JUTRA!
RADIČEVA AKCIJA ZA SESTAVO KONCENTRACIJSKE VLADE SICER ŠE NI USPELA, IMA PA ŽE ZAGOTOVLJENO VEČINO V SKUPŠČINI. _ ZA HTEVAL BO MANDAT ZA SESTAVO DELOVNE VLADE,
BEOGRAD, 9. februarja. Dogodki po demisiji Vukičevičevega kabineta se razvijajo z veliko naglico. Pred narodno skupščino je pač državni proračun, ki mora biti do 1. aprila pod streho, sicer si bo morala vlada zopet pomagati z dvanajstinami. Tudi zunanje-političen položaj naše države ni preveč ugoden, da bi mogla prenesti kako dolgotrajno vladno krizo. Vrh tega je še mnogo drugih važnih momentov, ki z vso silo delujejo na to, da se sedanja kriza reši čimprej.
Zanimivo v sedanji krizi je vsekakor dejstvo, da je kralj, čim se je Vukičeviču akcija za sestavo koncentracijske vlade ponesrečila, poveril isto nalogo šefu druge najmočnejše skupine, predsedniku Kmečko-demokratske koalicije, Stjepanu Radiču. To je namreč po ujedinjcnju prvi slučaj, da je postal mandator krone hrvatski poslanec.
Radič je že včeraj ob 11. ponoči pričel svojo akcijo. Posetil je najprej dr. Spaha tik pred njegovim odhodom v Sarajevo, v hotelu. Dr. Spaho je izjavil, da je v principu za koncentracijsko vlado in torej tudi za Radičevo, ako se mu posreči, da pridobi tudi ostale skupine. — Obenem pa je sporočil Radiču, da ima nadaljna pooblastila za pogajanja ime-noip muslimanov dr. Hrasnica. S tem so bila včerajšnja Radijeva pogajanja zaključena.
Danes je Radič nadaljeval poverjeno mu nalogo. Posetil je najprej bivšega predsednika narodno-radikalne stranke, Marka Trifkoviča, pri katerem se je nahajal takrat tudi Aca Stanojevič. Raz-govarjal se je z obema nad eno uro, ni pa hotel dati novinarjem o teh razgovorih nobenih vesti. V političnih krogih pa je zbudilo že dejstvo samo, da se je Radič pričel poprej pogajati s Trifkovičem kakor z Vukičevičem naravnost velikansko senzacijo v radikaln. vladnih krogih pa silno konsternacijo, Režimovci so bili namreč trdno prepričani, da se Radiču pod nobenim pogojem ne bo posrečilo dobiti niti navadne večine za svojo vlado.
Med tem so se pričeli dogodki polagoma razvijati vedno bolj senzacijonalno Radiču je namreč do opoldne njegova akcija že toliko uspela, da ima zaslgura-no večino v parlamentu, čeprav njegova vlada še ne bi bila koncentracijska. Razen Kmečko-demokratske koalicije si je namreč zasigural podporo vseh demokratov, muslimanov in srbskih zem-lioradnikov. Celo dr. Korošec ni nepripravljen vstopiti v Radičevo vlado, Če-Prav je SLS v silni stiski, ker je preveč navezala svojo usodo na Vukičeviča. — Radič dalje upa, da ga bodo podpirali
tudi pašičevci in radikalni centrumaši.
Dosedaj je položaj tak, da ima Radič za svojo vlado sicer že zasigurano večino v parlamentu, vendar pa njegova misija za sestavitev koncentracijske vlade s tem še ni končana. Radič ima namreč tudi brez radikalov, Nemcev in SLS zasiguranih 18 glasov nad polovico vseh poslancev.
Ob 11. dopoldne je Stjepan Radič posetil še Vukičeviča, ki se je sicer izjavil za koncentracijo, odklonil pa sodelovanje v vsaki koncentraciji, v kateri radikali kot najmočnejša stranka ne bi imeli vodstva. Stjepan Radič je Vukičeviču nato odgovoril, da on po svojem padcu nikakor ne predstavlja več radikalne stranke.
Ob 12.30 je odšel Radič na dvor, da poroča kralju o rezultatu svojih pogajanj. Ostal je na dvoru poldrugo uro in sporočil vladarju uspeh svojih dosedanjih pogajanj.
Po avdijenci je sprejel novinarje in jim izjavil, da se mu je posrečilo, da si je za svojo vlado zasigural večino. Počakati hoče le še na končno odločitev radikalnega kluba, ki se sestane ob 15. uri k seji, da razpravlja o položaju. Ako bi radikali odklonili svoje sodelovanje v njegovi vladi, potem — je izjavil Stje-pan Radič — bom zahteval od kralja mandat za sestavo delovne vlade, za katero že imam večino.
Ker skoro ni verjetno, da bi radikali stopili v Radičevo koncentracijsko vlado, vlada zato v vseh političnih krogih silna radovednost, kako se bodo dogodki razvijali dalje. Morda dobita še Davi-dovič ali kak radikal mandat za koncen-tgacijsko vlado, ako pa se tudi tema dvema to ne posreči, potem je pričakovati zopet koalicijsko vlado.
Strahote korupcije in nepo< Stenja
5prejem carskih affcirjeu u sovjetsko armado
MOSKVA, 9. februarja. Sovjetska vlada je pozvala vse bivše oficirje carske armade, da se prijavijo vojnim oblastim, ker bodo sprejeti v sovjetsko armado. Razen velikega števila carskih oficirjev, ki so bili sprejeti v sovjetsko vojsko kot rezervni oficirji, je bil izvršen tudi sklep, da se sprejme v aktivno službo rdeče armade 50.000 bivših carskih oficirjev.
Borza
LJUBLJANA. 9. februarja. Dtevize:! Berlin 13.58.5, Curih 1095, Dunaj 801.75, London 277.45, Newyork 56.70, Praga 168.80, Milan 301.40, Pariz 223.75. — Efekti: Celjska 164, Ljub. kreditna 135, Kreditni zavod 160, Vevče 140, Ruše 265—280, Stavbna družba 56, Šešir 125, Strojne tovarne in livarne 70.
fpominlalte se CMD
Maribor, 9. februarja.
Na včerajšnji dopoldanski seji Kmečko-demokratske koalicije je imel Stepan Radič daljši, zelo odločen in zelo važen govor, v katerem je med drugirn dejal sledeče:
»Meni so govorili: »Pa Vi ste svoje kavalirstvo napram Pribičeviču že pokazali. Mi smo Vas pozvali, a Vi ste poziv odklonili. Ali ko sedaj prihajamo k Vam drugič, nimate pravice. da storite isto!« Vidite, bratje, kako so plitvi in podli. Da bi usneli s svojo drugo ponudbo, so mi govorili: »Posojilo je gotovo, ne malo posojilo, ampak 13 milijard. Vi osebno lahko imate dve milijardi. Minister za kmetijstvo lahko dobi najmanj eno milijardo, minister za zgradbe drugo. Vi lahko mnogo storite za državo in hrvatski narod.« Če bi posojilo res bilo popolnoma perfektuirano in sigurno, potem ne bi Vlajko Kočič govoril: »Ajde z nami. da trošimo te milijarde!«, ampak bi dejal na to. da ne bi bil nikdo z njimi, ko bodo trošili te milijarde. Naravnost strašna in nepojmljiva stvar je. če se vodi nena-rodna in protinarodna kampanja, ki noče razumeti, da je naša Kmečko-demokratska koalicija formacija, ki ima i gospodarsko i socijalno i etično bazo.«
Tako izjava g. Radiča. Iz nje izhaja, da so radikali gospodu Radiču po ministru pošte g. Kočiču ponujali, da more dobiti od 13-miliiardncga posojila za dvoje ministrstev, katera bi naj Radičeva stranka prevzela, na razpolago dve milijardi v poljubno uporabo v strankarske in kakoršne-koli svrhe. Ta izjava gospoda Radiča nam ponovno odpira strašno moralno močvirje, iz katerega se še vedno ni izkopala radikalna stranka odnosno voditelji te stranke. Zakaj, če se morejo od strani voditeljev radikalne stranke staviti takšne ponudbe celo gospodu Radiču, potem si lahko predstavljamo, na kako nemoralen način kupuje radikalna stranka male duše, katerih je v državi na stotine in stotisoče.
In na drugi strani moremo nod uti-som tega dogodka in takih izjav iz ust radikalekega ministra tem bolj razumeti, če se je enako naziranie tako strahotno razširilo tudi med podrejenim uradništvom ministrstev in drugih oblasti v Beogradu in tamoš-njib krajih. Potem razumemo, če si pri dobavah za naše železnice razni gospodje iz generalne direkcije polnijo svoje žepe na račun države in naroda in v tem ne vidijo niti nič slabega, kakor gospod Rade Pašid ni videl nič slabega v tem da je pri podobni 'dobavi iz Češkoslovaške vtaknil v žep okoli 20 milijonov dinarjev. Mi pravimo temu krasti, oni pravijo, da »zarade«. Razlika je samo ta, da delajo najvišje glave to z milijardami, kakor kaže izjava g. ministra Kočiča, nižji pa sc zadovoljujejo tudi s tisočaki. Saj je pisec teh vrst baš te dni imel priliko videti pismo nekega gospoda činovnika iz ministrstva so-cijalne politike na Slovenca, bivšega državnega uradnika, ki ima dobiti od države še okrog 10.000 dinarjev. Zadeva se vleče že več let, nedavno pa ie dobil ta Slovenec iz Beograda pis.
mo, v katerem mu »činovnik« iz ministrstva socijalne politike javlja, da mu lahko izposluje takojšnje izplačilo, če obljubi od zneska njemu 25 in še nekemu drugemu gospodu, ki ga ne sme imenovati, 50%. Nadaljnega komentarja ni treba!
Vrgli so nam te dni kost navidezne davčne enakopravnosti, da bi nam izprali oči in nas odvrnili od te mla-kuže nemorale in korupcije, ki se je vgnezdila v vrhovih naše države.
Praznouerna uas
V	sedmograški vasi Sarfalva je kms-tu Curteanu umrl otrok. Po pogrebu so se domači in vaščani zbrali k običajni mrtvaški pojedini. Dan po pojedini je pa umrl stari tast hišnega gospodarja. Pokopali so tudi njega, priredili so drugo mrtvaško pojedino in nesrečni slučaj je hotel, da je nekaj dni pozneje umrl tudi gospodar, ki je že dalje časa bolehal. Po njegovem pogrebu pa ni nihče hotel na mrtvaško pojedino, ker so bili vaščani trdno prepričani, da prvi mrlič — kmetov otrok, slabo leži v grobu in da bodo sedaj vsi po vrsti umirali, ker so ga slabo pokopali. Ker je v vasi, kakor se večkrat zgodi, poginilo tudi par glav živine, je zavladala silna panika. Neka stara ženica je vaščnom svetovala, naj otroka o polnoči izkopljejo, odpro rakev ter truplo pložili na drugo stran, da ne bo vsa vas nesrečna. Sklenjeno — storjeno. Strah vaščanov je sicer prenehal, za zadevo je pa zvedela oblast, ki je večino občanov obtožila groboskrunstva
Najstarejši stavbeni načrt.
Sele pred sto leti je Francoz Mong« postavil deskriptivno geometrijo na pravo podlago. Dočim stavbeni načrti iz srednjega veka nimajo niti sličnosti s pravili današnjih stavbenih načrtov, se je v Bagdadu iz prastare dobe našel stavbeni načrt, vrezan v glinasto ploščo, ki je bogato opremljen s vsemi potrebnimi številkami ter tehnično vzorno kotiran. Znani orientalist Borchardt je ugotovil, da je ta načrt izdelan v merilu 1360. Struktura številk natančno odgovarja pravilom današnjih stavbenih načrtov. Glinasta plošča z načrtom je stara krog 4000 let. Odkod je prišla v Bagdad, se ni dalo ugotoviti.
Glad in rubež.
Iz vasi Gubavlce v Hercegovini je prišlo te dni na srezko polavarstvo v Mostarju okoli sto napol golih in popolnoma sestradanih Seljakov, ki so nujno zahtevali pomoč. Seveda je niso dobili, pač pa so dobili od oblasti še obvestilo, da morajo od kmetov iztirjati nad 400 tisoč Din zaostalih dolgov. Sam srezki noglavar je uvidel nevzdržnost položaja in ker ni našel drugega izhoda, je v znak protesta stavil svoje mesto na razpolago. —
9	Uničevanje domače industrije.
Eno izmed najstarejših osjeških industrijskih podjetij, tovarna vžigalic »Drava«, je reducirala svoje delo na pet dni
v tednu. K temu koraku je bila prisiljena zato, ker so v skladiščih tovarne o-gromne zaloge vžigalic, povpraševanje pa je zelo majhno in to predvsem radi uvoza vžigalic iz inozemstva, s čemur seveda monopolska uprava v Beogradu uničuje domačo industrijo. -*
MarttMTZM.
PoStnTna plačana v gotovini
Leto II. (IX.), štev. 32
Esasssisasssffiass
Maribor, četrtek 9. februarja 1928
Cefta 1 Din
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Dva vaina sestanki nafesa učiteljstva v Mariboru in Celju
GOSPODINJSKO NADALJEVALNI TEČAJI ZA DEKLETA. - KMETIJSKO NADALJEVALNI TEČAJI ZA MLADENIČE.
Mariborski in dnevni drobiž
\Semestralni odmor v šolskem delu je uporabilo naše učiteljstvo za dva vazna sestanka, ki sta se vršila v petek v Celju in v soboto v Mariboru. Dopoldanski sestanek je bil namenjen učiteljicam, ki se zanimajo za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo; popoldanski pa učiteljem, ki se zanimajo ali pa že poučujejo v kmetijsko nadaljevalnih tečajih. Sklicalo je sestanke agilno vodstvo stanovske organizacije našega učiteljstva.
Ti sestanki pomenjajo prvi resen korak za bodoči razvoj našega kmetijsko in gospodarsko nadaljevalnega šolstva. Zato je dolžnost, da se registrirajo tudi v javnosti. Pri nas imamo še iz prejšnje dobe dosti Sobro organizirano obrtno-nadaljevalno šolstvo, katero kljub rajnim gmotnim kalamitetam lepo napreduje. Vzdržujejo ga ob mali nesigurni državni podpori večinoma obrtne organizacije same, ker dobro vedo, kolikega pomena je za njihov stan. Dasi je bila ravno zadnja leta ponovna nevarnost, da se to šolstvo ukine zaradi premajhne podpore od strani države, vendar so ga še vselej rešile obrtne organizacije same, ker pač one najbolj uvidevajo neob-hodno potrebo take institucije.
Naši kmečki fantje in dekleta pa so po končani šolski dobi prepuščeni sami sebi. Nekaj let jih starši uporabljajo za lažja dela, ko pa se nekoliko telesno o-krepe, pa morajo prijeti za vsako, torej tudi za težje kmečko delo. Vsa ta dela opravljajo seveda tako, kakor jih vidijo pri svojih starših. Tako opravlja sin delo na isti način, kakor se ga je naučil oče od svojega očeta in ta zopet od svojega prednika. Od tod izvira tista *ra-dicijonelna konservativnost našega kme ta tudi pri obdelavi zemlje, ki mu pri večjem trudu donaša mnogo manj, kakor pa n. pr. v Nemčiji, v Belgiji ali pa v drugih državah, čeprav ie nasa zemlja često boljša od one. Zakaj vsaka stroka mora napredovati s časom in se poslužiti izumov in napredka tudi drugih narodov, *ako hoče uspešno nadaljevati boj za obstanek. Če je našim obrtnikom potrebno obrtno nadaljevalno šolstvo, kjer se pripravlja njihov naraščaj za bodoči poklic, je danes bolj kakor kdaj preje potrebna posebna institucija tudi za naš kmečki naraščaj, da se v svoji stroki izpopolni in na ta uačin vzljubi domačo grudo, domačo hišo. — Zakaj tudi življenje našega kmeta in niše kmečke gospodinje ima poleg 'ruda in muke še mnogo lepih in prijetnih ;tra-ni, za katere ga lahko po vsej oravici zavidajo drugi stanovi. Žal pa, da avno teh lepih in prijetnih strani kmet sam navadno ne vidi, ker jih ne pozna, ker je prekonservativen in se ne more okoristiti z napredkom v svoji stroki. Z3to je namen kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalnega šolstva, da tej veliki vrzeli odpomore; da privede našega kmeta do racijonelnejše uporabe njegovih sil in do intenzivnejše izrabe njegove zemlje ter mu vzbudi zanimanje in 'jubezen do njegovega poklica.
In v to je najbolj poklicano naše učiteljstvo, ker je v neposrednem stiku z ljudstvom. Sedanja vojna in povojna doba nista bili pripravni za tako delo. Bilo Je preveč vihravosti, z drugimi dogodki, k! so se videli važnejši in nujnejši. Sedaj pa se je tisto hlastanje po trenutnih velikih dobičkih in užitkih že dokaj poleglo in vse se vrača k predvojni realnosti in stalnosti. Vrača se tudi naš kmet k svoji grudi.
Podobni tečaji za kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo obstojajo v drugih državah in delujejo jako uspešnfi n. pr. v Avstriji, v Nemčiji, na Češkem, da ne omenjamo vzorne Danske. Seveda ne gre, da bi mi kratkomalo kopirali druge, ampak je treba vse prilagoditi našim razmeram in prilikam. Pozabiti ne smemo, da se pri nas še-le ustvarja začetek, med tem, ko so drugod podobne Institucije prebolele svojo dctinvko dobo t*r so se že trdno usidrale med ljudstvom.
In ravno organizaciji in smotrenemu načrtu za uveljavljene te panoge, so bili namenjeni ti sestanki učiteljstva v Celju in v Mariboru. Kljub skrajno neugodnemu vremenu se je naše učiteljstvo klicu svoje organizacije odzvalo v jako lepem številu. Zakaj dopoldanskemu sestanku je prisostvovalo v soboto kakih 50 učiteljic iz vseh severnih krajev naše oblasti. Za južni del se je namreč vrši enak sestanek prejšnji dan v Celju, ki je bil tudi zelo povoljno obiskan. To je potreba posebno povdarjati, ker navadno vlada splošno mnenje, da naše učiteljice nimajo razen šole drugega zanimanja nego za modo in plese. Brez dvoma ni nobene stroke in organizacije, ki bi mogla v podobnih prilikah računati na tak odziv na lastne stroške za razgovor o udejstvovanju na izvenpoklic-nem polju. To kaže, da kljub neugodnim prilikam še ni izumrl idealizem med našimi učitelji in tudi ne med učiteljicami. In že samo to dejstvo je razveseljvo.
Dopoldanske in popoldanske razprave je vodil poverjenik g. Škulj, ki je obenem priznan in tudi upoštevan strokovnjak na kmetijskem polju. Debate so bile zelo stvarne in je v nje poseglo mnogo udeleženk in udeležencev, kar :e v izdatni meri pripomoglo, da se je prišlo po preko triurnem razmotrivanju do soglasnih stvarnih zaključkov.
Tako je storjen prvi posrečen korak. Naj bi mu kmalu sledili dmgi!
mariborsko gledališče
REPERTUAR.
Četrtek, 9. februarja ob 20. uri »Orlov« ab. B. Kuponi.
Petek, 10. februarja ob 15. (3.) iri Kar hočete«. Zadnjikrat. Dijaška predstava. Pri najnižjih cenah.
Sobota, 11. februarja ob 20. uri »Manon« ab. C. Prvič v sezoni.
Nedelja, 12. februarja ob 15. uri »Takrat v starih časih«. Znižane cene. Kuponi. — Ob 20. uri »Grofica Marica«. Kuponi.
Dijaška predstava. V petek, 10. febr. ob 15. se vprizori prva dijaška predstava v tej sezoni, Shakespearjeva klasična komedija »Kar hočete«. Veljajo dijaške cene (od 7—2 Din.
Nedelja v gledališču:	popoldne se
vprizori ob 15. uri letošnji operetni šla-ger »Takrat v starih časih« nri znižanih cenah. — Ob 20. uri »Grofica Marica«. Kuponi.
* *
Ve gospode in dame. ki so se javili za sodelovanje pri izvirni slovenski drami, prosim, naj zanesljivo pridejo na sestanek v gledališko dvorano v četrtek dne 9. t. m. točno ob 20 uri. Komur ni znano kje je gledališka dvorana, naj vpraSa pri ir^d blatraini. — R. Preearc.
Roparski napad.
Mizar Rudolf Ras iz Sv. Lovrenca na Pohorju je včeraj dopoldne odpremil v okolico izgotovljeno pohištvo ter sprejel na svoj račun 6000 Din. Ko se je zvečer podal na vlak, sta ga pa na poti med Sv. Antonom in Vuhredom v grmovju skrita pričakovala dva neznana moška, ki sta najbrž — dobro poučena o njego-govih poslovnih razmerah, — ter iava-lila nanj s kamenjem in palicami v roki. Po prvem udarcu s kamnom po glavi se je pa mizar iztrgal iz roparskih rok ter zbežal niždol po poti. Napadalca ga nista zasledovala, ker sta slišala irihu-jati neke ljudi, od katerih je eden ranjenega mizarja spremil do vlaka in v bolnico. —
Tatvina srčnega asa.
V neki gostilni ob Dravi je ukradel potepuški S. iz novih kart — srčnega asa. Mogoče je ravno ta velevažna karta manjkala pri igri, s katero se krajša čas. Tatvino je prijavi! gostilničar z navedbo, da ima radi pomanjkanja asa pri novih kartah škodo 95 Din in povrh še poslovne škode 400 Din, ker so gostje po večini odšli brez zapitka, ko so videli, da med kartami ni več srčnega asa.
Odlikovani učitelji.
Z redom Sv. Save V. stopnje so odlikovani: Valentin Pofcak, srezki Šolski nadzornik v Gornjem gradu; Ivan Glinšek, šolski upravitelj v Rogaški Slatini; Ivan Zoter, šolski upravitelj v p. na Go-milskem; Karel Mavrič, šolski upravitelj v Gornji Radgoni; Domicelj Serajnik, šolski upravitelj v Konjicah; Hinko Schell, oblastni šolski nadzornik v p. in nadučitelj v Konjicah. —
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 1. do 7. t. m. je bilo v mariborskem mestnem okolišu prijavljenih mest nemu fizikatu 5 slučajev obolelosti za nalezljivimi bolezni in sicer: po 1 slučaj griže, ošpic in davice, ter 2 slučaja šena. V nobenem slučaju pa bolezen ni končala s smrtnim izidom. —
Ljudska univerza.
V petek 10. februarja ob 8. zvečer pričetek srbskega cikla s predavanjem g. prof. Baša »Srbska pokrajina« na podlagi lepih diapozitivov. V pondeljek 13. februarja »Srbska narodne pesem«. Spet je dana priložnost našemu občinstvu, da spozna življenski in kulturni položaj naših bratov— tokrat junaških Srbov. Le duševno in kulturno zbližanje pomeni pravo zedinjenje! Narodna dolžnost ie, da se vsak pravi Jugoslovan odzove temu vabilu! —
Vsem ablturijentom celjske gimnazije iz leta 1918.
Ker praznujemo letos desetletnico naše mature, deseto obletnico, ko smo se morali ločiti od celjskega dijaškega življenja, na katerega nas veže toliko veselih in žalostnih spominov, in pohiteti na bojne poljane, hočemo, zvesti starim študentovskim tradicijam, to obletnico tudi primerno proslaviti. Zato prosim vse gg. tovariše, tudi one, ki niso bili z nami skupno v razredu, a so vendar to leto maturirali, in naše ožje tovariše, ki so pozneje maturirali, da mi javijo svoja mnenja, odnosno stavijo eventualne predloge. Pripomnim, da bi se proslava na vsak način vršila v Celju in to po možnosti na Vidov dan, ker sta tedaj dva praznika. Vse tozadevne dopise, prosim, nasloviti na mene: Ivo Kvac, prokurist lesne industrije »Triglav«, Slo-venjgradec. —
Prevažanje naših izseljencev v Južno Ameriko.
Po zanesljivih informacijah se bližajo pogajanja, ki se vrše z angleškim iaro-brodarskim društvom Cunard Line za prevažanje naših izseljencev v Južno Ameriko, zaključku. Na čelu koncerna paroplovnih družb bi bila Cunard 'Jne, od naših paroplovnih družb pa bi sodelovali: Jadranska plovitba Ivo Račič, Jadransko parobrodarsko društvo in najbrže tudi parobrodarsko društvo Boka. Naša država bi koncernu, čegar parniki bi pluli pod našo državno /.astavo, jamčila za pokritje morebitnega deficita, ki bi nastal prvo leto. Društvo bi ore-važalo naše izseljence v Južno Ameriko, obenem pa bi prevzelo tudi trgovskj, promet med našo državo in Južno Ameriko. Promet bi bil torej potniško-to-vorni. —
Glavni odbor »Jadranske Straže« v Mariboru.
Na občo zahtevo bo predava! g. irof.
I. Ribarič s predvajanjem filma »Jugoslavija« v soboto dne 11. t. m. ob 19. uri v kinu »Apolo« (Mestnem kinu) vsem
dostopno proti vstopnini. ____
Službo dobita urar in brusač stekla potom borze dela. Naj se takoj zglasita. —
Poskušen samomor v Poljčat^h.
V soboto zvečer je bila rodbina upokojenega železničarja Štefana Rika v JoljČanah na likofu. ker je oče prodal vinograd. Med drugimi je bil tudi Rakov ISletni sin Adolf, ki ga je oče hotel dati prihodnje dni učit za ključavničarja. Ko so se zvečer vrnili domov in legli že k počitku, je nenadoma poči! strel. Mladi \dolf se je ustrelil s puško pod brado. Krogla je izstopila na levi strani lobanje in ga smrtno nevarno ranila. Ncsrečne-ževo stanje je zelo kritično. Izvršil je svoje dejanje iz strahu, ker je bil povabljen na sodnijo. Po nekem vasovanju je namreč na neki tiiši razbil —
Napredovanje davčnih uradnikov.
Za višje davčne upravitelje v 1. skupini II. kategorije so imenovani gg. Anton Štepic pri davčnem uradu v Mariboru, Ferdo Prelog pri davčnem okrajnem oblastvu v Ljutomeru, Martin Zorman pri davč. okr. obl. v Ptuju in Martin Kojc pri davč. okr. obl. v Ormožu. —
Otroka zbežala od doma.
Dva dečka, realčana — »človeka in pol« v miniaturi potom pustolovskih povesti — sta zapustila svoj dom, da dosežeta romantično življenje kakega Old Shatterhanda, Nick Charterja ali — če drugače ne bi šlo — tudi Robinzona. — Dvanajstletni C. O. je pustil doma pismo: »Ne iščite me! Šele ko bom bogat, se vrnem«. — P. M. je bil pa provijantni oficir pota v svet in na ime svojega očeta je nakupil pri Nabavljalni zadrugi za 50 Din raznih jestvin. —
Jugoslovanski ples,
je prireditev, ki se je v Mariboru v paf letih tako vpeljala in priljubila, da je to nedvomno ena najlepših in najboljše pripravljenih predpustnih prireditev. Tako ie odbor J. M. tudi za letos pripravil vse, da posetnike te narodne prireditve vsestransko zadovolji. Paviljoni bodo 'zvedeni po jugoslovanskih motivih, spodaj prijazna koroška koča, zgoraj živahna primorska hisa v kojih bodo stregli naši koroški in primorski rojaki in rojakinje. Bar v stranski zgornji dvorani nas popelje letos v Bosno med muslimane. Na odru bo zaklopotal o polnoči resnični klopotec, nakar pride v razprodajo list z izbrano humoristično vsebino in posnetki raznih mariborskih znancev in omizij. Da neplesočim ne bo dolg čas, jim bodo skrbeli za zabavo večni žid in potujoči pevci. Poseben sijaj bodo dale letošnji prireditvi naše pestre narodne noše in videli bomo naše domače Pohorke poleg brhkih Gorenjk, prijazne Ziljanke, živahne Primorke, Hrvatice, dalje razne slikovite bosanske, dalmatinske in srbske noše. Pričakuje se obilen obisk iz vseh slojev mariborskega in okoliškega prebivalstva. —	3^5
Tretji Jugoslovanski ples 11. februarja 1928 v dvorani »Union«. Revija narodnih noš. —
Za otroško reduto
IISSK »Maribora«, ki se bo vršila v ne-I deljo 12. tm. ob treh popoldne v unionski dvorani (Gotz), naj si izvolijo udeleženci po možnosti preskrbeti vstopnice v predprodaji pri gg. Svetek in Hofer, ker bo sicer naval na blagajno pred reduto neznosen. Na razpplago so tudi sedeži, ki pa se dobijo v predprodaji !e pri g. Hofer. Unionska dvorana bo za prireditev primerno zakurjena. — 319 Prevzem gostilne.
G. Rado Starman je prevzel dne 7. t. m. staroznano gostilno Stossier v Mlinski ulici št. 9. —	322
Podravska podružnica SPD v Rušah
opozarja v Mariboru bivajoče člane, da lahko plačajo članarino ter izročijo legitimacije pri blagajni podružnice Celjske
posojilnice, Aleksandrova c. Št. 11. ____
320
Društvo »Jadran«.
Pevke in pevci se vabijo, da pridejo v petek, dne 10. t. m. zvečer v realko. Udeležba zelo važna, ker se bode raz-motrivalo o nadaljnem programu. — Odbor. —	31P
Vstopnice za ples Jugoslovenske Matice
se dobijo pri gospej Zlati Brišnik, gf L Hoferju, Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti ter v trafikah WeiB in Svetek. Vstopnina 15 Din.	317
a;ooLicaxraxD □ ooddcoiJ' luljo VESELI PUSTNI PRIZORI v sredo 15. t. m. v Unionski dvorani« Stariši, naklonite to veselje svoji decl! TDnrn ojud o a i m 111«»rmn
Zračunnjte, koliko Vas stane
povprečno na leto obutev s popravim vred! Ako nosite Karo čevlje, je ta ra-*im Din 1____ rln 1 '20 rlnauiu ... *V
V Mariboru, 'dne 9. IT. 19281
Mariborski V E £ E R N T K Mr*
?fran 1
Birokratične cvetke
Nekateri nemški listi prinašajo če-sto drastične primere starokopitnega birokratizma, ki je preživel v Nemčiji vse globoke in obsežne prevrate in moderne razmahe. Naj sledi nekaj primerov: '
Lev ali pes.
Meščan nekega pruskega mesta ima mladega leva. Nekega dne dobi od magistrata dopis, da mora takoj plačati davek na pse, ako se hoče izogniti teh in onih posledic. Mož je šel s svojim kraljevičem puščave na magistrat, da protestira proti davku, češ, da lev vendar ni pes. Mlado žival so si temeljito ogledali in ker niso bili dovolj strokovnjaški, so zahtevali od lastnika, naj prinese policijsko potrdilo ravnateljstva zoološkega vrta, da ima res leva in ne psa. S takim potrdilom je šel lastnik mladega leva na mestno davkarijo, se srečno pre-ril do prvega višjega ravnatelja glavnega davčnega urada ter rekel: »Evo. vidite, jaz imam leva, prosim torej, da mi odpišete pasji davek.«
Prvi višji ravnatelj si ogleda najprej leva. potem potrdilo ter spregovori končno krilate besede: »No — ja, pa napravite pismeno vlogo!«
Smrtna kazen.
Neki bavarski gozdar je ob gozdni poti nabil tablo s sledečim napisom: »Kdor spusti svojega psa v gozd; bo ustreljen! Nadgozdar.« V gostilni so občani dopovedovali gozdarju, da je
ta napis napačen, ker gozdarska uprava vendar ne more streljati ljudi, ampak le pse. »Bom pa popravil,« pravi gozdar. In drugi dan se je glasil napis tako-le: »Kdor spusti svojega psa v gozd, bo ustreljen! Pes! Nadgozdar.«
Kredit.
Večje mesto v Porenju se pogaja z nekim newyorškim koncernom radi dodelitve kredita. Mestni magistrat je dobil obvestilo, da zastopnik ameriškega koncerna tega in tega dne dospe v Hamburg in naj se ga obvesti, kje se bodo vršila osebna pogajanja.
Ko pride ameriški finančnik v Hamburg, najde tam od mestnega magistrata porenjskega mesta pismo sledeče vsebine: »Obvešča se Vas, da se 19. t. m. zglasite v magistratnem uradu soba št. 9 ob 10. uri radi pogajanj za dovoljenje kredita.«
Vznemirjen dojenček.
V	Waldu pri Solingenu so komaj rojenemu otroku poslali sledeče uradno pismo:
»G. Helmutu Steinhausen! Po prijavi zglasilnega urada ste se od zunaj priselili v Tiefendick št. 11. Proti naselitvi ni zadržkov. Opozarja se Vas pa izrecno, da nimate pravice zahtevati od občine Wald stanovanja. Svoje stanovanjske pravice morate uveljaviti v prejšnjem svojem bivališču.«
Šport
5oujetska birokracija
Sovjetska »Rabočaja Gazeta« opisuje, kako so v nekem provincijalnem mestecu pričakovali službeno komisijo. Dogodek je deloval zelo čudno na mestno birokracijo. Uradniki v uradih so postali zelo ljubeznivi na-pram strankam in čez noč opustili svojo dotedanjo birokratsko taktiko. Občinstvo, ki ni vedelo za inšpekcijo, se je silno čudilo tej izpremembi pri uradnikih in je bilo zadovoljno. Zadovoljen pa je bil tudi sam šef. ki je vse točno pregledal in ugotovil, da so uradi čisti in da ni nikjer nobenega papirčka odveč. Mirno je sedel v svoji sobi in čakal 113, inšpekcijo. V tem hipu se je nenadoma spomnil, da nimajo niti enega »vidviženca«, t. j. takega delavca, za katerega odreda poseben sindikat, da mora biti izvež-ban v upravni stroki. Torej, z drugimi besedami, upravnega uradnika. Šefov pomočnik je zato obljubil, da
v	najkrajšem času najde takšnega »vidviženca«. In res se je kmalu predstavil neki mladenič, ki je izjavil, da je bil pri gledališču, in da more igrati vsako vlogo. Tako je bil za časa inšpekcije angažiran kot pomočnik knjigovodje. Inšpekcija se je dejanski sijajno končala. Nikdo ni niti slutil, da marljivi pomočnik knjigovodje ni bil delavec, ki bi se moral tamkaj praktično izobraziti, temveč navadni komedijant. No, stvar pa so končno vendarle odkrili in sicer na zelo enostaven način. V lokalnih listih je kmalu izšel oglas: »Ako potrebujete vidviženca za kratek čas, ponujam svojo uslugo. Popolna garancija, priporočila in spričevala. Pogoji na podlagi natančnejšega dogovora.«
Kačar je ženska župan
Preteklo jesen je veliko industrijsko in trgovsko mesto Liverpool v Angliji izvolilo za svojega župana gospo Margareto Beavan. Novi župan se je takoj pričel zanimati za položaj delavskih rodbin, o katerem so ji doš-le pritožbe, da je zelo beden. Beava-nova je pričela nato iskati vzroke in je kmalu ugotovila, da leži eden glavnih vzrokov v tem, da delavci v sobotah, ko dobe plačo, takoj zapijejo del plače in jim zato ne ostane dovolj za rodbino. Zato je županja Bcavano-va stavila v občinskem svetu predlog. da imajo žene občinskih delavcev in uslužbencev pravico, da vzamejo predujem na moževe plače v višini enega tedna. Tako dobivajo se-
daj že vnaprej plače in možje ob sobotah ne morejo popivati. Pravijo, da je prinesla ta odredba liverpoolske občine zelo dobre uspehe in zato zahtevajo sedaj angleške feministinje, da se predloži državni zakon, da ima vsaka žena pravico na gotov del moževe plače, kolikor je pač potrebno za vzdrževanje rodbine, ker so v pr-
vi	vrsti žene odgovorne za pravilno iunkcijoniranje rodbine.
Brofica in njen sobar
V	Palermu je zbudila veliko senzacijo neka grofica, potomkinja starodavnega plemstva, ki se je poročila s stojim sobarjem. Grofica Balasio, starejša dama, je postala že pred leti vdova in je podedovala ogromno premoženje. Njen sedanji mož je bil sobar že za življenja starega grofa. Imel je tako velik vpliv na grofico, da ga je najprej imenovala upraviteljem svojega dvorca, nato pa še za i generalnega ravnatelja vsega svoje-j ga premoženja. Ta človek je imel ta-: ko moč. da je preprečil poroko grofičine hčerke z nekim siromašnim knezom. Bal se je namreč, da ga ne bi zet izrinil iz njegovega položaja. Staro grofico je to tako vznemirilo da bi kmalu prišlo med obema do preloma. Joda bivši sobar je potem stvar dobro premislil in je ponudil roko sami stari grofici, ki jo je tudi sprejela. Tako je sobar izpolnil vsaj gospodarski del svojega programa, ko se mu že ni posrečilo, da bi se uresničile njegove ljubezenske sanje, namreč, da bi poročil grofičino hčerko, ne pa grofico samo.
Izposojanje leuou in tigrou
Zoološki vrtovi so povsod pasivni in si radi tega vsaka taka ustanova pomaga kakor ve in zna, da preživi svoje zverine in svoje nameščence Zoološki vrt v Ncwyorku ponuja sedaj potom časopisnih oglasov razne zverine na posodo ali v najem krotilcem in kinematografskim režiserjem. Ponudbeni oglasi vsebujejo tudi z največjo točnostjo sestavljene najemnine in odškodnine za izposojanje zverin. Za leva sc zahteva dnevno do 300 dolarjev, za najemnike in izposojevalce pa veljajo posebne obveznosti. Vsak sc mora obvezati, da bo zverino redno in zadostno prehranil. Vrh tega mora podpisati rcverz. da uprava zoološkega vrta ne odgovarja za obnašanje zverin in da od nje ne bo zahteva nobene odškodnine, če bi mu najeta zver napravila kako škoda
Občni zbor mOLNP
se je vršil sinoči pri Zamorcu. Klubi mariborskega okrožja so v lepi harmoniji razpravljali o stanju nogometa v naši oblasti predvsem v Mariboru samem in storili več soglasnih sklepov. Vsi Klubi prejmejo okrožnico, s katero bodo o-pozorjeni vsi člani, da ne zasedajo mest na tribuni »Mariborovega« igrišča, ako niso plačali sedeža, ker bo v vsakem posameznem nasprotnem slučaju moral plačati klub zasačenega člana globo 100 Din v poškodbeni fond igralcev. Glede pomladanskih prvenstvenih tekem je bi-
lo	sklenjeno, da se bodo vršile po redu, kakor jih je izžrebal dosedanji odbor. — Novi odbor predstavljajo gospodje: Josip Nerat (ISSK Maribor), predsednik; Josip Laznička (ISSK Maribor), tajnik; Pukl (SD Rapid, blagajnik, in odborniki gg: Winerhalter (Rapid), Mernik (Svoboda), Samuda (Ptuj) in Ilovar (Železničar), ki so bili na predlog g. Breznika (Svoboda) soglasno izvoljeni.
Službeno Iz MO.
Prvenstvene nogometne tekme za pomladansko sezono se pričnejo v nedeljo 12. tm. na igrišču ISSK »Maribor«. Ob 13.30 igra SD Rapid s SK Svobodo, ob 15. pa ŠK železničar s SK Ptujem. Službujoča odbornika gg. Pukl in Nerat.
O sankaški tekmi,
tise bo vršila v nedeljo na 6.5 km dolgi progi Ruška koča—Ruše, smo deloma že včeraj poročali. Danes doznavamo še nekaj podrobnosti: proga bo kakor lani opremljena s telefonom, ki ga postavi vojaška oblast. Sanitetno službo bosta imela zdravnika gg. dr. Sekula in dr. Stamol. V prireditvenem odboru so gg.: Golubovič (SSK Maribor) kot predsednik, Davorin Lesjak (preds. podružnice SPD v Rušah) kot podpredsednik in člani gg.: preds. SPD Maribor dr. Senior, dr. Orožen, preds. zimskošportnega odseka SPD, ravnatelj dr. Gorišek, rav-natelt Pišek, Suput, Roglič, Baloh, Lavrenčič, Šepec in Videmšek. Darila, pripravljena za zmagovalce posameznih skupin, so razstavljena v trgovini Paš v Slovenski ulici št. 4. Tekmovalci bodo imeli na razpolago toplo zakurjene sobe na Ruški koči za zmerne cene. Vsak tekmovalec mora vsaj enkrat pred tekmo prevoziti progo in vozi seveda na lastno odgovornost. Prijave pri g. Balohu v Vetrinjski ulici do sobote 12. ure in potem do nedelje pred startom proti dvojni prijavnini.
»Primorje« se ne udeleži prvenstvenega tekmovanja.
Ljubljansko »Jutro« poroča, da se »Primorje« bržkone ne bo udeležilo pomladanskega prvenstvenega tekmovanja. Ta sklep je sprejela nogometna sekcija ASK Primorja in ga predložila centralnemu odboru v odobritev. Svoj sklep motivira z nevzdržnimi razmerami v LNP, zlasti pa v sodniški sekciji. Od centralnega odbora ASK Primorja bo odvisno, ali bo ta sklep obveljal ali ne.
V	interesu športa bi bilo, da ne pride do takih zaključkov, kajti prvenstvena kampanja brez udeležbe enega izmed najmočnejših in vodilnih klubov LNP ne bi imela pravega pomena, zlasti bi se moralo v Ljubljani reducirati zanimanje za prvenstveno borbo na minimum. Pričakovati bi bilo od vseh v poštev prihajajočih činiteljev brez izjeme, da ne bodo šli v svoji intransigentnosti tako daleč, da bi to škodovalo celokupnemu športu.
Motociklistika.
Včeraj se je vršil v Ljubljani občn! zbor saveza motoklubov kraljevine. Navzoči so bili zastopniki Motoklub Ljub-« ljana, motoklub Maribor, klub bicikli-stov in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani, auto klub sekcija Ljubljana, I. hrvat-ski avto klub v Zagrebu, I. Hrv. Grad-janski sportski klub v Zagrebu. Iz poročil funkcijonarjev je razvidno, da se je preteklo leto osnovalo več novih klubov, tako v Celju, Brodu na Savi in Sarajevu. Prvenstvo države, prvenstvo Slovenije in gorsko prvenstvo je dobil g. A. Štrban, član I. hrv. moto kluba v Zagrebu. Sedež saveza ostane še nadalje v Ljubljani. I. hrv. moto klub prične izdajati posebno revijo, ki jo bodo prejemali vsi člani moto klubov, včlanjenih v savezu in ki bo tudi službeno glasilo saveza. Tudi letos bodo tekme za državno in pokrajinska prvenstva, razen tega pa je v načrtu še veliko potovanje motociklistov po državi v svrho upo-znavanja in propagande.
Sportski mir med Avstrijo in Češko.
Znana afera med češkim in avstrijskim nogometnim savezom- je končnoveljav-no likvidirana. »Slavija« pride pričetkom marca gostovat na Dunaj, češka reprezentanca pa bo odigrala revanžni match za evropski pokal proti Avstriji dne 1. aprila. Predsednik avstrijskega nogometnega saveza Hugo Meisl je imenovan za Častnega člana praške A. C. Sparte.
Ponudbe generalu Toffru za stauouanje!
Zmagovalca na Marni, slavnega maršala Joffra je — kakor smo že poročali — zadela deložacija. Časopisje se na dolgo in široko bavi s to zadevo. Maršalova revščina se primerja s sijajnim položajem angleških in drugih vojskovodij, opozarja se tudi, kako je vojna mnoge obogatila, ki v njej niso ničesar pretrpeli. Vse to je na mnoge močno vplivalo. Maršal je dobil razne ponudbe — ne od bogatih posestnikov stanovanjskih hiš, ampak od ljudi, ki ga visoko cenijo kot človeka in junaka. Najprej se je oglasil vnuk Lamartina, grof Chauffault, ki mu je stavil svoj grad na razpolago. Neki industrijalec je brzojavil z napoleonsko kratko besodnostjo: »Maršal. moja hiša je Vaša!«
Celo neki tujec, bogatin iz Španije, mu stavlja do smrti na razpolago dve svoji vili: eno v Nizzi, drugo pa v Passy-ju z zatrdilom, da bi mu ostal hvaležen, če se ponudbe posluži. Maršal bo torej lahko rešil svoje stanovanjsko vprašanje, dobro bi pa bilo, če bi ta zadjva za bodoče ohranila večjo pozornost do brezobzirnih hišnih lastnikov.
sporazumeti v vprašanju: Koliko Je vreden poldrugi liter človeške krvi? To vprašanje je sprožila sledeča zadeva: Posestnik iz okolice je dvoril neki mladi poštanski dami. Prišlo Je do zaroke. Bogati posestnik je poklonil svoji izvoljenki mnogo darov, največ je pa storil za njo, ko je težko zbolela. Zdravniki so dejali, da je potrebna krvna transfuzija, in zaročenec je bil takoj pripravljen na to žrtev. Odvzeli so mu poldrugi liter krvi in dama je res ozdravela. V zdravju in veselju se ji je pa srce do zaročenca ohladilo in zaroka se je celo v sovraštvu razdrla. Posestnik je sodnim potom zahteval vrnitev vseh darov ter je v seznamu navedel — svojo kri. Ker se ta ne da vrniti, je sedaj vprašanje, koliko je vredna in koliko bo morala nezvesta za njo plačati
Poldrugi liter čloueške krui
V	Budimpešti so morali te dni od-goditi zanimivo sodno razpravo, ker se sodniki in izvcdenci niso mogli
Najmlajša prababica.
Hanuma Mirjam Algian, bogata perzijska dama, je gotovo najmlajša prastara mati na svetu. Ko je bila stara 14 let, je rodila hčerko Mirjo, ki je v svojem 15. letu rodila hčerko Zalfo. Mlada Zal-fa se je poročila z visokim perzijskim uradnikom in je sedaj v starosti 14 let tudi rodila. Hanuma Mirjam je torej prababica v 43. letu starosti.
V	Jetnišnicl.
— Vsak kaznjenec se mora pri nas odločiti za kako obrt. Kaj hočete postati Vi?
— Trgovski potnik?
Hans Dominik
Oblast treh
Prvovrstno
mlet, gradi za žimnice, prešite odeje, volnene odeje, platno za rjuhe in drugo perilo, pristno češko platno, kakor sploh vse manufakturno blago, kupite najboljše in najceneje le v trgovini
Maškeradni kostumi
se izposojujejo v Krekovi ul. 5 II, desno.
280
Zimsko rokovico
sem zgubil dne 7. t. m. v Stolni ulici na desnem trotoarju. Najditelj naj isto odda v sanatoriju.	315
Šivalni stroj
v jako dobrem stanju na prodaj. Naslov pove uprava lista.	314
Angleški in oatravski
damskih čevljev v modnih barvah po cenah
prvovrstne kakovosti oddaja najceneje na drobno in na vagone
Mestna olinarna
Trboveljski premog
koks, oglje, drve, kolobare, dobite najceneje v
Tattenbachovi ulici St. 13
Novo!	Novo!
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
in otroških čevljev do
Različne vrste moških globoko znižanih cenah. Ne zamudite usodne
asu
naše prodajalne!
priložnosti! Posstile
ponesrečenim živalim
napisal profesor dr. Ferdo Kern. Knjiga je bogato ilustrirana ter velja s poštnino vred samo Din 36'—. Naroča se v
knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, na Aleksandrovi cesti št. 13
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii
Novo!	Novo!
Maribor, Aleksandrova c št. 7
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran B r o z o v I č v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. (L, predstavnik
Stanko D e t e 1 a v Mariboru.