DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKOt OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH horočnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in utirava: Maribor. Ruška cesta 5 poštni pridal 22. telefon 232b. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski doni — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Kefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social,, e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 93 • Maribor, torek, dne 20. septembra 1938 • Leto XIII Vse jim je samo sredstvo! »Cerkvi je vse na svetu, le sredstvo ... Tudi država jej je le sredstvo.« »Rimski Katolik«, 6. t. IV. Razmere pa se niso hotele razvijati s sred-"^veško enostavnostjo; vedno močnejše sofistično gibanje je podiralo nesmrtne ovire, 0rak za korakom osvajalo nove postojanke 'n Pridobivalo ljudstvu pravico za pravico. Prebujajoče se ljudstvo so začutili do er*kalni vrbov in se v »Rimskem Katoliku« vPrašali: lNi naj se cerkev oklene ljudstva?... Da ljudstvo kot število premagalo (mišljeno je; *fialo, naša op.), ne more nam biti prav.! i*st po številu je nenaravno in revolucijsko j nafelf>.« °da, kaj početi, ko se je pa ljudstvo kljub Vse,n prebujalo, organiziralo, terjalo svojo Pfavico? Povedati mu v obraz, da so proti I osiovasi&a anja povdarjata ministrski predsednik dr. Hodža in podpredsednik vlade, železniški minister Bechyne lekiscA Hud: Hud kak «tvn, to ne gre. Tolažili so se s tem. »da stvo navadno ni zmožno dolgo vladati«. °r ie dejal dr. Pavlica. ^°re.i je treba le previdno kolebati, lavirati f taborom reakcije in med napredujočo fkracijo ali kakor je jasno povedal »Rim-5 ’ Katolik«: J|?a tega del mora... duhovščina gledati na ^fenja«. ali prav kažejo ali lažejo t. j. ali slo.ii do zdaj gospodujoči gotovi politične lasti? Cerkvi je vse na svetu le sredstvo, .e Pameti. Tudi država jej je le sredstvo. Zato vže odobrila vse oblike politične oblasti, f Ho jih je narod odstranil in nadomestil z rP?imi, in se pulila za nje.« — Torej na vsa-,n izdajstvo vedno pripravljeni! Gledati je e“a samo na petelina na strehi, v katero Ter se obrača! I" kakor so jim legala in kazala znamenja, 0 so se obračali — samo da so se včasih reHitro ali prepozno zasuknili Saj veste, da .kamenja« rada ukanejo najbolj prebrisanega lsiaka. Če j; lup so jim je vse samo sredstvo, jim je narod, ie ljudstvo še celo samo sredstvo. Zato tudi »vodili« ljudstvo, kakor vodi cigan fdveda. Pa so stavili karte na vse adute: apostolski Dunaj, na republiko, na federa- 'Jo’ na »krščanski komunizem«, na tekmovale Uiiio 7 najbolj radikalnimi kričači, na avtono- v rezervi, na centralizem v aktivi, in ko k J'm je zdelo, da »znamenja« kažejo na pre-' enie srednjeveškega absolutizma in rooar-l eea klativiteštva. pa so sami razpustili svo-s ^ov- ljudsko stranko, in potem vložili vse M °le nade v generala Franca, da prinese iz { aroHa tudi v naše kraje tiste zlate, stare ..f■ ko je imelo ljudstvo samo eno pravico: •v eti nred gospodom »v strahu božjem«. ^'Umi so povedali, da jim je vse samo sred-n-^ I oda naše ljudstvo te izpovedi po ve-re's' .^e n' s,i5a,n- a'i vsa-i ne razumelo. Pa ta fca mora priti med ljudstvo, ker samo nica odpira oči. v«llk e Izgube Japoncev ob reki Jangce ustavljeno tanonsko prodiranje na Hankov. Pr V r>r0r0'd’TRni'p Japoncev ob reki Jangce manknvu. sedaniemu glavnemu ”*tnv:i nar>a(^ene Kitajske, se je zopet, jn č.n, v oddaljenosti kakšnih 150 ° 2°0 km od cilja. *guVnZa^n,'k <^veJ1 tednih so Japonci ki * 1 ’3°000 vojakov in 60 rečnih ladij, s° Uh Kitajci potopili. N Kita- ,Sev^rnem bojišču' pa napredujejo ? . lunghajski železnici proti ^aPonU' ‘ezni^kemu križišču, ki so ga Cejn 01 Pred par meseci iztrgali Kitaj- O razgovoru, ki sta ga imela angleški ministrski predsednik Chamberlain (Čemberlen) in Hitler dne 14. septembra v Berchtesgadenu, ni izdano nobeno obvestilo za javnost. Pač pa se je po vrnitvi Chamberlaina v London vršila seja angleške vlade in je bilo obenem sporočeno, da se bo Chamberlain ponovno sestal s Hitlerjem v začetku tega tedna na gradu Godes-berg pri Kolnu. Angleški listi pišejo, da je Hitler stavil te-le pogoje: 1. Priključitev rajhu vseh nemških pokrajin, kjer prebiva 50 ali več odstotkov Nemcev. 2. Uvedba avtonomnih pokrajinskih zastopstev, kjer so znaten del prebivalstva Nemci. 3. Nove češkoslovaške meje bi jamčile Nemčija, Madžarska, Rumunija, Jugoslavija in Poljska, 4. Nadporoštvo za te meje pa bi prevzele Anglija, Francija in Italija. O plebiscitu ne razgoverjamo I Med tem pa sta dva predstavnika češkoslovaške vlade z jasno in odločno besedo povedala, da Češkoslovaška odklanja plebiscit. Prvi je govoril o tej stvari železniški minister in podpredsednik vlade s. Rudolf Bechyne: »V ČSR ne boste dobili nobene vlade, ki bi sprejela plebiscit. In če bi se našla taka vlada, bi padla v eni uri, ker bi jo nagnal razjarjeni narod, ki hoče raje smrt, kot pa okrnitev domovine. Plebiscit bi tudi sicer ne prinesel nobene rešitve, ker bi najmanj en milijon Nemcev po plebiscitu zbežalo v notranjost Češkoslovaške. S tem bi nastala nova nemška manjšina, ki bi bila povod, da bi se znova pokrenilo nemško manjšinsko vprašanje in znova pritiskalo na Češkoslovaško republiko, dokler bi se jo docela ne uničilo. V tej državi ne bo plebiscita in tudi nobene mednarodne policije. — Mi smo sami vzpostavili red in ga lahko tudi vzdržimo. Dokazali bomo, da smo v stanu, naš načrt, ki predvideva najpopolnejšo enakopravnost vseh narodov v republiki, izvesti. Javnost naj popolnoma zaupa vladi in armadi.« V nedeljo pa je govoril ministrski predsednik dr. Hodža, ki je v sijajnem nagovoru., stvarno in utemeljeno, • -j J’ * " - - •» povedal isto, kot je dejal Bechyne. — S tem je najbolje ovržena trditev o neskladnosti v vladi, o zmerni struji, ki da jo predstavljajo agrarci in radikalni struji. Dr. Hodža je namreč agrarec in so s tem pokopane nade tistih, ki so računali na razdvojenost Čehoslovakov. Zelo nemilo bo dir-nila ČSR sovražno javnost tudi vest, da je slovaSka klerikalna strani« a za republiko Prekinila je vse veze s henleinovci in izjavlja, da je pripravljena sodelovati tudi v vladi in pri ohranitvi republike. Amerika se oborožuje. Vse privatne in državne ladjedelnice v Ameriki delajo s polno paro. V kratkem po zgrajenih za 7Š0 milijonov dolarjev vojnih ladij. Razpust nemške nacistične stranke Henlein in več nacističnih poslancev ter več tisoč agitatorjev pobegnilo v Nemčijo, Kakor znano, je Henlein izdal proglas, v katerem je kot vodja sudetsko-nemške stranke proglasil, da se s praško vlado ne pogaja več, da odklanja tudi plebiscit, ampak da hočejo nacistični Nemci »heim ins Reich«. Ta proglas so razširjale vse nemške radio-postaje, pa tudi vse rajhovsko časopisje. Na ta veleizdajalski čin češkoslovaškega državljana Henleina in njegove stranke je vlada odgovorila z objavo tiralice za Henleinom in razpustom su-detskonemške stranke. Henlein se je aretaciji izognil z begom. Z njim je pobegnilo več poslancev sudetsko-nemške stranke in pa več tisoč agitatorjev, ki so organizirali se-dai že zadušeni upor v od Nemcev naseljenih krajih. Odkar so pobegnili ti hujskači, vlada povsod mir in red. Prebivalstvo je sodelovalo pri poskusu vstaje le iz bojazni, ker so ga agitatorji k temu silili in grozili ljudem, da bodo pač imeli posledice, ko zmaga »die nationale Er-hebung« (narodna vstaja). Pristop vel tisoč Nemcev v nemško socialno demokratično stranko Med nemškim prebivalstvom zmagu-ie trezen razum. Ljudje ne odobravajo Henleinovega izdajstva in so ogorčeni nad begom glavnih junakov vstaje, —-Doslej je okoli 12.000 bivših henleinovih pristašev pristopilo v socialno demokratično stranko. Oddafa oroZJa Vlada je v vseh okrajih, Jkjer ie bilo proglašeno obsedno stanje, odredila oddajo orožja. To se je izvršilo brez posebnih težkoč. Oblastni organi so zbrali ogromne količine vojaškega orožja in municije, ki je bila utihotapljena čez mejo. Zaslepljeni begunci se vračajo Na češki meji so prebivalci nekaterih vasi pobegnili v Nemčijo, sedaj hodijo nemški državljani z onostran meje prosit češkoslovaške obmejne organe, ako bi se smeli begunci vrniti. Radio Rajhovske oddajne postaje prinašajo poročila: soc. dem. ministra Bechyne in dr. Derer sta svoje premoženje naložila v švicarskih bankah, nemški soc. dem. poslanec Jaksch je prejel od ministra Bechvne Kč 500.000 podkupnine. Vse te vesti vzbujajo v ČSR pravo veselost. Sr *»->'• t~A E l « ►» »*r*» d*)* Daladier In Bonitet v Londonu V London sta odpotovala ministrski Predsednik Daladier in zunanji minister Bonnet, na posvete z angleško vlado. Dne 18. t. m. sta se ministra vrnila. Daladier je izjavil novinarjem, da upa na mirno poravnavo spora. Brei Češkoslovaške se ne more sklepati o Češkoslovaški Češkoslovaški poslaniki v tujih državah so sprejeli nalog svoje vlade, da obveste vlade, pri katerih so akreditirani. da praška vlada odklanja odgovornost za vsakršne ukrepe, ki bi jih napravili brez vprašanja, sodelovanja in pristanka ČSR. Nemčlla formira ,,legl|e“ Nemški radio poroča, da je v Nemčiji formirana legija 40.000 prostovoljcev henleinovcev za boj proti ČSR. ►' • »■•• •. Socialisti branilo narod Najlepši primer nemška socialna demokracija v ČSR. Pri krkonoških Nemcih se je znova pokazala in se vsak dan potrjuje stara resnica, da so socialisti edini iskreni branitelji narodovih, ljudskih, državljanskih pravic. Avstrija je bila, dokler je bila socialna demokracija. Ko so prišli Dollfuss, Sušnik in tovariši, je šla Avstrija. Ko se je med krkonoškimi Nemci razmahnilo henleinovsko gibanje, henlei-novski teror, so smatrali sudetski kr-i ščanski socialci za svojo prvo dolžnost, I da dezertirajo, da sami likvidiralo svojo ' stranko, da se ooklonijo Henleinu v I neumni in bojazljivi domnevi, da si bodo s tem preskrbeli »leno ravnanje« v slučaju njegove zmage, ki so jo v svoji strahopetnosti videli tik pred seboj. —• Rekli so mu, da prinašajo s seboi v njegovo stranko »svoja katoliška srca«. — Henlein se je seveda nasmehnil temu poklonu in darilu češ: zdaj sem jaz vaš voditelj in sledili boste mojemu bogu. In za njimi so se uklonile vse sudetske meščanske skupine. Vztrajala pa je socialna demokracija, vztrajali so socialistični delavci, čeprav so jim sudetski patroni obetali odpuste, brezposelnost, bedo, pogin. Podivjane tolpe sudetskih nacionalistov so v teh dneh napadle češke organe in nemške delavke, socialdemokratične zaupnike, domove in organizacije. In socialisti niso klonili. In danes že spoznava nemški narod v Krkonoših, kdo je vztrajal v obrambi njegovih državljanskih nravic pred suž-nostjo, ki jim jo je veleizdajalsko pripravljal pobegli Henlein. Časopisna poročila vam povedo, kako prestopajo zdaj v nemško social-demokratično stranko nacionalne organizacije, ki so do nedavnega sledile Henleinu. Ljudje spoznavajo, da je socialna demokracija njihova braniteljica. V temu je eno poroštvo več, da se bo krkonoško vprašanje pravilno rešilo v okviru Češkoslovaške republike, ki tudi Nemcem daje večje pravice, kakor jih imajo člani njihove narodnosti v soseščini. Umirjene fronte na Španskem Poročila iz Španije povedo, da razen | bojev na raznih frontnih predelih ni bi-letalskih napadov nacistov na neutrje- lo večjih dogodkov, na španska mesta in artiljerijskih dvo-1 ________________ 9,Italija si le svoje mestsa že izbrala 1 V nedeljo, dne 18, t. m. se je mudil v Trstu Mussolini in je imel nagovor na Tržačane. Povedal je, da je Italija za plebiscit v ČSR in to za vse narodnosti, ki bi ga zahtevale in ki so bile prisilne vključene v onot državo. — Ako pa ne pride do mirne rešitve spora okoli Češkoslovaške in bi se za ali proti Pragi razporedil ves svet, tedaj naj vsi vedo, da si je Italija svoje mesto je rekel Mussolini v Trstu. že izbrala. Mussolini glede ČSR ni povedal ničesar novega; ako gre za ČSR, je Mussolini za plebiscit. Manifestacije se je udeležila tudi abesinska delegacija, ki je navdušeno ploskala. Ob tridesetletnici krvavih septemberskih dogodkov v Ljubljani Dne 20. t. m. poteče 30 let, ko so avstrijske oblasti poslale nad slovenske demonstrante v Ljubljani oboroženo soldatesko in sta padla zadeta od kroge' Rurlolf Lunder in Ivan Adamič. Ljubljanske demonstracije so bile odmev ptujskih dogodkov, kjer je nahujskana nemška nacistična masa par dni ooprej s kamenjem napadla Slovence, ki so se zbrali na skupščino narodno obrambnega društva Ciril-Metodove družbe v Ptuju. Padli Lunder je bil član razredne organizacije grafičariev. kar se ie pa potem večkrat namenoma prezrlo, ker se je pač smatralo, da so delavci nekakšen breznarodni, če ne protinarodni element, ki mu ne gre priznavati kakšnih žrtev za narodno svobodo. Doma in stsetu, Ali vas kaj boli srce? »Koroški Slovenec« | piše, da so na slovenskem ozemlju rajhovske j Koroške ustanovili že 60 nemških otroških vrtcev in pravi, da se to ne strinja z narodno-sccialističnimi načeli. ,li. iim.. l ' -*• *> Grobroskrunstvo »ut:! »Slovenski dom« piše, da so neznani storilci polili z bencinom vence na še svežem grobu umrlega koroškega župnika Poljanca, ki je bil kakor znano zastrupljen, in jih zažgali. • ' *• Za izboljšanje mednarodnega železniškega prometa. V Splitu se vrši mednarodna železniška konferenca, ki se bavi z vprašanjem izboljšanja mednarodnega železniškega prometa. Samostojna demokratska stranka je na Hrvaškem priredila mnogo spominskih svečanosti ob priliki druge obletnice smrti dr. Svetozarja Pribičeviča. Tečaj nemških klirinških čekov pada na borzi. Ker imajo naši izvozniki še mnogo terjati od Nemčije v markah, bi vsled padca tečaja lahko mnogo izgubili. Intervenirala je Narodna banka, da se ohrani tečaj na bazi ena marke 14 dinarjev. Načrt za moderno cesto Zagreb—Ljubljani je baje že dogotovljen. Kdaj bodo začeli graditi to cesto pa še ni znano. Konferenca gospodarskih zlornic se je vršila minuli petek v Beogradu. Šest mrtvih in 20 težko ranjenih je zahtevala železniška nesreča na križišču pri Ovčar Banji, kjer je beograjski brzovlak zapeljal v mešani vlak. V Prekmurju razsaja griža; vse bolnice so že prenapolnjene, zato so nekaj bolnikov morali odpremiti v bolnico v Čakovec. Za 50 p zvišana poštnina. Ta teden je zvišana poštnina za 50 p za pisma in dopisnice v prid Rdečemu križu. Preganjanje Čehov na Dunaju. Dunajska policija je aretirala 15 uglednih Čehov. Med aretiranimi sta tudi urednik bivšega socialističnega dnevnika in uredtnika »Videnskega de-nika«. 11 aretiranih Čehov so pridržali v zaporu, 4 pa so bili po zaslišanju zopet izpuščeni. Bolgarski kralj Boris se je na povratku iz Londona ustavil tudi v Parizu, kjer je bil gost predsednika republike Lebruna. Palača Češkoslovaškega tiskovnega urada v Pragi Kako mislijo o nas ČeHosfovaki? Razgovor z urednikom zunanje političnega dela »Prava Lidu«, s. Janom Vanekom Številna delegacija češkoslovaških so-drugov je prispela na I. del. zlet v Beogradu, ki se je vršil 10. in 11. septembra t. 1. Urednik zunanje političnega dela »Prava Lidu«, s. .lan Vanek se je na potu nazajgrede ustavil za par dni v Mariboru. Porabili smo to priliko in smo se z njim razgovarjali zlasti o naslednjih zadevah: Kako se Vam je dopadlo na prireditvah I. del. zleta v Beogradu? »Simpatični sprejem, ki smo ga bili deležni v Beogradu in prisrčne ov.?.cije Češkoslovaški in njeni demokraciji, katerim smo bili priča, so prekašale vse, kar smo mogli pričakovati. Doma v ČSR smo vedno čul.i, da je jugoslovansko ljudstvo brez razlike na strani Češkoslovaške, toda odkar smo zadnje čase imeli priliko opazovati gotove politične izpremembe, se nas je polastil dvom. ako niso te izpremembe vplivale tudi na ljudstvo in povzročile pri njem političnega preokreta. Toda ugotovili smo manifestacije jugoslovanskega delavstva in so nam to dokazale, da imamo v Vaši državi resnične prijatelje. V tem smislu bomo informirali naše delavstvo in vso češkoslovaško javnost. Kako gledate na dtelavsko socialistično gibanje v Jugoslaviji? Češkoslovaška delegacija, ki se je udeležila j manifestačne proslave v Beogradu, ki je videla kaj zmore delavstvo v Jugoslaviji v najtežjih prilikah, je prepričana, da pridobiva socialistična rr.isplnost med delavstvom vedno več tal in :da vrši jugoslovansko delavsko veliko delo za državo s tem, da širi prosveto med množicami delovnega ljudstva.« Kakšen je položaj v Češkoslovaški? »Mogoče bi postavili vprašanje tako-le: ali bo vojska ali je ne bo? Ako bi bilo to odvisno samo od Češkoslovaške, potem ste lahko prepričani, da bi bil mir ohranjen za vedno. Mi nočemo vojne. Mi hočemo delati in želimo, da nas drugi puste v miru. Mi, t, j. Češkoslovaška, smo doprinesli že mnogo žrtev za evropski mir, o čemer ve ves svet. Toda nihče ne sme zahtevati, da naj žrtvuje samo Češkoslovaška. Mi smo našo miroljubnost že dokazali. Ako pa kdo misli, da bi mogli dati še več koncesij ali celo pristati na plebiscit, je v silni zmoti. Mi hočemo živeti svobodno in pustimo tudi drugim narodnostim, v republiki, - da uživajo gospodarsko, kulturno in politično svobodo. Ako pa se kdo pripravlja, da bi nas napadel, potem se bomo branili, da ohranimo našo svobodo in republiko. Mi nočemo vojne, nočemo pa tudi ne izvršiti plitičnega samomora. Nikdar nismo hoteli dati posrednega ali neposrednega povoda za evropsko vojno. To velja še vedno. Mi hočemo doprinesti vse, kar je v naši moči, da ohranimo evropski mir, toda naša državna neodvisnost, mora ostati neokrnjena. Češkoslovaški problem ni več problem, ki se tiče samo Češkoslovaške, ampak je evropski problem, problem bodočega političnega razvoja v Evropi. S tega vidika mora Evropa posmatrati ta problem.« Kaj pa mislite o sodelovanju med češkoslovaškim in jugoslovanskim delavstvom? »Je velika razlika med češkoslovaškim in jugoslovanskim delavstvom, ker so tako gospodarske kot tudi politične prilike v obeh državah popolnoma .različne. Kljub temu pa je Avstrijske novice Od letošnje spomladi dalje imajo vlaki avstrijskih železnic, zlasti vlaki, ki vozijo pr°'1 meji, redno velike zamude. V kolikor .ie * V# avstrijska interna stvar, nas to ne briga. ■« more nam pa biti prav, da so te zamude, ker so železnice po voznih redih med seboj P0v£' zane, povzročale in še povzročajo tudi M jugoslovanskih 'železnicah stalne zamude. Kot vzrok zamudam na bivših avstrijskih železu1' cah navajajo dolgotrajno carinsko in policijsko proceduro pri prehodu čez mejo. Nadalje ie bilo v Avstriji odpuščeno veliko število s*a' rejših strokovno dobro izvežbanih železni^J' jev. ki so bili nadomeščeni z mlajšimi, polit'0" no zanesljivejšimi, toda strokovno neizkuse-nimi močmi. 't- - ■ ** Dunaj je bil od nekdaj muzikalično rrie?W' Dunajski valček in sploh lahka glasba sta znana po vsem svetu. Ob »anšlusu« je, bil° v Avstriji nad 40.000 godbenikov, ki so se Pr®‘ življali z godbo v raznih gledališčih, zabavi' ščih in kavarnah. Po »anšlusu« pa so se raZ' mere precej izpremenile. Več gledališč s0 zaprli, vesela glasba po zabaviščih in kavaf' nah je precej utihnila. ■ • • >■ 1 ' ' - : . Mnogo jih je ostal0 brez posla in so zapadli v veliko bedo. $vl' carski listi sedaj poročajo, da so oblastva sklenila, naj se zopet odpro gledališča in uvede godba v kavarne, da bodo brezposeln godbeniki prišli do zaslužka. Tiskovni sklad Trbovlje: Lukač Franc din 8, Arh Jakob j' Leber Alojz 6, Žagar Alojz 4, Oblak Aloiz 1 Božič Marija 2, Brinar Karl 2, Železnik Aloi*; j Zdovc Alojzija 2, Veber Matevž 2, Veber 2, Ramšak Anton 2, Arlič Karl 2, Kamnik* Ivan 2, Virt Anton 2, Potokar Slavko 2, N. 4, Potisk Ciril Fr. 3, Vodenšek Matija 2, ^ Anton Ivan 2, Učakar Ludovik 1. Prašnik^ Pepca 1, Lesičar Pepca 2, Prelesnik Karl ' Stopinšek Jakob 2, Podlesnik Franc 2, Sli1® Avgust 2, Sirk Franc 2, Ocvirk Rudolf 1, ŽifOj! nik Mirko 4, Bostič Viki 1, Froli Gregor 2, pan Rudolf Polda 4, Kepa Franc 2, Klauž® Fr. Jožefa 2, Skobe Anton 1, Perme Goltez Ivan 2, Pajer Stanko 2, Skupaj din ° Iskrena hvala! Posnemajte! trajno sodelovanje naše stranke in jugosl? vanskih socialistov od velike koristi. škoslovaško delavstvo mora poznati poloi3' delavstva v Jugoslaviji in pogoje pod katef' mi vi delate. Potrebno nam je kulturno splošno približanje, zlasti v sedanjem časl1' Nikakor ne sme ostati samo pri lepih beseda'1, ampak morajo besedam slediti tudi dejan18' Upamo, da je bil v Beogradu storjen dobc( začetek in sem prepričan, da bomo po *e) poti nadaljevali, dokler ne bomo, naša stran*3 in vi jugoslovanski socialisti, stvorih resnih0 češkoslovaško-jugoslovansko zvezo, za katef0 so dani vsi predpogoji.« Pristopajte k društvu za vpepeljevanje mrličev »OGENJ < MARIBOR oskrbuje za umrle vpepeljitev v kremato'r v Gradcu. Sprejemnina, enkratna po % stl in mesečna članarina Din 15.—. tega nimajo člani s pogrebom n0 ..n: stroškov. Zahtevajte pravilnih " »Ogenr. Morinor. Horaifeva oll«J mM A K S 1 M OORKI . (Prevel Tone Maček.) 58 — No, vendar ste se zdramili, — jez zadovoljnim glasom rekel Ljadov. —■ Hodijo in stojijo po kotih in ničesar ne napravijo. — Pojdiva domov! — me je tiho pozvat Jegor. Na dvorišču je Skornjakov s svojim' debelim glasom preklinjal mater najemnika svojega Anlina, — konji so poslušali preklinjanje in so predli z uhlji in se prestopali z ene noge na drugo. Čokati, kodrasti najemnik je stresal glavo in se mirno opravičeval: ! ’ — Da sem vzdrževal tajno krčmo, — saj za to so vsi vedeli in tudi tebi je bilo znano, — zato si mi tudi najemnino za sto rubljev zvišal... -r Jaz? Zvišal? — je kričal Skornjakov in topotal z nogama. Pri dvoriščnih vratih je stal občinski stražar, s palico dregal v zemljo in spraševal vsakega, ki je šel mimo: — Ste kaj videli hlapca Mihajla? — Vraga boste našli, pa ne Mihajla!. — je smeje se zagodel Jegor. — Veš kako je s to rečjo? Pritekel sem med prvimi sem, pogledal vse to in kar dušiti me je začelo, težko mi je postalo pri srcu. Šel sem ven na dvorišče — naenkrat 'slišim ... nekdo stoče! Šel sem bližje in vidim — ob vozu sloni človek, glava mu je omotana s cunjo — bil je Mihajlo! Že poprej sem se parkrat z njim razgovarjal in zdelo se mi je. da človek ni neumen. Glej, Dosjekin, je rekel, zdaj sem tudi jaz propadel, veš, bratec moj, je rekel, jaz sem begunec, ušel sem od vojakov, potnega lista nimam! In pameti tudi nimaš dosti, sem mu rekel! Napotil sem ga v Črni log, tam najbrž zdaj sedi in me čaka. Odvedel ga bom k našemu gozdarju, pozneje ga bomo pa že kam skrili. Gledal sem' ga — niti lasje se mu niso zmešali, jaz pa sem bil do smrti utrujen, pred očmi se mi je delala megla, srce mi je silno bilo in dušil me je mastni, sladkobni vonj človeške krvi. — Deklica se je pa skoraj gotovo prehladila! — je zamišljeno nadaljeval in si zvijal cigareto. — Bosa je bežala v tem mrazu! Smili se mi, — kakor gola ptička iz razdrtega gnezda! — Kake uspevaš ti vse to opazovati? In si zapomniti? — s.em se iskreno čudil. Molčal je in trdo meril korake. Svitalo se je že, po drevju se je že razpoznavalo sivkasto, tenko iv je, na Jegorjevem obrazu pa — tenak smehljaj. — Mar ne vidiš, — je rekel in sklonil glavo, — da jaz res ljubim ljudi, častna beseda! Na videz se zdim surov in ne vem kak še, a v resnici se mi ti ' veci' vsi smilijo! Vzemiva na primer nocojšnji slučaj j( šta bila tako močna, zdrava, krepkih, lepo rašcen teles, — mar ti jih ne bo žal? Če bi mogel vdinn tem telesom novo dušo, koliko dobrega bi storiti v življenju! Samo pomisli: tat — koren]* potepuh — korenjak, stražnik, vlačuga in vsi protidružabni ljudje, da se tako izrazim, — ,so noma sami korenjaki. A ljudje, na katerih. t sloni — priprost kmetič, priprosta seljanka. poliie■ sužnji zemlje, — so večinoma kilavci, bolehni, rani, pogreznjeni v siromaštvo iti si nikdar ne UP ; dvigniti glasu v svojo korist -r— ni res tako? ^ — Skoraj vedno je tako«! — sem soglašal-^ — Da! Tudi pri našem delu .. . le. možje, ki so po duhu in telesu, močnejši, pri k nam, kilavcev in slab!čev ni med nami, To bi menilo, da se bliža današnji vasi konec! je v njej — pretesno, slabič PA z,nj’m.;v '~raz' iti vštric! Priliaja čas, ko se bo vas. neizbezn klala na dvoje in z nobenimi v.rvmi m ye_rig eC! ne bo mogoče več povezati! Ne. 1 rišel je Tiho se je smejal. .Jutranji mraz. mu Je .'} v lica rdečico in fantove oči so se jasno iskrna Iz grmovja je pokukal proti nama clo • . j. — Tukaj je! — je rekel Jegor in tiho za Ej! Človek se je pritajeno odzval. (Dalje prihodnjit-> lrtn' uspehi »n neuspehi SK Kovinarja. Sel lpI9rtnem dnevu 27. in 28. avgusta je dose v « k kovinar sledeče uspehe oz. rezultate: soboto se je vršila tekma med starima ri LJUBLJANA Propad naše industrije K prodaji tovarne »Indus« v Ljubljani. V ogledalu Pred meseci so ustavile obrat »Strojne tovarne in livarne« v Ljubljani. S kako ravno-nušnostjo je vzela naša javnost to dejstvo na znanje, smo že opetovano pisali. Nikoli pa ne bomo mogli zadosti opisati škode, ki je s tem nastala, ne samo za ljubljansko ljudstvo, temveč za vso Slovenijo. Kajti v tej tovarni se je skoro edino izučil kader kovinarskih profe-sijonistov in to ne slab kader, saj so sloveli naši kovinarski profesijonisti — livarji, strugarji, strojni ključavničarji itd., daleč naokrog in so jih povsod radi sprejemali v delo. Kaj znači to za nas Slovence, s tolikim vsakoletnim porastkom naraščaja, ki ga doma ne moremo zaposliti, ve vsak človek, ki je opazoval s kakimi mukami se bore naši izseljenci v tujini, kjer morajo prijeti za najslabše delo, kramp in lopato. Po drugi strani bi se pa, kot profesijonisti, lahko uveljavili zlasti na jugu naše države, kjer je potreba po dobrih profesijonistih še vedno velika. Po tragediji, ki smo jo zgoraj opisali, se je te dni zgodila že zopet nova. Kakor so nas delavci tovarne »Indus« informirali, je bila ta tovarna, ki je bila last ljubljanske »Mestne hranilnice«, prodana gospodu Adolfu Mergen-thallerju, ki ima že eno usnjarsko tovarno v Mostah. Procedura v takem, slučaju je •• sila enostavna. Delavcem, ki so po dvajset, trideset in celo štirideset let ga-raPi v tovarni, je bila dana štirinajstdnevna odpoved, kajti mrtev inventar je prodan, za živega, ki je ustvarjen po božji podobi, se pa ni treba nikomur brigati. Med delavce je udarila ta novica, ko strela z jasnega neba in ko so se zaprepaščeni zbrali pred ravnateljevo pisarno, se ta niti med nje ni upal, kaj še, da bi delavcem obrazložil položaj in jim dal vsaj nekaj nasvetov, kako Uradno podiranje cerkev ni noben sovražen korak. Ta je pa čisto boljševiška! Cerkve podirati ni noben cerkvi sovražen akt? Ne! • cvi l Torej ste tudi vi toga mnenja? To je nezasli- najse izvijejo iz težkega položaja, ^ele a . §ano Vj boljševik, vi! — A, le počasi! To sem pritisk zaupnikov, naj vendar pove, kaj bo se-1 bral y št 2\s »Slovenca« da z delavstvom, ki je odpuščeno, se mu je izvila »rešilna napoved«: »Za vas bo poskrbel Socialni urad.« pod naslovom »Resnica o pravoslavni cerkvi na Poljskem«. Na Poljskem preganjajo pravoslavno cerkev, »Slovenec« pa osvaja mnenje poljskega tiskovnega -da. in pravi/»Da le'kal'VTadT uradno^ niškega vodstva, prignala tovarno v krah, sedaj naj stopi namesto gospodarskega strokov- drla 127 pravoslavnih cerkva in kapel, ni to noben sovražen, proti pravoslavju naperjen njaka Socialni urad k. bo del,1 miloščino lju- korak v|ade _ Pozjve na dem, ki bi rad, delal, in dobro delali, ne samo ■ prav.oslavnih škofov je narekovalo protipolj-za s%ojo blaginjo temveč tud. v korist vsega , sko nlišUenje in njjh razg)as na,ašč‘ za^j narodnega gospodarstva. ... . resnične vzroke vladine odredbe« (da je zmanj- Človek, k, ima kaj sol. v glav, in opazuje kalo vernikov). _ Dos|ej smo mi |i|j V samo propadanje našega narodnega gospodarstva, bi - - - “ moral kričati od ogorčenja. Kamorkoli pogledaš v naše gospodarske ustanove, povsod isti duh nesposobnosti. Ljudje, malenkostnih pogledov na svet, zakačeni v svoji pisarni, delajo službo s svojimi sedali, glave pa imajo le zato, da nosijo na njih ali skrbno počesano frizuro ali pa spolirano plešo. Kako naj v ta sedala prodre najprimitivnejši nauk o organizaciji gospodarstva, o smotreni nakupni in prodajni politiki in o vseh vprašanjih, ki dajejo gospodarstvu obstanek in razvoj? Imamo ustanove, med prvimi Mestna hranilnico Ljubljansko, ki je zbrala za naše razmere, razmeroma mnogo kapitala. Imamo koncem koncev Banovinska hranilnico, imamo tu socialne ustanove, kakor n. pr. Pokojninski zavod za nameščence, ki so zbrale ogromne, direktno ogromne socialne fonde, ki bi s primernim, če še tako opreznim posegom v gospodarstvo, lahko pospešile njegov napredek in procvit, • • , \ „ \\ innvi • • - • > > tovarne in gospodarske usta- nove pa propadajo ali pa prehajajo v last tujega kapitala. Kje so gospodarski strokovnjaki, ki bi izdelali načrt in posegli z etiergino roko v ta labirint opotekajočega tavanja in postavili vse na svoje mesto? Študijska ekskurzija strojnikov in kurjačev v Ljubljani. Društvo strojnikov in kurjačev, sekcija Ljubljana, priredi v nedeljo, dne 25. septembra, ob pol 10. dopoldan poučno ekskurzijo v Trbovlje, kjer si ogleda novo ustanovljeno električno centralo. Ekskurzija je v zvezi z višjim strojniškim tečajem, ki se vrši v Ljubljani. Društvo vabi k tej ekskurziji udeležence tečaja kakor tudi druge strojnike iti kurjače. Obenem javljamo vsem tečajnikom in interesentom, da se prične tretji višji strojniški teaj pričetkom oktobra meseca. Vpis za ta tečaj je priglasiti v društveni pisarni Zveze strojnikov in kurjačev, sekcija Ljubljana, delavska zbornica, I. nadstropje. Tečajnike sprejema sekcija do dne 1. oktobra t. 1. Poznejše prijavljence ne bo mogoče sprejemati. — Društvo strojnikov in kurjačev, sekcija Ljubljana. na Rusovskem podirajo pravoslavne cerkve. Vsaj »Slovenec« je tako pisal in klical ves krščanski svet na pomoč pravoslavju. Sedaj pa izvemo, da podirajo, cerkve tudi na Poljskem in kakor v »Slovencu« čitamo, popolnoma upravičeno. Sedaj pa človek res ne ve: ali je prav, da se cerkve podirajo ali ni prav. 1 Pa to prepuščamo »Slovenčevim« bralcem. Mi smo veseli, da se tudi za podiranje cerkva pod gotovimi pogoji dobi »Slovenčeva« odveza. »Slovenec« o Češkoslovaški, V četrtek, dne 15. septembra je prinesel »Slovenec« to-le poročilo: »ČSR ob obletnici Masarykove smrti. V vladi dVe struji: zmerna in radikalna. ... Po Hitlerjevem govoru v p,ondeljek. dne 12. t. m. zvečer, je zavladalo po svetu dokaj ugodno razpoloženje .. . l » ‘ j i- .-id .... . - ------- U rtri s •*'rVV|«V>9 Sta- MARIBOR Ali poveste imena ali pa lažete! »Slovenec« je že nekajkrat pisal, da je nek socialistični general prijavil nameščenca, ki se mu je pritožil zaradi postopanja v tovarni zaposlenih inozemcev, tovarnarju. Nadalje je očital tudi, da so socialistični generali dobili cele bale platna. Ko smo zadnjič pozvali gospodo okoli »Slovenca« da naj pove imena, nam v št. 215 njihovega glasila odgovarja, da naj jih povemo mi. Gospodje vedo> da mora tisti, ki kaj trdi, trditev dokazati. Zato še enkrat: ali poveste imena ali pa lažete! ie ,°ma. SK Kovinarjem in SK Bratstvdm, ki leln lyala 1 2:1 za Kovinarja. Bratstvo je že-K°?rayiti poraz .4:0 na svoj sPortni dan, rbelo je tudi, da je neki zelo dober igralec Ston i ; Podle2el SK Jadranu na Jesenicah s ?iem - ml ?tno, se nahaia SK Kovinar na zad-^tne« . *• razre>da brez točke in brez snie i/p* e®la,’z 10:0 v. svojo škodo. Tako ne 'SfciMiiia . alie‘ P°trebna bo najstrožja di-!n Potroh^ u61 ^ najsmoternejši trening a^etlf,, r° vo'ia.’ Po prvem nasprotnem Vsakj , vendar ni treba obupati. Saj se v ^aea .1 menjajo 1 uspehi in neuspehi, In ki oni’ *ti vzdrži do konca. Za mla- K, x . rfs*a ta zbira okr°K SK Kovinarja, naj . Ne?reea ko.nJ|šk®,!.a vlaka- v soboto PopoI-°Bove j a Poraza draga šola. ki naj jitn Idan. je vozl' konjiški mešanec proti Poljčanom Torej bomo dobili vendarle pomožno oddajno postaja. Za to pereče vprašanje se je sedaj zavzel celo »Slovenec«, ki je končno tudi prišel do zaključka, da ni baš v interesu obmejnih krajev, da je domala vsa pokrajina bivše Štajerske navezana na sprejemanje bližnjih oddajnih postaj tujih držav. Celo to je že uvidel, da so programi teh tujih oddajnih postaj tendenčni in za nas škodljivi. Pozabil pa je povedati, da priobčuje »Slovenec« dan za dnem prav tako tendenčna poročila tujih, nam sovražnih agencij, ki se prav nič ne razlikujejo od tendenčnih programov radio-oddajnih postaj. Kljub temu smo mu hvaležni, ker smo prepričani, da se sedaj, ko je dvignil svoj glas, merodajni ne bodo mogli več upirati izvedbi tega perečega predloga in pričakujemo le še dejanj. Slinavka ponehava. Ker se ni pojavil od 1. septembra noben nov slučaj slinavke in parkljevke v mestu Mariboru, so zopet dovoljeni seneni sejmi, toda živali v mestni klavnici se morajo še vedno sproti poklati in Špeharjem ostane dostop v mestno klavnico še nadalje prepovedan. Nov zvon dobe frančiškani. Tehtal bo 6000 kilogramov in ho največji v Mariboru. V mag-dalenskem predmestju pa grade novo cerkev. Vse to se dela s prostovoljnimi prispevki vernikov. r' — ~ , V rafineriji Motoroil je pretekli petek, dne 16. t. m. eksplodiral kotel v katerem so predelovali nafto. Izbruhnil je požar, ki so ga zadušili. Sreča je, da se ni nihče ponesrečil in pa, da se niso vžgale ogromne zaloge bencina. Pogorela pa je stavba, v kateri je rafinerija nameščena. Vlak povozil neznanca. Pred postajo Slivnico je v soboto popoldanski osebni vlak iz Ljubljane povozil neznanca, ki se je prstovolj-no vrgel pod kolesa. Nesrečnik je obležal hudo razmesarjen na mestu mrtev. Nesreča konjiškega vlaka. Zidava poletnih hišic pri Mariboru. V bližini Maribora, pod Sv. Urbanom, v okolici »Griča«, kjer je zdrav, čist zrak in krasen razgled sredi sončnih vinogradov, ter v bližini senčnatih gozdov, cvetočih plodnih sadonosnikov in livad, namerava lastnik letovišča in gostilne »Grič« g. Oset organizirati zidavo letnih hišic raznih velikosti iz kamenja, opeke, cementa, ilovice in lesa. Stavbišča so po zelo nizki ceni. Ilovica za zidavo in za opeko se dobi brezplačno. Tudi pesek, gramoz, les in drugi stavbeni materijal je na licu mesta ali v neposredni bližini po zelo nizki ceni. Vsak interesent si lahko kupi zemljišče z vrtom in postavi hišo za skrajno nizko ceno. Do »Griča« bo v par dneh dograjena cesta za vozovni promet. °DoVe"\“va Poraza draga šola. ki naj denjeva’ti ? se,nasProtnika nikdar ne sme pod-0 konen n da 'e treba vsako borbo vzdržati ' otem uspeli gotovo ne bo izostal. se nasprotnika nikdar ne sme pod- Judi dva vaKona desk. Pri Ločah pa je eden " 'I“ ' izmed obeh vagonov iztiril in potegnil še dru- gega za seboj. K sreči se je spoj med tovornima vagonoma in osebnimi vozovi pri padcu jL. _ pretrgal, sicer bi se najbrž prevrnil tudi še SlPlte na! Ii«f I kakšen osebni voz in bi se bila lahko zgodila MCI3 uai I precejšnja nesreča. CELJE Katoliški mizarski mojstri ne priznavajo podpisane kolektivne pogodbe. Komaj je stopila kolektivna pogodba za mizarsko stroko v veljavo, že sp začeli posamezni mojstri izvajati konsekvence nad svojimi pomočniki, katere hočejo ukrotiti s tem, da so jih začeli v gručah odpuščati. Kakor dogovorjeno, prednjačijo z odpovedjo najbolj oni mojstri, ki so se pogajali za kolektivno pogodbo, katero so tudi podpisali. Ustrahovanje pomočnikov gre tako daleč, da so nekateri mojstri, kljub naročilom, odpovedali vsem pomočnikom. Z odpovedjo se je posebno postavil g. Golob Karel, ki je znan kandidat s svoječasne krščansko-socialne liste za volitve v bivšo okoliško občino, na katerega tudi sedanji občinski svet ni pozabil, saj je prevzel vsa važnejša obč. dela, tako tudi stavbena dela za »Delavski dom«. Vsi pomočniki pri g. Golobu so krščanski socialisti in so si kot taki izvolili slovenskega fanta za delavskega zaupnika. • lišče naše vlade je izraženo v »Samoupravi«, ki ugotavlja, da pri nas vlada med ljudstvom popolnoma mirno razpoloženje, da nihče pri nas ne misli na vojno in da je vse ljudstvo Jugoslavije veselo, da ima vlado, ki dela na gospodarskem napredku države ter je znala zagotoviti na naših mejah popoln mir. Maloštevilni vojni hujskači od skrajne levice pa so pri nas hvala Bogu brez vsakega pomena in vpliva na miroljubno jugoslovansko ljudstvo.« Nato sledi zohet z debelim tiskom poročilo iz Budimpešte: »iNeedinost v praški vladi. Dopisniki madžarskih listov poročajo iz Prage, da sta se v vladi stvorila dva bloka, ki zagovarjata vsak sv.oje stališče o postopanju s sudetsko stranko. Zastopniki agrarne -sitranke zagovarjajo stališče, da vlada po Hitlerjevem govoru Nemčije ne sme izzivati, dočim zastopajo drugi ministri stališče, da se ne sme prav nič popuščati, t u U ^ (Mi* h*- •% (tUtUina Nobena vera nima privilegija, da bi _ trajno zadoščala človeštvu, v kutluri napredujočemu in za vsako pride čas, ko stopi v nasprotje s kulturnimi zahtevami človeštva, ker je vera le začasen produkt določne kulturne dobe. Avgust Bebel. Ali sl 2e poravnal naroi-nlno! Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnost 1 "* ■ i . < « . vendar je bil tudi od- povedan, kakor vsi ostali, češ, da je posebno ta bil vsa leta v službi samo iz usmiljenja. Po odpovedi je g. Golob takoj sporočil osmim pomočnikom, da bodo ostali še nadalje v službi, medtem ko delavskega zaupnika ne trpi, ker hoče biti še vnaprej sam svoj gospodar. Intervencija zaradi odpustov ni uspela in izgieda, da se bo z nastalim spororn ponovno pečalo še mestno poglavarstvo. Zelo čudno je tudi to, da so pomočniKi naenkrat popolnoma nesposobni, ko je treba seči bolj globoko v žep glasom sporazuma. Največjo krizo ima pač g. Golob, četudi hodi sin lahko v Nemčijo z belimi dokolenkami. Priporočamo začasnemu obč. svetu, da pri oddaji del ne upošteva mojstra, ki ne spoštuje kolektivne pogodbe, posebno ne onih, ki preganjajo krščanske pomočnike in slovenske fante. — Svit. SENOVO PRI RAJHENBURGU Ko je delavec dal svnje zdravje... Pri TPD je bil zaposlen kot strojnik Smodič Emil celih 20 let. Ker pa nekomu najbrž ni bil po volji, je bil dodeljen v jamo za tesarja. Pri tern delu se je ponesrečil in dobiva sedaj rento okrog 400 din mesečno. Ima pet otrok. Kako naj živi v tej draginji sedemčlanska družina z rento 400 din? Zato je mož prosil pri TPD, da bi mu dali kakšno lažje delo. Taka prošnja moža, ki je dal svoje zdravje za družbo, je gotovo upravičena. Da mož ni bil lenuh, je razvidno iz tega, da ga je obdržala TPD v službi polnih 20 let. TPD ima stalno zaposlenih po nekaj dninarjev in bi za tako delo tudi lahko porabila ponesrečenca. Toda najbrž je mož slabo zapisan, ker ni bil vajen vsega jnirno požreti. Zato zanj ni dela. Pa ne samo, da ni dela in jela zanj in za družino, ga je TPD tudi še deložirala. Dva dni je stala sedemčlanska družina na prostem, z razpetim dežnikom, dočim je na pohištvo lil dež. To se je zgodilo invalidu TPD v času, ko ima družba v svojih hišah prostor za privatne stanovalce. Delavci, rudarji, pazite na svoje zdravje, da se vam v zahvalo ne bo tako godilo, kot ponesrečenemu Smodiču in njegovi družini. Generalnemu ravnateljstvu TPD v Ljubljani pa sporočamo to javno v vednost. Rudarji, pazite sami, ako ne pazi družba! Dne 15. septembra se je v našem premogovniku podsula zemlja v rovu. Pet rudarjev je bilo v hipu odrezanih od izhoda. Le srečnemu naključju je pripisati, da ni nikogar izmed njih zasulo in da je pomoč prišla pravočasno, predno jim je zmanjkalo zraka. Vzrok? V rovu so popustili oporniki, ker so bili prepereli, pa jih niso pravočasno zamenjali. V Franciji imajo uvedeno zakonito kontrolo rudniških naprav po rudarskih zaupnikih. Ti zaupniki imajo pravico, da na licu mesta od- rede popravila, ako smatrajo to za potrebno. Za malomarnost pa lahko tudi kaznujejo paznika in celo inženjerja, ki nadzoruje dotični del obrata. Tega pri nas manjka. Seveda bo »Slovenec« ugovarjal, kajti »Blumova socialna zakonodaja je spravila Francijo na rob propada«. f>- (O , I'l Poljska v volilnem boju Nazaj k demokraciji! Na Poljskem imajo močno opozicijsko gibanje. Tudi režim ni enoten. Gre za zunanjo politiko in pa za zahtevo opozicionalnih strank, da se izda nov volilni red. Sejm je bil razpuščen in 16. t. m. je izšel oklic volitev, ki bodo v sejm 6., v senat pa 13. novembra. Vlada je razpisala volitve po starem volilnem redu, kar priča, da vlada ni razpisala novih volitev, da ustreže opoziciji, ampak, da utrdi svoj režim. Skušali so prevariti opozicijo z neko fčdicek sadcužU mokratičnega volilnega reda ter pre-okrenitev zunanje politike v pravcu zahodnih demokracij. Opozicija je doslej sejm bojkotirala. Razpis volitev je torej pomemben uspeh opozicije in nedvomno tudi zunanjepolitične važnosti. Volitve se bodo vršile po starem volilnem redu ter bo novi volilni red sklenil novi sejm, da zadovolji kmetiške plasti. Ljudska stranka, ki je najmočnejša, se sejmskih in senatnih volitev ne ude- »nacionalno unijo«, kateri se pa opo-jjggi, ker volita ti dve korporaciji obzidja socialnih demokratov, Witoševih čine jn oblasti, pač pa se udeleži voli-kmetov, Korfantyjevih socialcev in na- tev v občine in oblasti, ki bodo decem-cionalnih demokratov ni hotela pridru- fora meseca, ter s tem pridobi vpliv v žiti, čeprav tudi med opozicijo ni po- sedanjih volilnih korporacijah sejma in vezanosti. Vsaka stranka opozicije ho- senata, kar bo šele omogočilo, da sejm di svojo ideološko in taktično pot. in senat sprejmeta tudi nov demokratič- Opozicija zahteva uvedbo novega de- ni volilni red. le ena smrtna žrtev eksplozije v Rušah na eksplozija. raz_ | Zakaj le terjaš usoda tako težke žrtve od S. Ivan Strnad na zadnji poti. O tragični smrti s. Strnada, ki ga je — . . . „ trgala eksplozija kisikove bombe v tovarni za lias> zakaj pobiraš jiajboUse, najvestnejše, naj-dušik smo že obširno poročali. V petek, dne 16. t. m., se je vršil pogreb nesrečne žrtve dela na ruškem pokopališču, ki se iga je udeležila velikanska množica ljudi ne samo iz Ruš, ampak tudi iz bližnjih krajev. K pogrebu je prišel tudi s. Petejan kot zastopnik centrale »Vzajemnosti«, s. Vidovič za Strokovno komisijo, s. Čeh za Delavsko zbornico, za predavateljski krožek »Delavske Politike« pa so bili navzoči ss. dr. Reisman, Jelen in Eržen. Za »Vzajemno' Svobodo« s. Rezka Krištofova, za delavske kolesarje ss. Grol in Nerat. Na pogreb je prišel tudi s. .lan Vanek, zunanjepolitični urednik socialno demokratičnega glasila češkoslovaških sodrugov »Pravo Lidu« iz Prage. Sodelavci v modrih delovnih oblekah so stali ob krsti na pokopališču kot častna straža in nosili celo vrsto vencev, med njimi precejšnje število z rdečimi trakovi, ki so jih poklonile pokojniku v zadnji pozdrav razne organizacije in sodrugi. Pred mrtvašnico in ob grobu je zapel na hitro roko sestavljeni zbor članov-pevcev bivše »Vzajemnosti« ,pod taktirko s. Jankota. Pesem »Vigred se povrne« je do solz ganila pogrebce. V sprevodu je svi-rala gasilska godba. Ob odprtem grobu je iz-preigovoril par besed domači župnik, nakar je izpregovoril v slovo s. Drago Magdič. V lepo zasnovanem govoru je prikazal pokojnikovo življenje in delovanje, ki je bilo nepretrgana vrsta let dela, ustvarjanja, žrtvovanja, boja za pravico ponižanih in razžaljenih, za delavski razred in za družino. Kot socialist je bil vzor svoji okoliščini in bo kot tak živel v spominu ruških delavcev. Nad zelenim Pohorjem in Kobanskim je ležalo razpeto sinje nebo, brez najmanjšega oblačka in sončni žarki so opajali ta čarobni svet, ki je izgledal svež in kot okopan v prvem jesenskem hladu, ko so se razhajale množice, vztrajnejše ni najodločriejše med nami? S. Minko Ditmajer je bil glava razredno organiziranega delavstva (v tovarni za dušik. Bil je predsednik podružnice organizacije SDSZJ, eden izmed onih, ki v današnjih kritičnih in neveselih dneh nosijo odgovornost za delo v organizacijah, se žrtvujejo in izpostavljajo, kljub neprijetnostim, ki jih lahko dolete, kljub preganjanju, ki so ga lahko deležni. Pokojnik je bil mož zaupanja. Nosil je častno funkcijo, ki mu jo je zaupalo in ga z njo poverilo delavstvo. Tega se je zavedal in je s svojim delom docela opravičil zaupanje, ki mu ga je poklonilo delavstvo. O, da bi se delavstvo v celoti bilo zavedalo svojih dolžnosti do organizacije, kot se je s. Ditmajer zavedal svojih dolžnosti do celote, kako lepo bi bilo življenje delavstva, koliko več sonca in sreče, koliko več pravice in svobode bi vživalo, kako mogočen bi bil delavski razred. Danes s. Ditmajerja ni več, ali mrtev tirja od nas, da mu najdemo vrednega namestnika. S s. Strnadom bosta sedaj ležala spokojno na ruškem pokopališču. V dneh tegobe bomo poromali večkrat na njun grob in se vračali potrjeni v našem prepričanju ter močni. Pogreb s. Ditmajerja je bil 18. t. m. popot-dne. Ker je bila nedelja je bila udeležba ogromna. Sprevod, v katerem je bilo preko 2000 ljudi je krenil iz vasi proti pokopališču. V sprevodu so nosili veliko število vencev z rdečimi trakovi. Godba gasilcev je svirala žalo-stinke in delavci-pevci so zapeli v slovo. Na grobu je zopet govoril župnik. V imenu ruškega delavstva in organizacije SDSZJ pa se je poslovil v lepih besedah od pokojnika s. Mag' dič Njegove besede so izvabile solze veliki množici, ki ga je poslušala. V imenu centrale SDSZJ v Ljubljani je izpregovoril zvestemu članu strokovni tajnik iz Ljubljane s. Jakomin tihe in neme s pokopališča. Nasproti pa so, Grob s. Ditmajerja je bil ves okinčan z zele jim brneli zvonovi in oznanjali, da se je kratek čas poprej, predno je legel s. Strnad materi zemlji v naročje, poslovil za vedno od nas tudi s. Hinko Ditmajer. To je druga žrtev, ki jo je zahtevala straš- njem in krsto so dobesedno položili na rože s katerimi so prijatelji in deca nastlali gomilo. Delavski kolesarji člani F. Del. kolesarskega društva so se udeležili pogrebov ss. Stranada in Ditmajerja v lepem številu Svojcem s. Ditmajerja naše globoko sožalje. Slava spominu obeh mučenikov dela! KRANJ Kranfska gradbena podjetja ne zmorejo... Česa pa vendar ne zmorejo, se bo vprašal či-tatelj. Bomo takoj povedali. Oni trdijo, da ne zmorejo bremen pretiranih delavskih mezd, ki znašajo za nekvalificirane delavce 3.50 din In za profesijoniste pa povpreno 5.50 din na uro. To je interesantno tudi zaradi tega, ker ljubljanske tvrdke uspešno konkurirajo kranjskim podjetjem, akoravno plačujejo svoje pomožne delavce večinoma po 3.75 in tudi po 4 dinarje na uro in tudi zidarje sorazmerno boljše. Jasno je torej, da če v resnici obstoji konkurenčna nezmožnost naših gradbenikov, bo vzrok tehnična ali komercijelna nespretnost. To pa ne sme iti na račun delavstva, katerega delovno moč domače tvrdke skoraj mnogo boli izkoriščajo kot pa tuja. Trdno smo prepričani, da tudi tuji podjetniki ne grade v Kranju kar tako za zabavo ozir. da lahko nagajajo kranjskim podjetnikom. Delalo je namreč letos sedem različnih tvrdk, katere so z redkimi izjemami plačevale nad kolektivno pogodbo in se prav gotovo niso kartelirale zato, da uničijo kranjska podjetja... Zanimiv je slučaj, da ie g. Jos. Slavec pravil nekemu graditelju iz Ljubljane. da se v Kranju ne plačuje po kolektivni nogodtbi. Dotični le kar ostrmel, ko se je lahko prepričal, da je ravno tvrdka Jos. S>avec & Go. plačevala delavce na Gašteliskem klancu po 50 in 75 par na uro nad za ono delo po kolektivni pogodbi določeni minimalni tarifi. Sploh se niso, razen ori kakšnem šiišmariu v Kranju plačevale nižje mezde, kot n-fpjmalne po kolektivni pogodbi. Namen g. Slavca je bil prozoren. Toda stavbinsko delavstvo. posebno v krajih, kjer ie »Zveza gradbenih delavcev Jugoslavije« močna, ni več igrači v rokah raznih podjetnikov. Ve, da ,ie dolmena minimalna mezda za delo. ki ga iz-korKča nodietnik. Gradbeno dehvstvo naj v lastnem Interesu pristopi k svoii organizaciji mi T-osfane avantgarda v boju za lastne koristi celokupnega, na žalost tako desorijen,i-r';’ ega in brezbrižnega delavskega razreda Naše stanovanje. Vsakemu izmed nas se je že pripetilo, da je srečal človeka, ki mu je bil posebno všeč. Če smo se pa pozneje vprašali, kaj je prav za prav na njem lepega, nismo našli nič posebnega. Prav isto se nam zgodi pogosto s stanovanji. Včasih pridemo v stanovanje, ki je kakor brez duše, pusto in mrtvo, pa čeprav stoji njem morda najdražje pohištvo. Nasprotno pa stopimo včasih v stanovanje, ki se nam priljubi na prvi mah, čim stopimo vanj in imamo takoj občutek, da bi v njem prav lahko ostali vse življenje, dasi je morda prav skromno in preprosto. A tako stanovanje ima nekaj, kar nadomešča najdražje pohištvo, takemu stanovanju se pozna skrbna, pozorna gospodinja, — Vedno je treba misliti nanj, premišljati, kaj bi se dalo še izboljšati, kje bi se lahko kaj drugače postavilo in bolje namestilo, vedno ga je treba negovati in snaždti, potem postane naš dom lep. Prva in poglavitna reč je seveda snaga, na katero je treba polagati največjo važnost. — Vsak dan je treba stanovanje očistiti, večkrat na leto pa je razen tega potrebno še temeljito čiščenje, ki je itak pri nas in tudi drugod že stara navada. Saj tudi na kmetih pred prazniki belijo hiše, umivajo tla in pohištvo in pospravijo iz sob vso navlako, tako d!a so hiše res praznične. Seveda so pa spet gospodinje, ki snago pretiravajo, ki se za stanovanje tako boje, da ne puste nikogar vanj. Pogosto se potem vsa rodbina stiska v kaki temni luknji, lepa soba pa pride do veljave samo pri oibiskih, vse pohištvo stoje v sobi samo za to, da se ne umaže in pokvari. To je seveda popolnoma nesmiselno, kajti stanovanje imamo .zase, ne za tujce. Stanovanje pa postane udobno šele takrat, če v njem res stanujemo. Druga stvar, ki je za stanovanje morda še važnejša kakor snaga, pa je red. Če je vse še tako lepo umito in snažno, nam nič ne pomaga, če je vse razvlečeno in razmetano, če noben predmet nima svojega določenega prostora. V tem oziru se mora gospodinja najprej sama brezpogojno navaditi na strog red, nato pa še vse ostale člane družine vzgojiti k redu. A tudi red in snaga še ne napravita visega v stanovanju. Da postane stanovanje udotmo, je treba še mnogo malenkosti, ki stanejo malo, a mnogo koristijo. Težko jih je razložiti z besedami, gospodinja stori bolje, če se razgleda po svojem lastnem in po tuiih stanovanjih, kajti z gledanjem in opazovanjem se najbolj izuči. Slane kumarice. Kumarice, ki jiih vložimo v slano vodb, namesto v kis, so mnogo bolj ukusne, a imajo to slabo stran, da se teže držijo in tudi se ne ohranijo tako dolgo. Vlagamo jih v čist vinski sodček, škaf ali čebico. Leseno posodo moramo dobro poribati v več vodah, a pri ribanj« ne smemo rabiti mila. Namesto v leseno posodo, lahko vložimo kumarice v velik porcelanast ali glinast lonec, ki ga pa moramo prej tudi zelo snažno umiti. 'Drobne kumarice umijemo z mrzlo vodo, odrgnemo s cunjo ali krtačo, jih zalijemo z mrzlo vodo in pustimo čez noč stati. Voda jih nekoliko zmehča in jim odvzame grenkobo. Potem pripravimo zelenje (listje od višenj, kobulje od kopra in ročice od vinske trte). Pripravimo si tudi slano vodo, na liter vode vzamemo 5 dkg soli, skuhamo, pustimo nekaj časa vreti in nato ohladimo. — Nato začnemo vlagati. Na dno ip.osode nadevajmo precejšnjo plast zelenja, nato naložimo kumarice prav na tesno drugo poleg druige, nato do tri četrtine napolnjena. Nato polijemo ku* marice s slano vodo, tako da stoji voda preko kumaric. Kumarice pokrijemo z okroglo ščico iz trdega lesa, ki smo jo prej dobro P°' ribali in posušili na soncu. Deščico pokrijemo s kamni, ki smo jih prej umili. Kamnov mori biti toliko, da kumarice dobro pritiskajo > tlom. Posodo postavimo na kak topel prostor. Kumare začno kmalu kipeti in v treh, štirio tednih so kisle. Ako bi se voda osušila, 1® treba spet doliti prekuhane slane vode. Nar bolje je, če imaš posodo v kleti, a jo moraš dobro podložiti, da ne stoji na vlažnih tleh* — Na ta način vlagajo nekatere gospodinje v slani vodi stročji fižol in velike kumare, a oboje narežejo na čisto tanke koščke oziroma lističe* Kuraare s kislo smetane: Kumare olupi, n*' reži na listke, .osoli, da dajo vodo od sebe, a jih ne stiskaj in jih pusti stati eno uro. Pote® odlij previdno vso vodo. Popopraj, prideBi malo sladkorja, poškropi z vinskim kisom 1* jih nato polij z dobro kislo smetano. Ako narežeš med tako smetano kuhan in še vroč kro®" izvrstno samostojno jed, n. pr. za spet zelenje in tako vrstimo, dokler ni posoda 1 z njim! pir, dc.biš večerjo. Najboljše domače zdravilo proti istlk' Osnovne pojme o jetiki pozna danes že skoraj vsak človek. Večinoma vsi že vedo, da Je-jetika nalezljiva bolezen, da prenaša jetiko bacil, glivica, ki je s prostim očesom ne moremo videti, da je jetika sicer ozdravljiva bole-zen, a nad vse zahrbtna. Prav zato je pa Pf’ jetiki potrebna največja opreznost. Ako tra« prehlajenje, katar ali igripa več kakor običajno, ako se potem dotični kar ne more popraviti, ako je vedno truden, brez teka, če zav-ne naglo hujšati, če se ponoči poti, potem Janko vedno sumimo na jetiko. V takem slučaju je treba vedno takoj začeti z zdravljenjem. Kakor za vsako bolezen, nam je tudi za jetiko dala narava dobro sredstvo, ki ga, žal.-ljudje vse premalo poznajo in upoštevajo* Meni ga je povedal pred mnogimi leti star* dober zdravnik in mi rekel, naj vedno in P?' vsod opozorim ljudi na to imenitno doniat6 zdravilo, ki se je še v vsakem slučaju uspešno izkazalo. To sredstvo je vrtni žajbeli (žavbelj), ki ga naše gospodinje dobro P°' znajo in ga imajo marsikje po vrtovih. Kdof količkaj čuti, da pri njem v pljučih ne utegn® biti vse v redu, pa tudi tisti, pri katerem )e bolezen že v znatnejši meri napredovala, n» se zateče k žajbelju. Žajbelj raste na vrtov« kot majhen grmiček, spoznamo ga po značir nem duhu in po sivih kosmatih listih. Zajbe'J lahko uporabljamo svež ali pa posušen, ki J® ravno tako učinkovit. Pest žajbelja skuhaj četrtinki ali pol litru mleka, pusti približno četrt ure vreti, nato odstavi, precedi in spij toplega. Okus je sicer grenek, a ni zopern i" se ga človek hitro privadi. Kdor začne z žaJ' beljeni in ga pije vsak dan vsaj enkrat, bo po nekaj dnevih čutil blagodejni učin.ek. Kašelj bo prenehal, potenje se bo ustavilo 'n kmalu se bo povrnil dober tek. kajti grenKt žajbelj imenitno izčisti želodec. Kdor ne vet' jame, naj le poskusi. Prav tako je žajbelj ime' nitno zdravilo za vse bolezni «rla in pozdrav1 vsako vnetje. Učinkovit ie pa samo žajbeU’ ki ga skuhamo na mleku. Če ga skuhamo vodi, je zelo grenek in neprijetnega okusa, Pr tudi nima istega učinka. Pač pa lahko skuhamo žajbelj na vodi in izpiramo ustno votlin0; če nam je zobozdravnik izdrl zob. če se gnoji itd. Zatorej, gospodinje, sadite mnog® žajbelja, nasušite si ga in pomagajte drug1?1 Delavski pravni svetovalec Rubež mezde (Liboje). Vprašanje: Zaslužim na mesec po 50,0 do 600 din in moram skrbeti za tri otroke. Dolgujem pa večim trgovcem razne zneske. Odgovor: če zaslužite samo po 500 do živlipnipi Ifiof) din mesečno, ne zaslužite več kot po 20 i din na dan in Vaša mezda ni rubljiva. Rub- Torej, sodrugi stavbinci, naprej v tempu, ki ga držimo že od stavke I. 1936 in kakor deln uspeh tedaj ni izostal, si bomo v zavest, da si | ^ mj m0rej0 rnezdo zarubiti? priborimo se vec, podali roke vsi brez razlike 1 in bomo složni in enotni vodili boj za človeškega dostojanstva vredno proletarska diužnost. j ljivo bi bilo le to, kar bi zaslužili preko 20 din VUZENICA dnevno. i Nov kamnolom je otvoril v Dravčah pri Stroški odvetniškega opomina Vuzenici g. Guštin iz Maribora ter se je izka-1 Vprašanje: Nekemu mlinarju dolgujem zalo, da je ta granit celo znatno boljši kot manjši znesek in me je sedaj opominjal kar po oni v kamnolomih v Ribnici na Pohorju. Ča- j odvetniku ter bi moral plačati tudi stroške od-kajo pa še točnejše analize iz Beograda, na- j vetniškega opomina. Ali sem' dolžan te stro-kar se bo kamnolom povečal. Doslej je za- ške plačati, ko me ni mlinar poprej sam nič poslenih pet delavcev. j opominjal? MUTA Odgovor: Dolžni ste plačati tudi odvet- „ , ... . ,, .. niške stroške opomina, ker bi bili morali svoj Delavci zapuščajo »nacionalno« podjetje. d , , „ . poravnati, ne da bi vas bil Ponovno srno ze imel priliko poročati o ne- , t , k temu , socialnih razmerah v »nacionaliziranem« pod- jetju Železarne Muta, koje lastnika sta glavna j Odpoved stanovanja (Vič) delničarja inž. Breme ter inozemski Nemec.I Vprašanje: Najel sem stanovanje proti nemško nacionalni direktor g. Mach, ki imata trimesečni odpovedi. Ker bi si bil rad poiskal obenem še tudi železarno v Zrečah pri Ko- ugodnejšega sem ob priliki vprašal hišnega predhodno na tri mesece odpovedal, ako našel primernejlše stanovanje. Hišni 'as<11ja kakor tudi njegova žena sta nato izjavila, se lahko izselim kadar hočem, ker lalilo st novanje vedno takoj oddata. Sedaj sem 0% odpovedal na en mesec, pa vztrajta naenKr na trimesečni odpovedi. Ali sta k temu uP* vičena? Ali bi se jaz mogel opirati na to. , sem bil upravičen izseliti se tudi brez P1".® hodne odpovedi, ker mi hišna lastnika n'-. dala na razpolago