Spomin izpred 40 let
- Nekdanja taboriščnika Feliks S«všek in Viktor Jeriha iz Zaloga sta nani poslaladaijšazapisa doživjjanjazadnjSi jetniških dniin osvoboditve zlogia-snega taborišča Dachau. Poslala sta tudi folografijo, ki jo objavljamo: kup mrtviii taboriščnikov pred krematorijem tri dni po osvoboditvi taborišča $ strani anuriškc armade, tv je 2. maja 1945. Ligotovljeno je, da je bilo v zadnjUi šlirih mesecih vojne sain« v lcm (aborisču uničcnih 1600 laborišč-nikov. Res grozudejstva, ki jim človek ne bi moge! nikoli prav vejeti, ie med nami ne bi bilo še toliko prič. ki jim je uspelo vcleindustrijo smrti veii-kega Reicha vendarle preživeti. Žal pa je videti, da so tudi takšni, ki tega ne vcriam<'j;) in da je ameriški predsednik Reagan med listimi, ki ne morejo ali nočejo veijeti — sicer se ubijalcem ne bi priklonil in jim izkazal »spravo«. On je drugo sveiovno vojno pač preživei v Holiv»oo<iu ob uprizarjanju ju-nakov in zapeljivcev, vendar je danes prodscdnik Amerike, katere sinovi so tudi prelivaii pravo kri in resnično umiraii za zmago nad fašizmom.
Zaradi dolžine obv-h prispevkov in pomanjkanja prostora objavljamo danes le kratek odlomck iz Viktorja JerOie pričevanja Grozotna zapuščina, sicer pa smo oba prispevka s fotografijo oddali komisiji za zgodovino pri občinskem odboru ZZB NOV.
» Vsepovsod po taborišču so s<; ponujali očem grozljivi prizori. V veliki pravokoini kopalnki in zunaj napeskastemprehodu so v različnih legah leiali mrtvi, mumijam po-dobni Ijudje. Na njihovih progastih cunjah so vidno izstopalc rumenc Davidove zvezde. Nagnani v Os-wienczinu v živinske vagone, so se
vozili brez hrane več dni, da so tukaj umrii.
Xa Icičaj kamna vstran je bila slika podobna. Naneseni naprazen prostor, med revirskc lesenjače in električno ograjo je v treh dolgih vr-stah čakalo na krematorij več lisoč do kosti izsidenih, golih človeških irupel. ki so osteklenelih oči nemo
obiotevala. Smrtna ielev je bila to-likšna, da nacistični ziočinci niso vec zmogli pospravliii!' mrfičev.
Enaki prizc
Sirdn iice, kjc<                           .
mnika ie tri dni m več kdiiu. Kerje spričo bližajočega se bojišča zman;-kalo potrebnega koksa za zaiiganje mrtvecei; so se pri krematorijskih pečeh nakopičili visoki kupi ubogik nagcev. Ako bi človek zakoračil mimo teh negibnih Ijudskih teles in se -ipusti! po zavitih stapnicah v ob-sezen podzemeljski prostor, bi se nchote zdrznil od groze. V lej pro-stonn dvorani so zmrznjeni človeški okostnjaki, nametani kriiem po be-tonskem podu, čakali, kdaj jih bo uničujoči ogenj spremenil v ioltasti pepel. Dalje so se vrsiile plinske ce-lice. brunasti podstavki visiic m ze-meijski okopi, kjerso pobegli nad-sti dušili, obešjlt in streljali svoje politične nasprotnike.
Še nekaj osupljivega ni mogel prezreti zgodnji obiskovalec tega jutra. Na kupu med golimi moškimi trupli je leialo mlado, še po smrti čedno dekle. Oblečena je bila v temno krilo. Nihče ne bo nikoli vedel, od kjejepmla in zakaj je bila usmrčena.«                            S.G.