ave. Na sejo Seja podružnice št. 15 SŽZ v Newburgu se vrši v torek, 9 decembra ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Seja je važ na in ste članice prošene, da se gotovo vse udeležite. V Libiji se omejujejo samo na boje patrulj Kaira.—Dozdaj so zajeli Angleži okrog 7,500 italijanskih in nemških vojakov. Boji so zdaj večinoma med patruljami obeh strank. Do nobenega večjega boja ni prišlo zadnjih par dni. Angleško vrhovno poveljstvo naznanja, da so se postavile angleške kolone v boljše pozicije in da čakajo samo boljšega vremena, da udarijo na osiško armado. Angleži trdijo, da so uničili osišču dozdaj 223 letal. Neuradno se zatrjuje, da ima osi-šče v Libiji okrog 1,000 letal. Včeraj so Angleži zbili Nemcem .17 letal. V boju so bila letala ameriškega izdelka Tomahawk. Hrvaški ban dobro sprejet v Chicagu Chicago. — Dr. Ivan šubašič, hrvaški ban, je zadnjo nedeljo popoldne govoril na proslavi obletnice zedinjenja Jugoslovanov v paviljonu Pilsen parka, kjer je bilo navzočih čez 2,000 Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki so bana • navdušeno pozdravili. Istemu občinstvu je govoril dr. Boris »Furlan poleg mnogih drugih govornikov. Letna seja in zabava Nocoj je letna seja podružnice št. 25 SŽZ. Članice so prošene, da pridejo v velikem številu. Tajnica bo pobirala ases-ment že ob pol šestih. Po seji bo nekoliko navadne zabave. Nič se ne čudi Toledo, O. — W. L. Scott ni bil v soboto nič iznenaden, ko je prišel v njegovo lekarno ropar in mu vzel $300 v gotovini. V zadnjih 15 letih je bil 27 krat izropan, toda 13 roparjev so prijeli. Ameriška legija pripravljena Vse clevelandske podružnice Ameriške legije so poslale br-zojave predsedniku Rooseveltu in županu Lauschetu, da stoji vse članstvo pripravljeno na vsak ukaz, ki ga bo dobilo od vlade, države ali mesta v tej uri sile. Najdene mašne knjige V nedeljo zjutraj so bile najdene f)red cerkvijo sv. Vida skoro nove mašne knjige "Nebeška tolažba." Dobi se jih nazaj na 1106 E. 63. St. spodaj, zadej. ZADAVIL 4 MESEČNEGA OTROKA Somerville, N. J.—Niles Post, star 24 let, je obtožen umora svoje štiri mesece in pol stare hčere. Rekel je, da je jokala ko je hotel poslušati radio, pa jo je v jezi zadavil. -o- Iz raznih naselbin Denver, Colo. — V bolnišnici je dne 11. novembra po dolgi 'in mučni bolezni zavedno zatis-nila svoje trudne oči Mrs. Agnes Sadar., (Po domače štalarjeVa mati). Bivala je v Denverju mnogo let in zapušča žalujočega soproga, več otrok, vnukov in pravnukov. Buenos Aires, Argentina. — V bolnišnici Alvear je umrl rojak Janez Borse, v starosti 41 let. Doma je bil iz vasi Razdrto, pri št. Jerneju na Dolenjskem in je bil v Ameriki 13 let. — Rojaki so mu preskrbeli dostojen pogreb. — Po triletni bolezni — raku — je bil rešen trpljenja rojak Anton Kocjančič, v starosti 56 let. Doma je bil od Sv. Antona pri Kopru. V domovini zapušča omoženo hčer. Chicago. — Dne 29. nov. je umrl John Štefanič, star 67 let in rojen v Trševju pri Vipavi na Primorskem. V Ameriki je bival okrog 35 let in tukaj zapušča ženo, hčer in brata. Sheboygan, Wis.—Pred dnevi so tukaj pokopali rojaka Franka Zavinška, starega 64 let, ki je umri v bolnišnici v i Fond du Lacu, Wis. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 8, 1941 r t AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto 15.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.C.: Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 13.50 Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto $5.60; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year 0 S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Blngle copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83 No. 285 Mon., Dec. 8, 1941 1 BESEDA IZ NARODA Mnenje katoliškega nadškofa o Stalinu Ameriški narod je danes glede pomoči Rusiji razdeljen v tri kategorije, kar se tiče javnega mnenja. Nekateri so zato, da se Rusiji sploh ne pomaga nič, ker so komunisti, torej nevarni našemu demokratskemu ustroju vlade; drugi so za to, da se Rusiji pomaga brez vsakih pridržkov in tretji pravijo, naj se Rusiji pomaga, ker se bori proti Hitlerju, ki je danes največja svetovna nevarnost. To, zadnje načelo zastopa najbrže ameriška vlada, ker smatra, da je pripravljena pomagati vsakomur, ki se bori proti hitlerizmu. Toda baltimorski nadškof Michael J. Curley, je pa drugačnega mnenja in svari, da se je že opetovano zgodilo, da je pes ugriznil roko, ki mu je dala jesti in da je Jožef Stalin prav tako zmožen udariti na Zed. države, ako bo to prijalo njegovim načrtom in namenom. "Nič bi se ne čudil," je rekel nadškof, "če bi zopet videl Stalina in Hitlerja skupaj, kljub vsemu temu, kar sta storili Nemčija in Rusija druga drugi v zadnjih 23 tednih. "Mi v Zed. državah se borimo rama ob rami s Stalinom, največjim morilcem ljudi, kar jih je svet še poznal, ker se bori proti Hitlerju. Toda bili so časi, ko se Stalin ni boril proti Hitlerju, ampak je bil uprav Hitlerjev boj, torej v korist Hitlerju. "V tistih časih, ki niso še tako daleč za nami, je milijone Amerikancev, starih in mladih, vpilo za mir in demokracijo. In po njih mnenju je bila takrat največja demokracija na svetu Stalinova Rusija. Tisti Amerikanci, tisti hollywoodski "geniji," tisti sinovi milijonarjev, tisti "misleci" v Washingtonu, tisti univerzitetni profesorji, tisti pisatelji, — so frfotali od ene strani na drugo, kakor so jim to diktirali Browderji, ki so obratno nastavljali ušesa na glasoverki so prihajali iz Moskve. . "Najprej so vpili za mir, potem so vpili za vojno. Naši ameriški rdečkarji in rožnati stopajo sedaj pred javnost, kot da jim je edino blagor Amerike pri srcu, v resnici jim je pa in jim je tudi vedno bil pri srcu edino blagor brezbožne Rusije. "Klic za mir danes ne odmeva več iz naših lastnih mirovnih organizacij. Celo ljubljenci Mrs. Roosevelt, Ameriški mladinski kongres, vpije danes: vojna! vojna! "Mi vsi pravimo, da sovražimo komunizem. Toda vprašujem se, če se komunitsi ne okoriščajo s položajem, da bi zgradili v tej svobodni republiki sistem, zakaterega so delali že zadnjih 21 let in to je, da se poruši prav tista vlada, ki danes pomaga poglavarju komunizma. "Prav tako malo zaupam Stalinu, kot malo zaupam Hitlerju. Človek, ki je prevaril narode, ki je kriv pred Bogom in človekom umora milijonov, je zmožen obrniti se proti Zed. državam, kadar bo to služilo njegovim namenom. "Več kot enkrat je že pes ugriznil roko, ki mu je dala jesti." „ Kot agitacija proti slovenskim in hrvaškim šolam se je začela gonja tudi proti slovanskem čtivu takoj z okupacijo julijske Krajine leta 1918. To se je vršilo stopnjema in vedno silneje, dokler ni bil končno leta 1930 zatrt ves slovanski tisk. Če prezremo dobo, ko je vladala cenzura pod vojaško upravo takoj po okupaciji, ko so prinašali slovanski časopisi več praznega prostora kot tiskanega, moramo razločevati dve dobi. Tekom prve dobe je bila svoboda tiska vsaj v območju zakona in slovanski časopisi smo smeli izražati svoja mnenja dokaj odprtor Da se pa to odtehta, je bila prepuščena kampanja proti slovanskemu tisku "neodgovornim elementom," ki so pa uživali polno zaupanje in zaščito političnih in vojaških oblasti. Njih napadi so bili naperjeni v prvi vrsti proti slovanskim tiskarnam. Med 1918 in do sredine 1921 so bili prostori tržaškega dnevnika "Edinost" napadeni štirikrat. To je bilo: 27. decembra 1918; 7. februarja, 19: aprila, in 21. aprila 1921. Trikrat se je napadalcem posrečilo vlomiti v prostore, jih zažgati, poškodovati opremo in pretepsti osobje. Tiskarna v Pazinu, ki je bila last hrvaškega tiskovnega društva, kjer se je tiskal hrvaški tednik "Pucki prijatelj," je bila požgana leta 1919. Bombe so bile vržene v narodno tiskano v Gorici. Pri vsem tem je najbolj značilno to, da je bila tiskarna 'Edinost" v Trstu noč in dan zastražena po karabinjerjih, ki so bili pa "slučajno" vselej odsotni, kadar je bil izvršen napad nanjo. Ti "neodgovorni elementi" so se posluževali raznih načinov, da preprečijo razdeljevanje slovanske tiskane besede. Slovenske in hrvaške knjige in tudi časopisi so bili zadržani na pošti, ali pa vrnjeni tiskarni s pripombo, da je na-slovljenec "odklonil" pošiljko. Nihče ni bil poklican na zagovor radi teh šikan. V Trstu so raznašalce slovanskih časopisov prijeli ria ulicah, časopise so jim.iztrgali iz rok ter jih sežgali na javnem trgu, ne da bi jih kdo pri tem oviral. Prošnja na dobre ljudi Podpisani prosim pomoči, ker sem jo v resnici potreben. Delam ne že več kot eno leto, ker tega nisem zmožern radi bolezni. Tekom leta sem porabil že zadnje prihranke za zdravila, zdravnike in druge vsakdanje potrebščine. Rojakom se priporočam za pomoč in za vsak najmanjši dar se vam že vnaprej najsrčnejše zahvaljujem. Kdor mi želi in more kaj pomagati, naj pusti vsak, še tako majhen dar, v uredništvu Ameriške Domovine. Ne bi prosil, a ker sem pomoči resnično potreben in si sam ne morem pomagati iz zog-raj navedenih razlogov, zato se obračam do usmiljenih src za pomoč. Vsak najmanjši dar bo hvaležno sprejet'in se vam že vnaprej zahvaljujem, Frank Budič, 1071 E. 61 St. Cleveland, Ohio. -o- Nekaj o dividendah Potrebno se mi vidi podati nekaj pojasnil in navodil glede bančnih dividend, ki se bodo ta mesec oziroma 15. decembra in 2. januarja dajale iz Slovenske banke: The North American Bank Co. Prva dividenda se začne v pondeljek 15. decembra, ko bo banka odprta ob 9:30. To bo mislim 4. izplačevanje dividen-de, to pot zopet 10% odstotkov, kakor lansko leto. Vsota na ta način izplačana bo znašala okrog $147,000.pO. Izplačevanje bo dajala nova Slovenska banka 6131 St. Clair Ave., kakor lansko leto ob istem času. Iz skušnje vemo, da bo nekaj prvih dni velika gnječa, po nekaj dnevih se bo pa lahko izvrševalo delo kakor bodo dohajali. Naj omenim, da je lansko leto ostalo veliko tisoč denarja divi-dende, za katerega se niti oglasili niso, nekateri imajo že po več dividend ne dvignjenih. Odplačila na delnice Nova banka bo pa začela z izplačevanjem delničarjem prvo dividendo na dan 2. januarja v novem letu in sicer na vsako del. nico 50 centov. Druga dividenda pa po šestih mesecih s prvim julijem ravno tako. To sem napisal radi tega, ker so se vlagatelji, kakor tudi delničarji v letih razselili na vse strani, naj toraj to vpoštevajo, da vedo kako se ravnati. Anton Grdina, director in predsednik. -o-- Podružnica št. 41 SŽZ se zahvaljuje V imenu odbornic in članic naše podružnice se vsem, kateri ste sodelovali in posetili igro "Najdena hči" vršečo se 23. novembra v SDD kar. najiskrenej-še zahvaljujem, ker s tem ste nam pripomogli do lepega uspeha. Naj prvo prav lepa hvala našemu priljubljenemu dnevniku Ameriška Domovina za vse sodelovanje, kar nam je bilo v veliko pomoč in korist. Najlepša hvala pa naši marljivi predsednici, gospej Ančki Prišel za ves njen trud in stroške, ki jih je imela s spriprava-mi za igro. Lepa hvala tudi njenemu soprogu g. Johnu Prišel, kateri ima vedno dosti sitnosti z nami. Kadar je treba kaj pripeljat ali odpeljat, nam vedno radevolje ustreže. Bog vaju ohrani pri najboljšem zdravju še mnogo let. Seveda, lep boglončkaj pa tudi našim igralkam, ki so se trudile in žrtvovale čas, da so nam' res nekaj lepega podale. Lepa hvala tudi igrovodji gospodu Joseph Grdina za ves njegov trud. Nadalje prav lepa hvala gospej Cilki Jaklitz in gospem širola in Jane za nabiranje oglasov. Ravno tako lepa hvala vsem trgovcem in posameznikom, ki so jih prispevali, želim vam vsem mnogo uspeha v bodočnosti. Prav lepo zahvalo naj sprejme gospodična Betty Radell za njeno lepo petje in Vadnalovim za njih nastop, kar je vse pripomoglo do večjega zadovoljstva navzočih. N'e smem pa pozabiti naših pridnih kuharic in vseh, ki so pomagale v kuhinji in prav tako naših pridnih natakarjev in natakaric, ki so se vsi kaj pridno sukali. Enako lepa hvala tudi gospodu J. Stebla ju za njegovo dobrohotno pomoč in tako tudi gospej Mary Lušin za pomoč na odru in gospodu A. Dolinarju. Sprejmite vsi in vsak posebej še enkrat najsrčnejšo zahvalo za vse, kar ste pripomogli do tako lepega uspeha. Vam hvalež na, Ella Starin. Govor Nj. vel. kralja Petra II. OB PROSLAVI DNEVA ZEDl-NJENJA V LONDONU London, 1. decembra (JČO) — Danes je Nj. veličanstvo kralj Peter II. na londonskem radiu imel sledeči govor, namenjen Jugoslaviji: "Ko sem 27. marca prevzel kraljevske pravice in dolžnosti, mi je bilo popolnoma jasno v kakšnih težkih okoliščinah sem to storil. Bilo mi je jasno, zakaj je narod tako odločno zahteval spremembo stanja v domovini. "Rečeno je, da je sprememba prišla zaradi žalitve naroda s podpisom' trojnega sporazuma z Nemčijo. Pravi pomen te nezadovoljnosti pa ni bil nikdar pojasnjen. Ni dvoma, da so čustva jugoslovanskega ljudstva bila vedno bližja državam za-padne demokracije, s katerimi se je z ramo ob rami boril in z združenimi močmi izvojeval svojo osvoboditev in zedinjenje. Razžalitev s podpisom trojnega sporazuma pa je vendarle imela globlji pomen kakor samo staro prijateljstvo z Anglijo, Francijo in z Zedinjenimi državami. Z vstajo proti dejanju, s katerim so Namestniki razglasili svoje soglasje s silami osišča, se je jugoslovansko ljudstvo dvignilo ne samo proti nemški zmagi, temveč v prvi vrsti proti zmagi miselnosti, ki jo je Nemčija razglašala po Evropi z ognjem in mečem. V zmagi osišča jugoslovansko ljudstvo ni videlo samo spremembo v odnošajih med silami v Evropi, temveč tudi svoje suženjstvo v lastnem domu. "Moj narod ni mogel sprejeti takega stanja in zato se je uprl proti zaroti sil trojnega sporazuma, ki so utirale pot sovražnikovi zmagi v svetu; uprl se je naravnost s svojim globokim občutkom — iskreno se je dvignil v svoji borbi proti zlu. Stoletja so Jugoslovani dajali velike žrtve za svojo svobodo in za svoje skromno mesto, ki so ga zavzemali v svetu. Ko so jih pred četrt stoletja napadli isti sovražniki, kakor danes, so pri svojem umiku s starim Kraljem pustili za seboj v zasneženih planinah Albanije tisoče trupel, vojakov, državljanov in otrok. Zdelo se je, da hujše nesreče ne more biti. Toda žal, današnje trpljenje je še hujše. "Ko sem sklenil danes govoriti, sem to storil, da bi vam povedal, kako v tem trenotku v svoji duši občutim brezprimer-no trpljenji svojega ljudstva. Iz dneva v dan so tisoče nedolžnih žrtev zapirali v temni- ce in v prisilna taborišča, druge tisoče pa dan za dnem podili z njihovih domov in pošiljali na vešala ali pa ustrelili. Iz vse naše domovine, ki je nekoč bila rodovitna in bogata, so Nemci odnesli vse, kar so mogli uporabiti. Tisoči rodbin so to zimo ostali brez kruha, odej in kurjave, njihovi očetje, bratje in sinovi umirajo v ujetni-ških taboriščih v Nemčiji in v Italiji. Tisti pa, ki beže v gore in planine, da bi rešili svoje življenje, so proglašeni za komuniste in jih streljajo kot odpadnike od zakona. "Vsa naša zemlja je danes v krvi in plamenu. Toda, medtem ko slika bede in obupa stoji pred mojimi očmi, se na obzorju pojavlja nov privid; iz razvalin požganih vasi in mest, iz procesij onemoglih beguncev, ki se pomikajo po pustih poljih vidimo narod, ki se oborožen zbira še dalje. Nobene grozote ne morejo uničiti njihovo vero in zaupanje v sebe in v narod, zaupanje v pravico človeka, da živi kot svobodno ljudsko bitje. Ti ljudje puščajo ob strani različnosti svojih mišljenj in vere v društveni red in se posvečajo edino-le skupni borbi proti strašnemu sovražniku vsake svobode. Vse več in več jih je, ki se jim pridružujejo, — naj se jim pridružijo vsi — rednim edinicam preostale jugoslovanske vojske pod po-veljništvom Draže Mihajloviča, ki je danes po svojem činu samo polkovnik — a v moji ,duši in duši mojega naroda vitez. Lahko se meri s tistimi vodjami našega naroda, ki so ustvarili našo državo. "Nihče med vsemi, ki so zunaj domovine ne bi mogel zahtevati še teh, novih žrtev od vas, ki ste z njimi ogroženi od vseh strani. Dan in noč premišljujem o težavnosti vaše borbe. Sveža in dragocena kri, ki teče za me je prav tako boleča, kakor Če bi prihajala iz mojega lastnega srca. Vsa moja žalost spričo novih žrtev, ki jih daje moj trpeči narod pa je, priznam, premagana ob občudovanju njihove neverjetne hrabrosti. "Moral bo priti konec njihovemu trpljenju in njihove žrtve —- mi to jasno čutimo — bodo prenehale. "To mi vidimo v odločni vo lji Veliki Britanije, da postane močnejša od sovražnika, kar je tudi dosegla. To mi vidimo v delu ameriških orjakov, ki stopajo v ospredje, da bi zadali zadnji udare zatiralcu. A zlasti to vidimo v veličastnem odporu naših bratov Rusov proti zedinjeni sili vse pridobljene Evrope. Govor, ki je z njim kanterberski nadškof dal priznanje ruski vojski, je poudaril in dal pomen vsemu zgražanju člaveškega razuma in pokazal, da navzlic vsem razlikam v mišljenju in težnjah ostaja čista in zdrava zamisel ob neomajni volji človeštva, da se bori proti sovragu. Hvala Bogu, da prihaja konec. "Združeni v svoji želji, da zlomijo sovražnika se zedinjeni narodi skupaj bore proti silam osišča. Upajmo, da bomo ostali vedno združeni v isti vzajemnosti pri dosegi vzpostavljanja novega in zdravega reda v Evropi. V prvi vrsti moramo doseči sami, kar pričakujemo od drugih, da z našim sikupnim stremljenjem ustvarimo dobro urejeno državo; iz razgovorov med Srbi, Hrvati in Slovenci, iz borb med političnimi in socijal-nimi nazori, iz izkušenj, ki smo jih skupaj imeli pri vsem, kar smo preživeli moramo povzeti nauk za bodočnost. Naš trpeči narod zasluži mirno življenje v svobodi in napredku. Samo pravi demokratski način vladanja bo zagotovil Srbom, Hrvatom in Slovencem v svobodni državi ne samo enakopravnost v narodnih težnjah, temveč bo tudi vsak posamezen državljan ' (Dulje na 3 strani) SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, HI. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboy&a«w£. Prva podpredsednica Mrs. Prances Rupert, 19303 Shawnee Ave., " land, Ohio. Druga podpredsednica Mrs. Mary Goghe, 4517 Coleridge St., P1" Pa Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely. četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pu«b'°'h Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, J®""' Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, I«' Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St.. Jtoliet, 111- NADZORNICE * Mrs. Mary Tomaiin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mis. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: ,1st i Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zarje," 1135 E. " Cleveland, Ohio. Mrs. Frances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Sušel, 726 E. 160th St., Cleveland,> Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St., Warren, Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 717 Fifth St., La Salle, III. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: -«, Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, w Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City. Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewing Ave., South Chicago, 111- , Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. .^O, Namestnica nadzornicam Josephine iSeelye, 1228 Addison Rd- clc V SŽZ je razglasila novo kampanjo ---. iisi(i tmr S prvim decembrom se je pričela pri Slovenski "„42,H:0-kampanja za nove članice, ki bo trajala do 31. majni^8' 1 ,jv da letos je prvi mesec kampanje vse bolj važen in Porne'Lvi so bili prvi meseci v preteklih kampanjah. In zakaj je ta t0[ in pomenljiv v tej kampanji ravno mesec december? bo v tem mesemu rojstni dan naše dične ženske zveze' 1 se M tpak g| Bilo je dne 19. decembra, 1926, ko je bila uradno ^ ljena naša Zveza po zavedni narodnakinji Mrs. Marie Sheboygan, Wisconsin. Takrat se je prvič skupaj zbralo » ^ stvo ter uradno potrdilo priporočilo gospe Prisland. ^jjj sestanek se je vršil v Chicagu, Illinois. Takoj za tem ^ ^ vedne Slovenke šle na delo ter potom javne agitacije le vse slovenske naselbine. Druga za drugo so začele P1'" kmalu je bilo skupaj en tisoč članic. ai Pc v ka ^ike se lis< n ni, k "'»i Ved In kakor pravi , J vPrj f>'a si „ Hi ped ilo vih tisoč se najtežje skupaj spravi, nekako tako je naši Zvezi, ker takoj za prvim tisočem članic, se je ste!'iiet -I1,1' bil« Štev'1 tu Ob Hžiš- dvigalo z vsakim letom., Tako šteje naša Zveza ob Pe; obstoja skoraj dvanajst tisoč članic v odraslem oddelčni fjetl en tisoč članic v mladinskem oddelku. Slednji 'oddelek J® ^ laj t novljen šele pred dobrim letom in pol in kaj lepo naPr i za< Tako bomo z vso svečanostjo ves mesec proslaV^^J dan Zveze in to na več načinov. Nekatere podružnice jale s posebnimi prireditvami, druge se bodo na svoji*1 s jah spominjale raznih uspešnih dogodkov in povsod s članice potrudile pridobiti nekaj novih članic in s te „ , najbolj dvignile pomen praznovanja. Voditeljica s®^8!! ^ nj^se prijazno obrača do vseh podružnicah ter prosic ^ bi pridobile vsaj petnajst novih članic v mesecu „.Jg znak spoštovanja in zavednosti do svoje organizacije-apeliram na vse podružnice v državi Ohio, da bi bile P ^ {jJ* Je na častni listi za mesec december, namreč dai bi bile ^^r" podružnicami, ki bodo pridobile 15 novih članic. Vs^* {d^Wterr ca bo prejela za to delo še posebno nagrado, namreč P^ ^ jjj ^ ^ v gotovini. In kar bo novih pridobljenih v decembru ^ ? 1 io štelo tudi za končne nagrade, ki bodo gotovo pr«v " oVj|if za tiste psamezne članice, ki bodo pridobile petnajst ^ cembru je odločen prav lep spominček. Torej se bo v inn vredno potruditi in bo dobiček na vseh straneh. Korist bo na obeh straneh. Tiste, ki bomo Prid0l)/jo ^ C',?" ■ .. |et0lJ Zvezo bodo med srečnimi, ker bodo združene v organizacijo v Ameriki i|n tiste, ki bodo k temu P00' \ pa za to delo dobile posebno odlikovanje. ,;w b° (F la Naj bo tukaj ponovljeno, da v Zvezo, se sprejem«-'0 4 do 14 let starosti, ki plačujejo majhno svoto dese ^ ne ve Kaaj otrona ^ naravna smrt, čeprav je nizka povprečnost umrlJlV roci vendar se ne ve, kje ga čaka usoda. a V odrasli oddelek se pa sprejemajo članice °d_flj)iii0 mesec in s tem so opravičene do sto dolarjev k pogreb11 H ijot() v slučaju smrti. In nihče ne ve kdaj otroka zadene % 0 starosti, ki plačujejo 25 centov mesečnine. Za to prejemajo vsak mesec lep mesečnik "Zarja," ki v.sel ^ lepega branja. V slučaju smrti se pa plača do sto grebnim; stroškom. Poleg tega pridejo pa še družre/c^] vvrsto in to v žalostnih kot veselih dogodkih. Vselej ^ Se Sled J er >> V; Se atf 5 Pra lepi udeležbi bodisi v enem ali drugem slučaju ako^ članica Slovenske ženske zveze, že samo simpatič'18 nic je vredna veliko več, kot znese vsa mesečnina. je to v bridkih kot veselih urah vedo zlasti tisti, 1{1 izkušnje v teh ozirih. Kako se pristopi k Slovenski ženski zvezi? stanujete v bližini prijateljice, ki je že članica stopite do tajnice dotične podružnice, ki posluje v v in tam boste dobili vsa navodila. Pristopnina v P K* A*1'] je prosta, plača se samo mesečnino, kot gori omenJ ^ ni znano ime in naslov za tajnico potem se obrnite d Q pišane, ki vam bom takoj poslala podatke, kakor tu ke druge morebitne informacije o katerih vam n1 lia ' .1 .,te cl> Torej žene, dekleta in zlasti matere, ^ko še venske ženske zveze pristopite še ta mesec in se šim podružnicam, kjer boste našle najlepšo dru&*bI\ a ju' di vsakovrstne koristi, ki bodo služile vam v izobra2 Dobrodošle med nas! Z najlepšim pozdravom do vseh! Za odbor: ALBINA NO urednica "Zarje," ki je uradno & * 1135 E. 71 St., Tel. L sf Sopj aret > '»o de. 'tali; K STA Hv o It AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 8, 1941 SATAN IN ISKARIOT Po nemškem Izvirnik« K. Maja etlU__9» je ugovarjal r'Moji sta!" Obljubil mi tele tri lnenjihovih pušk!" ga je Prekinil. ll!lovega orožja ti ni bilo J0ftUjati, sami smo si ga ie. Lastnina prema-)e Plen zmagovalca. In Premagali tele tri bo- sem ti svobodo in a bom. Velika pušči- bo Jugoslavija med sodni-imel iste možnosti za delo in ki in ne med zločinci na obtož-obstoj. Trdno sem prepričan, ni klopi." Naslednji govornik da bodo rodovi, ki pridejo in tudi današnji rod združeni z menoj na potu za dosego velikih ciljev v tej vojni, namreč pravico za vse narode, združene v skupnem delu — pravice za človeka in zavarovanje njegovega dostojanstva —t ter velikih ciljev, ki edini morejo biti cena za vse to, kar je človeštvo moralo pretrpeti, a zlasti za trpljenje, ki ga je prestal moj narod." * * sit PROSLAVA DNEVA ZEDI-N JEN J A V LONDONU London, 1. decembra (JČO) — Danes je bila v grški pravoslavni cerkvi svečanost ob jugoslovanskem Dnevu Zedinje-nja. Prisotni so bili Nj. veličanstvo kralj Peter II., Nj. veličanstvo kraljica Marija, predsednik vlade g. Dušan Si-movič z vsemi člani jugoslovanske vlado. Prisostvovali so tudi člani diplomatskega kora, predstavniki zavezniških vlad v Londonu in mnogi drugi ugledni prijatelji Jugoslavije v Angliji. Prav tako so se cerkvene slovesnosti udeležili jugoslovanski poslanik v Londonu g. Milanovič z vsemi člani jugoslovanskega zunanjega mi-nisterstva in poslaništva. Po svečani službi božji je bil sprejem v Wigmore Hallu, ki mu je prisostvovalo skoraj petsto oseb. Maršal Milne, ki je poveljeval britanskim četam v Solunu v zadnji vojni, je v svojem govoru spomnil na zasluge, ki jih je Srbija imela v zadnji vojni in ki je prinesla zedinje-nja Srbov, Hrvatov in Slovencev. "Bojevali smo se skupaj" — je rekel g. Milne — "in zmagali, tako da sedaj z zaupanjem gledamo v bodočnost." Za njim je govoril g. Amery. Tajnik za Indijo, ki je v svojem sijajnem govoru spomnil na borbo srbske vojske v pretekli vojni. Govoril je o žaloigri jugoslovanskega naroda pod jarmom neusmiljenega sovraž je bil lincolnski škof, ki je govoril v imenu anglikanske cerkve in katoliški škof Matthew, ki je poudaril vanžost prvega decembra za jugoslovansko ze-dinjenje. Zadnji govornik je bil podpredsednik Kraljevske vlade, minister g. Miha Krek. Govoril je v imenu jugoslovanske vlade o važnosti tega dne, za Srbe, Hrvate in Slovence. Njegov udarni govor je bil često ustavljen s ploskanjem, zlasti, ko je dejal, da se bo Jugoslavija skupaj s svojimi zavezniki borila do končne zmage. Minister g. Krek je med drugim dejal: "Ne samo, da se srbski junaki hrabro bore v neenaki borbi, ne samo da hrvatski jetniki in m učenci, ne samo slovenski do-brovoljci in pregnanci, temveč vsi pripadniki našega trpečega naroda žele enkrat za vselej močno orožje, s katerimi bodo za večne čase štrli sovražnika. Ne morem dovolj poudariti, da smo mi vsi, Srbi Hrvati in Slovenci bili zedinjeni in bomo ze-dinjeni ter neomahljivi sovražniki nacizma in fašizma in da mi vsi samo stremimo za tein, da nadaljujemo borbo do zad nje in končne zmage." V westministerski katedrali je kardinal Hinsley daroval veliko sv. mašo. Nj. vel. kralj Pe ter II. in vsi člani Kraljeve vlade ter mnogi angleški katoliki so se službe božje udeležili. Kardinal Hinsley je imel nagovor, v katerem je govoril o splošnem trpljenju pravoslavnega in katoliškega ljudstva v Jugoslaviji. Izrazil je svoje globoko upanje v njegovo osvoboditev. Govor kardinala Iiihsleya je napravil na prisotne najgloblji vtis. PROSLAVA V WASHING-TONU Washington, D. C. 1. decembra (JCO) — Danes popoldne je bila svečana služba božja v grški pravoslavni cerkvi sv. jatelji Jugoslavije. Ob tej priliki je poslanik g. Konstantin Fotič imel sledeči nagovor: "Danes smo se sestali, s da proslavimo dan našega narodnega zedinjenja. Tega dne, pred 23 leti, so se sestali zakoniti predstavniki Srbov, Hrvatov in Slovencev in v naši junaški prestolnici Beogradu pri-svoje želje, da se združi-v skupnost. Tega dne je nastala naša skupna domovina Jugoslavija. A svetovna vojna ni prizanesla naši državi. Osi-šče je zahtevalo od našega naroda, da pohodi svoje ideale in pristopi sramotnemu sporazumu, bistveno nasprotnem našim narodnim čutom. Naš narod tega ni mogel prenesti. Ko je prišel čas, je odprto nastopil in osvetlil pred svetom svoj junaški obraz. Naš narod je stopil v borbo proti strašni neenakosti. Po junaških dnevih odpora je naša vojska morala pod-leči, podleči, kakor podleže vojak. A narodna čast je bila oprana in bodočnost zagotovljena. Danes, ko slavimo skromno ta dan, so naše misli pri tistih naših junakih, ki za ceno svojih življenj nadaljujejo borbo za čast in za domovino. Naše Inisli bodo pri tistih tisočih nedolžnih žrtev nemškega Gesta-po-a in pri dušah tistih tisočev nedolžnih Srbov, poklanih v Bosni in v Paveličevi "državi," po ukazu besnega krvoloka Pa-veliča. Naše misli bodo pri tistih, ki branijo narodno čast pod poveljništvom junaka polkovnika Draže Mihajloviča. Danes smo prejeli poročilo o govoru nj. vel. kralja Petra, ki o Mihajloviču pravi: "'On je samo polkovnik, a v moji duši in v duši mojega naroda je on vitez.'" Zaupamo v zmago. Naš mladi kralj in kraljeva vlada v društvu z močnim zaveznikom Veliko Britanijo jij,s pomočjo te neizčrpne zemlje nadaljujejo borbo do končne zmage. Zmaga bo prišla, zahvaljujoč junaški in požrtvovalni borbi naših bratov Rusov; zmaga bo prišla, zaradi naporov naših zaveznikov, Vel. Britanije in te sijajne zemlje. Gospoda, pozivam vas, da z menoj dvignete čaše na zdravje in dolgo življenje našega mladega kralja Petra II. Prvi ranjenec ameriške eks-pedicijske armade, ki.se je borila na evropskih tleh v prvi svetovni vojni je bil prvi poročnik Louis J. Genella, ki je bil ranjen 14. julija 1917 na angleški fronti. -o- MALI OGLASI SEDAJ je najlepši čas kopati basement. Se priporočam za vsakovrstna cementna dela. A." MALNAR 1001 East 74th St. EN 4371^ Trgovina naprodaj Proda se grocerija in mesnica; vse električno zamrznenje; dohodki $800 na teden; najemnina $30. Se žrtvuje; nobena poštena ponudba se ne zavrne. Carl's Food Market 1403 E. 55. St. * ENdicott 8002. * (285) Beauty Shop naprodaj Lep lepotični salon v okolici vzhodne 185. ceste se proda. Nobene kompeticije. Za nadaljna pojasnila pokličite GLenville 8810. (286) HEADLIGHT, CROWN, FINCKS and CARHARTS OVERALLS $1.8*5 FRANK BELAJ 6205 St. Clair Ave. ZNANA SLOVENSKA TRGOVINA moške, deške in otroške oprave. Krvave in jetrne klobase Pri nas dobite vsak ponde-Ijek in torek sveže krvave in jetrne klobase in domače kislo zelje. Se vljudno priporočamo Anton Ogrinc Piano naprodaj Poceni se proda "White player-piano." Za nadaljna pojasnila vprašajte na 5801 Pros-serAve. ' (287) Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOFOKOJNE HČERKE IN SESTRICE ROSE SPEH ki je po prizadeti nesreči v Bogu preminila dne 8. decembra 1940 Naj ji bo ohranjen blag spomin. žalujoči: MATI, BRATA in SESTRE Cleveland, Ohio, 8; decembra 1941. nika in ob koncu napravil pri- Konstantina in sv. Helene, ki mero med jugoslovansko odlo-!so ji prisostvovali vsi člani čitvijo v aprilu in tisto, za katero se je knez Lazar odločil pred petimi stoletji, ko jo izbiral med božjim in posvetnim kraljestvom. Obračajoč se h generalu Simoviču je g. Amery dejal: "Vi in Vaši drugi ste rešili bodočnost Jugoslavije." Kraljevega poslaništva s poslanikom g. K. Fotičem na čelu. Zvečer je bil sprejem v vseh prostorih Kraljevega poslaništva, ki so mu mimo čla nov poslaništva prisostvovali tudi člani jugoslovansko-ame riškega kluba in ameriški pri- Božič bo na 25. decembra! SAMO ŠE DNI JE DO BOŽIČA! ZA MATER:—Westinghouse ledenica, Conlon likalnik, Maytag , ali Speed Queen pralnike, šivalne stroje, prenosljiv pomi-Valnik., ZA OČETA:—Udoben mehak stol, pisalna mi?a, pepelnik, svetilka. ZAZ BRATA:—Svetilka, omara za knjige, pepelnik, radio. ZA SESTRO:—Skrinja iz cedrovine, šivalni kabinet, svetilke za spalnico. ZA BEBICKA:—GUGALNIKE (usnje, ali pleteni), pisalne mize, zaj-trkovalni 'seti. 5)0 več drugih daril je za dom. No»a preproga, ki bi se prilegala vašim sob«m, novo pohištvo za parlor, spalnico ali jedilnico. A. Grdina & Sons, Inc. 6019 St. Clair Avenue 15301 Waterloo Rd. Kupujte za božič zgodaj pri Grdinovih ODPRTO ZVEČER—ZAPRTO OB SREDAH OPOLDNE AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 8, 1941 * * * * Za las je manjkalo ROMAN * * * * Njegov edini sin je bil zločinsko obtožen požiga in umora, aretiran in' vržen v ječo. Pisali so mu, da naj pride sem. Vsi smo pričakovali, da bo prišel. Toda njega ni od nikoder. Naj si sin skm pomagajz pasti! Oh, če bi jaz imel sina!" "Moj soprog," pravi markiza, "je mnenja, da v Parizu lahko več koristi Jacquesu kot tu. Tudi v Parizu |bo dosti dela zanj." "Toda kaj nimamo železnic _1" "In kar je še več," nadaljuje markiza, "me je izročil varstvu tega gospoda." Markiza pokaže na Folgata. "Tu vidite gospoda Folgata, ki nam je obljubil, da nam bo pomagal s svojimi skušnjami in talentom." Ko je bil tako uradno predstavljen se Folgat prikloni in reče: "Dobro upanje imam. Enakega mnenja sem z gospodično Chandore, da se moramo takoj podati na delo. Toda predno se odločim, kaj naj naredim, moram dognati vsa fakta, ki se tičejo tega slučaja." "Nesreča je, da sami ničesar ne vemo," odvrne gospod Chandore — "drugega nam ni znanega, kot da se nahaja Jacques y samotni celici." "Torej moramo vso stvar dognati. Gotovo" so vam poznani vsi uradniki v Sauveterre, ki imajo kaj opraviti s postavo?" "Zelo malo jih poznam. Znan mi .je pa državni pravdnik." "In sodnik, ki bo vodil obravnavo o tej zadevi?" se je vendar zgodilo?" je s skrbjo vpraševala županova že na. "Nekaj strašnega se je zgo dilo," odvrne s tako žalostnim glasom, da se je žena začela tresti. Sicer se je pa gospa županja rada prestrašila. Bila je ženska pri petdesetih letih, precej temne polti, kratke postave, precej rejena in je le s težavo dihala v posebnih korzetih, ki so bili nalašč za njo narejeni po sestri sodnijskega zapisnikarja Mechineta. Ko je bila mlada je bila precej čedna in imela je še vedno goste kite črnih las, rdeča lica in dobro ohranjene zobe. Toda srečna ni bila. Vse življenje je prosila, da bi dobila otroke v zakonu, katerih pa ni bilo. Vpraševala je raznovrstne zdravnike, svoje prijateljice, prosila in molila je, da, celo ribe je jedla, dasi so ji bile za-sovražena jed. Vsa ta prizadevanja so bila zaman, in ko je z leti njeno upanje zginjalo, se je podala v svojo usodo, postala je nekako romantična. Pre-čitala je vsak nov roman ali novelo, ki se je pojavila na književnem trgu. In imela je za vsakega nesrečnika pripravljeno solzo in besedo tolažbe za vsako bol. Bila je tudi dobro poznana po svoji dobrodelnosti. Nikdar ni mati z otrokom zaman potrkala na njena vrata. Kljub vsemu je pa bila resolut-na in precej stroga ženska; gospodinjila je v hiši enako z rokami kot s pogledom. Nihče ni i imel bolj belega perila v mestu, Tedaj je vstala starejša go- nihče ni imel boljše večerje na spodična Lavarande in vzklik- mizi kot pri županovih, Bila: I Ni čuda, da je bila priprav- "Ta mož, sodnik Galpin, je ljena spustiti se v jok, ko ji je prava pošast hinavšične in ne-'mož povedal, kaj se je zgodilo hvaležnosti. Vedno je govoril, da je prijatelj Jacquesa in Ja-ques ga je vzljubil dovolj, da naju je napeljal, da smo privolili, da se sodnik poroči z eno naših sestričen, ki je tudi La-varandova. Uboga sirota! Ko je zvedela za žalostno resnico, je vzkliknila: "Sveta nebesa! Bog bodi tisočkrat zahvaljen, da nisem poročila tako pošast!" "Da," se zglasi sedaj tudi druga gospodična, "če je tudi yes Sauveterre prepričan, da je Jacques kriv, tedaj naj tudi rečejo, da je postal njegov pri-jatejj obenem njegov sodnik!" Gospod Folgat pa zmaje z iglavo in reče: "Na vsak način mi morate dati boljše podatke. Markiz mi je pravil o nekem gospodu Se-jieschalu, ki je župan v mestu." Gospod Chandore po teh be-feedah pogleda na svoj klobuk In reče: "Da, tako je. On je naš prijatelj in če kdo kaj ve, tedaj je resnica gotovo znana županu. Pojdimo k njemu!" Iri res je bil gospod Seneschal prijatelj družine Chandore in seveda tudi prijatelj Boiscoranov. Dasi je bil odvetnik, pa se je dobro razumel z ljudmi, katerih tajni svetovalec je bil že nad dvajset let. Še potem, ko je opustil odvetništvo, je užival gospod Seneschal popolno zaupanje svojih jbivših klientov. Nikdar niso kaj resnega sklenili, ne da bi Se najprvo z njim posvetovali. [Njegov naslednik je vršil njegove posle, toda gospod Seneschal je zapovedoval, kaj in 3kako naj se zadeva naredi. Ko se- je župan zjutraj vrnil y Sauveterre je bil videti zelo Utrujen. Bil je bled in izmučen, itako da je ženo začelo resno Skrbeti. "Sveta nebesa, August?! Kaj tekom noči. Ko je bil mož gotov s pripovedovanjem, je rekla: "Uboga Diana bo še umrla radi žalosti. Jaz na tvojem mestu bi šla nemudoma k gospodu Chandore in bi ga na najbolj oprezen način obvestila, kaj se je zgodilo." "Dvakrat si bom premislil, predno bom šel tja," je odvrnil župan, "in tudi tebi prepovem, da bi šla tja." Župan Seneschal seveda ni bil filozof in če bi bil sam svoj gospodar, bi se vsedel v prvi vlak in bi šel stotine milj daleč, da ne bi bil priča žalosti gospodične Lavarande in gospoda Chandore. Diano je imel izredno rad; bil je vrsto let na delu, da je uravnal njene zadeve in pomnožil njeno premoženje. Skrbel je za njo, kot bi, bila njegova lastna hčerka, in da bi sedaj zrl na njeno žalost — ne t^ga ne bi prenesel! Sicer pa gospod Seneschal v resnici ni vedel komu nrij bi verjel. Sodnik Galpin je imel velik vpliv nad njim. Kako naj bi dvomil nad sodnikovimi besedami, ki je bil tako prepričan o krivdi Jacquesa Boiscorana! Poleg tega je pa župana zmešalo javno mnenje! Župan je bil že skoro. napol prepričan, da je Jaques v resnici zakrivil grozni zločin. V resnici ni vedel, kaj bi naredil. V srcu je mislil tako, toda kot župan je moral biti na strani javnega mnenja. , K sreči so pa bile njegove uradne dolžnosti onega dne tako številne in tako težavne, da ni imel dosti časa misliti na ves dogodek. Preskrbeti je moral vse potrebno, da so potegnili oba ognjegasca iz pepela in prepeljali obžgana trupla v mesto. (Dalje prihodnjič) 1868 1941 NAZNANILO IN ZAHVALA Neizrečena je naša bol in naša srca stiska bridka žalost, ko naznanjamo našim dragim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno novico, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo, da je poklical k sebi našega dobrega in nepozabnega soproga, očeta in starega očeta. JERNEJA KNAUSA ki je previden s sv. zakramenti za umirajoče zatisnil svoje trudne oči dne 13. novlembra 1941. K večnemu počitku na Kalvarijo smo ga pol°" žili ob velikem spremstvu dne 17. novembra. Ob svoji veliko prerani in nepričakovani smrti je bil star 73 let in doma iz Janežev, fara Gora na Dolenjskem. Naša dolžnost nas veže, da se na tem mestu v prvi vrsta zahvalimo številnim darovalcem krasnih vencev, s katerimi so sledeči okrasili krsto našega dragega pokojnika: Mrs. Louis Knaus in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kadunc in družina, Joželj družina, Mr. in Mrs. Louis Gregorič in sin, Mr. in Mrs. John Avcin, Mr. Joseph Gornik in družina, Mr. in Mrs. Joseph Gornik, Jr., Mr. in Mrs. Frank Gornik, Mr. in Mrs. Henry Grzybowski, Mr. in Mrs. John L. Mihelich, Mr. in Mrs. Joseph Mihelich, Mr. in Mrs. John Mihelich in sin, E. 74 St., Mr. Frank Kerže, Slovenska Dobrodelna Zveza, društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, društvo Srca Jezusovega (samostojno), društvo France Prešeren št. 17 SDZ, American Legion and Unit Post No. 273, Jugoslav Slovene Girls Club, Yugoslav University Club, Eddie Linz Recreation Bowling Team, Zucker's Marine Girls, the Mackey Family, John Zulich in družina, Mr. in Mrs. Joseph Mohar in družina, Anton Grdina in družina, John Potokar in družina, Louis Skoda in družina, Frank Mervar in družina, Lausche družina, Frank Merhar in družina, Pire družina, E. 62 Si., Anton Logar in družina, Mrs. Karolina Breskvar in družina, Mr. in Mrs. Emery Križman, Mrs. Pauline Stampfel, Mr. Anton Prijatel in družin*, E. 68 St., Mr. in Mrs. John J. Grdina, Mr. in Mrs. Ray J. Grdina, Mr. Frank Belaj in družina, Mr. Benno Leustig in družina, Mr. in Mrs. Frank Jaksic in družina, Mr. in Mrs. Joseph Lekšan in družina, Mr. Michael Telich in družina, Mr. Peter Srnovršnik in druž:na, Mr. Frank Cerne in družina, Mr. H. Shainksr and Family, Mr. in Mrs. John Wolf in družina, Mr. in Mrs. Anton Prijatel in družina, Chardon Rd., Lccher, Green and Woods, Ameriška Domovina, Mrs. Caroline Modic in družina, Mr. in Mrs. M. Sorn in drtižina, Ann, Mary in M?llie Ore-nick, Mr. in Mrs. Joseph Zalokar, Mr. in Mrs. Adolph Tekautz, Direk-torij The North American Bank Co., Uslužbenci The North American Bank Co., Mr. in Mrs. Frank Paulin, Mr. J. E. Jackson, Employees of Chase Brass and Copper Co., Superior Ave., Uslužbenci Ameriške Domovine, Mr. in Mrs. Chas. Karlinger in družina, Mr. in Mrs. August Haffner in družina, Miss Doris Kozak, Mr. in Mrs. Norm Gehring, John in Eva Trskan, Butala, Anzlovar, Ivancic and Smrekar Co., Mr. in Mrs. Leonard Sayle and Family, Mr. in Mrs. N. Wilberscheid, Mr. in Mrs. Smialek, Linz Recreation, Inc., Mr. in Mrs. Joseph Knaus, Hren družina, Mr. W. Steele, Jadrich bratje in seslre, Mr. in Mrs. John Pe-trich, E. 74 St., Friends-Employees of Lakeside Hospital, Mr. in Mr3. Martin Dulc, Mrs. Josephine Skully, Mr. in Mrs. Frank Hočevar, Ernie in Eddie Kobe, Sphynx Club, Bowling team: Ann Linz, Pearl Johnston, Frances Kramer, Mae Zerkle. Dalje naj velja naša iskrena zahvala onim, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mirni pokoj našega pokojnika in sicer: Orazem družina, Mrs. Anna Knaus in družina, Mr. in Mrs. Joe Kadunc in družina, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. John Avcin in družina, Mr. in Mrs. John Joželj družina, Mr. Ludvik ;Avsec in družina, Mr. in Mrs. Frank Adamic, Mr. in Mrs. Anton Anzlovar in družina, Miss Lillian Beckerman, Rev. A. L. Bombach, Mr. in Mrs. Anton Bostjancic, Mrs. Frances Baraga in družina, Lawrence Bandi družina, Mr. in Mrs. Frank Butala, Mr. in Mrs. Anton Baznik, Mr. A. Bajt in družina, Mr. in Mrs. Andrew Blazich, Mr. in Mrs. Ray Breskvar, Mr. Budic, Mr. John Bivin, Mr. in Mrs. Edward Champa, Mr. in Mrs. J. Cankar, Celesnik družina, Campa družina, E. 67 St., Mr. in Mrs. John Centa, E. 74 St., Mr. in Mrs. John Champa, E. 156 St., Mr. in Mrs. Stefan Cook, Mr. in Mrs. .Chauncey Dehler, Mr. in Mrs. Steve Charkes, John J. Dulbs, Kathryn Dearden, Mrs. Mary Darovec, Mrs. Chas. Elsasser in družina, Mr. in Mrs. Anthony Fortuna, Mr. in Mrs. Jerry Grdina, Mr. in Mrs. John Gornik in družina, Mr. in Mrs. John H. Gornik, Jr., Mrs. Agnes Gredenc, Mr. in Mrs. John Gornik in družina, Giddings Rd., Mr. in Mrs. Joseph Grdina, Mr. in Mrs. Frank Gornik, Lucknow, Miss Johanna M. Gornik, Mr. in Mrs. Frank Grdina tin družina, Mr. William F. Hrubec, Miss Mary Hudolin, Mrs. Frances Hudovernik, Mr. Matt Hribar in družina, Mr. in Mrs. John Jadrich, Mr. Mike Jalovec in družina, Mr. in Mrs. Edward Kovacic, Mr. in Mrs. Frank Kuhar in družina, Mr. Frank Krasovec in družina, Mr. in Mrs-Anthony Kramer, Miss Vicky Kmet, Mr. in Mrs. Frank Kosmerl, Mr-in Mrs. Rudy Kobe, Mr. in Mrs. William Kobe, Mr. in Mrs. Michael Kolar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Kremzar, Miss Marie Kukman> Mrs. Mary Kenik, Mr. in Mrs. Joseph Levstik in družina, Mr. in Mrs-Frank Lach in družina, Mr. Anton Levstek in družina, Mrs. Louise Lenarsic in družina, Mr. Anton Lucic in družina, Mr. in Mrs. Anton Levstek, Mr. in Mrs. Frank Lesar, John in Dorothy Lach, Mrs. Mary Loncar, Mr. A. J. Lach, Mr. Jacob Lusin in družina, Miss Emma Milla-vec, Chester J. Mazurowski, Mr. in Mrs. John Mole in družina, Mr-Joseph Mocilnikar, Mrs. Antonija Mlaka*-, Mr. John Marvar in družina, Mr. in Mrs. Louis Medved, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mr. >n Mrs. Joseph Modic in družina, Mr. in Mrs. John Melle in družina, M«"-in Mrs. Joseph Mohar, Mrs. Mary Makovec in družina, Mr. in Mrs-Frank Modic, E. 67 St., Mr. in Mrs. Anton Matos, Mr. in Mrs. Joseph Mohar, Turner, Mont., Mr. in Mrs. Anton Naglic, Mr. in Mrs. Joh° Novak, Carl Ave., Mr, in Mrs. Joseph Novak, Mr. in Mrs. Rudolf Ot°" nicar, Mrs. Josephine Ogrin, Mrs. Johana Pelan, Mr. in Mrs. J. padec, Mr. in Mrs. John Ponikvar, Mr. in Mrs. Edward Posch in drU-žina, Mr. John Prince za mašo in veliko svečo, Mr. in Mrs. John Poto-kar in družina, Dr. in Mrs. A. J. Perko in družina, Mr. in Mrs. John Petrich, E. 156 St., Mr. in Mrs. Frank Per.ne, Mr. in Mrs. Joseph Pe* trich, Mr. in Mrs. Matt Plivelic in družina, Mr. in Mrs. Jo!s. Russ, E. 70 St., Mrs. Mary Rogel in družina, Mr. in Mrs. Vincent Rogel in sinovii Mr. in Mrs. J. Roitz, Mr. in Mrs. F. Strainer, Misses Frances in Mary Russ, Dr. in Mrs. J. M. Seliskar in družina, Mrs. Julia, Shuster in dr«" žina, Mr. in Mrs. Frank Suhadolnik, Chardon Rd., Mrs. Frances Skulj in družina, E. 61 St., Sustarsic družina, E. 160 St., Mrs. Josephin® Skuly, Mr. in Mrs. Anthony Sterzoy, Mr. in Mrs. George Samsa, M»sS Maxine Steinitz, Mr. in Mrs. Frank Snyder, Mr. in Mrs. Victor Svete« Mr. Joseph Sintich, Svetanovich družina, Mr. in Mrs. John Sedory> Mr. Martin Svete, Miss Marija Smrekar, Mr. in Mrs. Jim Sepic, Mr.,0 Mrs. Frank Suhadolnik, E. 60 St., Mr. in Mrs. Fred Sternisa, Mr. «n Mrs. Frank Stokar, Mr. in Mrs. Frank Toplak in družina, Mr. in Mrs-Andrew Tekavec, Mr. in Mrs. Frank Turk, Mr. in Mrs. Jos. Urbas, Mr-in.Mrs. Fred Udovich, Mrs. Frances Vrataric, Mr. in Mrs. Michae1 Vrbanic, Mr. in Mrs. Peter Volsanovich, Miss Pauline Vidervfol, Mr-in Mrs. Frank Vesel, Mr. in Mrs. Leo Virant, Wenzel in Branisel družine, Mr. in Mrs. Louis Zakrajšek, Mr. Joseph Zalar in družina, Mr- in Mrs. Ivan Zupan in družina, Mrs. Frances Zlatorepec, Mr. in Mr8-Jerry Zupec, Mr. in Mrs. John Zakrajšek, E. 74 St., Mr. in Mrs. J°hn Zalar, Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, Thompson, Ohio. Lepo se želimo zahvaliti vsem onim, ki so dali svoje avtom0" bile brezplačno pri pogrebu. Iskrena zahvala čč. duhovščini fare »v' Vida: msgr. B. J. Ponikvarju, Rev. Andreyu in Rev. Sodji za ginljiv* cerkvene obrede ter Father Bombachu, Father Ludvik Virantu in Fa" ther Baragi za navzočnost pri pogrebni sv. maši. Najlepša Zahvala pevskemu zboru Zvon za krasno zapete lostinke na večer pred pogrebom. Iskreno se zahvaljujemo vsem «te" Vilrtim prijateljem, ki so prišli pokojnika kropit in molit ob njegovi krsti, ki so se udeležili pogrebne sv. maše in ga spremili na njegovi zad' nji poti na pokopališče. Zlasti pa se zahvaljujemo Mrs. Baraga z* molitve v pogrebni kapeli in na domu. Zahvalo smo dolžni pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi vzorno vodstvo pogreba in za vso pomoč v tistih žalostnih dneh. Hvala vsem, ki so poslali sožalne karte in nam izražali svoje simpatije. Iskrena zahvala nosilcem krste, ki so nosili in spremili svoje?® dragega prijatelja na njegovi zadnji poti: John Gorniku, Frank linu, John L. Mihelichu, John Zulichu, Joseph Moharju in Matt Hr>" barju. Končno hvala vsem za vse, kar so storili za nas v teh časih žalosti, nas tolažili in pomagali z nasveti in dejanji. Bog naj vam st°* tero povrne. , Dragi naš soprog, ljubi naš ata! Odšel si od nas, a nas si pustil same. Kako je zdaj hiša prazna, kako silno te pogrešamo, to vedo povedati le naši srčni vzdihi in koprneče želje, da bi vsaj še enkrat zagledali tvoj mili obraz. A to ni mogoče, ker odšel si od nas s tega »veta* da nam pripraviš pot k zopetnemu srečnemu svidenju tam gori nad zvezdami. Počivaj v miru, blaga duša, večna luč naj ti sv|eti Žalujoči ostali: FRANCES KNAUS, soproga KRISTINA VERBIČ, JOHN, VICTOR, FRANCES LAUSCHE, VERA, JERRY, ml., HELEN ELSASSER, hčere in sinovi ter pet vnukinj Cleveland, Ohio, 8. decembra 1941.