Edini slovenski dnevnik 1 v Zedinjenih državah. Velja za vse leto... $3.00 ima 10.000 naročnikov GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daily in the TJnited States Issued every day except [j] Sundays and Holidays :- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 117. — STEV. 117. NEW YORK, TUESDAY, MAY 19, 1914. — TOREK, 19. MAJA, 1914. VOLUME XXn — LETNIK XXH . Mexiko City dementira vest, da je Huerta pripravljen na odstop. Predsednik poln upanja. DOČIM PRAVI HUERTA, DA NE BO ODSTOPIL, IZJAVLJAJO KONSTITUCIJONALISTI, DA JE TREBA ODPRAVITI CE LO SKUPINO * CIENTIFICOSBIVŠI MINISTER HUERTE, DR URRUTIA, JE POBEGNIL IZ MEHIŠKEGA GLAVNEGA MESTA, KER SE BOJI, DA GA BO DAL HUERTA USTRELITI. Proces proti Beckerju. Izjava Char. B. Plitta. Zvezno vojaštvo v Južnem Goloradu. Žena umorjenega Rosenthala je Avstro-ogrski poslanik pri zvezni nastopila kot priča. Becker j evo sovraštvo do Rose-ja. NA POTI V SING SING. vladi. Predsednik se je posvetoval s Keatingom. SKRITO OROŽJE. Plitt ni vedel natančno, koliko je 'Šotorišče v Ludlow zopet postav- Preoblečen v delavca. PRISEŽAL JE V VERA CRUZ TER SE IZROČIL V VARSTVO AMERIŠKE ARMADE. POSREDOVALNI POSLANCI SO ODPOTOVALI IZ NEW YORKA V NIAGARA FALLS. — AMERIŠKA ARMADA OSTANE V VERA CRUZU. Washington, I). O., 18. maja.— Poročila iit-k^pa inozemskega diplomata v Mexico City, ki je sporočil tovarišu v Washingtonu, da je pripravljen Huerta odstopiti, ako bi bilo to potrebno za uspešnost posredovalnih pogajanj v Niagara Falls, potrjuje le to, kar »e je že par dni domnevalo. Nasprotno pa so odločilni kropi mnenja, da ni dal Huerta svojim odposlancem nikakega slič-nega naročila. Eden delegatov, Augustin Rc4 driguez, je odločno zanikal vest, -hiAki minister za zunanje zadeve formelno obljubil, da se bo pozvalo na odgovor morilce ameriškega vojaka Parksa v slučaju, da bi se izkazalo, da se gre za umor. Kot se je danes nadalje sporočilo državnemu departmentu, je odposlala mehiška vlada tri ljudi, da opravljajo službo na Lo-bos svetilniku. Tudi admiral Badger je potrdil to vest ter obenem naročil poveljniku križarke 4l)i-xie naj odpokliče svoje ljudi ter vse prepusti Mehikancem. Konzul Letcher poroča iz E1 Paso, da je dal Carranza povelje, naj se takoj vjaine »audita Que-vedo, kojega pohodi so napotili državni department, da se je pritožil pri konstitucijonalistih. Dams zvečer je dospelo prvo oficijelno poročilo od admirala Badger-ja, da so zmagali v Tux-pam ustaši ter da kontrolirajo sedaj okolico tega mesta. Tuxpam je pristanišče za drugo najvažnejše petrolejsko ozemlje na iztočni mehiški obali. Državni tanik Bryan se je pritožil pri Carranzi raditega, ker so skušali konstitucijonalisti v Tampico pobirati pri inozemcih prisilni davek ali vojno kontribu-cijo. Vera Cruz, Mehika, 18. maja. Dr. Aureliano Vrrutia, ki je bil v preteklem letu tri mesece Hu-ertov minister za notranje zadeve, je dspel danes semkaj s svojo soprogo, preoblečen v delavca. Preje je bil odločen pristaš Hu-erte ter znan proti-Amerikanec. Ko pa je nastopil Službo, je izgubil populariteto, dasiravno ga ni Huerta direktno sovražil. Svoje sodeležane je svaril, naj bodo previdni ter se izognejo posledicam oborožene intervencije Zdr. držav. Zakaj je pravzaprav zbežal iz glavnega mesta, ni znano. Ob prihodu v Vera Cruz so ga čakali na kolodvoru ameriški častniki ter ga spremili k generalu Funsto-nu, ki mu je rekel, da njegova navzočnost v Vera Cruzu ni ljuba. ker je prebivalstvo proti njemu. V mestu se je kmalu zaznalo, da je dospel Urrutia in krog hotela, v katerem se je nastanil, se je zbrala takoj vt^ika množica ljudi ki so vpili: Morilec!" ''t'bijte pa!" Pred hotelom stoji sedaj vojaška straža. 1'rrutia želi oditi v Združene države, ker ni v Mehiki varen svojega življenja. Od časa do časa se pojavljajo govorice, da se koncentrirajo v okolici Vera Cruza Mehikanci ter se pripravljajo na naskok. V ameriškem glavnem stanu pa se ne vrjame tem vestem, dasiravno je vse pripravljeno za eventuelen napad. Juarez, Mehika; 18. maja. — Iz Colonia Juarez se poroča, da so t^uevedo banditi odvedli v gorovje ameriškega rančerja James Scousena. London, Anglija, 18. maja. — "Daly Telegraph" pravi v današnjem uvodniku, da je bila politika predsednika Wilsona glede Mehike v toliko uspešna, da je odstranjen je Huerte za sedaj zagotovljeno. Odstranjene pa niso še večje težkoče ter ne moYe politika Združenih držav imeti drugačnega konca kot okupacijo Mehike. ljeno. Stavkarji prosijo, da bi ne odšlo vojaštvo iz okraja. star. Usoda prejšnjega policijskega poročnika je takorekoč zapečatena. Washington, D. ('., 18. maja.— Včeraj so zadnjega zaslišali mu- Avstro-ogrski poslanik dr. Dum lata Marshalla ki je bil svoj čas i)a j* naprosil danes državneg, policijski špion in s tem je bilo [tajnika Brvana in vojnega tajni-zasliševanje prič od strani držav-|ka Garrisona, da bi se nadalje nega pravdnika končano. Mar- j Pustilo vojaštvo v stavkarskem shall je izpovedal, da se je a-ržila | okrožju južnega Colorada. Po konferenca zarotnikov dne 27. ju-1 njegovem mnenju bi takoj zopet lija-1912 v Harlemu. 'nastali nemiri, kakor hitro bi hi- Najprej je nastopila kot pri- }o odpoklicano vojaštvo jiazaj. ---- -------' " Italjauski poslanik je vložil po- dobno prošnjo. Washington, D. C., 18. maja.— Poslanec Keating iz Colorada se je danes dolgo časa posvetoval s predsednikom' AVilsonom o razmerah v Ooloradu. Pozneje se je izrazil, da predsettnik sploh ni bil določil roka, koliko časa da ca žena umorjenega igralca Rosenthala, za njo Char. B. Plitt, Beckerjev časnikarski agent, prejšnji policijski pomožni komisar George Dougherty in kapitan Day. Lillian Rosenthal je med drugim pojasnila tudi sledeče: — Becker mi je rekel, da se mi ni treba bati, in da bo mojemu mo-jnaj ostane vojaštvo v fetavkar-žu pomagal, kolikor je v njegovi I s^em okraju. Njegova edina že-moči. Da bi ga Rosenthal ne go-t1^ da se stavkarji čimprej-ljufal, je poslal v našo igralnico mogoče pobotajo z družbami in Jacoba Rose-ja. Plitt je izpričal, da je konfe- da zavlada slednjič v okraju mir. Trinidad, Col., 18. maja. — Tu- riral z Beckerjein meseca junija kajšnji vojaški glavni stan je do- 1912 skoraj vsak dan na policij ski stražnici. Tisti dan pred u-morom mu je Becker rekel: — Za božjo voljo, ne približajte se jutri zvečer Times Square in skrbite, da boste mogli za vsako minuto povedati, kjer ste se nahajali. Ce tega ne napravite, pride- bil poročilo, da imajo stavkarji skritega še veliko orožja. Vojaki ne smejo prej preiskati skrivališč, dokler ne dobijo od vojnega de-partmenta tozadevnega povelja. Razoroževanje je formalno končano. Denver, Colo., 18. maja. — Služba pilotov za panamski prekop. Službo krmarjev skozi panamski prekop bodo mogli dobiti le ameriški državljani. Zmaga socijalistov. Zborovanje žensk. Proces proti risarju Walzu, ki je obdolžen veleizdaje, se bo vršil p Bed državnim sodiščem. Washington, D. C., 18. maja. — Governer Goethals je izdal odredbo. glasom koje je služba krmarjev ali pilotov skozi panamski' prekop reservirana edinole za1 ameriške državljane. Prosilci za ta mesta morajo biti razventega stari manj kot 45 let ter imeti ka-pitanski patent za parnike na velikih jezerih in na morju. l*rosil-cev za ta mesta se je oglasilo že veliko ter se morajo vsi podvreči skušnji pri prometnem superintendent u. Panama, 18. maja. — Tri ladi-je, obložene s havajskim sladkorjem. so pasirale danes popoldne zatvomice na pacifični obali ter bodo jutri dovršile potovanje v Atlantik. Na atlantiški strani bo vzel sladkor na krov parnik 'Ore- ŽRTEV AVIATIKE. —o— Maščevanje odslovi j enega ljubimca. Pri občinskih volitvah so zmagali socialisti. Rim, Italija, 18. maja. — Čast- Iz Avstrije. Zastopniki sto nemških občin na Češkem zahtevajo svoje lastno okrožno sodišče. Dunaj, Avstrija, 18. maja. —. V Trutnovu,, mestu, ki leži na češko-šleski meji, se je vršilo danes zborovanje, na katerem je bilo navzočih nič manj kot sto zastopnikov nemških občin. Kot je že navada pri takih prilikah, so Nemci udarjali čez Čehe, ker baje prodirajo vedno naprej in izpodrivajo Nemce. Najboljši do- na predsednica mednarodnega kaz za to j- Trutnov. Še pred ne- ženskega kongresa, Sevali, je rekla daneš v svojem govoru, da bodo ženske vedno gledale in skrbele za to, da se ohrani svetovni mir. Zborovanje je danes končano. Ameriške delegatinje je sprejela v avdienci kraljica-mati Margaret? in poklonila vsaki šopek rož ter srebrno kolajno. Strassburg, Nemčija, 18. maja. Včeraj so se vršile na Alzaškem-Lotarinškem občinske volitve. Do-sedaj je imela v tej deželi premoč goniau", havajsko-ameriške paro brodne družbe, ter ga prevedel vl*tIlia, Pri včerajšnjih na določeno mesto. I™'1!.™11 so pa skoraj po vseh V Cueuracha prerezu se je da-!krajlh .f™aSah socialisti; to so nes nekoliko posula zemlja ter je pov2rocih v Prvi vsled tega. prerez za sto črevljev ožji. Popravljalna dela so se že i pričela. nemiri v kaj leti je bilo mesto popolnoma nemško, danes pa povsod prevladuje Češki živelj. Sprejeta je bila resolucija, ki je vsa polna napadov proti Čehom, m zahteva, da se za nemške, občine ustanovi posebno okrožno sodišče. Nemcem seveda ni prav, da Čehi tako lepo napredujejo in se jezijo, ker hočejo biti Cehi gospodarji na češki zemlji. Dunaj, Avstrija, 18. maja. — Cesarjevo zdravstveno stanje je ostalo neizpremenjeno. Ljudstvo je v velikih skrbeh. Zdravniška poročila so precej pomanjkljiva in videti je, kot da bi namenoma skrivali resnico. -ipovedoval — mi je rekel Bec- Taborišče pri Ludlow-u je dogo- |Jjke t: — Ce se mi kaj zgodi, Vas tovljeno. Precej stavkarjev, ve- D'r j uia rosim, da umorite tega prokle- činoma samcev, je to noč že P™Ht- y i t a fi i a^i's u-fl rtltw»a .Iflrnha Tfns^-in nočevalo v šotorih. i J . , 'J Smrt na plesišču. V Yonkers, N. Y., je neki Joseph Chester padel tako nesrečno na plesišču, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Proces GiAnini-ja. Herkimer, N. Y., 18. maja. — V procesu proti mlademu Jean Gianini-ju, ki je obtožen, da je umoril svojo prejšno učiteljico Lido Beecher, je nastopil danes zdravniški izvedenec zagovorni-štva, dr. Carlos F. McDonald iz New Yorka. Izjavil je, da je prepričan, da ni mladi zločinec v posesti duševnih zmožnosti. Dne 14. aprila ga je natančno preiskal ter našel, da je sicer normalen, da pa je v gotovih stvareh popolnoma nenormalen. Italijanska osveta. Oswego, N. Y., 18. maja. — 21 letni Angelo Panzi je streljal včeraj na 23-letnega Sam Morgi-ja ter ga težko ranil. Slednji je stavil Panzi na odgovor, ker je baje razžalil njegovo sestro. po umoru se je Becker izrazil takole : — Ti morilci so pa res norci. Tako se mi zdi, kot da bi igrali za kinematograf. Na poti v Sing Sing — je pnpov ke prosim tega plešca Jacoba Rose-ja. Zagovornik Manton je vprašal Plitta, koliko je star, pa mu ni vedel natančno odgovoriti. — Ali so že zdravniki preiskali ke-daj Vaše duševno stanje? — ga je vprašal. — Še nikoli. — Zdi se mi potrebno, da bi to storili. — Nadaljnih vprašanj ni preiskovalni sodnik več dopustil. Nemiri v Peru. Proklamacija podpredsednika. — v prvi vrsti Zabern. Berolin, Nemčija. 18. maja. — Pred deželnim sodiščem v Kol-maru se je vršila obravnava proti risarju Walzu, ki je spisal pod pseudonimom "Hansi" knjigo "Mon Village", v katerej agiti-' „ - .... „ . Ai ■• A , Sedem jih le od žeje znorelo. — ra, da bi se Alzacija zopet zdru- j j žila z Nemčijo. Državni pravdnik Elaznf Rus je hotel s sekiro pobi-je predlagal, da bi se ga obsodilo Grozno trpljenje. ti šest svojih tovarišev. Senatorji in poslanci so se uprli na šestmesečno ječo in na 500 tekom seje. te lahko v veliko zadrego. Dan|Vest> vora nck«»ga soei-avil, da so nemški avi-i edini v skup-i /a mirom in pri-ined obetna narodo-iii>]i človek o tem, kar si \ .i ne da zatajiti i so dune* v nemškem boru številna in zelo m k' i«' i*j i de ienji Ccnemaugh, Pa. — 14. majnik j»* bil z»'!o žalosten v naši naselbini. in želel bi. da bi mi ne bilo treba nikdar več sporočati tako žalostne novice. Pokopali smo namreč drago rojakinjo. Nežo <»ačuik iz sosednjega Johnstown. Stara j«' bila komaj osemindvajset let. Narava sij<> odela spo-inladiio obleko, naša znanka je pa morala zaspati za vedno. Pokojnim si- ji* dvakrat podvrgla operaciji v Mercy bolnišnici. Prvo je vsaj navidezno srečno prestala, teden pozneje je bila pa vdrugič operirana. Naslednji dan, 12. maja se je pa za vedno ločila oil nas. Zapustila j*- marljivega in skrbnega moža Albina ter štiri nedorasle otroke, ki zastonj dvigujejo drobne ročice in kličejo svojo ljubljeno mater, lianljiv in žalosten prizor se je nudil udeležencem pogreba. Skoraj slednjemu se je orosilo oko pri pogledu na obupanega soproga in nedolžne otročiče, ki so stali ob krsti ljubljene pokojnice. Čeravno je bil pogreb sredi tedna, se *»a je udeležilo veliko število oseb. kar priča, da je uživala ranjka v celi naselbini spoštovanje in da je bila obče priljubljena. Bila je tudi članica društva sv. Alojzija štev. :?6 J. S. K. J. Ker se v naši naselbini zelo slabo dela, komaj štiri do pet ilni v tednu, in je delavec vesel, da takrat kaj zasluži, se seveda društvo ni moglo korporativno n-delcžiti pogreba. Ob mrtvaškem odru je zapelo pokoj niči pevsko društvo *'Bled T iz Conemaugli dve ginljivi žalostinki: "Človek, glej dognanje tvoje..." in "Nad Živel je v ufimski guberniji Bakširec lljas. Po očetu 11 jas ni bil bogat. Oče ga je oženil in nato umrl. Takrat je imel lljas 7 kobil, 2 kravi iti 20 ovac, a I!jas je bil zdaj sam svoj gospodar in začel si je pridobivati, od ranega jutra do pozne noči se je trudil z ženo. zjutraj je vstajal vedno pred drugimi in hodil spat zadnji in vsako leto je vedno bogatel. Tako se je trudil 11 jas '{."» let in pridobil si je lepega imetja. Sella j je imel lljas 200 konj, 150 repov v hlevu in. 1200 ovac. Hlapci so pasli njegove črede konj in goved, dekle pa so molzle kobile in krave ter delale kuinis, maslo in sir. Vsega je imel lljas dovolj in v okolici so mu zavidali tako življenje. Pravili so: "Srečen človek, ta lljas, vsega ima dovolj, še umreti mu ne bo treba/' Seznanili so se ž njim bogati I i ud je in ostali so si dobri znanci. Od daleč so prihajali k njemu gostje. In vse je gostoljubno vsprejemal, vse je-nasitil in napojil Ujas. Kdor je prišel, vsak je dobil kumisa, čaja, ribje juhe in ovčjega mesa. l'e so prišli gostje, takoj so ubili enega ali dva janca, če pa jih je prišlo več, so ubili tudi kobilo. lljas je imel dva sina in hčer. Oženil je lljas sinova in omožil hčer. Ko je bil lljas še reven, sta "Sedaj j»a mu ni ostalo ničesar, živi pri meni in dela; tudi njego-7a starica je tu in molze kobile." Začudil se je gost, mlasknil z jezikom, zmajal z glavo in rekel: "Da, res. tako preteče sreča kakor kolo, tega povzdigne, drugega poniža. — Ti", vpraša gost, "ali ji- kaj težko starcu?" "Kdo naj ve? Živi tiho, ponižno. dela dobro." Pa je rekel gost: "Ali bi se lahko pogovoril ž j njim ? Vprašal bi ga o njegovem življenju." "Se ved a, laliko". je. odgovoril gospodar in zaklieal za njim: " Baba j (v bakširskem pomeni dedek), pojdi sem; na kumisa in pokliči starko!" In vstopil je lljas z ženo. Pozdravil je lljas goste in gospodarja. zmolil molitvico in sedel s pre-križanimi nogami pri vratih. Žena pa je stopila za zaveso in pri-sedla k gospodinji. Ponudili so lljasu čašieo s ku- Razne zanimivosti.^ Rodbinska drama. Z Dunaja poročajo: V Schwec-hatu stanujoči mesar Jožef Ei-chinger se je ustrelil. Ko je bila komisija v hiši, je žena samomorilca neopaženo vzela revolver ter si pognala kroglo v glavo. Smrtnonevarno ranjeno so prepeljali v bolnišnico. Vaša najljubša zabava. Pariški "Excelsior" je vprašal nekatere slavne i raueoske ose-[ he, kako se najraje zabavajo v ■prostih urah. Ootovo je namreč, da se vsak človek v prost.-m času bavi s kako stvarjo. Ta zabava se ravna po individualnosti človeka in je v časih taktično originalna. Delo za zabavo izven našega dnevnega dela je močen reaktivni činitelj, ki daj * novo moč našemu duhu, ki je utrujen od dnevnega dela. Znano je na pri- .. , r.. . i mer, da je slikar Ingres v pro- imsoni. Napil je Hjas gostom in stih urah ignl m( vioIino t(,r -svežila njegovega duha, marveč da bi mu dala predmete, ki jih izdela v umetniško krasno. Naj- po _ , „ , plo Začudil se je gost, čudil se je Vl. življenje, opazovati neprene- zvezdami". V teku enega tedna ruo i/gubili iz naše srede kar dvejje ]>oginilo. Prišla je slaba letina, tmm '' jt lezen Jljasovih ovac in mnogo jih gosPoJlir» vzdignil se je celo, od- |10iua vrvenje življenja po uli- grnil zaveso, da bi videl starko. •ojakinji. Gačuikovo in Lampre-lsena ni bilo in na zimo mu je po- Ju, sta!'ka staia. s sklenjenimi ovu. ki je umrla istotako na opt- (rinilo mnogo živine. Žrebee s ko- rokami, se smehljala in gledala raciji in zapušča žalujočega mo- bilami ill žrebeti so mu pobili Kir- svoJe^ moza 111 starec se je tudi ža. Naj jima bode lahka tuja zem- gizi in imetje se je manjšalo. lljas sni<'»lj»l. ljica! ' Soprogoma izrekam svoje'j« lezel vedno bolj navzdol in mo-1 St^rka ponovi še enkrat: "Res- sožalje in jima kličem v kitici iz žalostinke: spomin cab. Plica s svojimi tisočerimi tragedijami in tajnimi komedija t mi, s katerimi nas obdajajo, s svojo kaprieiozno atmosfero, ki se vedno pregiba in ki je vedno polna pestrosti, s svojimi k rasni- Upoštevana frakcija. brodošltt je bila ta ijazna demonstracije spomnili na j no- to.se lili O (I rrancozom { ,ja oniiu, ki i vejšHga, ukaza namestnika za Al-zacijo in I»r«-usko, ki ni hotel dovoliti francoskim podanikom, da bi še nadalje bivali v teh dveh deželah. Odločba je vzbudila v Franciji veliko ogorčenje ter je dala nov«* hrane staremu sovraštvu med obenut narodoma. Sporna točka med Francijo in a je ravno Alzacija in Nemcem sc ni posrečilo te dve deželi kljub »rom in prizadevanju, o uporabili skozi štiri-PrelnvuUtvo je po tej ri dobi še prav tako do->ko kot je bilo takrat, e takrat sicer sklicevali , da se je šlo /Lil zopet-•v nekdaj nemških de-se je odstopilo Kran- Neiučijo | Lorcti»ko. pop rušiti vuein nap katerega > dinet let. precej d olj bro Iranci Nemčijo > na dejal vo liu osvojit žel, kateri ciji v*led wcstphalske pogodbe 1. 1G4M in nekatere dele še pozneje, D ejwtvo pa je bilo nasprotno, da je pontul narod, dasiruvno morda germanskega izvora, skoziinskozi francoski ter da je hotel ostati tak tudi potem, ko se je združena Nemčija zopet polastila nekdaj izgubljenih provinc. Zadnja demonstracija v državnem zboru je bila nov dokaz, da se mogočno širi med delavstvom obeh dežel čut solidarnosti ter da fce bo slednje dvignilo kot en mož ako bi skušali vladi obeh dežel zaplesti naroda v dolgotrajno in krvavo vojno. Domneva se, da bi v mIdcsui napovedi vojne med obema državama delavske organizacije v Nemčiji in Franciji proglasile splošno stavko v tolikem obsegu, da bi bilo nadaljevanje sovražnosti popolnoma onemogočeno. .Mogoče je tako sredstvo za sedaj le sen, vendar pa sen v pravi smeri. Nemci zatrjujejo, da ne morejo pod nobenim pogojem dati nazaj Alzaeije in Lorenske, kojih naravne vire in industrijo je razvila nemška inieijativa v zadnjih štiridesetih letih na tako ogromen način. Nemci v svojem ponosu pa naj pomislijo, da se je v zadnjih štiridesetih letih celi svet tako o-gromuo razvil, in sicer v isti razvojni ameri. Vspričo dejstva, da je bilo čuti t zbornici klice za solidarnost s Francijo, je upravičeno upanje, da se bo vprašanje Alzaeije in Lo- O mož tožno zapuščen, ti oče tolikih sirot z grenkimi solzi napojen; gorje poznaš in nič dobrot. Saj slekel boš obleko žil 1110, ko se zjasni oko ti kalno. Tedaj gorje vse mine ti, ko vid ino se nad zvezdami. Ivan Pa j k. Milwaukee, Wis. — Tukaj je umrl za sušieo rojak Peter Rado-slavnik. V državni bolnici se je nahajal sedem mesecev. Doma je bil iz fare Sv. Martina na Spodnjem Štajerskem. Spadal je k društvu sv. Alojzija. P>odi mu lahka svobodna žemljica! — Poročevalec. Gross, Kansas. — I/ naše naselbine so dopisi zelo redki, pa tudi danes nimam kaj veselega poročati. Slovencev nas je tukaj precejšnje število, delamo pa samo po dva ali tri dni v tednu. Po so-sednjih naselbinah ni z delom nie j boljše. One 7. maja je umrla po kratki bolezni Marija Klopčič, do- či so mu jele pešati. vsem pa — lenariljenje. in za to lenar-jenje je baje najboljša priložnost pri ribolovu. In zato že od svoj - nico vam povem in se nočem ša-|mi ženami: ta ulica mi nudi naj-Pri sedemdesetih letih je prišel liti; 1H>1 stoletja sva iskala sreče ' krasnejšo zabavo v trenutkih od-11 jas tako daleč, da je začel pro- m v} trpela škode in tako sva gre-Poleti mi boš pomagal, kolikor 'šila. Zopet treba paziti, da ne za-mi boš mogel, na polju pri nielo-i£rabi volk žrebeta ali teleta in nah, pozimi boš pa krmil živino. p,a odpeljejo tatovi žrebcev s Sam-Šemagi ]>a naj molze kobile i kobilami in žrebeti. Ležeš k po-in dela kumis. Hrano in obutev |*'itku ~ lie nioreš zaspati, ker se vama dam in če bodeta kaj potre- boJbi šli ovni k ovcam bovala, kar povejta in jaz vama ................. 'ma iz Zagorja ob Savi. Stara je no5no gta se privadila in navadi. bila 35 let, v Ameriki je pa bivala nekaj nad šest let. Tukaj zapušča žalujočega moža, tri nedorasle otroke ter brata in sestro. Pokopali so jo na katoliškem pokopališču v Frontenac, Kansas. Pozdrav! — J. Ilaladin. LISTNICA UREDNIŠTVA. Greš. hodiš po noči; komaj se u miriš, že zopet opravilo; zopet, kako bi pripravil krmo za zimo in razumela se nisva z možem. On je pravil: "Tako je treba narediti", a jaz pravim: "Tako!" — la sta se Živeti in delati, kolikor in začne se greh in prepir. Tako dam. lljas se je zahvalil sosedu in začel delati z ženo pri Muhamed-Sahu. Z začetka je bilo težko, ko sta zamogla. Gospodar je imel rad take ljudi. ker sta bila svoje čase samo gospodarja in znala red, lenuha-rila nista in delala po močeh. Težko je bilo Muhamed-Sabu. da sta tako visoka človeka prišla tako na nič. In zgodilo se je nekoč, da so J. M., Indianapolis, Ind. _ Z PriS!i k Muhamed-Sabu svatje, gostilno pričnete lahko čisto mir no. To pa seveda le v slučaju, da imate v mislih narodno prohibici- sva živela od opravila do opravila. od greha do greha in videla nisva srečnega življenja." "No, in sedaj?" "Sedaj vstajava z možem, se ljubeznivo pogovoriva v soglasju in nimava povoda za prepir. Samo to opravilo imava sedaj, da delava gospodarju. Delaš, kolikor moreš, delaš z veseljem, tako, da daljni gostje; prišel je tudi inulla i»e bi imel gospodar zgube, ampak (bakširski duhoven). Muhamed-Sab je velel ubiti jo, katera naj bi veljala za cele j'iuc'a-. 31Jas oderp Janca, ga speče Združene države ter bi bilo pre-jin P_rinese na mizo. Najedo se povedano izdelovanje, uvoz in 'gostje bra vine, napijo čaja in za-prodaja opojnih pijač. Dokler boK'no I)iU kumis-uveljavljena taka postava, bo ste-| Sedeli so gostje z gospodarjem klo še dosti vode v morje. 6e pa ^a.mPvhkih "a kožah, pi- imate v mislih krajevno prepo-}} ]z ^'ašic kumis in se razgovar-ved, takozvano Local Option, po-'Jali- J1-ias I)a Je zoPet poprijel za tem je stvar drugačna. Tozadev-jdel° in šel raimo vrat- Zagledal no prepoved se lahko uveljavi v ga Je Muhamed-Sab in rekel go-vsakem okraju potom splošnega tem, da bi se oženil, toda do tega dozd aj se m prišel. — Glashenr skladatelj Xavier Lerouse [>iše: "Jaz v prostem času najraje — kuham. Zdaj sem bil ravnokar dva dni učenec slavnega kuharja Tan za, ki me je uvajal v kuhanje znane juhe " bouillajaisse'*. v čemer je mojster". — Znani 1 morist velike praške opere 31. F ran z piše: "študiran je vloge mi dela veliko veselje in rad pojem. Ljubim pa tudi druge umetnosti. Ves svoj prosti čas prebi-jem v galerijah in razstavah, kjer občuduj ni slike. Obžalujem, da nisem slikar." Propadanje ljudstva v Steyru. V industrijskem in garnizij-skem mestu Stevr na Gornjem Avstrijskem so nedavno zaprli zločinsko babico. Kakšen propad vlada v tem oziru v Stevru, priča dejstvo, da ji' bilo lani v prvem četrtletju glasom krstnih in mrliških knjig v obeli mestnih župnijah 106 smrti, a le 68 rojstev; letos je pa bilo v istem času 107 smrti in 76 rojstev. Tožba proti mestni upravi. Bruseljsko sodišče se bavi z ja-ko interesantnim procesom. Politik Colfs je bil pri neki demonstraciji pošteno tepen. Zdaj toži za odškodnino 60,000 frankov, toda ne one osebe, ki so ga preteple, marveč bruseljsko občinsko upravo. Našel je neke stare zakone iz francoske okupacijske Kadar je kako rej nikjer, da tudi mene za cen« vprašate UpraSaeja Vas stane le pa tii budete prihranili dolarje. Cenike, vee vr-t po.;i!jani I re/j.lačno. Pilite pun i. IVAN PAJK, Coneniaugh, Pa. Box 328. glasovanja. V tem oziru se morate informirati pri kakem, ki pozna politične razmere v Indiani. ROJAKI NAROČAJTE SENA "GLAS NARODA", NAJVEČ*JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. drŽavah. Si videl starca, ki je šel mimo vrat?" "Videl", odvrne gost. "A kaj je na njem čudnega?" "Samo to, da je bil naš prvi bogataš. Ujasa ga imenujejo; morda si slišal o njem?" "Kako da ne bi slišal", pravi gost; "poznal ga nisem, a glas o njem je šel daleč po svetu." dobiček. Prideva domov, kosilo je na mizi, južina, tudi kumisa do biš. t'e je mraz, se ogreješ pri pe Či in gorak kožuh imaš. In še ved no imaš časa za pogovor ter da I dobe. Z največjim interesom pri misliš na dušo in moliš k Bogu. čakujejo razsodbo v tem procesu, v katerem bodo predirali najznamenitejši belgijski odvetniki. Petdeset let sva iskala sreče in sedaj sva jo našla." Gostje so se zasmejali. lljas pa reče: "Ne smejajte se, bratci, to ni šala, človeško življenje je to. In midva s starko sva bila neumna in jokala sva poprej, ko sva izgubila bogastvo; sedaj pa nama je Ffog odkril resnico in midva sva jo vam povedala ne v najino zabavo, ampak v vaše dobro." In mulla je rekel: "To je pametna stvar. lljas je povedal resnico, to je tudi v koranu. nosti zemlje Da ii bo vsak rojak lahko izbral I M kos rodovitne zemlje v »ajvečjl JL^ • il*T«uki firairiki m nlbiM-WillifJa v državi Wisconsin, smo letos poleg zemlje v sedanji občini odprli še dve nove občine (Township) za Slovence, kjer je že več rojakov do sedaj kupile zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega. K« bodite Vi sadnji! V« pojMolla daje : drisrai naMlniiki zastopnik cm Wisconsin, nucl- Jniiki zastopnik u Soo L'ne ielesnieh ter u F. N. E. acleznic in upravitelj ADR1A COLONIZATION CO. ■m se zamisuu. — --- — * VAŽNO NAZNANILO ROJAKOM! Naseljevanje na Slovensko farmarsko naselbino v Wausaukee, Marinette county, enem najrodevitnejših krajev v državi Wisconsin se je začelo. Zdaj je čas, da se naseiijo poleg že tukaj se naha-jaječih rojakov še drugi, da so sigurni, da dobijo za sosede rojake, ker svet, katerega prodajam, je naprodaj samo Slovencem. Zemlja je izborila, kar dokrsuje gotovo najbolj dpjstvo, da je kupilo od mene lani in letos že r ad sto rojakov, ter da jih je že sedaj na svojem mestu naseljenih toiiko, da ustanovimo v kratkem svojo slovensko farmarsko družbo, ki bo za vse gotovo velike važnosti. Sveta ne prehvaljujem, ker prodajam samo rojakom, ki se na lastne oči prepričajo, da ne obljubim preveč. "Muštre" tudi ne pošiljam, ker zemlja tukaj, kakor povsod drugje umevno ni povsod enaka, in iz "muštra" itak ne morete spoznati, ali je svet hribovit ali raven, porasel ali prerijski, in seveda tudi ne, če je na njej dobra ali slaba voda ter kakšno je podnebje 1 Vse, kar trdim z dobro vestjo in tudi garantiram, da je zemlja prav dobra in da bogato obrodi. Skozi svet v slovenski naselbini tukaj tečeta dva bistra potoka, dobre pitne vode je dovolj, v bližini so lepa jezera z okusnimi ribami, a poplav in drugih vremenskih nezgod se ni treba bati. Pridelke je lahko prodati, ker jo mesto prav blizu. V mestu sta dve cerkvi, nižja in višja šola, skladišča, barka, velike trgovine, izvrstna železniška zveza z vsemi deli Združenih držav. Sploh ima Slovenska farmarska naselbina v Wausaukee, Wis., tako dobro in ugodno lego, kakor si je le želeti. Cena zemlji je od $15.CC do $20.00 na aker, plačilni pogoji so jako ugodni. Kdor kupi vsaj 40 akrov, mu tudi povrnem vožnjo stroške. Pridite tedaj in prepričajte se na lastne oči, kakšen svet prodajam, in prepričan sem, da se naselite tudi Vi, kakor se je skoraj vsak, ki je prišel sam. Nepobitna resnica je, da sem prodal lani in letos rojakom več zemlje, kakor vsi drugi slovenski prodajalci zemljišč skupaj! Za natančnejša pojasnila in vse zaželjene podrobnosti se obrnite pismeno ali osebno na podpisanega, ki je tudi sam tukaj naseljen, da Vam more tedaj v vseh potrebnih ozirih pomagati. A. Mantel, lock Box 221, Wausaukee, Wis. >».'.. _ 't;ese-dice o tem, boječ se za njeno zdravje. Ihte in opotekovaje sva se vir Ida na mesto nesreče. Tu sva izvl klu. očetovo truplo čisto na sulio, objokavala ga nekaj časa, potem ga pa pokrila z helo rjuho. Kako je nama bilo pri srcu, si lahko misli«. Tako uenadoma izgubiti ljubljenega očeta, j" nekaj groznega, in tistih strašno obupnih čustev se ne da popisati! Xilelo se mi je, da tiein ob pol življ nja. Tako silno me je potrla očetova smrt. Skoro pol ure sva trepetala ob oče tovem truplu. Nato sva šla k materi, da ji prizanesljivo in obzirno poveva nesrečo. Stala je v veži pred pečjo. .Mati ", se mi je silno težko iztrgalo iz razburj. nih prs, ko sva stopila s sestro v vežo. "Oče!" je kriknila sestra nesrečno in obupno ter se vrgla ma-teri okoli vratu. Da, oee... " »f rn zastokal jaz ter s.- onemoglo 'ses< 1 na vežni prag. "Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? — (jovorita otroka!" za-vpije moja mati z vso grozo strašni' slutnje. "('oln se je..." hoče povrdati Dragiea nezgodo po ovinkih o-klepaje še vedno maternega vrata, a solze ji zalijp spet oči, in jok ji tiduši vsako iiadnljno be-nedo. "In oče utonil?!" — je vprašala mati čisto potihem in z očrni prosila naju, naj ji ne potrdiva srrozne resnice. Skoraj več kakor pet minut je vladal molk, neznosen molk, ki j.- navadno sel strahovitega neurit. NMičm' si ni upal izpregovo-riti. Se sopli nismo tiste minute. Tiščalo nas je nekaj v grlu, oči so otopele vsem, in nehala biti ► rea — zdelo se je. da smo prenehali živ. ti. Krvavečih src in obupnih pogledov smo strmeli vsi trije zdaj v tej/a, zdaj v onega. "J>a, mati, oče so —" "Moj Hog!" me prekine mati ■/. neizmerno pretresljivim krikom ter Hr zgrudi na tla z Dragico vred... .laz planem k njima ter ju dvignem pokonci... I'opoldne sta prišla orožnika s štirimi možmi k nam. Stražmoj-ster me j»- izpra^eval nekaj časa. Ali jaz ga nisem razumel prav iii'"\ Zato mu pa tudi nisem odgovarjal. Onemel mi je jezik in v očrh mo s.- mi posušile solze. Nemo in topo s* m zrl za očetovim truplom, ko so ga odnašali tisti štirje možje proti mrtvašnici... in pol mojega življenja obenem. To je bilo prvo dejanje moje zle usode ?n brez presledka se je priTelo drugo. Slater je vrgla nesrečna smrt mojega očeta v bolniško j>o«te-Ijo, in žalost in beda sta se za stalno naselile pod našo streho. Poklicali smo zdravnika, kupovali zdravil, a materi ni hotelo odleči nikakor. Bolezen se je hujšala oddne dodne bolj, a denar je nam pošel docela. Z:ma je bila zagospodovala, silna zima. in bližali so se božični prazniki. Kakšen razloček med lani in letos! Lani sino se vewelili Kristo-vega rojstva vsi štirje zdravi, zadovoljni in srečni. A letos t V bedi brez očeta trepetaje smo pričakovali No\ega leta, in mati je ječala silno bolna ua postelji. Kako je trpela reva, kako jo je davil kašelj in morila nesreča! Hožični prazniki pred durmi, a niti beliča pri hiši! Prosit bi šel na posodo k Crnileu! Ali kaj, ko je bil mladi ravno tak skopuh, kakor je bil njegov ranjki oče! Spomladi mu odslužim v njegovi šumi t! Razkrijem mu vse naše siromaštvo, in morda mi posodi vendarle! lu z ingotovim upanjem sem šel k njemu po zasneženi poti skozi njegove gozde. Moja sestra je bila zaslovela dal« e ueokoli. Sla je govorica skozi devet vasi o njeni lepoti. Govorili so, da je najlepše dekle v deželi. Tudi mlademu in še ne-oženjenemu Črnilcu je bilo znano o lepoti in mladosti moje sestre. Videl jo je že prej veekrat v gozdu ki je prinašala nama, meni in očetu, kosilo na delo. Tudi govoril je že z njo. Enkrat jo j.« hotel eelo poljubiti, a Dragica ga je bila s pestjo udarila po licu. Odtlej je sicer ni več nadlegoval, sli hrepenel j* Čedalje bolj po njej... Take so bile okolščine takrat, sem ga šel prosit deset goldi- narjev na posodo za božične praznike. "Posodim Ti jih, če pi;ide Tvoja sestra takoj po Novem letu služit v mojo hišo", mi je rekel skopuh. "Mati so hudo bolni, in setre je treba doma", sem mu rekel. "Do spomladi mi jih posodite. Ko se spet prečne delo, jih odslužim." "Tako ne bo nič, prijatelj moj. Ali Tvoja sestra v mojo hišo ii> deset goldinarjev v Tvoje roko, ali pa zbogom in srečne praznike", mi odvrne porogljivo ošabni In pohotni veleposestnik. Ne da bi se mu zahvalil za njegovo zasmehovanje, sem odšel molče iz njegove grajščini podobne hiše, a v srcu se mi je porodila neizmerno sovraštvo do tega človeka, in zastudil se mi je v dno duše. Kako se bo pač gostil on ob praznikih, a moja bolna mati ne bo imela niti žlice tople juhe o Božiču! Ti ilve misli sta me brezmejno mučile po poti skozi velike in bogat«' veLeposestnikove gozde. Toliko lepih smrek in mladih, visokih in vitkih! Vse so njegova lastnina, a trdosrenež ne mara posoditi tistih beraških deset goldinarjev ! Moja mati leži bolna in v silnem siromaštvu! Vrlitega pa še liožič tu, Novo leto in Sv. trije kralji! Sami lepi in veliki prazniki, a mi smo revni, da se nas Hog usmili! In smreke, ("'rpilčeve smreke, so se mi zdele ob vsakem koraku lepše in zaprljivejše. Samo eno, pa bo imela mati dosti juhe! * 1 4 Kaj? — Tat?! — Ne, ne! — Poštenjak je bil moj oče in pošten moram biti tudi jaz! Kako strašna misel — gozdni tat! Ali čimbolj sem si ogledoval lepo diwj >. čim jasneje mi je stopala naša beda pred oči, tem glasneje mi ji' brnel Crnilčev zasmeh po ušesih, tembolj dozorevala mi-.- el, zločinska in tatinska misel. Plaho in s tudom in s strahom sem jo izganjal izprva iz duše.Toda če sem jo prepodil petdesetkrat, se mi je povrnila stokrat. Medtem pa sem si že izbral lepo. okoli deset let staro, debelo in visoko smreko. Izposodim si sam tole drevo iz Tvojega gozda. Ponoči ga po-s kam in oklestiin, in Anže spravi deblo na svojo žago." Tako sem bil sklenil takrat in č• ■ z dva «lni tudi izvršil ta sklep. Ko s-m spodsekaval smreko in klestil njene veje, mi je bilo, kakor bi se zasajala sekira v moje srce. Prišel je drugi dan tudi Anže o-gledat s: posekano drevo. Takrat M in se mu zlagal rekoč, da mi ga je podaril Črnilee vsled naše bede in materne bolezni. "Dober človek ta Ornilec!" je menil Anžr> ter prav rad vrjel moji laži. "Kilo bi bil mislil", še prit lene, in pogodiva se za dvaj-si-t goldinarjev, dasi je bila smreka vredna najmanj šestdeset. Ta'io smo imeli lepe božične praznike. Dovolj je bilo mesa in juhe, potic in belega kruha. Tudi zdravil sem nakupil materi spet tiste dni — za skupiček u-kradene smreke. Vesela je bila sestra, in materi j • šlo na boljše. Toda jaz sem izgubil poštenje in postal gozdni tat, kar je bilo za naše kraje naj-sramotnejše. Tisto zimo sem pretrpel grozne muke, in neprenehoma me jc trpinčila slaba vest. Ker se mi je zdelo, da kažejo vsi ljudje s prsti za mano in sem čital v njihovih očeh: 'Tat!', sem se jim jel izogibati. Tudi z materjo in sestro nisem govoril nič več. Molče sem ju sre-čaval, nemo odhajal zdoma in se vračal brez besed in s povešeni-mi očmi. "Tat!" so me pozdravljala svetla jutra in z isto besedo so me strašili večerni mrakovi... Lica so mi bledela, in oči so se mi u-dirale vsak dan bolj v očesnih kotanjah. Mati in sestra sta mislile, da sem bolan; pa tudi drugi ljudje so bili istega mnenja. Snegovi so jeli kopneti, in vse je kazalo, da pride skoraj pomlad v deželo. In čimbolj se je oživljala pri-roda, tem hujše je trpela moja duša. Tatvina pride prav gotovo na dan, in morda pogode tudi ta- tm** • 1 HI I In jele so peti težke sekire svojo smrtno pesem po širnih Crnil-čevih gozdih... Delavcev je kar mrgolelo v njih... in tudi jaz sem bil med temi drvarji. "Tat! Tati" ®o butali udarci naših sekir ob moje srce. "Tat!" je odmevalo po moji duši brnenje naših žag in 'Tat!' sem čital v Črnileevih očeh, kadar so se srečale z mojimi. Sestra mi je nosila kosilo v gozd kakor po navadi. Njena nekoliko obledela lica so se prav lepo prilegala njenim temnim, a ljubeznivim očem in krasnim črnim lasem. Prvikrat v svojem življenju s m zapazil tedaj, da je ljudska govorica o lepoti moje sestre docela upravičena. In to spoznanje me je delalo še nesrečnei.šega. Vrno so potekali dnevi drug za drugim, in mi drvarji smo dospeli s svojim delom do tistega gozda. zame tako groznega gozda. Bilo je ravno med opoldanskim odpočitkom. Molče in zamišljeno sem vžival skromno kosilce na štoru posekanega drevesa. "Smreka okoli desetih let je bila pozimi ukradena tamle", javi delovodja svojemu gospodarju, ki je stal v moji bližini. Ob teh besedah mi je padla žlica iz rok, in lonec se mi je zako-tolil s kolen na tla. "Kaj Ti je, Ivan?" me vpraša sestra preplašeno, ki je sedela na tleh poleg mene. Nekaj trenotkov ne izpregovo-rim ničesar videč, kako me opazuje gospodar odstrani. "Tat!" se mi izvije nehote in napol slišno iz prs, ali vendar še toliko glasno, da me je cula sestra. "Kdo?" me vpraša Dragica prestrašeno ter vpre svoje velike črne oči vame. Odgovora ni dobila! Kajti v tistem hipu me je poklical gospodar k sebi. "Pozdravi mi mater!" zašepe-čem še sestri ter grem pred veleposestnika. Sestra je odšla z nerazumljivo bojaznijo v srcu proti domu. 'Tistih deset goldinarjev Ti..' "Da, ravno vsled tistega denarja sem ukradel smreko", mu priznam odkrito svojo tatvino s pobešeniini očmi. Nisem si mu upal pogledati v oči. in rdečica sramu mi je palila lica. "Kaj. Ti?" se neznansko zamudi Ornilec. "Da... Odpustite mi... Bolna mati... božični prazniki... nič denarja... in..." sem ga prosil jecljaje. "No, saj ne rečem da Te dam zapreti", izpregoveri moj gospodar skorajbirekel prijazno. "Vi — V: mi odpuščate?!" — kriku-m kakor človek, ki se je pravkar izkobacal iz preteče smrtne nevarnosti. "I>a, odpustim Ti, ^ to pa le pod enim pogojem!" de Črnilee važno in počasi. "Pod enim pogojem? Povejte mi ga!" rečem plaho in pridušeno. "Ce pride Tvoja sestra vslužit v mojo hišo, ne izve nihče o Tvoji tatvini in..." "In moja sestra ne pride nikdar v Vašo hišo", mu sežein naglo v besedo. In zdelo se mi je, kakor bi se bil led vdrl pod mano. 'Kakor hočeš! Ali Tvoja sestra v mojo hišo, ali pa Ti v luknjo za eno leto!" "Kar tecite naznanit me nn sodišče! Sestre ne dobite pod svojo streho!" zagrmim silno in jezno nad svojim gospodarjem. "Že dobro!" je dejal ta suhoparno s porogljivim usmevom ter odšel k svojemu delovodji. Meni se je stemnilo pred očmi. Misli so se mi zapletale, po u-šesih mi je neprenehoma brnela beseda 'tat', a v duši se mi je pojavila slika moje sestre krasnej-ša kakor kdaj prej. Njene velike oči so bile polne strahu, in po njenih licih so lile svetle solze z bridko prošnjo: "Brat, resi me pred pohotnim Črnilcem." "Tat! — Sestra!" Ta pojma sta se pojala po moji glavi, po mojem srcu in duši. "Divjal sem dalje in dalje, globlje in globlje v temno goščo, brez postanka in s strašno grozo v srcu. Slednjič obstanem ves izmučen, raztrgan, opraskan, okrvavljen in brez vsakoršne misli pred visoko bukvijo, po kateri se je spe-njal srebot. Z desnico sem posegel po njem, ga pritrdil na močno bukovo vejo ter si ga z levico zadrgnil okoli vratu... In omahnila mi je glava čez nekaj trenotkov, in izdihnil sem svoje življenje... "Zdaj me pa sodi!" izpregovo-ri se temna senca na desni. Ura je udarila tisti hip eno. in prikazni sta izginile z obzidja. Bilo je konce ure duhov. Jaz nisem sodil samomorilca. Prepustil sem sodbo bogu, kajti ljudje so tako lahko krivični. Tako sem odšel s pokopališča tipaje z očmi po skoraj nepro-dirni temi. Kajti luna je bila pravkar odšla z nocojšnega po-nočevanja, burja s? je bila utrudila, in potepuški oblaki so se bili spet povrnili iz svojih skrivališč. __Z. N. Raznoterosti. Smrt zagrebškega nadškofa. Pred kratkim je po daljši bolezni umrl v 81. letu svoje starosti zagrebški nadškof dr. Josip Juraj Posilovie. Pokojnik je bil rojen leta 1SH4. v Ivanič gradu kot sin ubogega čevljarja. Gimnazijo je študiral v Zagrebu. Po končanem zrelostnem izpitu je vstopil v zagrebški duhovniški seminar, kjer je bil leta 1858. posvečen v duhovnika. Kasneje je študiral na vseučilišču na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja. Ko so leta 3874. ustanovili na zagrebškem vseučilišču bogoslovno fakulteto, je bil Posilovie imenovan za rednega profesorja. Leta 1876. je postal Škof fcenjsko-modruški in kot- tak si je pridobil za hrvatski narod ne-venljive zasluge. Leta 3894. je namreč izposloval pri takratnem papežu Leonu XIII., da se je zopet uvedla v vsi senjsko-rnodru-.iki škofiji glagoliea, to je staro-slovenska služba božja. S pastirskim pismom z dne 25. marca 1. 1893. je Posilovič razglasil to znamenito pridobitev celemu hrvatskemu narodu. Za študij sta-roslovenskega jezika je ustanovil dva posebna seminarja v Se-nju in v Požegi. Kmalu na to je bil imenovan za nadškofa zagrebškega in hrvatskega nieiropoli-ta. Kot nadškof se v politiko ni mešal. Ker je bil silno dober in radodaren, so furtimaši-klerikal-ci opetovano izvabili iz njega lepe tisočake, da bi fundirali poseben klerikalni dnevnik. Vsi njih napori pa so ostali brezuspešni in končno jim je Posilovie odtegnil vsako podporo. Ko je jel vedno nevarneje bolehati, mu je bil imenovan leta 1911. dr. Ante Bauer za nadškofa pomočnika. Ta je tudi postal sedaj njegov naslednik na stolici zagrebškega nadškofa in hrvatskega metropolita. Mrtvo truplo pokojnega nadškofa so balzamirali in položili ga v grobnico zagrebških nadškofov ob sanktuarij v katedrali. ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Senzacijalna predstava medija. Z dunaja poročajo: 28. aprila popoldne se je tudi izvedla zani-i miva pretlstava med dun. Foto- j klubom in znanim telepatičnim j medijem Evgenom tie Rubini. | Dogovorjeno je bilo, da Fdtoklub i skrije gotov predmet v enem izmed 21 okrajev in da medij najde ta predmet do določene ure. Trije člani predsesdstva Fotoklu-ba, popolnoma zanesljive osebe, so prevzeli zaupniška mesta. Ob treh popoldne je začel Rubini v avtomobilu lov za skritim predmetom. Sledili so mu v avtomobilih člani kluba, časnikarji in drugi radovedneži. Eden izmed zaupnikov se je vozil v avtomobilu za Rubinijem in je bil s t depa-tom zvezan z bakreno žico, ki sta jo vsak na enem koncu .držala. Medij je moral razentega inteziv-no na to misliti, kaj ima telepat ! storiti. Iz kluhovega lokala v Sei-. lerjevi ulici je dirigiral Rubini avtomobil pravilno čez Graben-Schottentor, toda tam izgubil cilj ter zavil v Kolinsko ulico. Kmalu pa je dobil smer ter dal obrniti. Pred hišo št. 2 na Wae-hringerci je dal telepat ustaviti avtomobil ter dirjal, kakor da bi ga podile furije, v majhno trgovino s cvetlicami. Tam je vdrl i v neko temno sobo, vzel tam la-1 vorjev venec, Id je bil za njega ! pripravljen, ter zopet dalje do i Anastasius Gruenove ulice, kjer' je pred hišo št. 43 telepat ustavil, avtomobil, kakor da bi sanjal, je, pritisnil na električni gumb, dir-j jal z vencem nn vrt ter ga položil na mizo. Potem je dirjal v bi- j šo. našel tam ključ, s katerim je ; odprl vrata temnice, vzel tam ce- j sarjev kip, ki ga je postavil po-, tem na neki steber, hitel zopet v hišo po neko deklico, ter položil potem venec okoli cesarjevega kipa. Ko so potem odprli tajni protokol ter ga prečitali, so videli, ■ da je telepat izvršil vse, kar so mu naročili. i Jubilej češkeg-a časnikarja. i Prednik Fran Ilovorka, ki so' gra njegovi bližnji sorodniki z vso silo hoteli spraviti v sanatorij za j umobolne, dasi je duševno, kakor telesno popolnoma zdrav, slavi 35-1 »tnico svojega pisateljskega in 20-letnico svojega knjigarske-ga delovanja. V proslavo njegovega jubileja mu prirede v praškem "Ob?cnem domu" dne 30. maja častni večer, da mu dado malo zadoščenje za vs« ono. kar je moral v zadnjdi meseeih pretrpeti. Fran Ilovorka je znan tudi med Slovenci, ki go je napram simpatičnemu češkemu kulturnemu delavcu, l:i je bil vedno po-hornik slovanske vzajemnosti, iskrene simpatije, zato mu izrekamo tudi mi tem potom k njegovemu jubileju iskrene čestitke. PHONE 246 Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlamit Street, New York, N. Y. Frank Petkovšek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKEOAN, ILL. PRODAJA fina vira, najbolje žganje te izvrstne smotke — patent, zdravila. PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. $19.00 zastonj. Ako kupite uro naravnost Iz tvornl- oe. si prihranite najmanj $19.00, ker bi morali plačati vsakemu prodajalcu za isto uro najmanj 523.00 dofim je naSa posebna tvornidka cona za isto uro le Itf.OO. A ko 2f»Iito kupiti $25.00 vrclno uro za 00, potem izreiite ta ogrlus ter ga nam dopošijite z natančnim naslovom vred, nakar vam takoj pošljemo pro "v krasni škatlji n.i os!t-U popolnoma' zastonj. Zagotavljamo vur.i, da oni. ki kupi od nas uro, prav ni'esar ne riskira. ker ima pravico du si ogleda uro t» r se sam prepriča, 0 in par eentov za ekspresne stroSk«-. Mi popravljamo naše ure popolnoma zastonj skozi dvajset let ali Jih pa iz-men kitno za drune. OPOMBA. Na zahtevo vam dopošljemo naS velilcJ, ilustrirani cenik zastonj. NATIONAL C0MERCIAL CO., 505 E. 5th St., New York, N. Y., Dept. Ill i'KRACKERJEV' BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. B EB3 O "KRACKERJEY" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev". znan že nad 20 let. Ako .era Vaš lekarnar ali gostilničar nima v zaIon"i> se obrnite pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOVKO, kuhana v naši lastni distillery. Poštna naročila. s@ točno izvršujejo. Prva Slovenska veletrgovina The Ohio Brandy Distilling Co. 0102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. Najhitreje in najoeneje zzn pošilja denarje v staro domovino. Denarne nakaznice izplačuje c. k. poštna hranilnica na Dunaju. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York:, 6104 St Clair Ave., N. EL, Geveland, Ohio. T" IHH'f1 lll|l|UJJ*IMIIIl. GLASNABODA, 10. JktAJA 1014 ji|3siovaoski KatiS. iadnita fjB£onorirau do« 24. januarja 19C1 v državi Micneac*«. Mes ▼ ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad dock, Pa. Podpredsednik. ALOIS BALANT. 112 Sterling Ave., Bar berton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZ1CH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zanpnik: LOUIS KASTELIC, Box 582, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IYLC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111 NADZORNIKI: MIKE Zl NirH, 421—7th St., Calumet. Mich PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kana JOHN VOGRICH, 444—6tb St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave.. Cleveland. O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28rh St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308— f,th St., Roek Springs, Wyo. GREGOR PORBNTA. Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOZEF MEKTEL. od društva štv. 1., Ely, Minn ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva St v. 2., Ely, Minn. JOIIX KOVA« II, Jiox 3G5, od društva štv. 114., Ely, Minn. Vai dopisi tikajoči se nradn;h zadev kakor tudi denarne poši atve u.j se pošiljajo ra glavnega tajnika Jednote. vse pritožbe * ua predsednika porotnega odbora. Na osebna al? neuradna pisma od strani žlanov Be nebod« "ralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA" Grofica Tiepolo - Oggioni pred sodiščem. "Dragi Quintilio!- Nikdar ne pozabim Tvojih poljubov. Ne pozabi tudi Ti ne, dragi prijatelj, na trenutke grešnega in mamljivega veselja, ki nam jih je nudila ljubezen... Razkošni trenot-ki, kakoršni se do/i ve v življenju samo enkrat... Andrea Bellini..." Drobno pisemce, na japonskem papirju, vonjajoče še po tednih, da mesecih, založeno med prašne fas-ciklje sodnih aktov, po sladkem j:ari"ura^a... Pisemce, ki je bilo m E® .sluge, pritožila pri svojemu možu ali stotniku Bosiu. Zelo slabo ! napisano v trenotku omamljenja, |se je tudi zagovarjala, da je po-' ki j' bi!o čitano še v največji ra-■ dosti popolnoma zadoščenega sa-moljublja in domišljavosti, in ki h ži ilam-s na mizi milanske poro Zastopnik rodbine Polimanti-jeve dr. Rossi je predlagal, naj se preišče duševno stanje grofi -čino. Zagovornik, poslan c dr. Raimondo, se je izrekel proti predlogu, ker je grofica streljala v skrajni samoobrambi, in v tem slučaju ni treba preiskovati njenega duševnega stanja. Po opoldanskem odmoru je sodišče razsodilo, da pripusti, da preiščejo psihiatri duševno stanje gro-fičino, če se tekom razprave po-javi potreba. Pri izpraševanju ni mogla ob- eno samo jabolko, da bi je razde-tozenka zadovoljivo odgovoriti j lil med nje, kaj bi storil?" na vprašanje tir. Rossija, zakaj se ni, ko je opazila naklonjenost Za Smeh in Kratek Cas =©E Iz šole. Dvoumni odgovori. Učitelj: "Koliko je to ena pet- ^ck zdravnik je tožil po njem indvajsetina?" ozdravljenega pacijenta za plači- Učenec: "Ne vem." katerega mu le-ta ni hotel pla- Učitelj: "Pazi! Ce je zbranih 5atL ?f«vljeni bolnik se je iz- petindvajset fantov in bi ti imel f0™1^1* df Je raeun previsok ter da ga je zdravnik tudi se obiska- val, ko je bil že zdrav. Kot priča ilT . . . , ,, se zasliši tudi gospodinja ozdrav- Jaz bi jabolko sam ijonega. Ali se spominjate", jo vpraša Učenec snedel!" šiljala Polimantiju razglednice samo v znak zadovoljnosti z njegovim obnašanjem kot sluge. Bile so baje popolnoma nedolžne. te kot smrtno orožje, kot izdajal- Z napet jem pričakujejo zgodovino 1 juhavnih pisem... Predrznost. ski žarek, razsvetljujoč tajnost romana mlade krasotice, in kot — maščevalec... Obtožba pravi, da je pisemce pisala 27-Ietna grofica Ti*polo-Ogioni, soproga stotnika bersa-glierijev Teruccia Oggioni. Pisala ga jt- 2:{-letnemu vojaškemu slugi Quintiliu Polimantiju — krasnemu dečku, ki ga je dne 8. decembra lanskega leta v San Romu v svoji spalnici ustrelila. Grofica trdi, da je Polimanti, i ki jo je že delj časa zasledoval s I hrepenečimi pogledi, na vse zgodaj ob neprisotnosti nj nega soproga vdrl v njeno spalnico ter jo poskusil posiliti. Da bi ga ustrašila, ne z drugim namenom, je prijela v obrambo svoje časti kot Konkurenca Soluna in Belgrada. J ti K srbske narodne politike. Naj se !i nova Srbska gospodarsko razvije, mora za to skrbeti Belgrad. Ce pogledamo bližje to dejstvo, j tedaj vidimo, da mora Belgrad foslovaiie avstrijske mo- tekmovati s Solunom na podlagi j«' !!ia razen plovitve po I vlog, ki sta jih igrali ti dve mesti vi v bodoč ii os i i velikanski v preteklosti. Gre predvsem za n Trst. za katerega se zdaj srbski izvoz in uvoz. Belgrad je dovaui z vs.'1111 silami boju-j''i! dozdaj glavno izvozišče zele-j roti zdi u/t iiim Italijanom ; njave, češpljevnjaka, če&pel j in •mei-iit. V TrMu odločujejo mesa. Solun je izvažal srbsko ži~ ; bolj narodiiostno-politična | v:no, tobak bombaževino, mak, an.ia n go gospodarska. Po- moko. ovee iz bivše turške Srb-ma drugo razne rje pa je ske. Današnji položaj prav goto" bilo /.zvauo v Solunu za Srbsko, vo zviša srbski izvoz čez Sonln, Srednjo Evrc nulo in Za ztarhi Dona pome Ju go. j«'j° in X, dam1« vprai polnil no tla... Obtožba pripoveduje drugo do-godbo. Dogodim, ki je navadna v našem času, ki v trenotku mamljivega razkošja razprši vse pojme o časti in zvestobi. Grofiea j-imela z mladim vojakom razmerje, in ko se ga je nasitila, se ga je iznebila z umorom, ker se je bala, da jo bo zaničevani ljubimec izdal. V utemeljevanje tega navaja obtožnica, da mu je pisala resna ljubavna pisma pod nepra- i in < irsko med mi- I red vsem zato. ker se izpreminja .vim in lIa 1,111 P^1^ ......... ... ............ • . razglednice. (irofiea, ki je prišla k sodni raz- Amerika in Amerikanci, Spisal REV. J. M. TRUNK. Slovenic Publishing Company je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka: AMERIKA IN AMERIKANCI. Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za žena in mati revolver svojega j deželo, v kateri biva kak član moža, toda v onem trenotku naj- družine. Knjigo krasi nebroj le-večjega razburjenja, niti ne ve. i pik ilustracij, fotografij društev kako se je orožje i/prožilo. in mla- i in posameznikov, na katerih bo »Hlostiva, zato pa &na. »Ali dokler ga je d je pisalna miza! ' |doktor obiskovalj sem smatrala stanje gospoda smrt none varni m." Naši otroci. in« lanjo izvozno in uvoz- razmerje naj ram Avstriji in Nem-Srbska, ki stremi po čiji. «V bi se /boljšali odnosa ji cariuskem ozemlju v med Avstrijo in Srbsko, izpreme- jP™vl v črni obleki, je krasna bloi nil bi se srbski izvoz v prospeh " ........... Belgrada. A' uvozu pa je Belgrad solunskem pristanišču, je zasledovala svoje načrte v transportni politiki na kopnem proti nadvladi pomorskega transporta, — Srbska ima zdaj svoj lastni ea-rinski urad v Solunu in lahko to večinoma industrijski izdelki. sjKJzna, je-li mu koristi trgovin-11 "godnost pomorskega transporta sko razmerje napram Avstriji in jc govorila za Solun, toda vendar Nemčiji v izvozu ali uvozu, ali bi'j«1 imel Belgrad znaten del uvo-pa morda n bili njenemu gospo- za. Leta 1911 je znašal uvoz v darskemu napredku koristnejši Srbsko 115,423,000 dinarjev; od novi stiki z Italijo. Tripolitanijo. j tega so šle čez Belgrad štiri pe-Malto in Malo A/.ijo. V vsakem tine in čez Solun ena petina. Ce ekmoval s Solunom. !'vozno bla-iro za Srbsko ni vezano na način transporta, kakor izvozno, ker so se ne izpremene politične razmere, pojde uvoz iz Avstrije, Nem-čije, Švice zopet čez Belgrad, ravnotako tudi uvoz iz drugih držav. Nekateri industrijski izdelki pojdejo navzlic temu čez Solun v Srbsko. Za Srbsko ne pre- oziru hoče Srbska doseči f:nane-ne uspi he. hoče zvišati donosnost novih železnic ter si ustvariti samostojno izvozno in uvozno po-li-tiko. V to »vrbo pa potrebuje naravnega in zgodovinskega trgovskega središča, ki je bil do balkanske vojne Belgrad. Vsled ostaja drugega, nego vzdržati iz-velikega novega srbskega ozem- v,,z «b'ž: lnih jiridelkov po Dona-lja se je ii zmanjšal pomen Bel- vi, ki se more razširiti tudi na ži-grada kot trgovskega središča in vi«o, toda navzlic temu si obdrži pojavil se je Solun. n. samo kot izvoz Nove Srbske Solun. Pomen prevozno mesto evropskega bla-: Soluna bo naraščal s protisrhsko ga v «i'-ško in Turčijo, marveč politiko Avstrije. Uvoz v solun-tudi v Srbsko. Naravno je. da je i «ko pristanišče je znašal leta 1910 to spoznanje porajalo celo vrsto 120,983 000 dinarjev. Od tega je mnenj in uva/. vanj. Nekateri uvedla Srbska za 2,692,000, Av-krogi so celo očitali srbskemu tr-|«»rija za 14,839,000, Nemčija za govinsk. mu ministrstvu, da pre- 14,304,000 dinarjev. Za izvoz v malo pa/i na trrško invazijo v no- Novo Srbsko še pod turškim go-vo Srbsko. Obsežno in nadrobno' «podstvom sta bila Belgrad in o-je obrazložil vprašanje Solun-. «tala Srbska brezpomembna. Le-Belgra«! dr. Kosta Jovanovie, taj- ni u ftrr piš vpi vir stii ta 1911 je Srbska izvozila moke za 2,800,000 dinarjev. Iz Soluna pa so v tem času uvozili v današnjo Novo Srbsko za 42 milijonov dinarjev, dočim je znašal j.- do nedavnega ves uvoz v današnjo Novo Srbsko Donave, se je da- 60,000 000 dinarjev. Napram temu se je izvoz iz Belgrada in Srbske v novo Srbsko zvišal v naslednjih letili, tako da j^- leta ovala teritorialna iz- 1913 dosegel 40,000 ton. Z gradbo ia trgovino novih o- železnic, spoznanjem trgovinskih razmer, mirnim in urejenim razvojem Belgrad danes gotovo ne izgubi svojega trgovinskega po- trgovinske zbornice v Belin. V "Trgovskem Glasniku" : Za Srbsko je najvažnejše sšanje bodočnosti njene trgo-». Dočim si kala okoli razširila do Egejskega inor-v katen-m je izhodišče Solun, takoj nastaja vprašanje: ka-bo učil dinka, črn pajčolan je vezal nje ne bogate, krasn * lase, oči, obrobi j.-ne s sencami v zaporu pre bdelih noči, sta bili vprti v tla. i o bledo, upadlo obličje je pričalo o nasledkih sanremskega zapora. Polimanti je bil nečak znanega bolonjskega profesorja Mur-rija, čegar sin Tnllio in hči Linda sta bila svoječasno obsojena zaradi umora Lindinega soproga grofa Bomnatinija. K razpravi je velik naval, ne samo zaradi senzacije dogodbe, marveč tudi vsled tega. ker je obtožena gro- ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni.. Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda radi-tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini. Slovenic Publishing Co., S2 Cortlandt St., New York, N.Y. POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potoin iste vplačati pri poštni hranilnici ; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno. "Mama, kupi mi škatljico o-sladkorjenih mandeljev!" "Nimam nič denarja za take sladkarije!" "Kaj? Nič denarja? Saj se je papa oženil zgolj radi denarja s Tabo." Nek turist je prišel v gostilno, katero je tudi že prejšnje leto obiskal. Oskrba pa je bila tokrat še slabša kakor pri prvem obisku. "Cujte, gostilničar, v tem letu so pa jedila, katera ponujate, še slabša kakor lani!" "Ali to je vendar nemogoče!" odvrne hitro gostilničar. * * * "Kako je to", vpraša nek odvetnik nasprotno pričo, "da mi j vedno tako počasi in previdno odgovarjate; ali se bojite, da bi izpovedali neresnico?" "O prav čisto nič!" se je glasil dvoumni odgovor. Na poti s plesa. Sestra svoji sestri: "No, danes spet laiiko .som : "( ' e I o prav nič." vzklikneve s noč ribaril, Petru-a ujel V ženitni posredovalnici. "Da, kaj pa mislite, gospodična! Je pač draginja. Za 20,000 kron ne dobite več nobenega pametnega moža." Ponesrečeno pritrdilo. Dama, kateri je odpovedala hišna svojo službo, kuharici: 'No, če ž * hoče iti, pa naj gre, zadrževati je ne morem. Ali neumno je vendar, da hoče drugam. Boljše službe ne dobi nikoder." Kuharica: "To sem rekla ne-u in niči tudi jaz, milostiva. Bodite merjeni, sem ji dejala, odtod pridete h' z dežja pod kap." Otročja medrest. Učitelj razlaga malčkom pregovore, med temi tudi pregovor: "Boljše je hranjeno jajce kot stie-den vol." I "čitelj: "Kaj praviš, Jožek, ali je to res?" Jožek: "Ne, gospod učitelj; če vola snem, mi ostane koža, ta je pa več vredna nego jajce." OB NAKUPOVANJU. Kedor želi dvigniti pri hranil-niei ali posojilnici naloženi denar, fiea potomka slavne umetniške liaj* nam l)oS1ie hranilno knjigo, rodbine. Pri zasliševanju je vstrajala, plakaje, pri svojem opisu usode-polnega jutra. Takoj nato, ko so bile poklicane priče, je prišlo do vznemirljivega prizora. Mati m-morjenega fanta je omedlela, ko je vstopila v dvorano ter zagledala grofico. "Ali to blago ni vendar več moderno." "Da, milostiva, če izbirate tako dolgo." denar mu preskrbimo v najkraj-j sem času. ' Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker,bodo vedno dobro, ceno in točno postrežem. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. V. Claba prebava ^ In nečista k:ri sta vzrok mnogih hudih bolezni in izvirata od slabega želodca. — Noben poskus, temveč danes že dokazana resnica je, da um ;an< ijo trgovino ct-» vodila iz Bel-Solunu trgovi- di tU donijo in Staro Srbsko, mena tako v zunanjem kakor no-Belgrad oviran v raxvo- i tranjem oziru. Da obdrži nadvla- ju in lahko popolnoma izgubi da- do* zniža vpliv Soluna, mora naAnjo trgovinsko važnost. Bel- »meti urejeno organizacijo ,pot- grad ni s.imo srbsko trgovsko sre-' nikov, okusne cenike in pomoč d šče, marveč tudi kulturno in Pri filijalkah srbskih bank in ve-aptoh narodno. Ce izgubi Belgrad ,likih tvrdkah. trgovsko prvenstvo v Novi Srbi !--- ji, sledila bi temu gospodarskemu j razdvojenju tudi kulturna škoda, j Trgovinsko spojenje starega o-at-mlja * novim v Beigradu je eno SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR izmed nsjvitalnejših vprašanj l DRŽAVAH. ROJAKI NAROČAJTE SE NA GLAS NARODA", NAJVEČJI kri in želodec čisteči tableti slab želodec zopet popravijo in kri sčistijo. Vzemite dva komada predno greste k počitku in težava želodca, gorecica želodčni krči, slab tek do jedi, gori vzdigava-nje in bluvanje je preprečeno in Vi bodete Usodna navada v besedi. Cost: "Torej kakor rečeno, za nedeljo društveno sobo, in dobro mora biti zakurjena!" "Se naredi!" "Vrhtega morate pripraviti večerjo za dvanajst oseb!" "Se naredi!" "In imeti morate dobro vino. liul\»r v Stražo. Napregel je no V.»kupljenega mladega konja Na/aj gred.- pa m- jt* konj preti kianerm v Strmolali nečt-sa uxtraaUl in *ko«'-il naglouia v »tran, pri emer je mladi Javornik odle-tel / voza, oče pa je priiel pod \ oz in ?»e nekaj časa valil pod njim. l>ol)il j,, pri tem težke poškodb«*, powrbno na glavi, iu se oto svdo stavbni stroški znašali 92 ti-s<»č 5(M> kron, se obrne deželiu odbor najprej do poljedelskega ministrstva. da se izposluje čim višji državni prispevek, predno se prične z delom. Zaradi prekasnega pevratka iz Amerike se je moral pred deželnim sodiščem v Ljubljani zagovarjali Alojzij Nograšek. posest-nikov^m v Murskem. Oče France mu je priskrbel pri okr. glavar-s!vu potni list za Ameriko, kateri se je .rUtsil za dobo enega leta. C« ravno je dobil Alojzij Nograšek že meseca februarja leta 1911 potni list, je odpotoval šele maj-nika istega leta. za kar mu je oče izročil \ to svrho 400 K. Obdolženec se pa pravočasno ni javil k naboru, ter se v to svrho tudi ni zglasil pri avstrijskem konzulatu, zato sta bila sin in oče, ta kot sokrivce. obsojena vsak na 14 dni strogega zapora. Pretep zaradi ene snežene kepe. Na občinski cesti v Velikem Polju sta se kepa 1 a meseca januarja 1.1. posest uikova sina France Mi sle j in Ferdinand Skapin. Mislej je slučajno s kepo zadel pastirja A-lojzija Grežarja, ki se je nahajal v bližini. Ta pa v jezi vrgel lopato proti M isle ju ter ga zadel v uo-go. Ta mu je lučaj z motiko zopet v mil. Zdajci pa z vso močjo vrže Urežar zopet motiko v M isle pa ter mu preseka desni komolec. Obdol-jteaec ne zagovarja, da ni imel namena ga poškodovati, temveč ga samo oplašiti. Obsojen je bil na »tiri tedne težke ječe. Uiodepclna ura. Jože£ Jagrič, pristojen v Globoko pri Brežicah, hlapce v Tacnu, je našel zlato uro svoje gospodinje v vrednosti 100 kron. Nekaj dni kasneje je gospo* fdinja svojo uro pogrešila ter po njej vpraševala. Obdolženec je pa to uro prodal za 10 kron, kakur i to sam priznava. Za kazen se mu je naložilo 4 mesece težke ječe. ŠTAJERSKO. Zgorel je 27. aprila zvečer Markov mlin v 1^'itspergu pri Mariboru. škode je okoli 35,000 kron. To je sedaj v par letih že drugi ogenj v tem mlinu. Promet v štajerskih, žganj ar-Ekih beznicah — nazaduje. Iz Maribora poročajo, da lastniki velikih štajerskih zganjam in žganje-točev zadnji čas tožijo, da gre "kšeft" slabo. Ljudje vendar spoznavajo, da je edina pomoč za boljšo bodočnost našega naroda, ako se omeji žganjepitje. Posebno se baje pritožuje oni nemškutar, ki je s smrdljivim šnopsom izvabil milijone iz žepa našemu ljudstvu in zastrupil stotine in stotine družin, da "kšeft" ne nese več kot prej. Samo v enem tednu je neki štajerski šnopsarski magnat stočil in prodal za 2000 K manj šnopsa kot navadno. Znamenje, da gre zmernost no gibanje tudi na Štajerskem razveseljivo na-, prej ! Prestavljen je nadgeometer E-tnanuel Martini iz Brežic v Gradec. Umrl je v Mariboru čevljarski mojster Gašpar Jug, 4i) let star. PRIMORSKO. Trgovina, s človeškim mesom. Tržaška policija je te dni prišla na sled obsežno zasnovani trgovini s človeškim mesom. Trgovci so večinoma Lirki po rodu. Ti ljudje so svoje žrtve izvabljali pod raznimi, zelo mamljivimi pretvezami na grške parnike, odkoder so jih odpi Ijavali potem v Atene, Ale-ksandrijo in Kajiiro. Zlasti bogato žetev so morali imeti z nesrečnimi služkinjami. Najbrže je bilo odpeljanih v nesrečno sužnost tudi mnogo slovenskih deklet z Goriškega in bližnjega Krasa. Trgovci in njih pomagači so uporabljali za vabo razne, zelo rafinira-iie metode, slikali so jim v pestrih barvah lepo, udobno bodočnost. Neizkušenim mladenkam so suge-riraii ponajvečkrat, da postanejo svetovne varijetetne šansonetke, če se puste angažirati na neki a-tenski variete, kjer dobe takoj za :i00 K najlepše obleke, lepe dohodke in napitnino, tako da bodo lahko znatno pomagali še svojim u-bogim starišem. Policijskima a-geiitoma Jgsipu Požunu in Antonu Jovčiču se je prvima posrečilo zaslediti prve žrtve te nečloveške trgovine na grškem parniku "Sa-mos". kamor so zapirali v kabine iz vabljene deklice. Pred nekaj dnevi sta bila naj prvo aretirana dva Grka. in sicer Tomaž Veliš in še neki drugi, katerega ime pa se zamolčuje. Dne 24. aprila pa je policija aretirala glavnega agenta, nekega Krvonisa, čegar pravo ime pa je Nikolaj Theokar, 29 let star, baje iz Tirnova na Grškem. Po poklicu je krojač in "gledališki agent". Pri njem so našli nest evil no dopisnic, v katerih so se mu naznanjala razna mesta gledaliških pevk. Kryonis ali Theokar je bil aretiran v trenotku, ko je hotel stopiti na grški parnik "Samos" s svojo namišljeno soprogo, v resnici z dekletom Marijo Ankele, rojeno leta 1891. v Borovljah. katere zelo ubožni stariši pa stanujejo v Trstu na Skorklji. I bogo dekle je nenadoma zapustilo svoje stariše ter slepo sledilo zvitemu Grku, ki ji je oblju-boval krasno mesto pevke, čeprav Aekele niti Pe*i ne zna. Kap je zadela 27. aprila kamnoseka Ludvika Trampuša. Popoldne je bil še popolnoma zdrav, kar naenkrat se je v svojem stanovanju v ulici Sv. Mihaela v Trstu zgrudil in poklicani zdravnik rešilne postaje je mogel konsta-t i rat i le še smrt. Samcmcr. Dne 25. aprila ob 6. uri zjutraj se je v orožniški vojašnici v Rihemberku ustrelil o-rožnik Jožef Schatzl. Vzrok samomora ni znan.--V stražnici mestne zastayljalnice v Trstu je poskusil neki vojak 32. pešpol-ka ob 6. uri zjutraj izvršiti sa-|momor. Prostak ni bil v službi, marveč je prišel samo obiskat to-j variše. S seboj je bil prinesel pa-trono, s katero je nabasal puško svojega tovariša ter se ustrelil v desno stran. Rana je bila tako ne-( varna, da so morali prostaka prepeljati v bolnišnico, j Delavsko gibanje v Tržiču. Že več dni stavka v ladjedelnici v Tržiču okrog 250 kovačev, vsled cesar se je moralo za nekaj časa delo ustaviti. Dalje obstoja še konflikt med angleškimi delovodji in domačim delavstvom, zlasti zato, ker se domačini pritožujejo, dl jih angleški delovodjo zatirajo. Delavci nameravajo baje splošno stavko, v tem slučaju pa bi ladjedelnica odgovorila s takojšnjim izprtjem ter bi ladjedelnica bila za dalj časa zaprta. S tem bi bilo vrženih na cesto več tisoč delavcev. Hude kri so imeli 40letni Ma-horčie, 35!etni Ubnik in 331etni Dodič. Sprli in stepli so se v ulici Molin a vento v Trstu tako, da so morali vsi na rešilno postajef. Ma-horčič pa celo v bolnišnico. Dva zlikovca sta hotela vdreti 27. aprila v vratarjevo lopo v veži hiše št. 14 v ulici Torre bianca v Trstu. Prepodil ju je lastnik Keitner, ki je tudi videl, da sta se skrila v sosedni hiši in poskusila tam svojo srečo. Keitner je obvestil policijo, kateri se je potem tudi posrečilo vjeti oba zlikovca, stara znanca tržaške policije. 21-letnega Nikolaja Orlica s Krka in 191etnega Rudolfa Škerlja iz Pu-Ija. Delomržen brat. V bližini Šibe-nika stanujoči župnik baron Peter AViederkehr ima brata, ki jo je bil popihal v Ameriko, pa se je nedavno vrnil iu obiskal župnika, od katerega je vedno zahteval denarja. Ker mu brat ni hotel več pomagati, ga je zvabil 26. aprila z vpitjem iz stanovanja ter osemkrat ustrelil na njega. Ko je župnik že ležal na tleli, ga je udaril še po glavi. Težko ranjenega župnika so prepeljali v bolnico, njegovega brata pa aretirali. VABILO na PROSLAVO DESETLETNICE društva Bratstvo št. 6 S. N. P. J. v Morgan, Pa., ki se vrši dne 30. maja. Začetek točno ob 2. uri popoldan. Cenjena društva kakor tudi drugo občinstvo vabimo, da po-seti to prireditev v kolikor mogoče obilnem številu. Svirala bo izvrstna godba na pihala. Spored je sledeči: 1. Od 1. do 3. ure sprejem društev. 2. Nastop pevskega društva Prešeren" iz Pittsburgh, Pa. 3. Nastop govornikov. 4. Zopetni nastop pevskega društva. 5. Šaljiva tombola s krasnimi dobitki. 6. Srečolov, ples in prosta zabava. Za vse drugo bode izborno preskrbljeno. Torej na svidenje 30. maja na Sygan, Pa.! Za odbor: John Pleteršek, tajnik. POPRAVEK. V Glasu Naroda" je bilo dne 9. maja poročano, da je daroval član društva "Sloga" za Slovenski Narodni Dom v Waukeganu, 111., $14.50. Namesto tega se ima glasiti: Clan društva "Sloga" št. 14 je daroval 50 centov. KOROŠKO. Samomorilni poizkusi. V Celovcu se zadnje čase zelo množe samomori in samomorilni poizkusi, i Tako se je zadnje dni hotel pešec Avgust Sucher 7. stotnije pešpol-ka št. 7 usmrtiti s strelom iz službene puške. Ni se dobro zadel, krogla mu je predrla ramo; hotel se je še enkrat ustreliti, a za to mu je zmanjkalo moči in poguma. Prepeljali so ranjenca v garnizijsko bolnišnico. Vzrok samomora so baje domači prepiri. - V trenotni zmedenosti misli si je hotela vzeti življenje r"ka gospodična s tem, da se je obesila na vrat ill. Domačini so to še ob pravem času opazili ter rešili življenja sito samomorilko. Prijet roparski morilec. Pred meseci je bil prijet radi suma roparskega umora pomožni delavec Edvard Ebner, ki so ga izročili celovškemu deželnemu sodišču. Tu je simuliral blaznost ter so ga oddali v deželno blaznico. Tu se mu je posrečilo, da je končno pobegnil. Od takrat se je potikal Ebner po raznih deželah, posebno pa po Balkanu. Te dni pa se je zopet pojavil v Celovcu, kjer so ga prijeli in oddali deželnemu sodišču, ki ga je pa zopet poslalo v deželno bolnišnico, da se tamkaj ugotovi, če je blazen ali ne. Nasilen hlapec. Iz Trdnjavesi poročajo o silno nasilnem hlapcu, ki je ogrožal življenje tamkajšne-ga župana ter enega sohlapca. Župan Valentin Tanšic je prišel k prepiru med hlapcema Matijo Ju-stom in Alojzijem Vogonom. V tem prepiru je udaril Just svojega tovariša Vogona z gnojnimi vilami s tako sito po glavi in roki, da ga je težko poškodoval. Župan je hotel posredovati, vendar pa Just tudi sedaj ni hotel mirovati, ampak se je spravil z vilami še nad župana. Ta pa je utekel ter se zaklenil v hišo. Just je z vilami razbijal po vratih ter grozil, da župana ubije. Poklicali so o-rožnike, ki so po hudem naporu vklenili nasilnega in nevarnega hlapca ter ga oddali celovškemu sodišču. Hlapec Alojzij Vogon je zadobil težke telesne poškodbe. Umor pri Pliberku. Iz Beljaka poročajo, da so izročili morilca, topničarja Lasiča pod dobrim varstvom garnizijskemu sodišču v Celovcu. Eskorta, ki je obstojala iz 5 mož in dveh ogničarjev, je pripeljala vklenjenega roparskega morilca, ki je bil oblečen v paradno suknjo, ob 5. zjutraj. Vsled zgodnje ure ni ta prizor zbudil običajne pozornosti. Morilca so spravili v poseben železniški voz ter so ga s spremstvom petih mož prepeljali v Celovec. Nag hodil po ulicah. V Labudu so prijeli orožniki nekega 351et-nega moža, ki je popolnoma nag hodil po ulicah. Neznanec je bil po vseh znakih blazen in so moža prepeljali na opazovalni oddelek dež. bolnišnice v Celovcu. Stokronski .bankovec ukraden. V Hornali je hlapcu Franu Baier-ju zmanjkal iz zaklenjenega kov-j čoga v hlevu stokronski banko-1 vec. Tatvino je izvršil neki sohla-| pec, ki je bankovec skril v pod-1 strešju. * DAROVI za reveža Andreja Rožiča v Ratečah na Gorenjskem. Darovali so sledeči: Somerset, Colo.: Neimenovana $1.00. Navlor. Mo.: Marija Kovačič 40 centov. Mineral, Kansas: John Mežnar 75 centov, John Stale 50 centov. Mary Plankar 20 centov. St. Clair, Pa.: John Sever $1. Bluffton, Ind.: Po 25 centov: Frank st.. Frank mL, Alojzija in Marija Stenovec. Chicago, 111.: Rev. Anton Sojer $1; po 50 centov: J. Zvežič, F. Ceglar, M. Turšič in M. Stanišek; po 30 centov: J. Arh in L Perko; po 25 centov: L. Arh, B. Winter. P. Prah, M. Blav, J. Gorene, J. Horžen. I. Pavlin. I. Beribak, T. Zupančič, J. Bo^olin, L. Bogolin, S. Nartnik, A. Ceplak, F. Žibert, F. Gril, F. Stonie in M. Nemanič.; nepodpisani 15 centov. Skupaj $13.10. Odposlali Rožiču 63 K. Uredništvo. DAROVI. Za Slovensko Zavetišče: Somerset, Colo.: Neimenovana $2.00. Denar sprejeli in odposlali na pristojno mesto. Uredništvo. Rada bi zvedela, kje je moj brat JOHN PAV LLC H. Doma je iz Domžal na Gorenjskem. Lansko leto meseca junija je odšel iz New Yorka in en mesec pozneje mi je pisal dopisnico iz San Francisco. Cal. Od takrat nisem ničesar čula o njem. Zato prosim cenjene rojake, če bi kedo vedel, kje se nahaja, naj mi naznani, ali pa naj se sam oglasi svoji sestri: Rosalia Vi-demšek, 37 First Avenue, New York, N. Y. (19-21—5) Kje je moj sin JOHN ČUK? Doma je iz Drage pri Rakeku na Kranjskem. Star je 18 let, .visoke, močne postave, okroglega obraza in kostanjevih las. Pred 7 meseci sem ga pustil v Chis-holm, Minn., od koder se je baje podal v januarju letos v Ala-sko. Ker je to edini moj sin in ker sem prišel nazaj v Ameriko, prosim cenjene rojake, ako kedo ve za njegov, naj ga blagovoli naznaniti, ali se pa naj sam javi na: Upravništvo "Glas Naroda" (za John Čuk), 82 Cortlandt St., New York City. (19-21—5) Kje je moj stric MARTIN STA-RIHA? Doma je iz Rožnega dola pri Semiču. V Ameriki je vsega skupaj že kakih 30 let. Pred tremi leti je bil doma na obisku. Kakor mi je znano, je baje nekje v Minnesoti. Prosim cenjene rojake, če kedo ve za njega, naj gA opozori rfit ta o glas, ker on ne zna citati. Javi naj se na: Joseph Rauh, 36 Bremen St., Brooklyn, N. Y. KOVAČ, dobro izučen kovati konje, išče delo. Pišite na: Frank Čepirlo, Camp 1, Yelk, W. Va. (16-20—5) ZASTONJ. Pošljite svoje ime in naslov in mi vam pošljemo 5 krasnih razglednic zastonj. Pišite na: Pescia & Co., 1328 Broadway, New York City. (29-4r—29-5) STENOGRAFEN J A, zmožna slovenske stenografije, nemškega in eventuelno tudi angleškega jezika, dobi službo. Plača po dogovoru. Naslov: L. Box 221, AVausaukee, Wis. (5-5 6x v 2 d) Spodaj podpisani bi r*d zvedel za IVANKO BABN1K. Doma je iz Polhovega gradca in v mesecu oktobru lanskega leta je prišla v Združene države. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javi. Jacob Jai'c, Box 212, Eveleth, Miun. (16-20—5) NAZNANILO Krasni in obširni ceniki moje zalege zlatnine so ravnokar izgo-tovljeni. Kdor izmed rojakov ali rojakinj istega želi, ga drage volje nemudoma odpošLjem, in sicer brezplačno. Ivan Pa j k, trgovec z zlatnino, L. Box 328, Concmaiigh, Pa. (19-20—5) NA PRODAJ 40 akrov obdelane zemlje, hiša s 4 sobami in betonirana klet 16X24X6i/a, vse ograjeno. Šola na vogalu. Svet je ravan, v dolini, zelo rodoviten. 1 aker gozda. 8 milj od Cadillac. Zveza po državni cesti. Prodam po $35 aker; Ena tretjina naplačati in ostanek na lahke obroke. Naslov: Davis Davidson, 601 Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d) HARMONIKI!, bodisi kakoršnekoll vrste Izdelujem In popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno in zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošljp. ker sem že nad IG let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakoršno kdo zahteva brez nadaljnih vpraSanj. JOHN WENZfcL. 1<"7 F 62ad St., CUwUnd • OGLAS, Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GR11LL Prodaja belo vino po...............70c. gallon črno vino po................ 50c. ,, Droinik 4 eallone za .................... $11 00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, gallone (sodček) za.......... $16.00 Za obilno naročbo se pripoioča Marija Grill, 5308 St. Clair Ave , N. E., Cleveland, Ohio. . Kadar potujete v stari kraj ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v HOTEL, SALON in RESTAVRANT 145 Washington St., NEW YORK, N. Y. Corner Cedar St. Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in najcenejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene Bobe za spavanje. Obed (tri Jedila) 25 centov. Spavanje 25 centov. Z velespoštovanjem JANKO TUŠKAN, lastnik. UP3 POZOR, SLOVENSKI FARMERJ!! Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število PRAVIH DOMAČIH Cenjenim rojakom priporočaj« tvoj« NABAVNA VINA is najboljšega grozdja. Lansko rudeče vino po 404 gal. ataro rudec-9 vino po galona lansko belo vino po 454 gal. ic najboljše, staro belo vino po 50* gal. 100 proof močan tropinjever 4% galone $12, 10 galon pa $25 Vino poiiljam po 28 in M gal Vinarma in diatillerija bliso staje. Pofiljite tu puma na r Stephen Jackie, Box 181. St. Helena. Cal ® KRANJSKIH KOS s V zalogi j:h imamo dolge po 63, 70 in 75 cm. Kjsfc so izdelane iz najboljšega jeklu v znani tovarni na Štajer- :-: skem. Iste se pritrdijo na kos»i?ce z rinkcami. :-: ^^ Cena 1 kose je 1.10. Kdor naroči G kos, jih dobi po $I.OO. V zalogi imamo tudi □ 0 klepalno orodje iz finega jekla; E □ cena garnituri je $1.00. Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos. Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročilu je priložiti denar ali Postal Money Order. Frank Sakser, S2 Cortlandt St, : - : New York, N. Y. a Največ denarja iz Amerike nalaga se v MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI v Ljubljani v Prešernovi ulici št. 3, Kranjsko. Denarni promet koncem leta 1913 je znašal nad 700 milijOIlOV kron. Hranilnih vlog nad Rezervnega zaklada nad 43*5 milijonov kron. 1,330.000 kron. Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4" ^ P |0 brez odbitka. Nevzflignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Za varnost vloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c- kr. deželni vladi Izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem. Zato vlagajo v to hranilnico sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev, župniŠča cerkven in občine občinski denar. Tudi iz Amerike se nalaga največ denarja v to hranilnico. Naš dopisnik v Z jed. državah je že vec let i 82 Cortlandt St. MEW YOWL 6104 St. Clair Ave., N. EL, CLEVELAND, 0. .. i,"?; i . .... .'bili . -N Ti . ■ .,» ■ 7. GLAS NARODA, 19. MAJA 1914 Skrivnosti Pariza. SLIKA IZ NIŽIN ŽIVLJENJA. Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N. (Nadaljevanje.) ''Kadar klepeta ta, se pae zadržite mirno." I>a '. re< Sk -lt-t. "Toila Zbadljivee se da jako drago pla-<>iiii%lit<*, dvaj" t sinov zahteva za svojo pripovedko. "Da. d vaj*, t suvov. To je toliko kakor nič, če se pomisli, nir-nitiia j.' pripove>t o Gringaleu in Razsekaju, o ubogem I« tu, t> groznem Razsekaju in zlobni Gargusi. Sree mora po-\«*ku in z j /iti >»• mu lasje, če posluša to prigodbo." ".laz dam d\a suva ", d«* Skelet ter vrže denar Zbadljivem lifnVte -kopariti /a takšno zabavo?" >«• j ristavi in i>ogleda ova riše pomenljivo. j'ii so dt / vati suvi od vseli strani na veliko veselje Zbad-ki je misl.'L pri tem vedno le na svojo s«-stro. "Osem, devet, enajs', dvanajst, trinajst!" vzklika pripovedovalce j»obiraje denar. Xo, Vi liogataši, kapitalisti in bankirji, še nekoliko požrtvovalnost«. f '■'»! 1'ri -»t-vilki trinajst vendar ne smete ostati. Nesrečna številna j. trinajsi. Samo š<. )>eraških s-dem suvov! Kaj? lTpam, d t i n. dali o- itati, < da ne premore L« vja jama tistih be- raŠkdt -- d in suvov! Gosj oda moja, govorilo bi se potem, da ste pr »Ii » nikaj po krivici, ali pa, da ste imeli jako nesrečne roke." i glas kri. -rega Zbadljivea preplaši tiermaina iz pri-li.j e je izkazal kot bankir, kot nebeški poslanec. Da, i moja, njemu zahvalite za več kakor polovico moje po-paui, da mu lie ostanete dolžni zaslužene hvaležnosti. Za ti-suve, ki so povrhu, bom i>osnemal glasove oseb, nastopajo-»\esti. Tudi z.i to s,, morate zahvaliti le temu .bogatemu ka- ' V besediči tako dolgo in prični že enkrat", ga prekine Samo s, ,-n tr« notek, gospodje", izpregovori spet Zbad-"Pravično in spodobno bi bilo, da dobi ta naš kapitalist i '»•■de/, nevšt«-vši seveda predstojnika, ki si lahko izbere I a r« dlog je bil Skeletu čisto povš. ,'i, in bandit odgovori: i>a. /.i inenoj uajlKilj- ga in iznova pogleda jetnike pomenljivo. — "Da, da, le naj pride bližje." — "Sede naj na prvo klop." V i»I i t» . mladi mož! Va.vt darežljivost dobi zasluženo plačilo. < »stila dru/iia Vam pripo/nava najboljši sedež", je dejal Zbadljive« Germainu. Misie.', da je pridobil s svojim darom v resnici naklonjenost *\ojili tov.m-« /apusti kljub svojeinu studu svoje najljubše meglo ter m- približa pripovedovalca. T.i ..<• - del poleg Barbillona in Nikolaja nekako pet klopi od peči ter dejal h povzd'gnjeuim gla*om : To s.i j rv. u/ ' < i>t, komur čast! Najprej kapitalist, po-te'M a dru'.'i /\ nji.u. ki so kaj prisjn vali", nadaljuje Zbadljivee /. i d * i v i < i j n o, ker j. skoraj mislil, da se ni treba bati Germainu ni-eesiif vee hu-ga "Tinti pa. ki ni no prispevali nie, naj sedejo n« tla, čisto po poljubuoxii —" Zbadljive«* - postavi nato l: peči, pripravljen za svoje pripovedovanje. Pol« g nj. ga stoji Sk»-iet .pripravljen skočiti na Gertnaina, brž-ko *apuj»ti pa/nik «1 v orano. V « :iki r;-/ iidji «»«l rmaina j>osed« jo Nikolaj, Barbillon, ( ar.idlae n ihnui jetniki, i»i«m| katerimi j«- bil tudi tisti mož s čepi-eo i/ m« >■ i r. vitli na glavi in obit«'-en v siv jopič. Večina jetnikov, >« d eiiit* rlja p<> ti i . ali stoje in naslanjaj.- se na steno, tvorijo ozadje te slik«, katero je ob.*vetljevalo troje velikih oken. 1'a/nik. L-ar *►« I i, I n.tj bi dal znamenje k umoru Germaiua, stoji poleg nap«4 otiprtdi vrat. * * V s« v r« li>vpraša Zbadljivee* Skeleta. " .\i r! zagrmi la l>andit obrnivši s»- naokrog. Zatem pa reče Zba«llj: veu: "Le prični, mi poslušamo." •n zavladala j«* grobna tišina vse na okrog. III. Gringalet in Razsekaj. prieti« torej svojo i>ov«-st z nasle«lnjimi besdami: ne ve mi Zbadljiv — "Pripovedka, katero povem čestiti družbi, se je pripetila v davno j reteklib »'-asih. Takozvano Malo Poljsko ni bilo razdejano. Slavna druščina \»- brezdvomno, kaj je bilo Malo-Poljsko?" "Na \^ak način", odgovori jetnik v modri čepici in sivem Jopiču. "To so bile hišice ob cestah tlu Roeher in Pepiniere." — "Prav, moj sin", nadaljuje Zbadljivee. "In Cite, ki ne obstoja kakor zn tiio i/ palač, bi bilo napram oneiuu Malemu Polj-akemti -«■ vi tino kakor e«-sta Itivoli. Ali za naše ljudi je bilo to fa-mo/eu prostor. <'» —t nivi poznali tamošnji prebivalci in tudi ne hiš. Lile so samo ozke ulice in ubožn«* koče. Ravuotako ni bilo tam ob-uljčnih tlakov. Pač pa so bile mehke preproge iz blata in smeti. Voz b: delal nikakšm-ga ropota, ee bi ga bil kdo peljal po tistih u-zanih ulicah. Ali nobena kočija ni zašla tjakaj. Od jutra pa do •era, zlasti pa od mraka «lo jutranje zore ste slišali kliee: Na po-ganje! Morilec! Tat! Straža! Toda straža se ni zganila. Cim več ljudi so pobili v Malem Poljskem, tem manj jih je bilo treba are-tovati. "Tamkaj je kar mrgolelo ljudi. Videti bi bili morali to sodr-go* Se\e ni bilo bogve koliko draguljarjev, zlatarjev in bankirjev, a stanovalo j«1 tem več goslarjev. pajacov, rokoborcev, medveda rj« v in opičarjev tamkaj. Med zadnjimi je bil tudi mož, katerega so nazivali Razsekaja. Tako hudoben j«* bil, zlasti pa napram otrokom. Rekli so mu itazs«-kaj. ker j«> baje na en sam mah raz-sekal nekega dečka s sekiro čez sredo. Teilaj j«* odbila ura četrt na *tiri. Ker so morali jetniki ob štirih v svoje spalnice, bi se moral izvršiti nameravani zločin še pred štirimi. vi Bp' £ * — "Tristo hudičev! Paznik ne mara oditi", zašepeče Skelet debelemu Ilroincu.na uho. — "Nikar se ne razburjaj! Ko bo povest v polnem teku, se Se izmaže —" Zbadljivee nadaljuje: — 4'Odkod je prišel Razsekaj, ni vedel nihče. Nekateri so pravdi, tla je Italijan, drugi so mu prisojali cigansko pokoljenje, tretji so mislili, . če se niso mogli drugače pomiriti. Čeprav je bil Star«-c že jako star, je bil vendar še močan kakor Ilerkul, in vse se ga je balo. V .Mah ni Poljskem je bila prisega veljavna samo vpričo njega. (V je r -kel, da je dobro, so rekli tudi vsi drugi, da je dobro. In čh je dejal, »la j«' slabo, so tudi vsi drugi bili njegovega mnenja. Sploh j«> bil mož dobrega srca. Toda gorje pa tistemu, ki je mučil slabejš *ga od sebe. Starec mu je bil takoj za petami." .... • "Ker je bil Razsekaj njegov sosed, je čul izpočetka otroški jok in udarce, s katerim j«* pogoščal Razsekaj nesrečne otroke. Takoj si je mislil staree: (V slišim otrok«' jokati še enkrat, potem boš t itili Ti kričal. J11 ker imaš močnejši glas. bom tiuli močneje preti-] al Tvoja rebra." — "Krasen možakar ta Staree. Jako mi j«* všeč", pripomni jetnik z modro čepieo na glavi. — "Meni tudi", pridene paznik ter pristopi bližje. Skelet ni mogel udušiti nestrpnega usmeva na svojem obrazu. 'Dalje prihodajift.) Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. "Glas Naroda" izhaja v šesrtih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne, vesti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim našim naročnikom in ostalim rojakom v državah Montana in Wyoming naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal naš posebni zastopnik g. ROBERT ROBLEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za naš list in knjige, kakor tudi za vsa druga v našo stroko spadajoča dela, vsled česar ga rojakom v omenjenih državah kar najtopleje priporočamo. NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Eveleth, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji kraj naš zastopnik NAZNANILO. Rojakom v Gilbert, Minn., ia okolici naznanjamo, da j« Edina zaloga Družinskih in Blaznikovih PRATIK za leto 1914. 1 istia stane . . • 10c. Cene BlunikoTe pratike >0 iste. V ralogii UPRAVNISTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York; •It pai 6104 St Clair Ave., N. L ClevelaaJ, 0 RED STAR LINE Plovitba med New Yorkom fn Antwerpom; Redo* tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzopamiki na d?a vijaka ZEELLAND 11,304 tona FINLAND 12,760 ton. KROONLAND 12,760 ton. VADERLAND 12,017 ton. UAPLAND 18,694 ton. Kratka In ndoboa pot ca potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko Hrvat-■ko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielaml j® dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi sa udobnost potnikov medkrovja. Tretji raared obstoj* od malih kebio ce 2, 4, 6 in 8 potnikov. Ze nedeljne informacije, cene in vo£ae Iietke obrniti le je net RED STAR UNQ No. 9 Broadway NeWaYork. 94 State Street Boston, Mih. 1319J Walnut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave. Seattle. Wash. No. 14 Dearborn St. Chicago. 111. 1306 "F" St., N. W. Washington, D. C. 210 St. Charles St. New Orleans. La. 11 & Locust St. St. Louis. Mo. 233 Main St. Winnipeg. Man. 319 Geary St. San Franciako. Cal. 121 So. 3rd St. Mineapolis, Minn. 21 Hospital St. Montreal. Canada. Koledaijev imamo v zalogi le ie nekaj cto In kdor rojakov ga ie nima, naj m podviza zanj. Letošnji Koledarje zanimiv in bolj obtežen kot dragi letniki. Cena mi je ■ poštnino vred 25 eentov. Slovenic Publishing 32 Cortlandt St., New York City LOUIS BAUDEK, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "Gla» Naroda" in izdavati tozadevna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo Glasa Naroda. Mr. LOUIS VESSEL naS zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo. V zalogi ima pratike in Sloven-sko-amerikanski koledar za leto 1914. Upravn. "Glasa Naroda". N A a I ZASTOPNIKI, Kateri so poobiaičanl pobirati naročnin« za "Glas Naroda" (n knjiga, kakor tutfl 1» vaa druga v naio stroko apadajote posla. Jenny Llnd, Ark. In okolica: Mlchaal Clrar. San Francisco, Cal.: Jakob Lovita. Denver, Colo.; John Dsbeve la A. f. Terbovc. Leadviiie, Colo.: Jerry Jamnlk Pusblo, Colo.: Peter Cullg la J. K Bol ta. ecllda. Colo, in okollea: Louis CoatsOs (The Bank 8aloon). Walaanburg, Celo-: Anton Baftish Indlanopolis, Ind.: Frank Urajnar. Oepuc, III.: Dan. feadovlnM. Chicago. III.: Frank Jurjovee. La Salle. III.: Mat. Korap. Matija LiberSar In John Zaletel Mineral, Kana.: John Stale. Waukaean, ui.s. Frank PetkorSek la Math. Ogrin. Bo. Cnicago, III.: Frank Came. Springfield, III.: lfatija Bar bori«. Pronfcanac, Kana. In okolico: Frank Kerne. Mulbery, Kana. In okolico: Martin Koa Calumet. Mich In okolico: Pavel Btaalta ln M. F. Koba. Manlatlqua. Mick. In ekollco: Ko- aouth Range, M lok. in akalleai K. D. LJkovlč. Chlaholm, Minn.: K. Sgooa. Frana Medved in Frank Zagar Duluth, Minn.: Joseph Bharabon. Ely. Minn, In okolico: Ivan Goni*, Jakob Skerjanc In M. L. Kapach. Eveleth, Minn.: Jurl] Kotaa la Alofa Baudak. Gilbert, Minn. In okollea: LoHa VaeaL Hlbblng, Minn.: Ivan Pouia. Naahwauk. Minn.: Geo Maorla. Virginia, Minn.: Anton W. Worn at. Uoula, Mo.: Mike Grabrlaa. Aldrldga, Mont.: Gregor Zoba« Klein, Mont.: Mich. Krivec. . Brooklyn. N. V.l AloJMJ Little Falls, n. V.: Frank Orafaria. Cleveland, Ohio: Frank Sakaar, J, Ma-rlnae, C bas. Kar linger In Frank Ko- vaCUL Bridgeport. Ohio In Okoilcoi Frank HoCevor. Barbeton, O. In okolico: Alois Balaal Coll In wood. Ohio. Ihth. Blapnlk. Lorain, o. i r, okolico: John Kumte. lltt E. 29 tb St- ^^ roungatown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Ores.: M. Justin-Allegheny, Pa. in okolico: M. »T«ritfc Brsddock. Pa.: Iran Germ. Brldgaviiia Pa.: Rudolf Fleteriek. Burdine Pa. in okolico: John KarCie-alk. Conamaush. Pa.: Ivan PmJK. Clarldga, Pa.: A.nton Jerlna. Canonaburg, Pa.: John Kokllck. Brougthon, Pa. m okolieet Anton Daas. far. Export, Pa. in okollea: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zolar ln Frank Ueben. Farretl, Pa.j Anton ValentlnCUL Irwin, Pa. In okolico: Frank DanSa*. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Landa, Pa.: Geo. Bchulta. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. MaBsk-Pittaburgh, Pa.i Ignacij Podvaanlk, I«naz Magister, Frank Barabic in Z. Jak£e. omt> sta.. Pa.; Juattpb Skerij Steelton, Pa.: Anton M. PaplS. Wiiiock, Pa.: Frank 3eme ln Joeeph PeterneL Wlnterquartara. Utah: Louie Blasteh. Biack Diamond, Wash.: Or. Porenta A.ivenadaie. Wash.: Jakob Rc Thom aa, W. v«. In ekolleei Kocian ln Frank BartoL Grafton, Wia.: John BtampfeL Milwaukee, Wla.: Joalp Tratnik I« John Vodomlk In Joe. Zapantta Scheboygan: Nick Badovlnae In Frank Novak. Weet Allla, Wla.: Frank Bkak. Rock aprlnga. Wyo.t A^Mwtta la Tat Podpisaai je izitaiditelj najuspef-ncj -še tinkture na svetu Alpen-t.nkture in Alpenp^ sale - Ženskam in možkim. kateri jo rabijo, zrastejo » Šestih tednih lasje popolnoma, ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem v festih teJnih brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bedo postale sive. O teku 8 dni popolnoma t zdramim revmatizem, kostibol. trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bule. ture. kraste in kurja očesa, bradavice, notenje nog. zeb.'ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washingtonu, znamenje, da so čista in najbolj nspe&na. Pičite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St. Cleveland, O. N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam 1500. C0MPAGNIE GENERALE TRANSATLANTIQUE. (Francoska parobrodna družba.) Direktna črta do HAVM, PARIZA, •VICE, INOMOSTA ia IwUBLJANX Poštni parniki so: "LA PROVENCE" aa dva vijaka r*LA SAVOIE" aa dva vijaka MLA LORRAINE" aa dva vijaka "LA FRANCE" aa (Uri vijake Expresni parniki so: "Chicago", "La Tonraine", "Rochambeaa" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl St., Ch esebrough Building. Poštni parniki odplujejo vedno ob sredah iz pristanišča številka 57 N. M. #LA PROVENCE 2u. maja 1914 *LA SAVOIE 10. junija 1914. t FRANCE 27. maja 1914. *LA PROVENCE 17. junija 1914. tLA LORRAINE 3. junija 1914 t FRANCE 24. junija 1914. Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: tROOHAMBEAU 23. maja 1914 »NIAGARA 13. junija 1914. •CHICAGO 8. junija 1914 *ROCHAMBEAU 20. junija 1914. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka. 4vstro-.4merikaiiftka črt x f preje bratje Cotulich i «a[pripram)Si ii oilcineUa parekredoa trta za Slovenca Id Hrvati Utrl »mik Regularna ?oin|a Vd spodaj navedeni novi j*i§» brodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav ALICE, iiAumi; MARTA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, K Al VEK FBANZ J08SPK L m ivs Tljaka "Mabtia VAiniavoi"* med New orkom, Trstom in Reko. ^ Cena voznih listkov iz New Yorka za HI. razred so do: TRSTA ...................................................................... $25 00 LJUBIjJANE ................................$26 18 REKE ..........................................$25 00 . zagreba..................................;,;;;; $26;08 KARLOVCA ...................................... $26.25 OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph L in Martha Washington znaša $4.00 več. II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00. Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00. PHelpt Bm A Ca* Gen. Agents, s Washington stmt. New torki A