PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovimi Abb. postale I gruppo
Cena 40 lir
Leto XIX. St. 150 (5525)
TRST, sreda 26. junija 1963j
Vlada je odobrila Leonejevo programsko izjavo Senat je sprejel odlok o začasnem proračnnn
Za odlok so glasovali senatorji KD in PSDI, proti pa KPI in MSI, vzdržali so se PLI in PSI - Vlada je sprejela odločbo o znižanju carine v okviru držav EGS za 40 odst. (industrijski proizvodi) in 55 do 60 odst. (kmetijski proizvodi) v primerjavi z l. 1957 - Leone bo prebral svojo programsko izjavo v ponedeljek 1. julija t. I.
RIM, 25. — Danes dopoldne se je sestal senat, ki je najprej poslušal obširni govor predsednika Merzagore o pokojnem papežu Janezu XXIII. in o novem papežu Pavlu VI., nato pa še govor, ki ga je o obeh papežih imel v imenu vlade podpredsednik vlade in zunanji minister Piccioni. Potem je minister za proračun Colombo ponovno predložil senatu tiste proračune, ki jih je že prejšnja vlada predložila in predsednik Merzagora je obvestil senatorje, da sedanja vlada potrjuje predložitev začasnega proračuna prejšnje vlade. Senatorji so takoj nato odobrili vladni predlog in Merzagora je imenoval posebno komisijo za proučevanje zadevnega zakonskega odloka ter preložil sejo na popoldne.
Popoldne je' posebna komisija sporočila svoje ugodno mnenje o zakonskem odloku, ki ga je pro-i učila, in sicer tako, da bo zadevni odlok veljal za začasni prora-I čun do 31. oktobra namesto samo do 31. julija kot je predlaga-I la prejšnja vlada. Nato so pred-L stavniki posameznih političnih skupin podali svoje glasovalne 1 izjave. Senator KPI Fortunati je I izjavil, da bodo 'komunistični se-1' natorji glasovali proti iz politič-j.nih in ustavnih razlogov.
Togliatti pa je že dopoldne izjavil novinarjem, po sestanku komunističnih poslancev, da je KPI sklenila glasovati proti začasnemu sporazumu, ker ga zahteva vlada, ki še ni prejela od parlamenta zaupnice; to pa predstavlja ustavno nenormalno dejstvo. «Glede našega stališča do vlade, je znano, da smo v I opoziciji; vsekakor pa pričakujemo ( izjave predsednika vlade in želimo da z njimi ne bi preveč odlašal«, je dejal Togliatti.
Danes zvečer so se sestali vsi predsedniki političnih skupin poslanske zbornice:	Malagodi, To-
gliatti, Saragat, Nenni, Reale, Co-velli in Roberti. Razpravljali so o kandidatu za bodočega predsednika poslanske zbornice, ki ga bodo verjetno izvolili že na jutrišnjem sestanku na Montecitoriu.
Predsedniki parlamentarnih skupin senata, ki so se sestali pod I predsedstvom predsednika Merza-J gore danes okrog Tl. ure, pa so Pse sporazumeli, da bo predsednik j Vlade Leone prebral svojo programsko izjavo šele v ponedeljek 1. julija, in sicer najprej v senatu. Začetek razprave o vladnih izjavah pa bo v sredo 3. julija.
Kot je bilo napovedano je bila
danes druga seja nove vlade, na kateri so najprej soglasno odobrili načrt programske izjave, ki ga je pripravil Leone. Nato so o. dobrili na predlog proračunskega ministra Colomba osnutke zako. na, ki zadevajo spremembe držav, nega proračuna in avtonomnih u-prav za finančno leto 1962-63, Na predlog finančnega ministra Mar-tinellija pa je vlada odobrila o-snutke odlokov predsednika republike, ki zadevajo nadaljnje znižanje carin na podlagi sporazuma o skupnem evropskem tržišču. Na podlagi teh odlokov bo carina za industrijske proizvode zni-Žana za 40 odst., za kmetijske proizvode pa za 55 do 60 odst. z veljavnostjo od 1. julija t.l.er— vse v primerjavi z letom 1957. Vlada je dalje sklenila, da bo zunanji minister prevzel funkcijo stalnega delegata pri OCEO, in da bo podpredsednik medmim-strskega odbora za obnovo odslej proračunski minister. Končno je vlada sklenila, da bo letos odkupna cena za žito ostala ista kot je bila doslej.
Medtem nadaljuje predsednik republike Segni s svojim potovanjem po Sardiniji, kjer je včeraj obiskal Nuoro.
Nekaj novega se je zgodilo tudi v zvezi z znanim škandalom o bananah, in sicer so orožniki danes zjutraj aretirali Alessandra Lenzija, ki je bil posebni tajnik že zaprtega odv. Bartolija-Avve-duttija, predsednika AMB (»Azien-da Monopol! Eanane«), Število vseh oseb, ki so v ta škandal vmešane znaša sedaj nič manj kot 123.
položaja v deželi in je izrazil željo, da bi prišlo do »bratske razprave«, ki bi omogočila izhod iz zagate. Po nekaterih vesteh iz zanesljivih zasebnih virov je baje Ben Bela sam cdredil aretacije na podlagi informacij, ki mu jih je dala alžirska vojaška varnostna služba. V prestolnici se glede teh aretacij že uporablja izraz »alžirska zarota«, medtem ko se v uradnih krogih skuša minimizirati dogodek in se zanika, da bi te aretacije imele namen, da se »obglavi« opozicijo. Budiafa in druge aretirance baje dolžijo prevratne dejavnosti proti varnosti države, ker so skušali podpreti »revolucionarno socialistično stranko«, ki je v opoziciji.
15 let vohunil za SZ
STOCKHOLM, 25. - Danes so aretirali polkovnika Stiga Wen-nerstroema, funkcionarja zunanjega ministrstva, ki je priznal, da je že od leta 1948 vohunil za SZ. Švedska vlada je zahtevaia, da sovjetski vojaški ataše gene-ral Nikolski in prvi tajnik veleposlaništva Baranovski takoj zapustita Švedsko, ker sta zapletena v to zadevo. Vest o odkritju tako dolgotrajne vohunske dejavnosti je povzročila velik preplah v švedskih vojaških krogih. Šved-ski zunanji minister je preklical obisk sovjetskega ministra za tr-
govsko mornarico, ki bi ga moral sprejeti danes.
Nikolski in Baranovski sta danes zapustila Švedsko.
Stevenson obišče Evropo
NEW YORK, 25. — Adlai Stevenson odpotuje 30. t. m. iz New Yor-ka v Evropo, kjer se ho zadržal tri tedne. V Parizu bo od 1. do 4. julija na zasebnem obisku; ob 5. do 15. Julija bo v Ženevi, kjer se bo udeležil zasedanja gospodarskega in socialnega sveta OZN, končno pa bo prebil zadnje dni v Italiji ob Comskem jezeru in v Firencah. V New York se bo vrnil 24. julija.
TISKOVNA KONFERENCA V MOSKVI
Kozmonavta Bikovskim Tereškova pripovedujeta o svojih doživljajih
Predsednik sovjetske akademije znanosti je povedal, da je Tereškova krožila okrog Zemlje skoro tri dni namesto predvidenih 24 ur
MOSKVA, 25. — V glavni dvorani univerze Lomonosova je akademija znanosti ZSSR priredila tiskovno konferenco kozmonavtov Bikovskega in Tereškove za tuje in domače novinarje. To je že običajna manifestacija po vsakem vesoljskem podvigu. Prisotnih je bilo okrog 2000 ljudi.
Najprej je spregovoril predsednik akademije znanosti Kel-diš, ki je med drugim dejal, da podvig Bikovskega in Tereškove ponovno dokazuje vse-
mu svetu pogum sovjetskega naroda, ustvarjalne zmožnosti sovjetskih znanstvenikov in njihovo zmožnost, da ostvarijo svoje načrte. Za Tereškovo je bilo predvideno, da bo krožila najmanj 24 ur, ker pa je dobro vzdržala polet, so njeno kroženje okrog Zemlje podaljšali na skoro tri dni. Za njim je spregovoril akademik Blagonra-vov, šef oddelka akademije zna-
....................................................
KENNEDYJEV GOVOR V CERKVI «PAULSKIRCHE» V FRANKFURTU
Vnovič: o večstranski atomski oborožitvi in potrebi po gospodarski enotnosti NATO
Kennedy je tudi poudaril: «Mi delamo s pogledom uprtim v dan, ko bo obstajal resnični mir med nami in komunisti; ta dan pa še ni prišel*
Tudi včeraj je ICennedy, ki si je v Frankfurtu izbral nalašč tisto znamenito cerkev, v kateri je bilo leta 1948 proglašeno geslo o združeni Nemčiji, vnovič poudarjal predvsem nujnost večstranske atlantske jedrske sile in gospodarsko enotnost NATO. Zdi se, da tudi tokrat drži tista resnica, da človek navadno največ govori o tistem, kar ga najbolj žuli. Istočasno prihajajo namreč iz Anglije vesti, da tam niso preveč navdušeni s Kennedjjevim poudarjanjem večstranske atomske oborožitve. Že dan prej pa sta s starim kanclerjem v Bonnu ugotovila kar precejšnjo neenotnost utlantskega pakta.
O sovjetskih komentarjih dosedanjih Kennedyjevih govorov še ni mnogo slišati. Vendar pa vse kaže, da bo nanje odgovoril v petek Hruščov v vzhodnem Berlinu, ker očitno namerava počakati, kaj bo ameriški predsednik povedal jutri v zahodnem Berlinu. Tako bo svet priča zanimivemu in važnemu razgovoru med voditeljema obeh blokov in tedaj borno lahko ugotovili, kakšna je pravzaprav trenutna mednarodna situacija po znamenitem sporazumu o neposredni zvezi med Kremljem in Belo hišo in po dogovoru o julijskih bodočih razgovorih v Moskvi o prekinitvi jedrskih poskusov. No, navaden človek se bo pa_ le vprašal, zakaj se ne bi Hruščov in Kennedy tudi sestala, ko bosta v teh dneh oba v Berlinu? Očitno je, da mednarodni položaj ni še toliko dozorel, da bi tak zares neposredni razgovor omogočal. To pa pomeni, da ta položaj ni «dober».
V Italiji se je včeraj sestal senat in odobril vladni predlog glede začasnega proračuna z veljavnostjo do konca meseca oktobra. Ta datum se morda že sedaj lahko smatra za nekako znamenje, do kdaj namerava ostati na oblasti sedanja Leonejeva vlada. Konec oktobra bo namreč znan tudi izid socialističnega kongresa in tedaj bomo vedeli tudi, ali bo moč ponovno obnoviti poskus sestave vlade levega centra.
Locne jeva vlada je danes soglasno odobrila osnutek program-ske izjave, ki jo bo predsednik vladnega sveta prebral šele v ponedeljek 1. julija pred parlamentom. Nato bo sledila razprava in tedaj bodo politične stranke dokončno določile svoj odnos do nove vlade. Trenutni odnos teh strank pa smo mogli ugotoviti včeraj ob priliki glasovanja za odlok o odobritvi začasnega proračuna: demokristjani in socialdemokrati so glasovali za, proti so glasovali komunisti in misovci, vzdržali pa so se liberalci in so-. .(listi
Hruščov bo v petek v vzhodnem Berlinu
BERLIN, 25. — Vzhodnonemška agencija ADN javlja, da bo Hruščov prispel v petek v vzhodni Berlin. Omenjena agencija je objavila sporočilo o tem obisku danes zvečer, hkrati pa je naslovila na prebivalstvo poziv, naj okrasi hiše in sprejme sovjetskega gosta z vso prisrčnostjo, »kakor to zasluži nemško-sovjetsko prijateljstvo«.
Agencija ne pove, koliko dni se bo Hruščov zadržal v vzhodnem Berlinu, kamor bo prišel dva dni po Kennedyjevem obisku zahodnega Berlina. Uradno so javili le, da Hruščov prihaja v vzhodni Berlin v zvezi s 70-letnico voditelja NDR Walterja Ulbrichta.
V bonskih krogih zatrjujejo, da je ta uradni razlog obiska Hru-ščova v vzhodnem Berlinu iz trte izvit, ker bo Hruščov že odpotoval iz vzhodnega Berlina, ko bo Ul-bricht imel rojstni dan.
Iz verodostojnih virov v Moskvi se je izvedelo, da je Hruščov baje odpotoval že danes iz Moskve, vendar pa ni bilo mogoče dobiti potrditve te vesti. Danes so vztrajno krožile v Moskvi govorice, da bo Hruščov baje odpotoval v Bukarešto.
Glasnik sbvjetskega zunanjega ministrstva je dejal s tem v zvezi, da nima nobenega komentarja glede teh novic.
BONN, 25. — Potem ko je sprejel župana zahodnega Berlina Brandta, je Kennedy zapustil s svojim spremstvom prestolnico Zahodne Nemčije in odletel s helikopterjem do vojašnice Flegerhorst v Hanau, kakih 30 km od Frankfurta, da bi prisostvoval vojaški paradi zavezniških čet. Po kratkem govoru se je Kennedy vrnil v Frankfurt,
Kennedy Je imel svoj govor v sloviti Paulskirche v Frankfurtu na Meni. V tej cerkvi se je leta 1848 zbrala prva nemška
Ren Bela
o alžirski zaroti*
ALŽIR, 25. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela je sporočil skupščini, da so odkrili zaroto proti državi in da so s tem v zvezi aretirali štiri osebe, Ben Bela je dal to izjavo, ko je odgovarjal na vprašanje nekega poslanca, ki je zahteval pojasnila glede zatrjevane aretacije Mohameda Budiafa, bivšega podpredsednika začasne vlade, ki je skrivnostno izginil preteklo soboto. Ben Bela je hkrati zatrdil, da med aretiranci ni nobenega parlamen-tarča, hkrati pa je zanikal, da bi aretirance kakor koli mučili.
Opozicijski poslanec Ait Ahmed je obsodil poslabšanje notranjega
skupščina pod geslom «vsa Nemčija mora biti združena«. Predsednik zveznega parlamenta Gerstenmaier je pozdravil predsednika ZDA med ploskanjem poslancev vseh strank. Nato je podčrtal težnjo nemškega naroda po združitvi in, samoodločbi; ((Opirajoč se na Združene narode, se ne bomo nikoli odrekli združitvi našega na. roda.« Govornik je zagotovil Ken-nedyju, da je »nemški parlament danes strnjeno za zvezno vlado, zlasti v kolikor ta parlament jamči odločno in dosledno našo povezanost z evroatlantsko skupnostjo pod vodstvom ZDA». Gerstenmaier je nato nadaljeval, da more «kancler Adenauer prepustiti, po mnogih letih borbe, krmilo naše ladje drugim rokam in vi, gospod predsednik, morete biti gotovi, da bo naša zvestoba podpisanim pogodbam ostala nespremenjena tudi po tem dogodku. Ta zvestoba ni samo v spoštovanju pogodb, ni le v jasni oceni meja naše sile in naših možnosti, ampak jo narekuje tudi širši okvir svetovne politike. Ta zvestoba je predvsem v skrajni odločnosti Nemcev, ki so v o-gromni večini odločeni, danes in v prihodnosti, da bodo tam, kjer se votli bitka za svobodo, na svetu in za pravice ljudi.«
Nato , je spregovoril Kennedy. V svojem govoru je poudaril, da mora atlantska skupnost temeljiti na sodelovanju in vzajemni odvisnosti v okviru obrambe, ki mora biti «nedeljiva»; na gospodarski skupnosti, ki mora biti ((obvezna«, politični smoter pa mora biti «skupen». Smoter tega zavezništva, je nadaljeval Kenneth, je, da preveri možnosti, da se preneha s hladno vojno in da se skuša utrditi svetovni mir, ki naj temelji na vzajemnem spoštovanju.
Kennedy je nato podčrtal, da ((živimo v dobi vzajemne odvisnosti, v dobi internacionalizma in ne več v dobi nacionalizma. Danes ne obstajajo več izključno nemška, ameriška ali celo evropska vprašanja. Danes imamo svetovna vprašanja in naši dve deželi, naši dve celini, sta neraz-družljivo povezani z nalogami miru, kakor z nalogami vojne; in to ne samo dvostransko povezani. ampak v okviru atlantskega zavezništva«. V nadaljevanju je Kennedy dejal, da nekateri
menijo, da ZDA ne bodo vztrajale v zasledovanju teh smotrov, namreč da ne bodo držale svojih obvez in se bodo zaprle v ozkosrčen nacionalizem. Odločno je zanikal, da bi ZDA imele takšen namen in podčrtal, da bodo ZDA držale svojo besedo v borbi za svobodo tudi v bodočnosti, kakor so to storile v preteklosti, ker je ((niš* obveza v Evropi neohhod. no pdtrebna tako v našem, kot v vašem interesu«.
Ko je govoril o večstranski a-tomski oborožitvi, je Kennedy dejal, da ni moč nazaj na pot loj čenih udarnih sil, ampak naprej po poti atlantske udarne sile s sodelovanjem Evrope:	«Gre za
novo atlantsko silo, ki bo zmožna dati moč namesto šibkosti, strnjenost namesto razkola. Pripadala bo vsem državam članicam in ne le eni članici, kajti vsi bi sodelovali pri tem na enakopravni bazi.«
Kennedy je podčrtal tudi potre-bo po gospodarski enotnosti ne le med evropskimi državami, ampak tudi »prek obsežnega atlantskega oceana«. Po mnenju Kennedyja morajo države atlantske skupnosti odpreti svoja tržišča afriškim, a-zijskim in latinsko-ameriškim državam, ki so v razvoju, in pomagati tem državam finančno in tehnično, hkrati pa stabilizirati cene osnovnim proizvodom. Kennedy je pripomnil, da bodo bližnja carinska pogajanja nudila priliko za zgraditev skupne politike na industrijskem in kmetijskem področju »Gospodarska ekspanzija bo koristila vsem. Izkušnja skupnega tržišča je povzročila . pdvečanje trgovske dejavnosti in splošno blaginjo. Nobeden od podpisnikov teh sporazumov se ne okorišča na škodo drugega podpisnika. Atlantska skupnost je odvisna od našega skupnega političnega smotra«. Govornik je nato odklonil možnost, da bi vsaka od dežel članic atlantske skupnosti težila k lastnim smotrom, na škodo skupne stvari, ko bo nekoč nevarnost 'mimo. «Živimo v svetu, v katerem naše sile in naša volja predstavljajo naše najboljše adute. Kot sem že dejal in kot bom še dejal, delamo s pogledom uprtim v dan, ko bo obstajal resnični mir med nami in komunisti. Ne bomo zaostajali pri tem naporu. Ta dan pa še ni prišel«.
Kar zadeva mednarodno politiko je Kennedy poudaril potrebo po vzajemnem posvetovanju o vprašanjih, ki ne zadevajo le vojaške
in gospodarske tematike, in dejal, da je treba n. pr. pregledati skupaj možnosti, da se zmanjšajo napetosti, ki jih je povzročila hladna vojna, in nevarnosti v oboroževanju. »V daljni prihodnosti bo morda med vsemi nami velika zveza, toda sedaj je treba napraviti še mnogo, da bi vzpostavili nove in trajne stike. Poslanstvo dežel atlantske skupnosti je v tem da ustvarijo novo družbeno ureditev, ki bo temeljila na svobodi in pravičnosti in v kateri bodo ljudje gospodarji svoje usode, države služabniki svojih državljanov, možje in žene pa bodo imeli boljše življenje zase in za svoje sinove, Da bi dosegli to, moramo predvsem iskati mir na svetu; mir, ki ne bo le odmor med dvema vojnama, ampak spodbuda za u-stvarjalne sile človeštva.« Ken-nedy je zaključil: »Tega miru ne bomo imeli danes in niti jutri. Ovire so važne in grozeče; ven-
dar pa nam mora smoter miroljubnega sveta (danes ali jutri) narekovati naše odločitve in navdihovati naše napore.«
Preden je govoril poslancem v frankfurtski stolnici, je bil Ken-nedy na obisku pri frankfurtskem županu, kjer se je vpisal v «zlato knjigo slovitih gostov v 'dvorani cesarjev’«, nato pa je i-mel 'kratek nagovor na množico, ki se je zbrala pred magistratom. Množica ga je navdušeno pozdravljala, med množico pa je policija zaplenila nekatere transparente. Na enem od teh je bila podoba pokojnega papeža Janeza XXIII. in napis «Pačem in ter-ris«. drugi pa »o imeli napise: «Jack, da — bomb ne« in «Pre. povejte hirošimsko bombo«. Pozno popoldne je predsednik Ken. nedy zapustil s helikopterjem 1 rankfurt in odletel v Wiesbaden. Na tej poti ga spremljata pod. kancler Erhard in predsednik deželne vlade.
nosti za tehnično-znanstvena raziskovanja, ki je podčrtal, da podvig Bikovskega in Tereškove pomeni nadaljnji korak na poti o-svajanja vesolja; proučevanje in klasifikacija podatkov tega podviga pa bo zahtevala precej časa. Blagonravov je dodal, da so u-vedli bistvene izboljšave v sisteme, ki zagotavljajo normalno življenje človeškega organizma med vesoljskimi leti. Zaradi tega so mogli kozmonavti točno opisati svoje bivanje v brezzračnem prostoru. Programi nedavnega poleta so zajgmali prvič vrsto znan-s:venih opazovanj, poleg prejšnjih zdravniško-bioloških proučevanj. Zatem je prof. Jazdovski izjavil, da so pred poletom Bikovskega in Tereškove napravili obširna proučevanja, da bi našli najboljše sisteme za registracijo fizioloških funkcij človeškega organizma in da bi izboljšali pogoje življenja v vesoljski ladji. Jazdovski je naštel vprašanja, na katera je moral dati odgovor polet Bikovskega in Tereškove, in sicer: kakšne posledice ima daljši vesoljski polet na človeški organizem, da bi ugotovili ali more človek delati za daljšo dobo v pogojih breztežnosti in da bi proučili reakcijo človeškega organizma med vesoljskim poletom.
Nato je Keldis dal besedo Bikovskemu, ki je pripovedoval o svojih doživljajih. Ob 15. uri po moskovskem času so izstrelili vesoljsko ladjo «Vostok V.» Pri tem gre za precej trdno preizkušnjo, je dejal Bikovski, toda po njegovem mnenju jo dobro izvežban organizem more vzdržati z relativno lahkoto. Takoj po izstrelitvi se je začelo njegovo delo: 1. usmerjanje kabine; 2. zdravniški eksperimenti in sa-moeksperimenti;	3. opazovanje
Zemlje, neba. Sonca, Lune, plasti oblakov, ter fotografiranje in filma-nje vsega tega; 4. poročanje na Zemljo; 5. poskusi plavanja v ka bini. Razen obedov ln počitka, seveda. Bikovski je nato dejal, da je Zemlja, če jo gledamo z vesolja, zelo lepa: «Videl sem jezera, morja, horizonte. Čudovita je pestrost barv, očarljivi prehodi iz svetlobe
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiHiMiliiiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiliiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*
Več sto ljudi pod ruševinami zaradi neurja na Južni Koreji
Materialna škoda znaša doslej okrog 10 milijard lir
SEUL, 25. — Več kot sto ljudi je obležalo pod ruševinami, ko se je zaradi silnih nalivov v preteklih dneh zrušilo šolsko poslopje v mestu čangsungpo na otoku Koje, nedaleč od južne korejske o-bale. Po radijskem sporočilu so izkopali izpod ruševin do sedaj že 50 mrtvih.
Medtem pa se neurje nadaljuje nad Južno Korejo, ki jo je prizadel v preteklih dneh tropski tajfun «Shirley» ln zaradi katerega je ostalo nekaj deset tisoč ljudi brez strehe, hkrati pa 25 ljudi iz-mibilo življenje.
Tudi v Pusanu se je porušil neki zid, ki je pokopal 12 ljudi, medtem ko Je 6 žensk izgubilo življenje, ko se je prevrnila in potopila neka ladja v bližini Kimhae.
Po zadnjih cenitvah znaša škoda, ki jo je povzročil do danes tajfun in neurje več kot 5 milijonov funtov (o-krog 10 milijard lir).
Uspela operacija odtrgane roke
RIM, 25. — Iz Alessandrie poro-'■”io o izredno uspelem kirurškem
posegu na ortopedskem oddelku tamkajšnje bolnišnice. Šestletnemu otroku Enricu Della Betta je pred enim mesecem kolo kmetijskega traktorja skoraj popolnoma odtrgalo desno roko od gornjega dela telesa. Zdravnikom v omenjenem oddelku pa je z operacijo uspelo, da je otroku roka vnovič prirasla. Kirurški poseg je opravil prof. Calvetti s pomočjo treh zdravnikov, ki je otroka takoj o-periral. Zdravnik je tako spretno sešil ponovno pretrgane krvne žile, (Ja je roka sedaj po enem mesecu popolnoma oživela ter je že povsem gotovo, da bo otroku služila, tako kot da se mu nič dilo.
iiiuiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiitiiniimiimmiHiniiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiii
ODMEV KENNEDVJEVIH BONSKIH RAZGOVOROV V LONDONU
Britanska vlada se še noče obvezati glede atlantske jedrske sile
To bo MacMillan sporočil Kennedyju, ko se bosta sestala v Birch Crovu - «News Week» predvideva trojni sestanek pri vrhu - če se bo britanska vlada premislila in na jedrsko silo NA TO pristala
LONDON, 25. — Na današnji seji vlade so proučevali vprašanje jedrske sile NATO, o katerem bo Mac Millan razpravljal na sestanku s predsednikom Kennedyjem. Ministri so bili mnenja, da je treba to vprašanje še pozorno proučiti, ker gre za načrt, ki ima ogromno vojaško, politično in finančno važnost. Vesti iz Bonna
0	razgovorih med Adenauerjem in Kennedyjem in o njihovem pozitivnem zaključku niso povzročile nobene reakcije v Londonu.
Velika Britanija se ne namerava formalno obvezati glede ustanovitve večstranske jedrske sile NATO, ki bi temeljila na atom-ski oborožitvi vojne mornarice. To bo sporočil Mac Millan Ken-nedyju ob priliki bližnjih razgo-vorov v Birchgroveu. Tako stali-šče je zagovarjal danes v poslanski zbornici tudi podpredsednik vlade Buttler, ki je dejal, da je angleška vlada sicer načelno pri-stala na načrt ameriške vlade o večstranski jedrski oborožitvi NATO, vendar pa niso zagotovili pristanka angleške vlade. Buttler je hkrati zagotovil opoziciji, da ne bodo sprejeli nobene odločitve glede tega, preden ne bi parlament o tej stvari razpravljal in jo odobril.
Angleška revija «News Week» postavlja domnevo o možnosti vr-hunskega sestanka med Kennedy. jem, Mac Millanom in Hruščovom na podlagi vesti iz Washingtona in Londona. Mac Millan bo predlagal predsedniku Kennedyju tak sestanek, v zameno za Kennedy-jev pristanek na vrhunsko konferenco pa je angleška vlada pripravljena pristati na ameriški predlog o večstranski jedrski o-borožitvi NATO. Mac Millan je bil vedno pobornik take vrhunske konference; sedaj, ko je vlada v nevarnosti, Mac Millan nujno potrebuje neki uspeh, da bi dvignil ugled konservativcev med volivci. Po drugi strani pa je ameriška vlada že prepričana, da morajo ZDA napraviti vse, da bi pomagali Hrušžovu v njegovem sporu s Kitajsko. To prepričanje temelji na tajnih vesten, ki kažejo, da je razkol med Moskvo in Pekingom neprimerno globlji od tega, kar pride v javnost. To je baje tudi razlog, zaradi kateregš t je Kennedy poklical v Bonn a-zgo- I meriškega veleposlanika v Mo-
1	skvi Eoya Kohlerja.
Tubman v Zagrebu
BEOGRAD, 25. — Predsednik republike Liberije William Tubman, je danes zjutraj prispel z vlakom v Zagreb. Na železniški postaji so ga pozdravili predsednik sabora Hrvaške dr. Vladimir Bakarič in drugi visoki republiški funkcionarji. Opoldne je Bakarič s soprogo gostu priredil kosilo, katerega so se udeležili številni visoki državni, politični funkcionarji Hrvaške. Med kosilom, ki je poteklo v prisrčnem in prijateljskem ozračju, sta Bakarič ln Tubman Izmenjala zdravici.
Predsednik Liberije si Je s svojim Spremstvom ogledal znamenitosti Zagreba in obiskal med drugim Moderno galerijo, etnografskih muzej in tovarno «Rade Končar«.
v senco. Mesta ponoči so čudovit^ ker jih je zaradi razsvetljave moo razločiti zelo dobro. Jedel sem štirikrat na dan, pil ko sem bil žejen, spal pa izborno. Prvi dan sem spala dlje kot druge dni. V vesolju sem imel tudi trenutke pravega veselja. Slišal sem zelo dobro radijske postaje na Zemlji. Nekoč sem poslušal neko postajo, ki je govorila o mojem poletu; zdelo se je, da so zaskrbljeni zaradi mene. Ko je govoril o stanju breztežnosti, je Bikovski dejal, da se zdijo mišice na rokah zelo lahke; roke dvigneš brez vsakršnega napora; vzameš nekaj v roko in zdi se ti, da nima teže. Seveda se tej izkušnji privadiš, toda ne takoj. Usmerjati vesoljsko ladjo je lahko in ko si jo usmeril, obdrži to smer. Bikovski je dejal, da je imel vedno dober tek in da je bilo njegovo spanje trdno. Dogodilo se mu je tudi nekaj smešnega, ko so napačno tolmačili neko njegovo besedo, kar je povzročilo precejšnjo paniko. Moral je ponoviti, da ni napravil nič drugega, kakor da se je po-služil higienskih naprav, ki jih je imel s seboj. Ko se mu je pridružila Tereškova, je postal polet mnogo lepši in mnogo bolj zanimiv.
Nato je Valentina Tereškova povedala, da so bile zanjo prve minute poleta zelo razburljive, da pa jo je razgovor z Zemljo kmalu umiril, ker je občutila, da se vse odvija dobro. Tudi stanje breztežnosti je dobro vzdržala in se je kmalu navadila nanj. Res je sicer nekoliko smešno spati z rokami, ki vise v zraku, toda izkoristila je izkušnjo Hermana Titova in zataknila roke pod varnostne pasove in tako je mogla zaspati trdno ln brez sanj. Valentina je nato govorila o telovadnih gibih, ki jih je vedno opravljala z veseljem, tudi jedla Je vedno s slastjo tudi zato, ker Je bila hrana pestra. «Le proti koncu poleta sem si zaželela črnega kruha. krompirja in čebule. Osebe, ki sem jih srečala takoj po pristanku, so mi dale vsega, kar mi je manjkalo med vesollsk'm poletom«. Valentina je nato dejala, da nekateri mislijo, da avtomatične naprave na vesoljski ladji poslujejo povsem avtomatično in da Je z-to nepomembna vloga kozmonavta. ((Temu pa. ni tako; taka vloga nas ne bi zadovoljila«. Ko je govorila z Bikovskim se ji je zdelo, tla je v isti sobi. Ves polet ji je zapustil nepozaben vtis. Spomnila se je pogostih zarij, pogostih zahodov, naglega spreminjania znašala kraiev, celin, oceanov, hribov in oblakov.
Nato so sledila vnra'ania novinarjev. Iz odgovorov na ta vprašanja povzemamo nsjboll zanimive podatke: «Vostok V.» tehta 5 ton in ga je moč ponovno imorahiti; obe vesoljski ladji nista bili novi; na ladji so bile tudi muhe; ladji nista poškodovani zaradi pristanka; razlika med «Vostokom V.» in «Vo-stokom VI.» je v tem, da je prvi pripravljen za polet moškega, drugi pa za polet ženske; Bikovski je bil razvezan le 90 minut na vsakih 24 ur; Valentina upa, da to ne bo njen zadnji polet; najdra*ja oseba na svetu ji je njena mati; za sedaj ni zaljubljena v nobenega kozmonavta; na ladji je bila tudi omarica za prvo pomoč; lepotilnih pripomočkov ni vzela s seboj; si še ni izbrala svojega življenjskega druga in se ne boji ostati tetka; rada bo šla v inozemstvo, če jo bodo povabili.
Na koncu je Keldiš dejal, da bodo objavili podatke o tem poletu, vendar pa bodo nekatere podatke obdržali v tajnosti.
RIM, 25. — Konec meseca aprila je bilo po podatkih ministrstva za delo vpisanih v sezname za zaposlitev 1.048.817 oseb, kar pomeni, da je bilo 133.677 brezposelnih oseb manj kot konec meseca marca. Brezposelnost se je v Italiji zmanjšala torej za 11,30 odst. Najbolj se je zmanjšalo število brezposelne moške sile, in sicer za 111.102, medtem ko je samo 22 575 žensk dobilo zaposlitev.
Goulart-Kcnnedy?
RIO DE JANEIRO, 25. — V krogih predsedstva republike se je iz-vedelo, da se Goulart utegne sestati s Kennedyjem v Rimu ob priliki ustoličenja papeža Pavla VI. Goulart bo namreč odpotoval v petek v Italijo. Njegov obisk je zasebnega značaja: v Italijo gre le zato, da bi se udeležil ustoličenja Pavla VI. Konec tega meseca pride v Italijo tudi Kennedy.
................................................
PRVI SESTANEK SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
Predsednik skupščine: Ivan Maček Preds. izvrš. sveta; Viktor Avbelj
Predsedniki petih svetov: Tine Remškar, Leopold Krese, Ivo Tavčar, Janez Kočevar in dr. Raža Šegedin
LJUBLJANA, 25. — Danes so se sestale v vseh republikah SFRJ novoizvoljene republiške skupščine in izbrale predsednike, podpredsednike republiških skupščin, izvršne svete in druge skupščinske republiške organe.
Na skupni seji vseh domov republiške skupščine Slovenije, ki se je danes sestala pod predsedstvom dosedanjega predsednika skupščine Vide Tomšič, je skupščina po verifikaciji mandatov vseh 400 poslancev izvolila predsednika in podpredsednike republiške skupščine. Za predsednika je bil izvoljen Ivan Maček, za podpredsednika pa dr. Marjan Brecelj in Dragica Rom**-
Skupščina je nadalje izvolila komisijo za vskladitev obstoječih republiških zakonov in republiških predpisov z novo ustavo, ki ji načeluje Mitja Ribičič.
Po skupni seji so sveti na ločenih sejah izvolili svoje predsednike in podpredsednike. Za pred-
sednika republiškega sveta je bil izvoljen Tine Remšar, za predsednika gospodarskega sveta Leopold Krese, za predsednika kulturno-prosvetnega sveta Ivo Tavčar, za predsednika organizacijsko-politič-nega sveta Janez Kočevar, za predsednika socialno-zdravstvene-ga sveta dr. Ruža Segedin.
Na predlog komisije za volitve in imenovanja je republiški svet izvolil naslednje poslance v svet narodov zvezne skupščine: dr. Jože Brilej, Miha Marinko, Franc Popit, Mitja Ribičič. Vida Tom-šič, inž. Milena Bokša-Bac, Jože Fende, inž. Veljko Križnik, Jože Lončarič in Matija Maležič.
Poslanci republiškega sveta so ponovno izvolili za predsednika izvršnega sveta Slovenije dosedanjega predsednika izvršnega sveta Viktorja Avblja, a na njegov predlog za člane izvršnega sveta Rudija Čačinoviča, Slavka Furlana, Ludvika Gabrovška, Majdo Gaspari, Rika Jermana, Vladimira Kadunca, inž. Viktorja Kotnika,
Borisa Kocjančiča, Janka Smoleja in Bena Zupančiča.
Skupščinski svet je zatem izvolil za predsednike in člane e-najstih. stalnih odborov in treh stalnih komisij. Prav tako so bili izvoljeni člani odbora za družbeni nadzor, v katerem so poleg petih poslancev republiškega »veta tudi po en zastopnik ostalih svetov kot člani zakonodajne in pravne komisije. Za novega tajni, ka skupščine je bil izvoljen Peter Zorko. Na predlog izvršnega sveta skupščine Slovenije je repu. bliški svet razrešil dolžnosti dosedanjega predsednika vrhovnega sodišča Slovenije Vlada Krivica in za novega predsednika izvolil dosedanjega generalnega tajnika univerze v Ljubljani Lojzeta Piškurja. Za predsednika ustavnega sodišča Slovenije je bil izvoljen Vlado Krivic, a za člane ustavnega sodišča Milan Matiš, dr. Darko Cernej, Milko Goršič, Jože Pavličič, dr. Miha Potočnik, Mile Cetin in inž. Pavle Zavcer.
Vreme včeraj; najvisja temperatura 28.5, najnižja 21.5. ob 19 url 25.8; zračni tlak 1008.6 pada', veter Jugozahodnik 9 km. vlage 60 odst., nebo 4/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25.5 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 26. junija
Gruda
Sonce vzide ob 4.16 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.42. Luna vzide ob 8.31 in zatone ois 23.35
Jutri, ČETRTEK, 27. junija
Ema
S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Predsednik pokrajine zavrnil resolucijo za izglasovanje deželnega volilnega zakona
Za pokojnino vsem gospodinjam
i
Resolucijo so predložili svetovalci KPI - Podobno resolucijo je videmski pokrajinski svet sprejel skoraj soglasno - Zaskrbljenost zaradi ladjedelnice Sv. Marka - Odgovori na vprašanja inž. Pečenka
Na začetku sinočnje seje trža- odgovoril inž. Pečenku tudi na _j_Ppk1 ea sveta je vprašanje glede pokrajinskega na-
predsednik dr. Delise sporočil, da je poslal novemu papežu pozdravno brzojavko. Nato je odbornik ar. Savona odgovoril na pismeno
vprašanje, ki ga je naslovil na predsednik," '------—
ta komunistični svetovalec Šema, v katerem poudarja zaskrbljenost javnosti in še poseb-no delavcev ladjedelnice Sv. Marka zaradi vsedržavnega programa o zmanjšanju proizvodne dejavnosti italijanske ladjedelske industrije z državno udeležbo. Svetovalec je vprašal predsednika, če se mu ne zdi primerno, da bi v
črta za odpravo nevarnih ovinkov na pokrajinskih cesti v Nabrežini in glede načrta, ki ga je sestavila devinsko-nabrežinska občina za ista dela, ki pa je po mnenju občinske uprave boljši od pokrajinskega. Odbornik je poudaril, da bi bila izvedba občinskega načrta mnogo dražja in bi se znala zavleci za daljši čas. Pokrajinski načrt pa, ki predvideva 70 milijonov lir stroškov, bo lahko izveden v
kratkem času, ker ni nobenih ovir za začetek del
imenu pokrajinskega sveta posre- j šafV predsed^rka.^ah 'ne” bi Vb[lo
nnval na nnstmnpm mpstu. na n. i	--- _i_	1 :
doval na pristojnem mestu, da p- . primerno, da bi seznanil sveto-
menjeni program ne bi prizadel tržaške ladjedelnice.
Odbornik je v svojem odgovoru podal obširen prerez skozi celotno italijansko ladjedelsko dejavnost in poudaril, da so pristojni organi primorani reorganizirati ladjedelsko industrijo, da bi jo lahko usposobili za močno konkurenco nekaterih tujih držav, kot na primer Japonske, Španije in Jugoslavije. Nato je dejal, da program ministrstva za državne udeležbe o okrepitvi in modernizaciji ladjedelnic vključuje tudi družbo CRDA in da je po njegovem mnenju v tem programu tudi tržaška ladjedelnica Sv. Marka. Potem ko je dejal, da so v teku v tržaški ladjedelnici nekatera dela za okrepitev naprav, je poudaril, da ie treba pri tem še mnogo narediti in da je treba biti budni, da ne pride do kakega iznenadenja. Svetovalec Šema pa je poudaril .da 'se sedaj v glavnem modernizira ladjedelnica v Tržiču in da dosedanja dela v Sv. Matku ne pomenijo mnogo.
Nato je odbornik Sferco odgovoril na vprašanja socialističnega svetovalca inž. Pečenka v zvezi z gradnjo kanalizacije na pokrajinski cesti v Padričah, kjer se ob nalivih voda steka v klet neke bližnje hiše. Dejal je, da so si zadevo ogledali in da bodo najprej pozvali tržaško občino naj uredi kanalizacije nekaterih vaških poti, da se ne bo voda odtekala v tolikšni količini v odtočni kanal pokrajinske ceste. Pokrajinska uprava pa bo skrbela za redno čiščenje kanala na pokrajin-si cesti. Zatem je isti odbornik
valce z vsebino pisma, jti ga je poslal cvetličar Regent s Proseka pokrajinski upravi v zvezi z nedavno razstavo cvetlic. Predsednik je odgovoril, da tega pisma še ni videl in zagotovil, da ko ga bo dobil, bo seznanil svetovalce z njegovo vsebino.
Socialdemokratski svetovalec Fo-gher je predlagal predsedniku, naj posreduje na pristojnem mestli v Rimu, da se rak proglasi za socialno bolezen. Predsednik je odgovoril, da je to vprašanje vsedržavnega in svetovnega značaja in da se mora pokrajinska uprava ukvarjati le s konkretnimi vprašanji.
Zatem je predsednik dr. Delise sporočil, da so svetovalci Šema, Colli in Bortolotti (KPI) predložili resolucijo, v kateri predlagajo, naj pokrajinski svet posreduje pri predsedniku republike, predsednikih obeh zbornic parlamenta In predsednikih parlamentarnih skupin regionalističnih strank, naj parlament, kot enega prvih aktov, odobri volilni zakon avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki naj sloni na čistem proporcionalnem sistemu za izvolitev deželnega sveta, da bo lahko dežela že letos dejansko ustanovljena, kot to določa posebni deželni statut.
1 Predsednik je poudaril, da odbor ne bo postavil na dnevni red te resolucije, ker je že v pozdravni brzojavki, ki je bila poslana predsedniku Leoneju ob sestavi nove vlade, izražena tudi želja po izglasovanju deželnega volilnega zakona. Poleg tega je predsednik poudaril, da se odbor ne namerava vmeša-
vati v delo parlamenta, češ da resolucija zahteva, po kakšnem načinu naj bi volili deželni svet. Svetovalec Colli je izjavil, da je predsednikov odgovor presenetljiv, saj zavrača posredovanje za rešitev osnovnega vprašanja za uresničitev avtonomne dežele. Nadalje je pripomnil, da je videmski pokrajinski svet skoraj soglasno odobril podobno resolucijo in da je isto storil tudi miljski občinski svet.
Po odobritvi nekaterih sklepov navadnega upravnega značaja, je svetovalec Bortolotti (KPI) prvi govoril o letošnjem pokrajinskem proračunu. V glavnem je razpravljal o vprašanju psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu, kjer je še vedno veliko pomanjkanje prostorov, čeprav je pokrajinska uprava začela s precejšnjimi popravljalnimi in obnovitvenimi deli. Nato je
ugotovil, da odbor tudi letos predlaga povišanje oskrbnine v tej bolnišnici, ki se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojila. Poudaril je, da na ta način ni mogoče postavljati vprašanja zdravstvene oskrbe prebivalstva. Po njegovem mnenju imajo danes ljudje pravico, da jim država zagotovi ustrezno zdravstveno oskrbo. Zato se je treba boriti za vresničitev trdnega socialno-zdravstvenega sistema. Poleg tega je svetovalec ponovno predlagal, naj bi tuberkuloznim bolnikom, ki se zdravijo na račun pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija, zagotovili tudi ustrezno denarno podporo za ves čas zdravljenja v zdraviliščih. Hkrati je predlagal, naj bi se odbor zanimal, da se pokrajinski protituberkuloznl konzorcij spremeni v pokrajinski center za socialne bolezni.
Kot kaže gornja slika, vlada za podpisovanje zakonskega predloga za priznanje 5000 lir pokojnine gospodinjam, ki jih zadnji zakon ne upošteva, veliko zanimanje. UDI sporoča, da pobirajo podpise ne le v palači Costanzi za županstvom, marveč tudi v naslednjih občinskih izpostavah; Ul. del Mare 13, Ul. Giulia 2, Ul. Foschiatti 1, Ul. Conti, Ul. della Guardia 36,
Ul. Marenzi 6, Ul. Puccini 48 ln v Rojanu, in sicer vsak dan od 8. do 12. ure. Zenske naj prinesejo s seboj osebno izkaznico. Zakonski načrt lahko podpišejo le tiste ženske, ki so dosegle 21 let starosti. Za zbiranje podpisov so določili tudi občinske izpostave, ker je bila v palači Costanzi pre. velika gneča, kar kaže veliko za-
nimanje žena za to vprašanje.
...................................................■■■■■■<■.............................................................................................................. .....................
Tržaška federacija PSI odobrava stališča CK
Tiskovni urad PSI sporoča, da se je sestal izvršni odbor tržaške federacije in proučil politični položaj. Na koncu so soglasno odobrili resolucijo, v kateri pravijo, da jemljejo na znanje in usvaja-jo sklep stranke, ki je odrekla podporo Morovemu poskusu za sestavo vlade. Šlo je namreč za poskus s katerim je Moro odklonil resničen premik na levo italijanskih volivcev 28. aprila ter ni pri tem dovolj upošteval osnovnih in neodrekljivih programskih zahtev PSI. Nasprotno, skušal je naprtiti socialistom soodgovornost za vladne politiko, ki bi pomenila korak nazaj v primeri s politiko prejšnje vlade.
Izvršni odbor ponovno kritizira KD, ki daje večjo važnost jalovi strankini enotnosti kot pa stvarnim interesom delavskega razreda po vsej državi ter je raje predložila parlamentu »upravno* rešitev, ki se utegne kasneje izroditi v reakcionarno smer. Odbor nakazuje v poglobitvi razprav o programu med socialisti in katoličani perspektivo vlade, ki bo upoštevala zahteve delavskih sil ter obrnila politično krmilo države bolj v levo.
...................»m.......»»..»...»Mlini.»...H........m......imhihmhhih...miiiimmm.miiiimi.m.hiiih..........
S TISKOVNO KONFERENCO OB 11. UKI

Danes dlan Madžarske na tržaškem velesejmu
Sestanek tržaških gospodarstvenikov s predstavniki nekaterih afriških držav - Obisk predsednika dunajske trg. zbornice
Današnji dan na velesejmu bo posvečen Madžarski. Ob 11. uri bo imel v dvoranici ravnateljstva velesejma trgovinski svetnik madžarskega veleposlaništva v Rimu dr. Salusinsky tiskovno konferenco. Po konferenci bo sledil ogled madžarskega paviljona, ki je v palači narodov. Zvečer ob 21. uri pa se bo sestala žirija natečaja kinematografskih amaterjev.
Včeraj ni bilo na velesejmu nič posebno novega. Samo ob 17. uri je obiskal velesejem predsednik dunajske trgovinske zbornice dr. Salinger.
V prostorih trgovinske zbornice »o se včeraj popoldne sestali gospodarski predstavniki nekaterih čezmorskih dežel s tržaškimi gospodarstveniki. Slo je za izmenjavo mnenj o perspektivah razširjenja trgovinskih dejavnosti s temi področji. Predstavniki Kameruna, Slonokoščene obale, Madagaskarja in Filipinov so orisali tržaškim gospodarstvenikom, kakšne možnosti lahko nudijo te dežele.
Sestanek mešanega odbora za les
28. in 29. junija se sestane v Trstu italijansko-jugoslovanski odbor za les. Predsedoval bo dr. Pizzigallo Vitantonio, glavni ravnatelj gozdarskega oddelka ministrstva za kmetijstvo. V odboru je 35 članov obeh delegacij. Zasedati bo začel 29. t.m. ob 10. uri v prostorih trgovinske zbornice.
Velesejemske nagrade
Sinoči so bile na tržaškem velesejmu izžrebane naslednje nagrade; 1. nagrada televizijski a-parat — Sergio Giorgi, Ul. Fonda 1; 2. nagrada slika — Carlo Savona, Ul. Machiavelli 10; 3. nagrada lestenec — Silvia Silli, Ul. Risorta 1; 4- nagrada zbirka svinčnikov — Renato Rizzotti-Werk, Trg Moreri 14; 5. nagrada 20 kg riža — Marinella Tavolini Ul. Verza 8; 6. nagrada posoda iz plastike — Jole Petroma, Ulica Commerciale 38.
Davčni
seznami na vpogled
Tržaško županstvo sporoča, da bodo od 26. do 30. junija vsak dan od 9, do 12. ure na davčnem oddelku na Trgu Granatieri 2-1II. izobešeni na vpogled občinstvu seznami občinskih davkov za leto 1963 in prejšnja leta. Po tem roku jih bodo predali v izterjevanje. Proti vpisu v sezname se jrizadeti lahko pritožijo prefektu. in sicer na podlagi razlogov, ki jih navaja člen 288 zakona o krajevnih financah z dne 14. septembra št 1175,
V istih prostorih bodo od 28. t. m. do 2. julija izobešeni tudi se-
znami prispevkov, ki so jih dolžni obrtniki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tudi te sezname bodo izročili po tem roku v izterjevanje. Proti vpisu lahko prizadeti vložijo priziv na navadnem papirju na pokrajinsko bolniško blagajno obrtnikov, najkas-neje 30 dni po objavi seznamov.
Seja občinskega odbora
Na sinočnji seji občinskega odbora so sprejeli razne upravne sklepe. Med drugim so sklenili, da bodo združili pod upravo 3. občinskega oddelka vsa morska kopališča, pokriti bazen in tako imenovano dnevno kopališče («bagno diurnon) na Trgu Liberth. Nadalje so sprejeli 41 knjig o kmetijstvu, ki Jih Je daroval odv. Fortuna naravoslovnemu muzeju v počastitev spomina svojega pokojnega očeta. Odbornik Gasparo pa je poročal o zasedanju združenja evropskih občin v Bruslju, katerega se je udeležil v imenu občine.
Mary Frocmel 28 milijonov na (otocalcio
Tržaški «trinajstkar» je bil po enodnevni negotovosti le ugotovljen; gre za 50-letno Mary Froe-mel iz Ul. Ugo Foscolo, vdovo po možu, ki je pred nedavnim izgubil življenje pri prometni nezgodi v bližini Kopra in ki živi skupno s svojim sinom in snaho.
Nova večkratna milijonarica je v soboto kot vsak teden stopila v bar »Scagnol« v Ul. Massimo d’Azeglio in si od lastnika bara dala izstaviti s pomočjo avtomatične naprave izpolnjen dvostolp-ni stavni listek. Včeraj se je zglasila v baru, da bi zvedela, če je kaj zadela in tako je zvedela za presenetljivo novico, da je postala čez noč milijonarka. Vest samo je sprejela brez vidnega razburjenja, vendar pa je včeraj ni bilo mogoče iztakniti nikjer in namesto nje je odgovarjal na zvedava vprašanja novinarjev le njen sin Sergio. Mary Froemel je zadela 28 milijonov.
Napad ali samo padec?
Včeraj ponoči sta dva karabinjerja, ki sta patruljirala na Trgu Ca-vana, opazila moškega, ki je bil ves okrvavljen po glavi. Spremila sta ga na postajo v Ul. del Pešce, kjer je 36-letni grški pomorščak Alexander Kaloudis povedal, da se je proti večeru izkrcal z ladje «Lou-kia» na kateri Je uslužben. Kolovratil je po mestu in obiskal tudi nekaj gostiln. Na ulici pa so ga potem napadli neznanci in ga tudi ranili.
Z avtom RK so ga prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč in mu obvezali ran«. Zdrav-
niki so mu ugotovili tudi vinjeno stanje. Pridržali so ga na opazovanju ter bo ozdravel v desetih dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Karabinjerji s postaje v Ul. S. Giorgio vodijo sedaj preiskavo, da
bi ugotovili ali je Kaloudis povedal uco,	‘	_ " ‘
resnico, ali pa se je sam pobil, ko je padel.
Zastrupitev z gobami
Včeraj popoldne so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 60-letnega upokojenca Alfia Borgeseja iz Ul. S. Michele 23 ter njegovo 66-letno ženo Isabello Esposito. Oba sta se zastrupila z gobami, ki sta jih použila za kosilo. Zdravniki so ju sprejeli na četrti zdravniški oddelek, kjer se bo moral Borgese zdraviti 5 dni, njegova žena pa 8 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
Borgese je povedal, da je žena včeraj pripravila kosilo z gobami, ki jih je sam nabral v nedeljo na travnikih Trstenika.
VČERAJ OPOLDNE NA RAVNATEUSTVU ZA ŠOLSTVO
Intervencija delegacije SKOZ o vprašanjih slovenskega šolstva
Načelno nasprotovanje ukinitvi nekaterih dosedanjih strokovnih šol
Včeraj kmalu po 12. url se je oglasila v uradu za šolstvo prt Generalnem komisariatu tričlanska delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze, kjer jo je sprejel načelnik tega urada profesor Udina.
Delegacija se je najprej zanimala za razdelitev učbenikov V. razreda, ki bi morali biti razdeljeni brezplačno vsem učencem že v šolskem letu, ki se pravkar zaključuje. Naše javno mnenje se ne strinja s lem, da se je opustila ta razdelitev zaradi zapoznelega izida knjige, ki jo je povzročil prepočasen birokratski postopek. Prof. Udina je zagotovil, da bo vsaj delno ugodeno zahtevi naših staršev in da bodo v prihodnjih dneh dobili učbenik vsaj oni učenci V. razreda osnovnih šol, ki bodo imeli popravne izpite. V tem smislu je urad za šolstvo interveniral pri direkciji finance.
Da se ne bodo v bodoče ponavljale pri izdaji drugih šolskih knjig enake neprilike in nepotrebne zamude, je delegacija SKGZ prikazala prof. Udini potrebo, da se čimprej pristopi k imenovanju nove komisije za šolske knjige. Prof. Udina je pojasnil, da je z izvajanjem zakona o slovenskih šolah prešla kompetenca za šol-vprašanje na ministrstvo za Šolstvo in da se rešuje v tem forumu.
Bogat plen avtomobilskih miši
Na komisariatu na Trgu Dalma-zia je 30-letni trgovec Enzo Bas-san iz Ul. Valdirivo 24 prijavil, da so mu ponoči neznanci prerezali platneno streho Fiata 500 TS 52775, ki ga je pustil parkiranega v bližini doma. Iz notranjosti avta so neznanci odnesli volneno odejo, transistor, naočnike, rezervno kolo ter orodje in še par hlač, majico ter gumijaste čevlje. Bassan je utrpel 60.000 lir škode. Agenti so takoj uvedli preiskavo.
Ko je bilo govora o novi enotni srednji šoli, je delegacija prikazala že znana stališča, ki jih splošno zastopajo vsi slovenski šolniki in vsa slovenska javnost, t.j. da se uzakonjenemu predmetniku in urniku doda še toliko ur za pouk slovenščine, kolikor je v odgovarjajočem razredu določenih ur za italijanščino; da se veže v II. razredu enotne šole spoznavanje osnov latinščine na pouk slovenščine ter da se program zgodovine in zemljepisa izpopolni s spoznavanjem zgodovine Slovencev, oz. slovenskega ozemlja. Prof. Udina je sicer izjavil, da je rešitev vseh nakazanih vprašanj v kompetenci ministrstva, vendar je zagotovil, da bo podprl te zahteve, ki so itak upoštevane že v sedanji ureditvi slovenskega srednjega šolstva.
Delegacija SKGZ je nato prikazala potrebo po izpopolnitvi slovenskega srednjega šolstva, zlasti sedaj ob reformi nižje srednje šole. Tako je delegacija nakazala potrebo po popolni petletni industrijski višji srednji šoli in po eni industrijski in eni trgovski triletni strokovni šoli.
Možnost ustanovitve teh dveh strokovnih šol je prof. Udina sprejel, obenem pa je izrekel pomi-’ sleke načelnega značaja glede u-stanovitve popolne industrijske višje srednje šole.
V zvezi z zgornjim vprašanjem je prof. Udina omenil ukinitev nekaterih dosedanjih strokovnih šol, ki naj bi se deloma spremenile v že omenjene triletne šole. Na ugovor delegcije SKGZ, da ni u-mestna in niti mogoča kakršna koli ukinitev dosedanjega slovenskega šolstva, se je prof. Udina skliceval na pristanek, ki naj bi ga za to dali neki slovenski politični voditelji.
Delegacija SKGZ se je čudila tej informaciji, toliko bolj, ker so bili na nedavni seji šolskega od-
bora, kjer so zastopane vse politične skupine,, ki zastopajo Slovence, ugotovljeni enotni pogledi na vsa ta šolska vprašanja. Res, da je prišlo kasneje kljub sporazumu za enoten nastop pri oblasteh, do ločenih akcij, vendar se nam zdi, da nima nobena skupina, četudi hodi ločena akcijska pota iz ozkih strankarskih interesov, pravice, do odstopa od skupnega programa, ki je začrtan v interesu razvoja slovenskega šolstva.
Zahteve, ki jih je prikazala prof. Udini delegacija SKGZ so izraz želje vsega slovenskega ljudstva v Italiji. Z izpolnitvijo teh zahtev bo slovensko šolstvo urejeno tako, da bo zagotovilo naš svobodni narodni in kulturni razvoj.
Prof. Origone ponovno izvoljen za rektorja
Akademski svet tržaške univerze je že tretjič zaporedoma izvolil za rektorja prof. Agostina Origoneja in sicer za leta 1963-66. Akademski svet se je sestal pod predsedstvom prof. Udine.
MI.M...MM.MM..MM  ...IM....M................MII. ..
ZARADI POPRAVLJALNIH CESTNIH DEL
Začasna sprememba smeri avtobusnih prog 24 in 30
Zaradi del pri ureditvi cestišča v Ul. Orologio, Ul. Pozzo del Mare, Trga Pitteri, Trga Unith, «Capo dl Piazza« in Borznega trga je ravnateljstvo prevozne službe mestnega podjetja Acegat odredilo delno spremembo smeri vožnje na avtobusnih progah št. 24 in 30. S tem se bo omogočil reden promet na teh dveh progah. Spremenjeni progi potekata takole;
Za avtobuse na progi št. 24; Odhod: Trg sv. Justa, Ul. sv. Justa, Ul. S. Michele, Ul. P. Venezian, Nabrežje N. Sauro, Nabrežje Man-dracchio. Nabrežje 3. novembra, Trg Tommaseo, Borzna ulica, Ul. Roma, Trg Libertk
Povratna vožnja: Trg Libertk, Ul. Roma, Borzni trg, Ul. Canal Picco-lo, Trg Tommaseo, Nabrežje 3. novembra, Nabrežje Mnndracchio, Nabrežje N Satiro, Ul. F Venezian, Ul. Madonna del Mare, Ul. S. Mi-
chele, Ul. sv. Justa, Ul. Bramante, Ul. Capitolina, Sv. Just.
Za avtobuse na progi št. 30; Odhod: Trg Libertk, Ul. Roma, Borzni trg, Ul. Canal Piccolo, Trg Tommaseo, Nabrežje 3. novembra, Nabrežje Mandracchio, Nabrežje N. Sauro, Ul. San Giorgio, Ul. Duca d’Aosta, Ul. Ciamician, Ul. Minzo-ni. Ul. Colautti, Elizejske poljane.
Povratna vožnja: Elizejske poljane, Ul. Minzoni, Ul. Colautti, Ul. Ciamician, Ul. SS. Martiri, Ul. An-nunziata, Nabrežje N. Sauro, Nabrežje Mandracchio, Nabrežje 3. novembra, Trg Tommaseo, Borzna u-lica, Borzni trg, Ul. Roma, Trg Li-berth.
Na teh začasnih progah bodo u-vedli namesto ukinjenih naslednji postajališči: v Ul. Canal Piccolo pred stavbo št. 4 ln na Nabrežju Mandracchio nasproti Lloydovi palači, in slo«r za ob« smeri.
Avto na pločnik v štiri pešce
Sinoči se je v Ul. Udine na vogalu Ul. S. Anastasio dogodila kaj čudna prometna nesreča. Iz Ul. S. Anastasio je z avtom Fiat 1100 TS 57048 privozil 44-letni Eliseo Lucghina iz Šalita Trenovia 5/3, ki je hotel obrniti v Ul. Udine proti Trgu Belvedere. Ker pa je zaobrnil precej naglo na desno, je z avtom zavozil na pločnik in trčil v štiri mimoidoče osebe Na kraj nesreče so prihiteli agenti prometne policije, ki so po opravljenih formalnostih s policijskimi avti prepeljali vse štiri ponesre-čenče v bolnišnico. Zdravniki so Šprejeli na drugi kirurški oddelek 42-Ietno gospodinjo Liano Fio-rentinijevo por. Tildesiey iz Ul. Coroneo 9, ker se je udarila v glavo. Ozdravela bo v devetih dneh. 53-letnemu natakarju Albertu Gregu iz Ul. del Monte 21 so nudili
prvo pomoč zaradi rane na desni podlakti, zapestju ter stegnu; o-kreval bo v štirih dneh. Zdravniki so nadalje nudili prvo pomoč še 17-letni prodajalki Zerildi Furlanovi iz Ul. Donizzetti 3 zaradi udarcev na desnem gležnju ter levi peti. Prognoza 5 dni. 15-letni oijak Lorenzo Curci iz Ul. Solitro 3 pa se bo zdravil 3 dni, ker se je ranil v glavo, koleno in roko.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
DANES, 28. t. m., v petek, 28. t. m., v soboto, 29. t. m. s pričetkom ob 21. uri
na STADIONU «PRVI MAJ», Vrdelska cesta 7
LAZ’R S PD KLANCA
komedija v dveh delih
Slovensko gledališče v Trstu sporoča, da bo zaradi preobsežne scene to delo uprizarjalo samo na stadionu «1. maja» in zato vabi vse cenjeno občinstvo, naj si ogleda to nadvse lepo in zavab-no komedijo v domačem narečju. Da ne bo občinstvo okoliških krajev prikrajšano za to veselo komedijo, smo poskrbeli avtobuse, ki bodo po predstavi v petek 28. t. m. vozili s stadiona skozi KONTOVEL, PROSEK in KRIŽ v NABREŽINO, skozi BAZOVICO in PADRICE v TREBČE, skozi RICMANJE, BORŠT in BOLJU-NEC v DOLINO.
Napovedana premiera igre
«LAZ'R S P D KLANCA
je sinoči zaradi slabega vremena odpadla. Opozarjamo tiste, ki so nabavili premierske vstopnice, da
so te veljavne za današnjo predstavo. V primeru slabega vremena se tudi nocojšnja predstava prenese na naslednji dan.
Prodaja vstopnic: v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška 20 ter pri Pečar Angeli v Lonjerju, v trgovini jestvin Bandi v Dolini, v trgovini jestvin Drago Žerjal v Boljuncu ,v trgovini jestvin Mirko Hrvatič v Borštu, v gostilni pri Društvu v Ricmanjih, v trafiki Križmančič v Bazovici, v trgovini jestvin Grgič Silvan v Padričah, v gostilni Kralj v Trebčah, v trgovini čevljev Colja na Proseku, v cvetličarni Danila Žerjal v Križu, v pekarni Jazbec v Nabrežini ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni na stadionu.
DIJAŠKE VSTOPNICE SO NA PREDSTAVAH.
RAZPOLAGO PRI VSEH
Od julri IIIavaty v občinski galeriji
V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo jutri ob 18. uri otvoritev osebne slikarske razsta-ve dr, Roberta Hlavatgja. Naš priznani tržaški slovenski okvare-list bo razstavil 20 svojih najnovejših del s skoraj izključno tržaško in prvenstveno kraško tematiko, ki je našemu umetniku
očitno še posebno pri srcu, saj nosi najmanj polovica del, ki jih bo prikazal, že v nazivu ime Kras.
Razstava bo odprta do vključno 8. julija vsak dan od 10. do 13, in od 17. do 26. ure, ob praznikih in nedeljah pa od 10. do 13. ure.
Obisk razstave, kakor tudi njeno otvoritev, toplo priporočamo vsem ljubiteljem slikarske umetnosti in vsem oboževalcem lepot našega Krasa in mesta, ki jih je znal umetnik tako toplo prikazati v svojih nežnih akvarelih.
Razstava risb Tončke Kolenčeve
V prostorih prosvetnega društva • S. Škamperle* pri Sv. Ivanu je do ponedeljka zvečer odprta razstava slik in risb Tončke Koleri-čeve. Razstava bo odprta do 28. t.m. vsak dan od 17. do 21. ure. Vsej naši javnosti — posebno pa še obiskovalcem predstav Slovenskega gledališča na stadionu «Prvi maj», priporočamo, da si jo ogledajo.
Pri tem naj še omenimo, da je Tončka Kolenčeva ilustrirala pesniško zbirko Marije Mijotove 'Souze jn smeh» in da je strokovna kritika njene ilustracije zelo pohvalila.
Nazlonale	16.00	«La crociera	delle
'tigri« Teohnicolor. Zabavni fiilm.
Arcobaleno 16.00 »Inteligence Service« Kriminalu.! film.
Penic« 16.00 «Leon Morln Prete« Prepovedan© mladini
Eicelsior	16.00	«Notti mide«	East-
manrolor. Prepovedan© mladini.
Grattacleio 16.00 «11 rifuglo del dan-nati« Janetih	Scott. Prepovedano
mladini
Supercinema 16.00 «Plppo Trlppa Ni-coila Gorgonzola e compagni«. — Barvne slikanice.
Alabarda	15.30	«Copa	C a ban a	Pala-
če« Eastimancolor. — Prepovedano mladimi.
Fllodrammatlco 16.30 «11 fantasma maledetto« Joaohim Kuksberger. — Prepovedano mladini.
Aurora 16.30 «Tom e Jerry botta e risposta«.
Cristallo 16 30 «11 castello dell’orro-re» Kriminalka Edgarda VVallacea.
Capitoi 16.30 «11 guascone« Technico-lor. Gianma Maria Ca nate.
Garibaldi 16.30 «Fra Manisco oerca gnal« Aldo Fabrizl, Marisa Merilni, Luisella Boni.
Massimo 16.30 «1 moschettieri del re» Teohnicolor.
Impero 16.30 «Una sposa per due«.
Moderno 16.00 «G11 avventurieri« — Teohnicolor Errol F!yn, Olivia De Havilland Zadnji dan.
A jtorla 17.00 «Gorgo» Teohnicolor.
Astra 16.30 «La itraiupola di gblacclo«
Vittorio Veneto 16.30 «11 re dei fal-sari« Jean Gabin, Martine Carrol. Prepovedano mladini.
Abbazia 16.00 «1 dieci del Texas» — Tom Mix, John Wayne, Gary Cooper.
Marconi 16.30 na prostem ob 20.15 «Geronlmo» Barvni clnemascope. — Ohuck Connors. Karnala Devi.
Ideale 16.30 «L’ombra di Zorro« — Technicolor.
Skedenj 16.00 «M generale Quantrtll» John Wayne.
KINO NA PROSTEM
Satellite (Naselje S. Sergio) 20 30 «La ragazza dhe ho lasciato« Tab Hunter, Natalie Wood.
Marconi 20.15 «Geronimo» — Ohuck Connors, Karnala Devi,
Skedenj 20.30 «11 generale Quantrlll» John Wayne.
S 24. t. m. so ob prisotnosti predstavnika finančne uprave izžrebali nagrajeno vstopnico občinske umetnostne galerije. Izžreban je bil listek št. 11463, katere lastnik prejme umetniško sliko slikarja R. Ukmarja.
..........................Ml.M.M.....MM.....IMI.MI....I..MM.I..M.HII..MII.MI...
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Sodni epilog Krvavega obračuna med dvema moškima v bifeju
Z izrazom «svinja» obtoženec ni hotel žalili italijanskega naroda, temveč morda le svojega nasprotnika kot južnjaka
Pred porotnim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Visalli, zapisnikar Strippoli, obramba Bologna) se je moral zagovarjati včeraj Bruno Baničevič iz Ul. Cereria št. 22. S to obravnavo je bil dokončno pravno zaključen dogodek, ki se je odigral lam 17. oktobra v bufetu v Ul. S. Michele 11. Tedaj je prišlo do krvavega obračunavanja med Baničevičem in Teo-dorom Martenssejem. Policijske oblasti so prijavile Marteneseja sodišču zaradi hudih telesnih poškodb, Baničeviča pa zaradi pijanosti in ker je nadlegoval goste.
Martenesejeva žena je lastnica omenjenega lokala. Tistega večera pa je ni bilo tam, ker je bila bolna ter je zato gostom stregel njen mož. Okoli 20.30 je prišel v lokal Baničevič, Moški je sicer stalen gost, toda nekoliko nezaže-Ijen, ker se rad čez mero napije ter zato postane siten in godrnjav ter rad nagaja gostom. Nekaj podobnega 3e je zgodilo tudi tistega večera. Baničevič je pozneje izjavil, da je šel v bufet, ker je hotel vprašati Marteneseja za pojasnilo glede nekih groženj. Neki drugi klient mu je baje rekel, da je gostilničar grozil, da bo obračunal z Baničevičem z nožem. Naj bo tako, ali drugače, dejstvo je, da se je Martenese naveličal sitnega klienta. Prav tedaj je za točilno mizo rezal šunko in ko je opazil, da se mu je Baničevič približal, je zamahnil z nožem ter ga porezal po levi strani lica. Baničevič je pozneje trdil, da je gostilničar trikrat zamahnil z nožem ter mu povzročil tri rane.
V bufetu je bilo tedaj več gostov, toda mnogi med njimi 30 hitro odšli, ker niso hoteli prisostvovati tepežu. Zato so bila tudi pričevanja zelo pomanjkljiva.
Kot m»o ie dejali, «o policisti
prijavili oba sodišču. Kazensko sodišče jima je sodilo 4. aprila letos ter je oprostilo Marteneseja, ker je šlo v njegovem primeru za silobran. Kazenski postopek proti Baničeviču pa so ukinili zaradi amnestije.
Za Baničeviča pa zadeva še ni bila končana. Na podlagi izjav nekih prič, so ga prijavili porotnemu sodišču, ker je baje žalil italijanski narod. Pravimo baje, ker so ga porotniki 'včeraj oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Obtožnica je trdila, da je Baničevič zmerjal gostilničarja s svinjo ter da je ta izraz rabil za vse Italijane. Pripomniti pa je treba, da je Martenese južnjak in prav na to dejstvo se je skliceval včeraj tožilec Visalli, ki je nastopil bolj v vlogi branilca kot tožitelja. Zdi se m; — je rekel dr. Visalli — da je skoraj nespoštljivo za porotno sodišče obravnavati ta primer navadnega tepeža v gostilni pri katerem so sodelovali ljudje, ki so bili več ali manj pijani. Poleg tega pa je treba še upoštevati dejstvo, da se v tržaškem narečju uporablja izraz «ta-lian» predvsem za južnjake ter je zato zelo možno, da je Baničevič zmerjal (če gre pravzaprav za_ zmerjanja) Marteneseja, ki je južnjak. Zato je tožilec zahteval naj porotniki oprostijo Baničeviča zaradi pomanjkanja dokazov. Obtoženčev branilec pa ni bil zadovoljen s to formulo ter je zahteval naj oprostijo njegovega varovanca, ker dejanja ni zagrešil. Porotniki so sprejeli tožilčevo tezo.
Pred kazenskim sodiščem se je včeraj zaključila obravnava proti 3J-Ietnemu istrsKemu beguncu Ser-giu Vescovu iz Doberdobske ulice (begunsko taborišče) ter 51-Ietne-mu Odoricu Ruzzicru 1( Ul. D«1
Prato 5. Vescovo je bil obtožen vrste tatvin, a Ruzzier, da je odkupil od njega par ukradenih škornjev, čeprav je vedel, da gre za ukradene predmete.
Obravnava proti obema se je začela že v aprilu letos, toda tedaj so jo sodniki odložili, ker Vescova niso pravilno pozvali na sodišče, že tedaj je Vescovov branilec odv. Bologna dosegel, da so sodniki združili dva procesa v enega samega. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval za Vescova 1 leto in 4 mesece zapora ter 70.000 lir globe, a za Ruz-ziera 7 mesecev zapora ter 35.000 lir globe. Sodniki so spoznali prvega za krivega ter so mu prisodili 9 mesecev zapora ter 35.000 lir globe. V Ruzzierovem primeru pa so menili, da gre le za nepreviden nakup ukradenega blaga ter so zato ustavili kazenski posto-nek proti njemu na podlagi odloka o amnestiji.
Razstave
Pedagoški odsek sindikata slovenske šole vabi na
RAZSTAVO NAJBOLJŠIH RISB
učencev naših šol od 6. do 15. leta starosti.
Izdelki bodo razstavljeni v osnovni šoli v Ul. sv. Frančiška 42
od 28. junija do 2. julija od 9. do 13. in od 17. do 20. ure.
Otvoritev bo 28. junija oh 18. uri.
Člani izbirne komisije bili:
Lojze Spacal, akademski slikar
Marija Corsini, didaktična ravnateljica
Ksenija Diracca, profesorica risanja
Anica Kalan, učiteljica
Imena nagrajencev bomo objavili kasneje.
*v
Vi:
da
vr
zd
go
v
tai
Ta:
so
Vo
se
ča ve Po Hi j mi
Ho
m<
*ki
Po
Til
]
ni?
loi
te,
ob
lif:
vp
tal
ko
va
Pl
kd
bu
in
Srn
*t\
dr
ni]
ht.
ko
st\
Ve
ko
Pe
in
na
V petek ob 19. uri bo v Sfd-' venskem dijaškem domu v Ul. Ginnastica 72 SREDNJEŠOLSKI DRUŽABNI VEČER S predvajanjem filma. Vabljeni!
tru
lo
go
če'
V2
Pr
tre
sh
ko
leč
jo
ko
Po
hil
us
Darovi in prispevki
Ob obletnici smrti Josiplne in Melite daruje družina Nardin 1000 lif 73 Dijaško Matico.
Mali oglasi y,
br srr do Vs. so j or de jei on nit
VPELJANO TVRDKO gospodinjskih predmetov na debelo, v centru, od- y damo po inventurni ceni zaradi se-	ko
litve. Pisati ponudbe na upravo na* j tu šega lista.	Vi
Ve ad ho
Slovensko planinsko društvo prlrO’ dr dl dr.e 29. ln 30. junija Izlet z avto* ljt busom v Kamniško Bistrico iti L®* Lj. garsko dolino. Vpisovanje v uradnlO j u:’ urah na sedežu v Ul Geppa 9-2.
Prosvetno društvo Andrej Cok n* Uptinah priredi v nedeljo 7. Julij*
Izlet ria Mangart, Vpisovanje pri Draščkovih.
14. Julija bo priredilo Prosvetno društvo «Matjašlč» iz Barkovelj lnlet k izviru Soče. Odhod ob 4.30, povrar tek okrog 23. ure. Za Izlet je potrebna propustnica. Za osebe, ki ni' majo propustnice, a so pripravljene P'ačati stroške za kolektivni viziuffl. je možna vključitev v izlet s skupnim potnim listom. Vpisovanje vsak dan razen nedelje od 20, do 21.30 na sedežu pri Rumeni hiši. Ob povratku se bodo izletniki ustavili za dve uri v Novi Gorici. Odhod bo izpred Rumene hiše.
Prosvetno društvo v Skednju organizira dne 28. julija 1963 izlet v Gozd Martuljek In v Vintgar. Vpisovanje v prostorih prosvetnega društva, Via di Servola št. 124/1, vsak dan od 20.30 do 21.30 razen ob sobotah In nedeljah.
bi
Po
dr
je
Pr
se
HI
ša
Sit
ta
ne
Včeraj-danes
S Danes bo odposlanstvo Evropske gospodarske skupnosti obiskalo ladjedelnice CRDA v Trstu in Tržiču. Odposlanstvo obiskuje vse ladjedelnice, ki so last Fincantieri Železarna Italsider pa je prejela prvo pošiljko železne rude iz Mavretanije.
ROJSTVA, SIVIHIT IN POROKE
Dne 25. junija 1963 se Je v Trsta* rodilo 13 otrok umrlo Pa je 7 oseb-UMRLI SO:	64-1 e tna Gluseppih*
Palese por. Retta, 62-letna Giuseppl-na Pangos por. Giarmiml, 63-letna Anna Bauzher por. Kumar, 66-lebtti Giovannl Borri, 44-letna Lulgia Co-vaclch por Bananati. 101-letna Glu-»ppl na Kozhevar, 78-letna Valerla Longhi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Godina Trg sv. Jako-na 1; Sponza, Ul. Montorstno 91 Vernarl, Trg Valmaura 10; Vielmet-H Tre Rnrsa 12
SIRITE
PRIMORSKI DNEVNIK
KINO PROSEK-KONTO V EL
predvaja danes, dne 26. t. m„ z začetkom ob 19.30 uri film:
NEL PAESE DELLE MERAVIGLIE
(V deželi čudežev)
Igrata; STAN IN OLIO
IZ NOTRANJEGA ŽIVLJENJA NA MADŽARSKEM
Preobremenjevanje strokovnjakov z administrativnimi posli
Kljub stalnemu dvigu njihovega števila, še vedno premalo visoko kvalificiranih kadrov - Utapljanje strokovnjakov v administraciji - Primer agronomov - Potreba po odpravi odvečnega papirnatega poslovanja
BUDIMPEŠTA, junija. — V Svoji dolgi zgodovini, madžarske visoke šole in fakultete še nikdar niso v »ofenzivo graditve« Vrgle toliko mladih inženirjev, zdravnikov, agronomov, pedagogov in drugih strokovnjakov kot v teku zadnjega desetletja, natančneje od leta 1956 naprej. O razmahu in obsegu bitke za visoko kvalificirane kadre najvzgo-Vornejše pojasnjuje podatek, da se je število študentov samo v času od leta 1960 do 1962 povečalo za 22.000 in se je tako — povečano v primerjavi s predvojnim številom za petkrat — dvignilo na okrog 60.000. Spremenjeno v relativnega pokazatelja, o-tnenjeno število uvršča Madžar-Iko med vodilne dežele na tem področju, in to v svetovnem merilu.
In vendar, kljub tako obsežnim in stalnim naporom na malone vseh področjih proizvodne dejavnosti, je še vedno povsod občutiti pomanjkanje visoko kvalificiranih kadrov, pri čemer se vprašanje še vedno kaže v prav tako ostri obliki kot doslej. Lahko bi celo rekli, da je povpraševanje po ljudeh z ustreznimi diplomami danes še večje kot kdajkoli poprej. Te ljudi potrebujejo novi industrijski pogoni in stare že vpeljane tovarne, o-snovne in strokovne šole, zdravstvene ustanove ter institucije drugih družbenih in komunalnih služb, a še prav posebej zahtevno in vztrajno jih zahtevajo kolektivna poljedelska gospodarstva, kjer je — vsaj pri največjem številu — bitka za strokovnjake smatrana za enega imperativov nadaljnjega napredka in polne afirmacije proizvodnih nalog.
Kako je mogoče, da je pomanjkanje strokovnjakov zadobi-lo tako ostre oblike prav v pogojih, ko je njihovo število začelo najbolj naglo naraščati? Vzroke za to je treba iskati Predvsem v dejstvu, da so potrebe napredujočega gospodarstva in čedalje bolj razčlenjenih komunalnih služb še vedno daleč nad možnostmi, ki jih nudijo fakultete in visoke šole, tako da se prejšnje zaostajanje na področju ((ustvarjanja« kadrov ihikakor ne more tako lahko ter ustrezno nadoknaditi.
V resnici pa nekateri, ki so do-jbro seznanjeni z vprašanjem, ■smatrajo, da to pojasnilo, čeprav docela točno, vendarle ne zajema Vseh vzrokov, v kolikor le-ti niso pogojeni samo z obstajanjem omenjenega neravnovesja med dejanskimi možnostmi in obstoječimi potrebami ter jih ni moč omejiti izključno na vprašanje "imeti in ne imeti«. Natančnejša proučitev celotnega položaja trdijo le-ti — kaže, da trenutno pomanjkanje strokovnjakov v dokajšnji meri zaostruje ! tudi okolnost, da so obstoječi j Visoko kvalificirani strokovnjaki v Veliki večini preobremenjeni z administrativnimi posli ter obveznostmi, na osnovi katerih so iz dneva v dan primorani sestavljati najrazličnejša poročila in statistične preglede, za kar porabijo precej časa in energij, ki bi jih sicer lahko vložili za izpolnitev svojih proizvodnih in drugih nalog. Brez pretiravanja je moč reči — pravijo nadalje Pristaši tega mnenja — da so se na mnogih področjih ustvarili številni nevidni kanali, po katerih se — med višjimi in nižjimi forumi — nepretrgoma pretakajo cele reke papirja, v glavnem popisanega prav od strokovnjakov, katerih pomanjkanje je tako močno občutiti tam, kjer bi bili najbolj potrebni.
Do kakšne mere te administrativne obveznosti ((pritiskajo« na strokovnjake, dokazuje poleg drugih — tudi sledeči primer: člani nekega mestnega partijskega komiteja v županiji Hajdu-Sihar, so povabili skupino agronomov, zaposlenih v poljedelskem oddelku mestnega sveta, da skupno z njimi obiščejo neko kmečko obdelovalno zadrugo in njenim članom pomagajo izdelati njihov proizvodni plan Povabljeni agronomi pa so kratkomalo odgovorili, da vabila ne morejo sprejeti, ker da so zaposleni s sestavo nekega nujnega važnega Poročila. Logika njihovega presojanja je sicer bila dokaj čudna, Vendar, kot se zdi, povsem običajna, Ce v zadrugo ne gremo — So računli — bomo v najslabšem primeru kritizirani, v pri-tneru, da pravočasno ne sestavi-poročila,
utegne zgoditi, da nas postavijo pred sodišče in kaznujejo. Po dolgotrajnem prepričevanju so agronomi vendarle spremenili svojo odločitev in odšli v zadrugo, morali pa so zatem svoje poročilo pisati vso noč.
V	podobnem položaju se nahajajo tudi inženirji, zdravniki, učitelji in ostali strokovnjaki.
V	isti županiji je pred kratkim bil storjen poizkus, na osnovi ' katerega so se imeli temeljiteje proučiti vzroki nezadostnega dviga proizvodnosti dela v industrijskih podjetjih. Ob tej priliki so bili, poleg drugega, odkriti tudi številni primeri neodgovornega in brezsmiselnega razsipanja kadrovskih sil. Že po prvih razgovorih in analizah so člani anketne komisije ugotovili, da se dobršno število inženirjev, katerih je izrecno premalo, pod pritiskom razmer ukvarja z različnimi administrativnimi posli, ki ni zanje potrebna nobena fakultetna izobrazba. Anketirana podjetja — je nadalje ugotovila anketna komisija — so v zadnjih
letih opravila na stotine milijonov forintov investicij, kakor so tudi marsikaj zamenjala in spremenila na področju organizacije dela, obsega in asortimana proizvodnje, administracija pa je pri tem še vedno ostala stara, do konca zapletena od nekoristnega in obvečnega pisarjenja.
Na osnovi takšnih in podobnih primerov je neki budimpeštanski časopis nedavno tega opozoril, da bi kopičenje poročil in aktov moglo strokovnjake odtrgati od praktičnega življenja, kar bi — je podčrtal časopis — ne samo privedlo do preporoda birokracije, marveč do še večjega razsipavanja človeškega znanja in energij, ki jih je že tako premalo.
Vzroke odvečnega in pretiranega administriranja je treba, po mnenju omenjenega časopisa, i-skati v konservativizmu in birokratskih navadah ljudi, kakor tudi v dejstvu, da je doslej bilo premalo storjenega za osvoboditev ustvarjalnih energij jz nevarne poplave papirja. V tem po-
gledu je izredno poučna usoda nekega napotila, oziroma ukaza ministrstva prosvete v začetku šolskega leta. V njem je bila postavljena zahteva, da se iz seznama obveznosti učiteljev in vzgojiteljev črta pisanje poročil, zapisnikov, statističnih pregledov in formularjev. Naknadno pa je bilo ugotovljeno, da so mnogi prosvetni oddelki in ravnatelji šol vse to še naprej zahtevali. V tem primeru je bila navada močnejša od ministrskega ukaza.
Kaj storiti v tem položaju? Časopis odgovarja; predvsem je tre-bo odločno prenehati z odvečnim umetnim »proizvajanjem« aktov in natačno določiti, kakšni administrativni posli so zares nujni, zatem pa preiti v vztrajno in neusmiljeno bitko proti vsem či-niteljem, ki se temu zoperstavljajo. V tej bitki, je rečeno nadalje, mi moč računati z lahkimi zmagami, vendar je zastavljeni cilj, t. j. osvoboditev intelektualnih kapitalov, vreden tega napora.
M. S.
DVE VESTI IZ MOSKVE IN WA5HINCT0NA
Gora	v Tadžikistanu
se bo	imenovala Galeb
NASA govori o 4 ponesrečenih sovjetskih poskusih
MOSKVA, 25. — En vrli gorovja v sovjetskem Tadžikistanu, ki je bil doslej brez imera, se bo odslej imenoval «Cajka» t. j. «Oaleb» po imenu prve sovjetske kozmonavtke Valentine Tere-škove, ki si je za svoj veliki podvig izbrala to ime. Vrh je visok 4000 m in so ga pred nedavnim prvič osvojili sovjetski alpinisti, ki so na njem postavili tudi majhno piramido, v katero so vzidali en izvod moskovskega lista »Pravda«, na katerem je bila slika prve ženske-kozmonavtke Valentine Tereškove.
Hkrati s to vestjo iz Sovjetske zveze prihaja vest iz Wa-shingtona, ki pogreva že demantirane vesti o neuspelih sovjetskih vesoljskih poskusih, o čemer smo pisali pred nedavnim,
Vest iz Washingtona pravi:
Državna ustanova za vesolje In letalstvo ZDA (NASA) je objavila vest, da naj bi se bila neka sovjetska vesoljska ladja, ki so jo tajno izstrelili v minulem oktobru, razpočila v zraku. Poročilo NASA ne pove, če je v vesoljski ladji bil tudi kak kozmonavt. Ameriška vesoljska ustanova zatrjuje, da je bil poskus napravljen 24. oktobra lani in da se je ladja raztreščila na 24 delov kmalu po tem ko je prišla v krožno pot okoli Zemlje, Prvi izmed 24 delov je prišel v zemeljsko atmosfero 29. oktobra, zadnji pa naj bi bil padel 26. februarja letos.
To pa še m vse.
Po trditvah NASA je Sovjetska zveza napravila še tri nenajavljene in ponesrečene izstrelitve: 12. septembra 1962 je poskusila izstreliti okoli Zemlje satelit. Satelit pa se je raztreščil na sedem kosov, ki so se vrnili v zemeljsko atmosfero v naslednjih petih dneh. 4. novembra istega leta je SZ, p0 trditvah NASA, izstrelila spet neko »vesoljsko telo«, ki naj bi se bilo razbilo na sedem delov, katerih prvi da se je vrnil v atmosfero 5. novembra lani, zadnji pa 19. januarja letos. Četrtega januarja letos naj bi bili Sovjeti napravili tretji ponesrečen poskus. Neko nedoločeno »vesoljsko telo« se je razcepilo na tri kose. Največji del tega »vesoljskega telesa« je ostal na krožni poti le eno noč, ostala dva pa sta se vrnila v atmosfero 11. januarja.
iiiiiiiliiiiliiliiiiliiiimiiiiiiiiinTriiiiiiiiiiilHiiiuitlllliiiiiiiiiiiiiiiiiiillllliliuuiiiiiiiiHiiniimiilliiliiliiiiiiifiiiilittiiiiiiiiifiiiumiitiiliiliiiiiiilil...iiHiniliiiiliiimiitiiiiiii,iiiiiiiiii,iimiiiiiMiiiiii"miitiiiiiii,iH.
MIROLJUBNA UPORABA ATOMSKE ENERGIJE V JUGOSLAVIJI
Laboratorijske poskuse bodo preverili
tudi v «atomskem vrtu»
Odšel je še eden iz slavne plejade
Sto filmskih vlog P. Armendariza
V resnici je že kakih deset let, odkar Se je mehiški film umaknil s svetovnega odra .Smrt Pedra Armendariza, ki je zaradi svojec pretresljive, tragike gonilo vse filmske ljubitelje, pa nas je V nekakšni simbolični oblikT'otjozo/jla na konec neke originalne kinematografije, ki je svoj čas s svojo pristno in polno romantiko ter z redko jasnostjo izraženim nacionalnim pečatom navdušila ves svet,
Ta slavna epoha se je začela leta 1942, ko sta režiser Emilio Fernandez in snemalec Gabriel Figueroa postavila prve temelje mehiške kinematografije z realizacijo filmov o življenju mehiških Indiov, o njihovi borbi za svobodo, o mehiški revoluciji. Fernandez in Figueroa, ki sta se navdihovala z mehiško zgodovino in monumentalnim slikarstvom Orocza in Diega Rivere, sta prva začela v obliki filma graditi povesti o malem mehiškem človeku, o njegovi družini, o njegovi borbi proti fevdalcem in njegovi končni zmagi. Tu pa je bil nekje prisoten tudi vpliv Sergija Eisensteina in njegovega nedovršenega filma «Que tliva Mex ico«.
Med glavnimi junaki teh filmov je bilo kmalu opaziti značilno mehiško lice Pedra Armendariza, ki je skozi vso sijajno ep oho mehiškega filma bil nosilec vseh najpomembnejših kreacij. Nastopajoč spočetka z znano igralko Dolores del Rio, je izvrstno izdelal med drugim lik. India ter revolucionarja v odličnem Fernandezovem filmu «Maria Candelarias in filmu «Upor obe-šencev« režiserja Crevenne. Kasneje je bolj nastopal z igralko Marijo Felix, katere izredno lepota se je nenavadno skladala s Fernandezovimi temami. To so znani filmi, kot npr. «Biser», «Zapuščeni», «Rio Escond ido» »Malguerida«, »Soledadin šal« idr. Film «Malguerida», ki je v njem nastopil z Dolores del Rio, smatrajo za enega najboljših Armendarizovih filmov. Vsa ta in druga Fernandezova dela p krasičnem mehiškem stilu so domala prežela evropskega gledalca s čustvenim bogastvom neznane Mehike, z dramatičnimi usodami velikih ljubezni in žrtev ter epskim bojem za pravico in svobodo.
Neverjetno zlit z liki, ki jih je ustvarjal, je Pedro Armen-dariz končno postal nekakšen simbol Indiov in borbenega temperamenta Mehikancev. Obdarjen z izredno sposobnostjo najglobljega dramatičnega doživljanja, je kmalu poslal vodilna igralska osebnost mehiškega filma.
Toda, potem ko sta Fernandez in njegov snemalec Figueroa izčrpala vse vire inspiracij, sta postopno začela zapadati v akademizem in melodramo, v tradicionalni spektakel ter komercialno pačenje tiste romantične zgodovine, ki jim je omogočila njuna najboljša dela. Začela sta se ponavljati in postajati šablonska, čemur se obenem z njima nista mogla ogniti še Armendariz in Marija Felix.
Padec mehiške kinematografije se je začel dokaj naglo, a pri tem je Fernandez doživel osebno dramo, ki ga j c privedla pred sodišče m ga odtrgala od filma. Vtem pa so nekateri poslovni ljudje mehiško kinematografijo, ki je letno izdelala tudi do 100 filmov, popolnoma preusmerili ter jo povsem podredili najslabšim hollgiooodskim vplivom. Iz Mehike so začeli prihajati docela banalni in slabi filmi, nakar so ti filmi končno popolnoma izostali.
Pedro Armendariz je tudi po zatonu dobrega mehiškega filma še ostal v svoji deželi, a je tu nastopal samo še v več ali manj komercialnih filmih, k]er sta izvirni ljudski izraz zamenjala cenena dekcrativnost m eksotika za turiste. Tedaj je Armendariz, ki si je bil pridobil svetovno slavo s svojimi vlogami In-dia. prišel v Evropo Tu je v nekaterih ameriških filmih nastopil v vlogah Juznoamerikanca, v resnici pa so to bile vloge v mo svojega poročila, pa se nam tretjerazrednih ‘Umih,
...............................»ion..mn..........mi..........mini.mini.i..i.....
bo srečen za one, ki težijo za stabilizacijo svojega položaja.

Razstave in prireditve na slovenskih šolah
i:::H

tj
fvjSiikt
s s sS
V*"
1 -X	.
* ■' »• • t 1	t > > J
Kot po ostalih slov. šolah, so tudi otroci slovenske osnovne šole pri Sv. Ani pripravili razstavo ročnih del
Slika nam kaže. kaj so pripravili letos otroci slov. šole v Skednju
Dosedanji rezultati poskusov na krmi - Deljena mnenja znanstvenikov - Dosežki bodo na razpolago domačim in tujim znanstvenikom - V raznih centrih dela sedemdeset strokovnjakov
OVEN tod 21.3. do 20.4.) Odpravite vse stroške, ki niso nujno potrebni. Prišlo bo do nesporazuma med vami in osebo, ki jo ijubite.
BIK (od 21,4. do 20.5.) Nerazumevanje vašega družabnika vas bo spravilo v slabo voljo, vendar ne pretrgajte takoj odnosov z njim. Ni priporočljivo nobeno potovanje.
DVOJČKA/(od 21.5 do 22.6.) Da bi se neki spor ne zapletel še bolj, raje popustite. Za razvedrilo si izberite nekaj preprostega.
RAK (Od 23.6. do 22.7.) Manjše Doklicne nevšečnosti, ki jih boste z lahkoto odpravili. Prejeli bgste neko zanimivo ponudbo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Neka naloga, ki vam je bila naložena, bo od vas zahtevala veliko pozornost. Naneslo bo tako, da se boste sezna-
nili z zelo zanimivo osebo.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Prišlo bo do spopada mnenj, pri čemer Je potrebno paz/itl,' da se ta ne razširi na poklicno področje. Ne dražite s svoio nervoznostjo ljubljene osebe.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nasveti nekega sodelavca vam bodo omogočili odi čno rešitev zapletenega vprašanja. Ognite se sleherni diskusiji, ki bi temeljila na materialnih interesih,
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne uporabite grobih sfedstev, da bi mogli odpraviti neki nesporazum, Dan
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Dokaj napet dan v pogledu odnosov med družabniki in delovnimi kolegi. Ne dovolite, da bi s svojo domišljijo popačili stvarnost,
KOZOROG (od 21,12. do 20,1.) Sporazume je potrebno obravnavati ter izpolnjevati z vso resnostjo. Neka nova okoliščina vas bo spravila v dobro voljo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pri izpolnjevaniu neke naloge v teku jutra. vam bo v veliko oporo dobra volja. Ne kažite svojega nerazpolože-nja do osebe, ki jo komaj poznate.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Trenutek nt niti najmanj primeren, da bi prehajali v spore s svojim družabnikom. Brzdajte svojo nestrpnost.
Včeraj smo brali, da pričakujejo letos v Jugoslaviji rekordno letino, ki da bo še obilnejša od letine iz leta 1959. K temu so pripomogli razni činitelji, med katerimi ne poslednji — sodobna , agrotehnika, t. j. globoko oranje, umetno gnojenje, podgnojevanje itd. Toda smotrno gospodarstvo se s tem ne more zadovoljiti in gleda naprej, v bodoča desetletja, kajti potrebe se večajo, zato je treba stalno večati proizvodnjo, v konkretnem primeru pridelek. V ta namen se izkoriščajo vsa razpoložljiva sredstva, eno teh je —- čeprav šele v poizkusni fazi — tudi atomska e-nergija, seveda tokrat, jasno, v svoji pozitivni t. j. miroljubni obliki.
Oglejmo si jugoslovanske napore na tem področju.
V bližini Beograda se na 50 ha površine razprostira posestvo z inštitutom za uporabo jedrske energije v poljedelstvu, veterinarstvu in gozdarstvu. V tem inštitutu preiskujejo tri področja uporabe jedrske energije v kmetijstvu in sicer v selekciji rastlinstva, v uporabi umetnih gnojil in pri zdravljenju živali. Razen tega pripravljajo sedaj na tem posestvu prvi jugoslovanski ((atomski vrt«.
Najprej nekaj teorije in prvi praktični poizkusi.
Jonizirajoče žarčenje, posebno gama-žarki, vplivajo na sestavo snovi, skozi katero prodirajo in morejo ubijati žive organizme v njej, hkrati pa večati količino hranljivih snovi istih sestavin. Te elemente in te učinke so preizkusili tako, da so obsevali ostružke, vendar pa z bolj slabimi uspehi. Zato je logično, da so prešli na druge preizkusne snovi, predvsem na bolj klasične krme, na krmne rastline
Pri ((siliranju« živalske krme se aktivira določen mikroorganizem, v katerem se ustvarja tako imenovana mlečna kislina, ki preprečuje razvoj drugih škodljivih mikroorganizmov. Toda za konzerviranje živalske krme se uporabljajo tudi razna kemična sredstva. Ta sredstva m ti načini so že izpopolnjeni in v praksi razširjeni, imajo pa tudi svoje pomanjkljivosti. Zato inštitut išče nova sredstva in nove načine. En način je tudi ta, kako konzervirati zeleno krmo, ki bi naj služila kot hrana za živino šele potem ko bi jo prej podvrgli radioaktivnemu žarčenju.
Dosedanja raziskovanja na tem področju so pokazala, da se z žarčenjem more uspešno zavirati ali celo preprečevati razmnoževanje in dejavnost onih mikroorganizmov, ki povzročajo kvarjenje hrane, odnosno krme, le da je ta način za sedaj še mnogo predrag. Potrebna je namreč zelo visoka doza obsevanja, torej zelo močan vir žarkov, ki je drag in težko prenosen zaradi izredne teže svinčene za-
ščite izvora žarkov. Tudi zamisel o instaliranju premičnih radioaktivnih virov na tovornjaku ali traktorju se ni obnesla in hkrati ni ekonomična zaradi majhne vrednosti krme, ki se obseva na razdaljo iz enega samega centra. Zato je reševanje tega problema ostalo še vedno v okvirih laboratorijskih raziskav. Toda z razvojem jedrske tehnike, ko bo postopek postal bolj enostaven in dostopen, ga bodo v praksi uporabili.
Pri tem pa se postavlja tudi vprašanje uporabnosti obsevane krme in morebitnega škodljivega delovanja te krme na zdravje živali ter ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Obsežna raziskovanja glede škodljivosti obsevane živalske krme še niso dala dokončnega odgovora. Mnenja mnogih strokovnjakov so deljena in genetiki imajo o tem pretežno negativno mnenje. Raziskovanja angleških znanstvenikov o uporabi obsevanega krompirja kot krme za prašiče ter o vplivu takšne na zdravje živali pa so dala pozitivne rezultate, ki jih znanstveni svet oberoč sprejema.
Toliko o raziskovalnem delu na področju krme.
Prej smo omenili, da bo v okviru inštituta za uporabo jedrske energije v kmetijstvu v Ze-mumu ustanovljen tudi ((atomski vrt«. Gre za polje s premerom 120 metrov, ki bo prvo jugoslovansko «gama-polje». Sredi tega vrta bo na stebru postavljen vir žarkov (radioaktivni izotop), ki bo napravljen tako, da ga bodo mogli po potrebi dvigati ali spuščati. Ko bo naprava izven zemlje, bo iz nje uhajal snop radioaktivnih žarkov, ki bo padal na obdelane parcele ali lehe. Moč žarčenja bo upadala v razmerju z oddaljenostjo od vira, t. j. od stebra. Vrt bo ograjen z zaščitnim zidom, izza katerega bo tudi žična ograja, da bi nepoklicani ne mogli preblizu. V tako zaščitenem atomskem vrtu bodo preko komandnih naprav na razdaljo iz posebne hišice dvigali napravo z izotopi ali pa jo spuščali globoko v zemljo in nato bodo strokovnjaki kontrolirali razvoj posevkov in uspehe ali neuspehe 'na lehah. Na tak način bo laboratorijska znanost stopila pod vedro nebo, da bi v konkretnem poizkusu ugotovila, ali so laboratorijski računi pravilni ali ne.
V «atomskem vrtu« bodo vršili številna raziskovanja. Na njegovih parcelah ali bolje lehah bo rastla pšenica, koruza, sladkorna pesa, ječmen, razno sadje, razne vrste zelenjave, pa tudi borovci, topoli in tudi drugo drevje. Učenjaki bodo skušali na teh rastlinah povečati plodove, okrepiti njih odpornost proti suši, obogatiti njihovo spo-
sobnost odpora proti parazitom;
Na majhnih lehah, v majhnih sadovnjakih in gredicah tega prvega jugoslovanskega «gama-polja« bodo znanstveniki pmpijB-vali tudi trajne in začasne biološke posledice atomskega žarčenja. Rezultati te znanstvene dejavnosti bodo na razpolago tudi tujim znanstvenikom, kajti res je, da so ponekod po svetu s podobnimi poskusi začeli že pred leti, toda atomska znanost je tudi na tem področju še vedno komaj v povojih. «Gama-po-lje» v Zemunu bo seveda na razpolago tudi vsem domačim ustanovam, ki se ukvarjajo z znanstvenimi raziskovanji v poljedelstvu, gozdarstvu in živinoreji in ki delujejo v raznih zveznih republikah.
Razen v omenjenem inštitutu v Zemunu se radioaktivni izotopi izkoriščajo še v sedmih drugih poljedelskih in veterinarskih ustanovah v Jugoslaviji kot na primer v Zemunu, v Zagrebu, v Novem Sadu, Sarajevu, Beogradu in Ljubljani. Sedaj pripravljajo podoben laboratorij tudi v Skoplju. V teh laboratorjih deluje sedaj okoli 70 jugoslovanskih strokovnjakov, ki so se v ta namen posebej specializirali.
Tudi Sv. Jakob je ostal zvest stari tradiciji. Čedne mizice s prtički in drugimi ročnimi deli ter risbami
Sf s * ‘S ' *	■
■ » J.R - ■	< •
a« -
’'*• i& M *. 'Vj
I
%« -
V

i	**	v
F
■— i......... .	. .	I!. (Sifel 4,
Uazstava del otrok, ki obiskujejo slovensko šolo v Ul. Donadoni
i
11 *
i
-3
p;1'1	______
“
....IlillU
Otroci slovenske šole v Ul. sv. Frančiška so se lepo izkazali
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Lahka glasba; 12.00: Zgodovinske zanimivosti; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Plošče; 17.00: Ansambel Carlo Pacchiori; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Zbor društva S.A.l.C.l. iz Torviscose; 18.15:	Umetnost,
književnost in prireditve; 18.30: Jugoslovanski skladatelji; 19.00: Higiena in zdravje; 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20.00: Šport; 20,30: «Milost za lsmaya», radijska drama; 22.25: Rimsky-Korsakov: Zlati petelin, suita; 22,50: Prijetni spomini.
Trst
12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13,15: »Drage popevke«; 13.40: Monteverdi:	Kronanje Popee; 14.35:
Pesmi brez besed.
Koper
6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Prenos RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.45: Turistične beležke; 12.52:	Operna glasba-
13.40: Plošče; 14.00: Ritmi in melodije; 14,50: Za oddih in razvedrilo; 15.30: S festivala mlad. zborov v Celju; 16,00: Pesem za vsakogar; 16.30: Otroški kotiček; 16.50: Popoldanski koncert; 17.40: Slovenski pevci; 18.00: Prenos RL; 19.00: Henry Jerome; 19.30: Prenos RL; 22.15: The tree sounds; 22.40: Tartinijev Koncert za violino In godalni orkester; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
6.30: Vreme na Ital. morjih; 8.20:
SREDA, 26. JUNIJA 1963
Jutranja glasba; 8.45: Strani tz albuma; 9.05:	Lahka glasba; 9.50:
Operni kotiček; 10.30: »Nevesta in kobila« — neznanega avtorja; 11.30: Koncert; 13.25: Mikrofon za dva; 14.55: Vreme na Ital. morjih; 15.15: Filmske in gledališke novosti; 15,45: Glasba in turizem; 16,00: Program za najmlajše; 16.30: Simfonični koncert; 17.25: Operni koncert; 18.25: Literarna oddaja; 18.40: Zmenek s sireno; 19.10:	Kmetijska oddaja;
20.30: Lahka glasba; 21.00: R. Mil-lar: »Primer Hovvard«.
II.	program
8.00: jutranja glasba; 8.35: Fau-sto Cigliano; 9.00: Ital. pentagram; 10.40: Za glas in orkester; 11.00: Vesela glasba; 14,00: Pevci; 14.45: Plošče; 15.00: Ital. pesmi in plesi; 15,35: Koncert v miniaturi; 16.00: Tour de France; 16.35: Mala enciklopedija 18.50: Vaši izbranci; 19.50; Tour de France; 20.00: Simfonična glasba; 20.35:	Filmske novosti;
21,00: Orkestri; 22,10: Jazz.
III.	program
18.30: Gospodarska rubrika; 19.00: Frescobaldijeve skladbe; 19.15: Filozofski pregled; 19.30: Vsakovečer-ni koncert; 20.30:	Revija revij;
20.40: Na programu sta Satle in Tannsman; 21.30:	Soštakovlčeva
Simfonija štev. 10; 22.15: Ital. Jug. in evropska kultgra: 22.45: Glasba danes.
Slovenija
4.00: Dobro Jutro; 8.05: Opera in balet; 8.55: Pisani svet pravljic; 9,25: Popevke; 10.15: Dva skladatelja Iz Makedonije; 10.30: Človek in zdrav-
je; 10.40: Stanko Cačkes: Bosna; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12.05:	Zabavna
glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi, 12.45: Poje KZRTVL; 13.15: Obvestila; 13.30: Iz VVebrovega «Carostrelca»: 14.05: Zabavna glasba; 14.35: Iz slovanske glasbene lirike; 15.15: Ob glasbenem avtomatu; 15.40: Amaterji na našem odru; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05:	Promenadni koncert;
18.00: Aktualnosti; 18.10: Zborovske skladbe J. Brahmsa; 18.45: Ljudski parlament; 19.05. Glasbene razglednice; 20.00: Zabavne melodije; 2105: Skupni program JRT; 22.15: Novi posnetki plesnega orkestra; 22.50:	Literarni nokturno;
23.05:	Romantičnim plesalcem;
23.25:	Ansambel «Slavko Osterc«;
23.43: Iz grške glasb:-
Ital. televizijo
18,00:	Program	/a uajmlajše;
19.00: Dnevnik; 19 15: TV pošta; 19.40:	Simfonični koncert; 20.15:
Šport; 20,30: Dnevnik; 21.05 Detektivka:	«Tajnica»; 21,55- Kino
danes; 22.35:	Tokio se zabava;
23.15: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05: Dnevnik; 21.15: Film »Primer Paradine«; 23.10- Koncert komorne glasbe; 23 40: Šport.
Jug. televizija
19.30:	TV Obzornik; 20.00:	TV
Dnevnik; 20.30:	Propagandna od-
daja; 20.45: TV — transverzala — zabavno-glasbena quiz oddaja; 21.45: Slovenske ljudske ma:ke — prenos iz Slovenskega etnografskega muzeja; 22,15: Poročila (Beograd).
RAZGIBANO SINDIKALNO ŽIVLJENJE
Bela stavka delavcev «fiocco» in bombažnega oddelka
Na prefekturi delegaciji tekstilnih delavcev ter dekoraterjev in pleskarjev
Na GoriSkera se stavkovno gibanje vedno bolj Siri. Delavci številnih kategorij zahtevajo zvišanje mezd, da bi se kupna moč njihovih prejemkov dvignila, odkar je lira izgubila vrednost. V stalnem gibanju so delavci v oddelku za izdelovanje sintetičnih vlaken ter bombažnih tkanin. Pridružili so se j,im tudi pleskarji in dekoraterji.
Včerajšnje dopoldne sta bili pred prefekturo obe kategoriji. Tekstilne delavke so se ob 9. uri napotile iz Podgore po Korzu pred prefekturo. Na čelu sprevoda so nosile transparente z napisi, da zahtevajo zvišanje mezd. Prefekt dr. Princivalle je sprejel desetčlansko delegacijo, sestavljeno iz zastopnikov vseh obratov, ki jo je vodila Marija Selič. Delegati so prikazali prefektu svoje zahteve, vladni zastopnik pa jim je obljubil, da se bo, kot doslej, brigal za rešitev spora.
Medtem še vedno traja stavka ▼ tekstilnih tovarnah. Že v ponedeljek popoldne je prenehala z delom druga izmena. Nočna izmena, ki je prišla na delo ob 22. uri, je stavkala vso noč. Tudi prva izmena, ki je prišla na delo včeraj ob 6. uri, je stavkala. Dasi-ravno so delavke ostale v podjetju, ni moč gcvoriti o zasedbi tovarne, kot se je zdelo, ali so si morda nekateri želeli, ampak gre za popolnoma regularno *belo» stavko, v kateri delavke in delavci spontano sodelujejo. Ni izključeno, da se bo takšna stavka nadaljevala. Medtem pa si sindikati prizadevajo, da bi čimbolj nadzorovali potek dogodkov, ki so se zelo zaostrili prav zaradi trmoglavosti delodajalca, ki noče nič slišati o zahtevah tako številne kategorije.
Dopoldne je šef kabineta dr. Garra sprejel delegacijo štirih pleskarjev in dekoraterjev, ki jo je vodil tajnik pokrajinske stroke gradbenih delavcev Edo Sfiligoj. Predočili so mu zahteve, zaradi katerih so začeli stavkati. Kategorija želi, da se v pogledu mezdnih normativnih določil izenačijo s kategorijo gradbenih delavcev. To pom»ni, da bodo prejeli enako mezdo kot gradbeni delavci, prejemali pa naj bi poleg drugega tudi sredstva iz sklada gradbenih delavcev,, kadar zaradi vremenskih neprilik ne morejo delati.
Predstavnik prefekture je predlagal delegaciji, naj počaka na odgovor do petka zvečer. Na sestanku kategorije na Delavski zbornici so predlog proučili in sklenili, da bodo v ponedeljek začeli s stav-
ko, ki bo trajala časovno za nedoločen čas, če bi bil odgovor negativen.
Razstava ročnih del otroških vrtcev
Ob zaključku šolskega leta bodo otroci otroških vrtcev pripravili razstavo ročnih del v razstavnem prostoru trgovinske zbornice v Pasaži. Razstavo bodo svečano odprli 28. junija ob 10. uri. Občinstvo si bo ročna dela lahko ogledalo naslednji dan od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter 29. in 30. junija od 9.30 do 12. ure.
Poleg ročnih ael otrok, ki obiskujejo italijanske otroške vrtce, bodo razstavljena tudi ročna dela otrok, ki obiskujejo slovenska o-troška vrtca v Ul. Croce in v Ul. Randaccio v Gorici.
dreža, ki ga vodi pevovodja Franc Lupin, bo odšel v soboto 29. junija na enodnevni izlet v Trst, kjer bo zjutraj okoli 9. ure pel na tržaškem slovenskem radiu. Otroci si bodo ob tej priliki ogledali tiskarno v Ul. Montecchi, kjer se tiska Primorski dnevnik, popoldne pa bodo odšli še na velesejem. Avtobus bo odpeljal izletnike s štan-dreškega trga ob 8. uri.
Ker je na razpolago še nekaj prostorov v avtobusu, bo Franc Lupin sprejemal prijave za izlet, dokler avtobus ne bo popolnoma zaseden. Povratek iz Trsta je predviden v poznih popoldanskih urah.
Urnik trgovin
za 29. in BO. junij
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da velja ob priliki praznika sv. Petra in Pavla dne 28., 29. in 30. junija za trgovine naslednji urnik:
V	petek, 28. junija imajo trgovine lahko odprto zvečer do 20. ure mesnice bodo odprte tudi popoldne in sicer od 16. do 20. ure.
V	soboto, 29. junija: mesnice bodo odprte od 6. do 11. ure, pekarne in mlekarne od 6.30 do 12.30, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure in cvetličarne od 8. do 13. ure. Vse ostale trgovine bodo veš dan zaprte.
V	nedeljo, 30. junija:	velja isti
urnik kot za 29. junij razen za trgovine s sadjem in zelenjavo, ki bodo zaprte ves dan.
Ta urnik velja za vso pokrajino.
Omenimo naj še, da bodo imeli brivci in frizerji v soboto, 29. t. m. zaprto ves dan.
Pismonoše bodo na praznik, v soboto raznašali pisemsko pošto samo v dopoldanskih urah.
Jutri zopet sejem v Gorici
Sindikat potujočih trgovcev sporoča, da bo jutri, v četrtek, po štiritedenskem presledku zopet običajni sejem v Gorici, na prostoru za ljudskim vrtom. Ob tej priliki opozarjajo kliente z obeh strani meje na bogato izbiro svojega blaga in zagotavljajo, da bodo tudi cene ugodne.
Dražba zaplenjenih predmetov na sodišču
Danes, v sredo 26. t.m. z začetkom ob 9. uri bo v sodni dvorani goriškega okrajnega sodišča (soba št. 6), dražba raznih predmetov, ki so bili zaplenjeni kot »corpus delicti«. Med temi predmeti so puške na zrak, dva samokresa, stari novci, dve kolesi, moped itd. Za orožje je potreben orožni list ali posebno dovoljenje kvesture.
iiiiuiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiniiiiniiim
VERDI. 17.30:	«L’ispettore», S.
Boyd ln D. Hart. Ameriški cine-mascope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO. 17.00:	«U-153 — agguato
sul fondo», E. Judd ln J. R. Ju-stlce. Angleški čmobell film.
VITTORIA. 17.30: «Accusa dl oml-cidio«, E. Bartok in P. van Eyck. Nemški čmobell film.
CENTRALE. 16.35: »Cronaca dl un assassinion, Zaron ln Mc Carthy Čmobell nemški film; mladini pod 14. letom prepovedan.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI-BASSI, Ul. Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 26,9 stopinje ob 12.30, najnižjo 17 stopinj ob 14.30.
Povprečne dnevne vlage je bilo 70 odstotkov.
Izlet štandreških otrok v Trst dne 29. junija
Otroški pevski zbor prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Stan-
i"iiil"i"iiiini"i"niniii„,i„„i,miMllllllllll„mimil|1M11|||M1||ni(llln|(I|1I|1|||1I1II1||11|)llm|JimI11|M|||
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Z železno ograjo na tovorniku je prerezaI žice eiektrovoda
Sodišče ga je oprostilo, vendar bo moral plačati 185 tisoč lir škode
Na včerajšnjem zasedanju goriškega okrožnega sodišča se je moral med drugim zagovarjati tudi 31-letni Luigi Marizza rodom iz Krmina, ki pa sedaj živi v Gradiški.
V obtožnici, je rečeno, da je poškodoval javno električno napeljavo in povzročil prekinitev toka z neko železn-o ograjo, ki jo je navpično naloženo na svojem malem tovorniku.
To se je zgodilo v Villessah 6. avgusta lani okrog 17. ure. Karabinjerji iz tega kraja so v Ul. Montesahto našli tovornik, ki je napravil navedeno škodo in kmalu odkrili tudi njegovega vozača. Ma-rizza je izjavil, da je povzročil škodo ponevedoma in se je tudi pogodil z družbo Selveg, ki upravlja poškodovano električno napeljavo, da ji bo v obrokih povrnil škodo, ki so jo cenili na 185 tisoč lir.
Pri prvi razpravi pred okrajnim sodnikom v Gradiški je bil
Delavke včerajšnje prve Izmene v tekstilni tovarni v Podgori so v povorki prišle pred prefekturo. Med potjo so pele delavske pesmi. Na slild jih vidimo na Travniku pred vladno palačo, kjer čakajo na prihod delegacije
Marizza dne S. novembra lani oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Vendar pa se s tako razsodbo m zadovoljil in jg vložil priziv. Sodišče v Gorici je prizivu ugodilo in oproatilo obtoženca ker da dejanja, ki ga je napravil ni po zakonu predvideno kot kaznivo. Obtoženca je zagovarjal odv. Sfiligoj.
Drž, tož. dr. Placentino. •preda, sod. dr. Storto, zap. DaidonC.
Zaradi padca z motocikla v bolnišnico
Včeraj okrog 9. ure *o z rešilnim avtomobilom Zelenega križa pripeljali v oiviluo bolnišnico v Gorici 23-letno Antonietto Bernardini stanujočo v Gorici, Ulica I. Brass 25. V bolnišnici »o jo pregledali in ugotovili, da si je pri padcu z motocikla zlomila nosno kost. Zato so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Vozni red vlakov
ODHODI:
Proti Trstu:	0.19	(D),	5.48	(A),
6.42 (A),	7.39	(D),	8.07	(A),	8.29
(D), 11.04	(A),	14.02	(A),	16.40	(A),
18.15 (DD), 18.44 (A), 20.11 (A), 21.37 (A), 22.06 (D), 22.54 (DD) ••).
Proti Vidmu: 4.31 (A), 6.24 (A),
6.57	(D),	7.26	(A),	8.06	(D),	10.49
(A), 13.00 (D), 13.43 (A), 14.38 (DD), •), 15.38 (A), 17.30 (A), 18.45 (A),
19.57	(D), 21.00 (A), 21.36 (D), 22.53 (A).
Odhod v Novo Gorico: 8.33 (A), 14.04 (A), 20.15 (A).
PRIHODI:
Iz Trsta: 4.30 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D), 10.46 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 14.37 (DD) •), 15.36 (A), 17.27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.58 (A), 21.35 (D), 22.52 (A).
Iz Vidma: 0.18 (D), 5.43 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 8.27 (D), 11.02 (A), 13.59 (A), 16.38 (A), 18.13 (DD), 18.42 (A), 20.09 (A), 21.34 (A), 22.04 (D), 22.51 (DD) ••).
Iz Nove Gorice: 9.44 (A), 15.22 (A), 21.25 (A).
Opombe: D—brzovlak, A—potniški vlak, DD—ekspresni vlak.
*) vozi 14. avgusta ter ob sobotah od 22. junija do 14. septembra in od 14. decembra 1963 do 22. februarja 1964.
•*) vozi 15. avgusta ter ob nedeljah od 23. junija do 15. septembra ln od 15. decembra 1963 do 23. februarja 1964.
mmMMmmmŠ

TRETJA ETAPA TOURA					DE FRANCE	
					l	•	ITI
PLAVANJE
osvojil rumeno majico prvega
Balmamion zaradi padca prepeljan v bolnišnico - Njegovo stanje
ni resno
ROUBAIX, 25. — Irec Elliot je danes v tretji etapi ne samo zmagal, temveč je odvzel Belgijcu Pauwelsu rumeno majico in si jo sam oblekel. Zanj bo delo postalo težavnejše, a važno je, da je irski kolesar pokazal danes izredne sposobnosti in tudi prisebnost. Elliot Je skupno z desetimi kolesarji (v glavnem Spanci in Belgijci) sprožil napad in dva kilometra pred ciljem je imel še toliko moči, da je pustil vse za seboj ter sam privozil do cilja z naskokom, ki ga je
spravil na prvo mesto splošne lestvice.
Za Italijane je bila današnjo tretja etapa od .lam besa do Roubaixa (220 km) porazna. Zastavonoša italijanskih barv Balmamion, na katerem so gradili vse upe, je moral danes odstopiti. Pri vasici Nivelles je padel in se tako potolkel po glavi, da so ga morali, nezavestnega kot Je bil, nemudoma odpeljati v bolnišnico. Kot so povedali, je Balmamion padel, ker se mu je nepričakovano izpraznila zračnica. V začetku je kazalo, da je Balma-mionovo stanje zelo resno. Kasneje pa so zdravniki pomirili vse: radio-grafski pregled je izključil možnost lobanjskih in sploh kostnih poškodb ali zlomov. Zdravniki so mu zašili ne preveč nevarne rane in Balmamion se bo lahko v nekaj dneh že vrnil domov.
Z odstopom Balmamiona so delnice Italijanov še bolj padle. Kar ni napravila včerajšnja hitra vožnja, je danes napravil «pavfe», ki je dobesedno izčrpal Italijane. Cogliat-tl Je moral odstopiti, Bariviera ln Barale pa sta prišla do cilja z Izredno zamudo. Carlesi je danes kljub vročini nastopil, jutri pa zelo verjetno ne bo stopil na kolo. Battistlnl (in z njim ostali kolegi) je privozil do cilja neverjetno izčrpan in v žalostnem stanju. Kot se vidi prisotnost Italijanov na Touru je že brez vsakršne veljave. Tri etape so že spravile na kolena kapetane ekip in samo nekateri z izredno voljo vztrajajo. Razumljivo: vsi so komaj končali naporni Giro. Hitra vožnja, uničujoči pavfs in leden dež so napravili ostalo.
V današnji etapi so imeli glavno besedo «drugoligaški» kolesarji. Van Looy je pozabil na obljubo, da bo zmagal na Touru med nižinskimi etapi, ko bi diktiral strahovit tempo in’ tudi Anquetil se Je zadovoljil z nadzorstvom belgijskega tekmeca.
Lahko se reče, da so prireditelji letošnjega Toura že v začetku dosegli kar so hoteli. Dirka sama je že sedaj zanimiva in to se bo dan
s pov-
za dnem stopnjevalo. Ce že sedaj odpadajo izmučeni kolesarji, kaj bo na vrhovih in njihovih prelazih?
Vrstni red na cilju današnje III. etape Jambes - Roubaix je naslednji:
1.	ELLIOT (Irska) 6.10’38 prečno hitrostjo 35,614 km
2.	Stablinski 6.11’H”
3.	Van Aerde (Belg.)
4.	Van Tongerloo (Belg.)
5.	Desmet I. (Belg.)
6.	Otano (Sp.)
7.	Suarez (Sp.)
8.	Anglade (Fr.)
9.	Enthoven (Hol.) 6.11’37”
10. Schroeders (Belg.) 6.12’25
SPLOSNA LESTVICA
1.	ELLIOT (Irska) 14.34’50”
2.	Anglade (Fr.) z zaost. 1T4”
3.	Van Tongerloo (Belg.) 1*30”
4.	Desmet I. (Belg.) 1’35”
5.	Otano (Sp.) 2’28”
6.	Stablinski (Fr.) 6’0S”, 7. Suarez (Sp.) 6T9”, 8. Pauwels (Belg.) 7’18”, 9. Van Aerde (Belg.) 7’27”,
itd.
10. Sorgeloos (Belg.) 7’48”,	11.
Ramsbottom (VB) 7’57”, 12. Baha-montes (Sp.)	8’25”, 13. Enthoven
(Hol.) 8’27", 14. Van Looy (Belg.) 8’46”, 15. Darrigade (Fr.) 9’23”, 16. Janssen (Hol.) 9’25”, 17. Soler (Sp.), Planckaert (Belg.), A. Desmet (Belgija), Bocklandt (Belg.) 9.30”, 22. Anquetil, Lebaube (Fr.) 9’44” itd.
Trije Jugoslovani na mednarodnem
mitingu v Rimu
RIM, 25. — Trije jugoslovanski plavalci so potrdili, da se bodo U-deležili drugega predolimpijskega plavalnega mitinga, ki bo v soboto in v nedeljo v Rimu z mednarodno udeležbo. V Rimu bodo nastopili Jurij Perišič (100 m prsno -* 112”, 200 m prsno — 2’37”6), Danijel Vrhovšek (100 m hrbtno '' 1’03”8, 200 m hrbtno — 2’26”3) 1® Veljko Rogušid (400 m — 4’33”8> 1500 m — 18’05”4)i
TELOVADBA
RIM, 25. — Franco Menichelli i® Giovanni Carminucci bosta zastopala Italijo na tekmovanju za 5. pokal Evrope v orodni telovadbi, ki bo 6. in 7. julija v Beogradu. Luigi Cimnaghi pa bo rezerva.
llllllllllllllll■llllllllllllllll■■llllllllllllllllllllmlmI||■||||tl||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||„1||||||f||ll■ j
ŠPORTNE VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
Tomos in Primorje doživela poraz
Koprčani klonili v Hrastniku, Ajdovci pa doma
Primorska zastopnika v kvalifikacijah za vstop v republiško nogometno ligo koprski Tomos in ajdovsko Primorje sta v nedeljo doživela poraz in nimata skoraj nobenih praktičnih možnosti za uvrstitev v drugo kolo. Ajdovsko Primorje je izgubilo na domačem igrišču s Tržičem z 0:1. Odločilni zadetek je padel v 16’ igre zaradi nespo-
IIIIIMIIIHIIIMtllllHIIIIIflllllinillllllllllllllMIlUIIIIfllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllHIIIlllllinniii,,,,,,,,,
43 LET: PREVEČ ZA BOKSARJA
Ray Sugar Robinson poražen po točkah
Zmagovalec - Joey Giardello - ga je spravil dvakrat na tla
FILADELFIJA, 25. — Sinoči je Joey Giardello, ki je na seznamu izzivačev Nigerijca Dicka Tigerja za svetovni naslov srednje kategorije, premagal po točkah v 10 rundah bivšega svetovnega prvaka Ra-ya Sugarja Robinsona.
Robinson, ki ima 43 let, je hotel
s tem dvobojem priti do pravice za nastop za svetovni naslov, ki je bil že petkrat v njegovih rokah. Zadnji’ dVbbOj mu je verjetno odvzel vse nade: Robinson je bil gladko poražen. Vrhu tega pa Je bil 6“ na tleh in gong ga je drugič rešil, ko je bil popolnoma izčrpan, gotovega k. o.
Bivši svetovni prvak se je boril

mednarodni nogomet
Tudi v tem tednu bodo ljubitelji nogometa prav gotovo prišli na svoj račun. Na sporedu so namreč številna srečanja za Mitropa Cup in za pokal Rappan, da ne govorimo o superderbyju Inter-Milan za
pokal milanskega mesta, ki bo v četrtek zvečer v San Siru. Razpo red je naslednji:
MITROPA CUP
(finale)
Danes ob 20. na Nepstadionu Budimpešti VASAS - MTK
POKAL RAPPAN
Danes Skupina A
v Zuerichu: FC ZUERICH-STAN-DARD LIEGE Skupina B
v Lausannu: LAUSANNE SPORTS
ANTWERP FC Skupina C
v Bernu: YOUNG BOYS - LA GANTOISE Skupina D
v La Chaux de Fonds: CHAUX DE FONDS - LIERSE SK
Prihodnji teden bodo na sporedu naslednje tekme, ki jih bodo
odigrali v Franciji in v Italiji: Skupina A
v Sedanu: SEDAN - STANDARD LIEGE
v Firencah: FIORENT1NA - FC ZUERICH Skupina B
v Nimesu: NIMES - ANTVVERP FC
v Genovi:	SAMPDORIA - LAU-
SANNE SPORTS Skupina C
v Toulousu:	TOULOUSE - LA
GANTOISE
v Modeni: MODENA - YOUNG BOY S Skupina D
v ROUENU: ROUEN - LIERS SK
v Benetkah: VENEZIA - CHAUX DE FONDS
I
z vsemi silami in je celo v sedmi in osmi rundi ostro napadal. Vse pa je bilo zaman, ker je bil Giardello veliko boljši.
Po Včerajšnji zmagi ima Giardello večjo možnost, da nastopi v dvoboju za svetovni naslov. Organizator boksarskih srečanj Herman Taylor je danes ponudil Dicku Ti-gerju 75.000 dolarjev jamstva (46 milijonov lir) pod pogojem, da sprejme dvoboj z Giardellom, ki bi moral biti jeseni v Filadelfiji.
NOGOMET
ŽENEVA, 25. — Današnja tekma za «A'pski pokal* med interjem in Atalanto se je končala neodločeno 1:1 (1:1).
# * *
REKA, 25. — V tekmi mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja za pokal kvarnerske riviere je Partizan premagal Viareggio 2:0.
TENIS
LONDON, 25. — Medtem ko je Pietrangeli zmagal, sta bila njegova rojaka Tacchini in Merlo izločena. Med ženskami je predstavniča SZ Dmitrijeva premagala Italijanko Beltramejevo 6:1, 6:2.
* * *
TRST, 25. — Danes se je začel mednarodni turnir z udeležbo avstrijskih, jugoslovanskih, španskih in italijanskih teniških igralcev. V prvem dnevu so nastopili v glavnem domačini
Nekaj izidov:
Grusovin - Brunner 3:6, 6:2, 8:6; Kostoris - Toffolutti 6:3, 7:5; Ebner - Da Costa 6:3, 6:1; Di Davide-Rossi 6:1, 6:3; Leva - Pacorini 3;6, 6:2, 6:0.
razuma v domači obrambi. Ajdovci so imeli v drugem polčasu ve® od igre, vendar je spet prišla d° veljave njihova stara napaka — ®e" učinkovitost. Ce bi ocenjevali možnosti Primorja v povratni tekmi po dogodkih pretekle nedelje, potem stvar ne bi bila brezupna, kajti Tržič res ni pokazal nič pose®" nega. Vendar se povratna tekm* igra na tujem igrišču in uspeh Primorja bi bil pravi podvig.
Tomos je gostoval v Hrastniku i® je po pričakovanju izgubil. Tamkajšnje Bratstvo sodi med najmočnejše nogometne kolektive v Sloveniji. Kljub vsemu je izid 5:0 Pre' visok, kajti Koprčani so bili skoraj vso tekmo enakovredni. Le vratar je imel slab dan in gredo najmanj trije zadetki na njegov ra' čun. Ce upoštevamo še neizrabU®' ne 100-odstotne možnosti Tomos8’ potem lahko rečemo, da gre i2*“ 5:0 tudi na račun dokajšnje smOle’ Sicer pa je zdaj prepozno analizirati vzroke poraza, kajti Hrastnik Ima krepko zalogo golov in Koprčani nimajo v provratnem srečanju skoraj nobenih možnosti.
, P I n h u n : P'
P
I’
Sl
tl
P1
1 111 lj
š šš
Med tednom je bila v Kopru pokalna tekma med Tomosom in De" lamarisom. Izolčani so bili v prvem delu igre v popolni premoči in s° tudi dosegli vodstvo 1:0. Ko Je nekaj minut nato zapustil igrišč® Koprčan Colič zaradi hude poškodbe, so vsi pričakovali, da bo Tomos z desetimi igralci doživel katastrofalen poraz. Toda na splošno presenečenje je Delamaris popustil, tako da so Koprčani celo izenačili’ V drugem polčasu je bila igra enakovredna in težko je reči, kom« bi pripadla zmaga, v primeru če bi tekmo igrali do konca. Sredi drugega polčasa se je namreč pripetil hud incident: igralec Delamarisa Gabrijelčič je napadel sodnika Milivojeviča. Le-ta je tekmo prekinil in je v spremstvu organov javne varnosti zapustil igrišče. Prisotni organi so seveda tekmo registrirali z izidom 3:0 v korist Tomosa.
a> ih #
V	republiški košarkarski ligi J® Lesonit na svojem igrišču premagal Maribor 72:48, čeprav so gostje Pf' vi polčas vodili z 28:15.
V	drugi republiški ligi pa je Sežana nepričakovano premagala Postojno na njenem igrišču 60:53.
ie
tr
P
d<
ki
n:
: Zc
k«
k(
Pi
n«
!si za ki k<
Tn’
1*0-
Po
fca
Vi
fll
up
do
ik
he v a rrn
Jo
Kr
Ra
ril
da
!Y
Sl,
de
sk
sa
(hi
ste
Ta
Va
ba
Ho
til
Ke
Ha
bo
Ha
Uk,
do
‘-a
!Ki
Sr:
s.- - ’
MILKO SKRAP
, *
Ifll
“ DNEVNIK IZ
FAŠISTIČNIH ZAPOROV
Včeraj sem n. pr. prisostvoval prizoru, kako sta se dva obsojenca-kriminalca pogajala za posel, ki nikakor ni mogel priti do zaključka. Eden izmed njiju je imel mrtvo podgano, za katero je zahteval od drugega obsojenca dva zavitka cigaret. Ta pa je bil voljan dati za njo le en zavitek. Ker nihče od njiju ni hotel popustiti, sta se razšla. Prvi si je obdržal podgano, ki jo je kdo ve na kak način pripravil in pojedel, a drugi si je obdržal cigarete.
31. 10. 1943.
Danes je nedelja. V kaznilnico so prišli Nemci, ki so šli v družbi direktorja, poveljnika paznikov ter nekaterih paznikov od sobe do sobe, ne da bi koga od naših nagovorili. Kdo ve kakšne namene imajo. Pazniki so z direktorjem vred bili pred Nemci vedno v pozoru. Ne vem , ali se Nemcev toliko boje, ali pa morebiti iz spoštovanja, ker jim branijo domovino.
V kuhinji prihaja skoro vsak dan do mučnih prizorov, ki so posledica gladu, ki vlada med obsojenci-kriminalci. Ti se gibljejo med kaznilškimi stenami kakor sence. Od bogsigavedi kod se skoro vsak dan pojavi neki obsojenec na dosmrtno ječo. Na vesti ima pet umorov: žene, dveh otrok in ne vem še koga. V kuhinjo se priplazi skozi stranska vrata. Ko pride, brž pograbi, kar mu je najbližje. Včasih stlači v usta surov, še neopran krompir ali surovo bučo, tako da ima usta napeta kot žoga. S skodelo zajame iz najbližjega kotla pa četudi pomije. Seveda, ko ga njihovi kuharji ugledajo, navalijo nanj, čes glejte tatu, kakor da bi bili sami kaj boljši ter ga pretepajoč in z brcami vržejo iz kuhinje. Nesrečnik se za udarce, vsaj zdi se tako, niti ne zmeni, le s porcijo lovi ravnotežje, da se mu godlja iz nje ne razlije. Tudi drugi kaznjenci-kriminalci prenašajo udarce z isto potrpežljivostjo in ravnodušnostjo, kajti najmanjši odpor bi pomenil za nje 15 d-ni poostrenega zapora v samotni celici ali pa morda prisilno postelj.
1.	11. 1943.
Ker uprava ječe, kakor Je bilo v ostalem pričakovati, ni ugodila zahtevi kriminalcev, da bi namreč tudi za nje kuhali Jugoslovani, so zaradi tega začeli danes z gladovno stavko. Kdo ve koliko revežev bo končalo v samotnih celicah in na prisilnih posteljah! V ostalem pa ne vem, kako si kriminalci zamišljajo, da postavljajo upravi zahtevo, da bi tudi za nje kuhali ml. Nas ni o tem še nihče nič vprašal; pa četudi bi zaprosili, zelo dvomim, da bi vodstvo našega kolektiva na kaj takega pristalo.
2.	11. 1943.
Tudi Kuljevič je začel danes gladovno stavko.
4. 11. 1943.
končno le rešili.
Italijani so s svojo gladovno stavko vendar uspeli. Dosegli so zamenjavo nekaterih svojih dosedanjih kuharjev. Vendar preizkušenemu kriminalcu, kakršen je Bepi, ni zaupati. Stari Bepi je bil namreč odločno proti izmeni. On že ve zakaj. Z novimi kuharji, dokler se tudi ti ne bodo pokamortli, se ne bo mogel okoriščati s hrano kaznjencev. Ko pa Je navzlic spremembi ostal, je rekel, da je bila ta sprememba le njegova želja. Svoje vino bo ra ta način le pil dalje kot doslej.
5. 11. 1943.
— Una sola commissione —, pravi stari Beppl, — bo sedaj v zaporu. Italijanski kuharji, ki so odšli včerai, so zahtevali, da jih namestijo v eno sobo. Ker to ni bilo mogoče, Je šla vsa petorica raje v samico. Danes so mi pravili, da je ta pe-torica v znak protesta, ker jo ravnatelj noče sprejeti, odklonila hrano in začela z gladovno stavko Teh pet kuharjev sestavlja spet komisijo zase. Do sedaj so bile kuharske stranke med Italijani kake štiri. Zato pa t ravi stari Beppi, da bo kmalu ena sama komisija, ker teh ne more biti kot gob. Tudi gladovne stavke se kar vrstijo. Prva je bila naša splošna, nato gladovna stavka Kuljeviča, nato je nastopila ena frakcija med Italijani, danes so prišli na vrsto kuharji, jutri bo nastopil kdovekdo. Kdaj se bo vse to gibanje ustavilo? Gladovnih stavk je že toliko, da izgubljajo na resnosti in na svojem pravem pomenu.
6.	11. 1943.
Babilonija! Babilonija! Babilonija!
7.	11. 1943.
cem. Ne utegnem zabeležiti vloge premnogih tovarišev, kaj jih Je privedlo sem in kako so vsak zase nepogrešljiv del verig®-s katero je povezano naše gibanje in delo.
Pred oči mi stopa Mirko Pranolič, svetal lik požrtvovalnega borca. Čeprav jetičen, dosledno odklanja priboljške hran®, ki mu jih je določil kolektiv. Odklanja jih v korist bolnih tovarišev v ambulanti, kakor da bi sam ne bil bolan. Pred o# mi stopa Ljubo Jakše, neopazni, skromni, drobni tovariš, ki pa je vendarle gibalo vsega našega življenja v jetnišnici D» !je prijazni Miran Fuks, kateremu Italijani pravijo «11 Carn®-ra slavo*, pa Rotar, ki je po uspeli gladovni stavki ob neki priliki nadrl paznika in mu zagrozil z dolgim nožem v roki kdo ve, kje ga je našel — ker mu ga je hotel vzeti, pa s® mu navzlic temu nič ni zgodilo! Pred očmi imam Zlata Mo& nika, ki ga je samo žrtvovanje in odpovedovanje v korist dri*' gih, pa France Venturini, katerega nasmeh me tako živo spominja na njegovega očeta, pa naš klepetavi, neumorni in vedno vljudni spesista Krkoč; pa Polde Dobrajc, nepoboljšljiv upornik, ki se upira vsakemu pazniku, pa če je to na mest« ali ne, in dalje Rihard Knez, vedno tih in premišljujoč, 1® tovariš... Pa kdo bi zabeležil tmer.a vseh preprostih in skromnih fantov iz Črne gore. Bosne in Dalmacije, iz Slovenije Grčije, ki bi bili pri priči voljni žrtvovati vse za uspeh naš® stvari! Kdo ve. morda bodo šla v pozabo njihova dejanj®-storjena za temi zidovi, za temi železnimi rešetkami, dejanj® skrita pa nič manj svetla, nič manj važna, nič manj velik® od dejanj v borbi za svobodo na domači gmajni.
Rad bi, a čas mi ne dopušča...
8. 11. 1943.
Vprašanje ambulante, ki nam je delalo toliko preglavic in skrbi in ki je bila prava rak rana v naših prizadevanjih, smo
Rad bi, a čas mi ne dopušča zabeležiti toliko malih a vendarle značilnih dogodkov, zanimivih in važnih v naši nenehni borbi za priznanje pravic, ki pritičejo političnim kaznjen-
Hočem zabeležiti kaj in koiiko hrane nam pritiče in koliko sem jo vsak dan prevzel, odkar smo uspeli v gladovfll stavki.
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO:	TRSI - UL MONTECCHI 8 II. TELEFON »3-8(18 IN »4 838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA UOKHJI: Ulica S Pelllco 1-11, Tel 83-82 - UPRAVA:	TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St 20 - Tel. St 37-338	- NAROČNINA: mesena 651 lir - Vnaprer četrt-
letna 1800 lir, polletna 3500 lir, celoletna 640 Ur - FLRj v tednu 20 dlu, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 din letno 1920 din, polletno »60 din, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega uska lrst u 5374 - za FLRJ: ADIT DZS Llubllana. Stritarjeve uUca 3 • I. teief. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 300-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov. Za vsak mm v Slrtnl enega stolpca: trgovski 100, finančno-upr&vm 150, osmrtnice 120 Ur. - Mati oglas. 30 Ur beseda - Vsi oglas: se naročalo pri upravi '
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKU — Izdaja ln tisk« Založništvo tržaškega tlaka, Trst
Ho
•o
Vif
t
Ho
Hi;
Va
Ur
&r
h11
t>r
Vs