(Ljubljana, torek, 17. decembra f946 UREDNIŠTVO IN UPRAVA; LJUBLJANA, KNAFLJEVA ULICA STKV. 5 TELEFON 31-23 DO 31-36 I _________ ROKOPISI SE NE VRAČAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA Le*0 YH., štev. 295 — Posamezna številka 2 din ---- HBXBATNI ODDELEK 38-32, 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739 OGLASI PO CENIKU MESEČNA NAROČNINA 45 DIN N E N E. N I , . VARNOSTNI SVET RAZPRAVLJA 0 OBTOŽBI GRŠKE VLADE PROTI JUGOSLAVIJI, BOLGARIJI IN ALBANIJI Tsaldarisove obtožbe imajo namen, nahujskati grški narod in prevarati svetom Odgovor jugoslovanskega delegata Save Kosanovića na S] lenieo grške vlade New York, 15. dec. (Tanjug.) Varnostni svet je pričel razpravljati o gTški pritožbi v zvezi s partizanskimi borbami v severni Grčiji. Ko je pozval predstavnike Jugoslavije, Bolgarije, Albanije In Grčije, naj zavzamejo mesto za mizo, je Varnostni svet poslušal Tsaldarisovo izjavo, nato pa dal besedo jugoslovanskemu delegatu Savi Kosanoviču. Kosanovič je imel pomemben govor, v katerem je opisal nedemokratični; značaj mahinacij grške vlade pred Varnostnim svetom. Dejal je med drugim; »V času, ko ves svobodoijuDni svet z največjim zanimanjem spremlja delo Generalne skupščine organizacije Združenih narodov in Sveta ministrov za zunanje zadeve v New Yorku, ko svet z veseljem pozdravlja vsak napor, ki :ma namen okrepiti slogo, doseči razorožitev, vzpostavitev trajnega miru, je smatrala Tsaldarisova vlada za primerno predložiti Varnostnemu svetu spomenico, ki obtožuje grške sosede, predvsem Jugoslavijo, da izzivajo državljansko vojno, ki besni danes, po izjav; Tsaldarisa in številnih dopisnikov svetovnega tiska, v Grčiji. Odgovornost za sedanjo državljansko vojno v Grčiji je v sedanjem režimu, ki je v nasprotju s čustvi grškega ljudstva in ki ne bi mogel podaljšati svojega obstoja brez umetne podpore iz inozemstva. Ba b. pojasnili nekatere stvari >z preteklosti, mi dovolite, preden pričnem s končnim obravnavanjem TsaJ-darisove spomenice, naj opozorim na jiejstvo, da je vlada FLR Jugoslavije v svojii noti velikim silam, dne 18. julija letos, predlagala preiskavo o dogodkih, ki so se tedaj odigravali v Grčiji. Preiskava, ki smo jo predlagali, ni bila izvedena. Nad poldrugo leto’ je Jugoslavija, kj želi edino mir in možnost izgradnje po strašnih vojnih trpljenjih, spremljala z Zaskrbljenostjo dogodke na svoji južni meji. Treba je bilo mnogo širokosrčnosti, potrpljenja m samodiscipline pri Jugoslovanih, da ne bi ti dogodki izzvali postopke, ki jih ne bi mogli popraviti, da ne bi nasedli izzivanjem, ki bi lahko zadala težak udarec organizaciji ZN. Da bi to dokazali, ni treba omenjati jugoslovanskih virov, dovolj je nekoliko prelistati svetovni tisk, ki sicer, zaradi dingih razlogov, m dobro razpoložen proti republiki Jugoslaviji, ali pa spomniti se razprav v britanskem parlamentu. Ni mogoče reči, da je -bil kdo v demokratičnem svetu navdušen zaradi preludija plebiscita v Grčiji, ki je imel nalogo vrniti monarhijo. Nihče v demokratičnem svetu tudi ni bik navdušen z njegovimi rezultati, ki so vrni: monarhijo. Navedel bom samo dvoje ali troje navedkov iz ameriškega tiska. Wiliam King, dopisnik »Associated Pressa«, ki je julija 19-15. leta obiskal obmejno ozemlje Jugoslavije in Grčije, je poročal 7. julija iz Bitolja svoji agenciji; »Neuradne cenitve govore danes, da je deset tisoč Slovanov pobegnilo v zadnjem času iz severne Grčije, da bi se izognili terorju, ki ga vrše grške oborožene tolpe in grška policija, ropajoč cele vas;. Skoraj dva tisoč beguncev iz grške Makedonije, kjer grške tolpe — kakor poročajo — ropajo celo pokrajino in Slovane, ki jih preganjajo iz njihovih domov, je prišlo v jugoslovansko Makedonijo samo preko tega obmejnega mesta.« Balkanski dopisnik »New York Timesa«, S. Pop Bruer, je poročal svojemu listu 7. julija 1945: »Na Balkanu se še poslužujejo terorja kot političnega sredstva in prav sedaj se terorja poslužujejo Grki, da bi preplašili Makedonce v Grčiji. Tu v Bitolju sem se razgovarjal s 16 begunci, ki sem jih slučajno izbral izmed 112. Slika, ki sem si jo ustvaril iz razgovora z njimi, je bila slika dejanskega zatiranja. Vseeno je, ali stoji za tem grška vlada ali ne, nobenega dvoma ni, da zatiranje ob. staja. Te ljudi so pretepali, vzeli so jim njihova majhna uboga posestva, jih terorizirali, tako da so se odločili za dolgo pot preko golih brd obmejnega predela v jugoslovansko Makedonijo. Tipičen dogodek mi je pripovedoval Dimitrij Gaskev, star 60 let, trgovec z avtomobilskimi de- li. živel je deset let v Ameriki in mi Poljski veleposlanik pri maršalu Titu Beograd, 15. dec. Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je sprejel včeraj veleposlanika republike Poljske g. «fena Karla Wendeja. Marša! Tito je sprejel zastopstvo italijanskih partizanov Beograd, 14. dec. Predsednik vlade FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je sprejel včeraj opoldne delegacijo. italijanskih partizanov, ki je prišla na obisk v našo državo. Popoldne je delegacija Združenja italijanskih partizanov obiskala grob Neznanega junaka na Avali, kjer je položila venec. je pripovedoval svoje dogodke v angleščini. Pripovedoval je, da je 27. marca prišla skupini grških vojakov kot patrola v njegovo hišo in zahtevala njegovega nečaka Borisa Ga-skeva. Streljali so na Borisa in ga ranili na roki, nato pa streljali na njegovo mater Aleksandro, ki je ob tej priliki izdihnila, skušajoč intervenirati v zaščito Borisa. Borisa so aretirali skupno s 30 družinami ter jih odpeljali potem, ko so zaplenili vse, kar je bilo v Dimitrijevi hiši. Drugi primer je 'iz vasi Krupište pr. Kosturi, Djordje Todorovski, star 42 let, trgovec, pravi, da je bilo 330 ljudi iz vasi, ki ima vsega skupaj 4009 prebivalcev, aretiranih in prepeljanih v zapor v Kostur. Nemiri so se pričeli 10. aprila, pripoveduje Todorovski, ko je 300 vojakov obko. I>lo vas ponoči, d očim so grški kolonisti, ki so po prejšnji vojni prišli v vas iz Turčije po izmenjavi manjšinskega prebivalstva, izganjali prebivalce iz njihovih hiš ter jih pretepali.« »Dovolite mi sedaj,« je nadaljeval Kosanovič, »da preskočim osemnajst mesecev in navedem »New York He. raid Tribune« ali »New York Times« iz teh dni. Gaston Koblenz piše 7. decembra 1946. leta v »New York Herald Tribune«; »Uporniška planinska vas Kupa je še vedno v dimu po včerajšnjem napadu grških vlad. nih sil, ki operirajo iz močno utrjene garnizije 6 milj od jugoslovan-ske-grške meje. Miniti je moralo štiri in dvajset ur, da se je zvedelo, kdo je razrušil to vas. Tukajšnji grški monarhistični častniki so dejali dvema ameriškima novinarjema, ki sta včeraj opazovala, kako Kupa gori, da so vas zažgali »uporniki«, ko so hoteli strahovati prebivalstvo v Egejski Makedoniji. Toda koujcvodci, ki so se v zadnji noči vrnili z vladnimi četami iz vasi Kupa, niso potrdili tega pripovedovanj- in razgovorov. Major Satiorions Papioanu, poveljnik garnizije v Fa-nusu, je danes končno dejal, da je on odredil, naj se izvede udarec proti temu »uporniškemu« oporišča, široko se je zasmejal, ko so g a vprašali ali je bila odredba uspešno izvršena. Dve tretjini kmečkega prebivalstva, sto družin je odšlo z upor. niki. Vas Kupa je naseljena z Ma«e-donci slovanskega porekla. Vse vladne čete nosijo britanske vojaške uniforme. Njihove uniforme se ločijo od britanskih samo po svileni kroni in majhnem krogu na čepici. Čete se opremljene z britanskimi minom"-talci, puškami in strojnicami s strelivom, izdelanim v Ameriki, čete grške vlade uporabljajo ameriške signalne telefone in britanske zem. Ijevide. Eden izmed šestih kamionov, ki so danes prevažali vladne čete. je imel označbo UNRRA.« Nobeden izmed častnikov, s katerim; je govoril ta novinar, se ni boril kot partizan po demobilizaciji grške vojske, ki su jo izvedli Nemci. Britanski polkovnik iz britanske vojaške misije v Grčiji je dospel danes v ta kraj in bil toplo pozdravljen v častniški menzi. Pojasnil je novinarjem, da smatra za potrebno pod-vzeti resne varnostne ukrepe, da ga ne bi opazili na tern področju m da Rusj ne bi mogli obtožiti Britancev, da wodijo te operacije. Britanski polkovnik, ,ki nosi monarhistično krono na svojem levem žepu na prsih, je dejal, da je njegova naloga voditi vežbanja, ne« pa operacij grške vojske. »Na primer,« je dejal ta britanski polkovnik, »opozorimo jih, kadar Je strojnica usmerjena v napačno smer.« Isti dogodek je opisan prav tako prepričljivo v »New York Timesu« od 7. decembra 1946. leta po dopisniku Arthuru Brandelln.« »To je tako značilno in jasno,« je dejal nadalje Kosamovič, »da je vsako nadaljnje tolmačenje odveč. Kazen dokazov o preganjanju vseih demokratičnih elementov, so se preč kratkim obrnili na generalnega tajnika organizacije ZN Trygve Giea s pismom predstavniki vseh grških demokratičnih str-ank v zvezi z 'zahtevo po umiku britanskih čet ‘z Grčije, v katerem so jasno razložili svojo opozicijo proti Tsaldarisove-mu «režimu. Razen teh preganjanj je grška vlada smatrala, da je časovno razdobje med 1944 in 1946 zelo ugodno za ozemeljske zahteve na račun Albanije In Bolgarije. Grška vlada je to storila celo na mirovni konferen. ci v Parizu. Vendar to še ni vse. Grška vlada celo trpi in razpihuje propagando, ki podpira ozemeljske zahteve tudi proti Jugoslaviji in se ne pomišlja dvomiti nad udeležbo Jugoslavije v borbi proti Hitlerju in Mussoliniju. Grškj zunanji minister je obvestil jugoslovanskega pomoč- nika zunanjega ministra septembra 1944. leta, da bo Grčija zahtevala popravo meje proti Jugoslaviji, Nešteta vprašanja, ki vsebujejo najbolj grobe obtožbe, bi lahko našli v grškem tisku. Navedel bom samo tri in sicer iz vira, o katerem ni mogoče reči, da je neodgovoren. General Mazara.kis je v listu »Et-niki Floga« 3. julija 1946 z naslovom »Bitolj in varnost Grčije — eden izmed življenjskih naeiona’nih zahtev«, objavil članek, v katerem je rečeno; »Za zagotovitev svoje varnosti mora Grška posedovati: 1. ao-lino Strumice; 2. Klisuro Demir-Kapijo in 3. Morihovo in planinsko planoto severno od Bitolja. Ta področja so bila vedno grška, v jezikovnem pogledu prežeta z grško nacionalno zavestjo in grškim fanatizmom.« General Mazarakis, bivši načelnik grškega generalnega štaba ;n bivši minister za vojsko, je napisal 3. junija 1946 v listu »Helas« naslednje: »Grško - srbska meja ni ugodna za Grčijo; varnost Soluna je bila v preteklosti nekajkrat ogrožena, Grška n; pripravljena trpeti take položaje. Skrajni čas je, da naši jugcslavanski sosedje spoznajo, da odnosi med našima dvema državama, dokler bo sedanja meja, ne morejo biti mkdar iskreni niti prijateljski. Tudi g. Tsaldaris je štirinajst dni prej, preden je postal predsednik vlade, objavil v listu »Aneksirtisia« od 18. marca 1946. leta tole: »To, kar Grčija potrebuje, je varnost njenega ozemlja. Da bi to dosegla, je potrebna poprava njenih mej, Severni Epir se mora vrnit; materi državi. Na kratko, glede na stopnjo varnosti predvojnih mej, je položaj na- slednji: 1. med Cerliva Ftelja na Jonskem morju in Florino je .varnost dvomljiva; 2. med Florin© in Vardarjem sploh ni varnosti; 3. med Vardarjem in S trumo praktično m varnosti; 4. med Strumo in Mesto varnost ni gotova, ampak dvomljiva; 5. med Mesto in Marico absolutno n; varnosti.« « Kosanovič je nadalje dejal: »S čem v zvezi želim pripomniti, da je imelo jugoslovansko ozemlje, o katerem govori Tsaldaris, 1912. leta, in sicer ne po jugoslovanskih statistikah, 188.380 prebivalcev, med njimi samo 210 Grkov. V današnji številki »New York Timesa« je objavljena izjava Tsaldarisa v istem smislu. Toda s Stranj določenih krogov v Grčiji in inozemstvu je bila storjena proti Jugoslaviji velika mi-stifikacija, ki skuša raznetiti šovinizem in okrepiti reakcijo, da baje Jugoslavija ograža ozemeljsko nedotakljivost Grčije. Znova želim najbolj kategorično potrdili, da je to popolna laž. Vsekakor pa je res, da so simpatije našega ljudstva, zlasti še makedonskega, na Stranj zatiranih, bratov v severni Grčiji, in da imajo trpljenje in želje makedonskega prebivalstva v Grčiji odmev v Jugoslaviji. Prav tako ne more nihče žadu- , siti naravne težnje makedonskega naroda po zedinjenju. Prav tako je res, da so simpatije jugoslovanskih narodov na strani demokratičnih s*l v Grčiji. Vendar vse to ni greh in vse to nikakor samo po sebi ne ograža nedotakljivosti Grčije. Splošno znano je, da niti vlada FLRJ, niti vlada LR Makedonije nista postavili ozemeljskih zahtev Grčiji. Trije primeri iz grške spomenice Ob odhodu udeležencev Slovanskega kongresa Iz Slovenije — äao sovjetske delegacije Leonid Baranov med govorom na veSkem pesto« vilnem mitingu pred ljubljanskim kolodvorom Šef generalnega štaba poljske vojske general Korzsycz med govorom na velikem mitingu pred ljubljanskim kolodvorom To so naše splošne pripombe k spomenici, ki vam jo je predložila Tsaldarisova vlada, obtožujoč Jugoslavijo, Albanijo in Bolgarijo, da ogražajo mir. Nočem se spuščati v podrobno pobijanje posameznih trditev te spomenice. To rr, potrebno. Njena nepravilnost, nesolidnost in neskrupuloznost je vidna zlast; v tem trenutku, ki je tako velikega pomena za življenje Združenih narodov. Navedel bom samo tri primere ■ iz spomenice: Na osmi strani trdi Tsaldaris, da je 20. oktobra 1946. leta ob 7. zjutraj »jugoslovanska obalna ladja, oborožena b strojnico, zaplula 300 metrov v grške teritorialne vode na Dojran-skem jezeru. Jugoslovanska posadka je zadržala 9 grških r biških čolnov :n njihovo posadko, skupaj 18 ljudi, šele 8. novembra so bili ti ljudje izpuščeni skupno s svojim; čolni. Grška vlada je vložila uradni protest pri jugoslovanski vladi«. Teda jugoslovanska vlada je odklonila grški protest kot neutemeljen, ker so v resnic; grški ribiški čolni zapluli 300 metrov v jugoslovanske teritorialne vode, zaradi česar jih je jugoslovanski patrolni čoln zajel. To je popolnoma pravdno ugotovljeno v zapisniku, ki s« ga podpisal; grški ribiči. Begunsko taborišče v Buljkešu v Vojvodini, v severni Jugoslaviji, okoli 700 km od grške meje, kjer živi že več kot 19 mesecev nekaj tisoč grških beguncev, — skuša spomenica prikazati kot nekako skrivnostno taborišče, kjer se vrše vojaške vež-be in odkoder se stalno vzdržujejo stiki z Grčijo. Na 28. strani spomenice je rečeno: »Taborišča niso nikoli obiskale britanske in ameriške osebe.« Svoječasno je grška vlada uradno zatrjevala, da so jugoslovanske trditve glede grških beguncev v Jugoslaviji samo propaganda prot; Grčiji in da ni res, da so v Jugoslaviji grški begunci. Jugosio-slovansko informacijsko ministrstvo je pobilo to trditev s svojim uradnim sporočilom, namreč, da je v Jugoslaviji okoli 20.000 beguncev iz Grčije, katerih je približno 4000 v Bulkešu. Z namenom, da bi dobil to potrdilo, sem poslal, kot tedanji informacijski minister, številne ameriške in britanske novinarje na obislj v taborišče v Buljkešu in sicer večkrat, počenši z letom 1945. Med temi novinarji so bili Morfopulos od lista »New Welk« iz New Yorka, nato Kling, Bruer, Sapiro, Davis — dopisniki »Associated Pressa«, »United Pressa«, Reuterja, »Timesa« itd. Naj omenim še tretji primer ner skrupuloznostj Tsaldarisove vlade. Našli ga boste na 25 .strani spomenice, kjer je rečeno: »šolski učenci so sestavili enote, znane pod imenom brigada .Zahariades’ in brigada ,E!as’, ki so sedaj zaposlene pri gradnji proge Brčko—-Banoriči — vzdolž dalmatinske • obale v smeri albanske meje.« Tsaldaris je msiil pri tem uporabiti svoj najmočnejši argument — gradnjo strateške železnice vzdolž jadranske obale v smeri albanske meje. Dejansko je šlo tu za plemenit podvig jugoslovanske mladine, k; je sklenila zgraditi 90 km železniške proge zaradi zveze premogovnikov z glavno železniško progo. Mladina je to pro- go že dokončala. Prosim vas, gospodje, poglejte na zemljevid? Videli boste, da je ta proga v središču Jugoslavije — okoli 400 km od morja in 500 km od albanske meje. Prav zaradi takega izzivalnega stališča grške vlade je bHa jugoslovanska vlada prisiljena odpoklicati svojega ministra iz Aten po vrsti vojaških incidentov z letalj na mejah, kakor tudi zaradi podpiranja in koncentracije kvislinških elementov po grški vladi. Ali lahko zahtevam, gospodje, da pazljivo pogledate fotografske posnetke dokumentov, ki so'.vam predloženi kot dokaz za resnost obtožb, ki jih je Tsaldaris dvignil proti Jugoslaviji, Albandiji in Bolgariji? Prevedi so bili izpuščeni, sicer bi bUo takoj jasno, da gre za slab način del.», s katerim so nameravali zavesti visokega varuha miru — Varnostni svet in njegov ugled kompromitirati. Ako sem točno preštel, je 23 primerkov teh fotografskih posnetkov samo papir, ki ga je lahko vsakdo napisal. Nimajo nobenih znakov avtentičnosti, niti podpisov ali znakov identitete oseb, ki so jih pisale. Vseeno kje, ljudje, ki spoštujejo zakone in resnico, morajo občutiti gnus, ko vidijo sumljiv material, ki je tako resno priložen tako visokemu forumu kot dokazni material proti prijateljskim narodom. Nato je tukaj tudi nekaj jugoslovanskih listin (?), ki so jih izdale jugoslovanske oh-' mejne oblasti. Ako vzamemo, da imena niso bila pozneje zamenjana, je to lahko samo dokaz, da so jugoslovanske oblasti organizirane in da funkcionirajo, kar pa nj primer na drugi strani meje. Na 25. strani je slika vojaške čepice, o kateri je v spomenici rečeno, da je jugoslovanska jn da so na njej jugoslovanski znaki. Vprašajte katerega koli vojaškega strokovnjaka, vsak vam bo potrdil, da Jugoslovanska armada nima takega znaka na levi strani kape, kakor ga kaže fotografija. Jugoslovanska armada nosi edino peterokrako zvezdo spredaj na čepici, nikoli pa ne ob strani. Splošen običaj med vojaki je, da zbirajo zavezniške znake in da jih nato prišivaijo na svoje čepice ob strani. Preden bom končal svoje razlaganje, želim ponoviti, da vlada FLRJ smatra, da je razvoj dogodkov v Grčiji nevaren za mir in pa da državljanska vojna v Grčiji, ki se ne vodi samo v bližini severnih mej, ampak celo na Peleponezu, ni posledica zunanjih vplivov, ampak smeri, Ki jo je zavzela grška notranja politika, da bi s silo zadušila demokratične sile grškega naroda, ki so v večini in ki žele čim boljše odnose s svojimi sosedi, zlasti z Jugoslavijo, kar žele tudi jugoslovanski narodi. To je zelo lepo izrazil Dimitar Vlahov, podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ poleg predsednika Ljudske fronte Makedonije? v svoji izjavi, ki Jo je dal 11. septembra na mirovni konferenci v Parizu: »Celokupna politika Jugoslavije proti Grčiji je dokaz naših vročih želj, da bi vide®, da je grško ljudstvo doseglo svobodo in demokra cljo, za kar se je tako hrabre korilo, da bi ga videlj povezanega v prisrčnem prijateljstvu z drugimi balkanskimi narodi. Ono, proti čemur smo prisiljeni boriti se, so imperialistični Cilji grških vladajočih krogov. Ti cilji in nameni nimajo nobene zveze z interesi Grčije niti grškega ljudstva, ampak so celo v neposrednem nasprotju z njima, prav tako, kakor so v nasprotju z interesi vseh ostalih balkanskih narodov.« , Danes so samo na grškj meji incidenti — na albansko-grški, na boigarsko-grški, na jugoslovansko-grški meji in nikjer drugod. Zaključek je, mislim, jasen — vzrokov ni mogoče iskati izven Grčije. Zaradi vsega tega sem prepričan, da bo ta razprava omogočila Varnostnemu svetu znova jasno ugotovitev, da je v Grčiji leglo nemirov, ki ograža miren in prijateljski razvoj v južriovzhodni Evropi. . Po uradnih podatkih je bil sedanji grški režim, kljub terorju in sumljivim volivnim postopkom, sposoben objaviti, da je dobil podporo 26 «/c volivcev. Zaradi svoje slabosti duši ta režim vedno bolj ljudsko voljo in skuša pozornost ljudstva odvrniti s tem, da zvrača sum na svoje sosede, razpihajoč šovinizem in izzivajoč državljansko vojno. Položaj je še bolj resen, ker je Anglija, ki podpira Tsaldarisa in ki ■mi še vedno svoje čete v Grčiji, čeprav je vojna v Grčiji končana že dve leti jn ki nosi svoj del odgovornosti zaradi navzočnosti teh tujih čet, ki umetno vzdržujejo slab režiim, — prepreč’-la grškemu ljudstvu, da bi izrazilo svojo svobodno voljo, in poostrila spopade znotraj te nesrečne države. Čim bodo ti vzroki odstranjeni, bodo pojavi, ki nas danes vznemirjajo, izl ginili. Kakor vidite, Tsaldarisove obtožbe proti Albaniji, Bolgariji in Jugoslaviji nimajo nikakršne podlage. Te obtožbe so lažne in zlobne ih imajo edini namen, nahujskati grško ljudstvo, ki že tako dolgo trpi, odvrniti ga od prave poti in zapeljati deiao-kratično javno mnenje vsega sveta. Ni nikakršne podlage za preiskavo, ki bi temeljila na obtožbah, da se Jugoslavija, Albanija in Bolgarija vmešavajo v notranje grške zadeve. Ono, kar ves položaj zahteva, je izvedba preiskave znotraj Grčije, in sicer čimprej, kar vam seda j predlagamo, gospodje. To bo, o čemer smo prepričani, pokazalo, kje so vzroki sedanje silovite državljanske vojne v Grčiji, to vas bo brez dvoma pripeljalo do pozitivni rešitve lega vprašanja, želim poudariti, da je to že tretji primer v kratkem življenju Varnostnega sveta, da se razpravlja o Tsaldarisovi vladi. Enkrat je bilo to razpravljanje istočasno s par sko mirovno konferenco. Sedaj je pad'o v isti čas, ko zaseda Generalna skupščina.« Govor Kosanoviča je zapustil močan vtis Govor jugoslovanskega delegata je za.pustil zelo močan vtis pri velikem številu navzočih offezovalcev m novinarjev. Istočasno je Tsaldarisovo prazno besedičenje, polno splošnih fraz brez konkretnih argumentov, s». mo še bolj potrdilo vso revščino sje-govega režima v Grčiji. Tteafcter® gi je celo drznil izjaviti, da je njegov diskreditirani režim v sklad« z željami velike večine grškega naroda — »kakor se je pokazalo pri volitvah«. Tsaldaris ni niti skušal reči kake besede, da so bili ti »tuji opazovalci« tisti, katerih opazovalna spretnost se je nadaljevala tudi po volitvah, s pomočjo pošiljanja koruze, moke in streliva včerajšnjim nemškim kolaboracionistom Tsaldarisove garde, ki nazivajo v uradnih spomenicah, poslanim najvišjim mednarodnim forumom najbolj borbene demokratične elemente grškega ljudstva — bandite. Tsaldaris je v svoji izjavi skušal navesti kot vzrok ogražanja grške varnosti, zavijajoč se namenoma v plašč konspiracije — zarote, čeprav je že davno znano načelno .demokratično stališče jugoslovanske vlade in naših narodov, ki so že v prvih dneh osvobodilne borbe jasno izrazili svojo predanost načetom enakosti in samoodločbe narodov in priznanju pravice makedonskemu narodu do njegove nacionalne enotnosti, že samo s tem je najbolje razgaljena vsa podlost in neskrupuloznost Tsai-darisove imperialistične nenasitnosti, ki jo je pokazal tako jasno že na mirovni konferenci. Kakšen komentar zasluži Tsaldnri. sova izjava, kaže dovolj jasno to, da se je pred visokim mednarodnim forumom, kakršen je Varnostni svet, drznil imenovati za zločince borce grške osvobodilne vojske ELAS med vojno, katerih prispevek k zavezniški zmag; je splošno znan. Kaj drugega je mogoče sploh pričakovati od človeka, kakršen je Tsaldaris, ki ima v svoji vojski tisoče častnikov nemške fašistične vojske iz časa okupacije, katere meče v borbo proti grškemu narodu. Nar prihodnjih sejah Varnostnega sveta se bo na podlagi izjav bolgarskega in albanskega predstavnika še močneje osvetlil pravi značaj nedemokratične vlade v Atenah. Prihodnja seja Varnostnega sveta bo v sredo 18. decembra. Primorci delegatom , Slovanskega kongresa Ajdovščina. 15. dec. V petek je iz Ajdovščine odpotovala osemčlanska delegacija v Ljubljano, da pozdravi delegate Slovanskega kongresa. V delegaciji so. bili po trije predstavniki Trsta, Gorice in vzhodno-pnumorskega okrožja. Delegacija je sporočila delegatom Vseslovanskega kongresa pozdrave vsega ljudstva Julijske Krajine. Ko so odhajali, so jim ljudje naročali, naj sporočijo delegatom, da nobena črta na svetu ne more ločiti Slovanov, nobena črta ne more ločiti ljudstva Julijske Krajine od Jugoslavije. Izjavljali so, da se bodo za svoje pravice vztrajno borim do pravične rešitve. Darujte za Rdeči krü Zasedanje Združenih narodov zaključeno Splošna bilanca dela Generalne skupščine je pozitivna, pravijo »Izvestija« ob zak ljučku zasedanja Generalne skupščine Organizacije Zdr uženih narodov Moskva, 15. dec. (Tass.) V zvezi s skorajšnjim zaključkom zasedanja Generalne skupščine OZN, pišejo »Izvestija«: »Splošna bilanca šestih tednov intenzivnega dela lin številnih sej je pozitivna. Morda kdo ni popolnoma zadovoljen z vsemi rezultati. Lahko se tudi smatra, da bi moglo dati zasedanje boljše rezultate v krajšem času in z manj energije, vendar je treba ugotoviti pomembne uspehe, M so koristni za stvar splošnega miru. Tudi glede vprašanj, o katerih niso bili sprejeti objektivno potrebni in zadovoljivi sklepi, je predstavljala okoliščina, da so razne sile izrazile svoje stališče, brez dvoma korist in je omogočila milijcnom ljudi, da ocenijo nujnost in pravičnost zahtev in predlogov, ki jih je zastopala ta ali ena stran. V tem pogledu je pomembno vlogo odigralo dejstvo, da so bile debate javne, preti čemer so odločno protestirale gotove delegacije, ki očitno niso bile prepričane v pravičnost svojega stališča. Istočasno lahko opozorimo na številne pomembne sklepe, ki so bili sprejeti na plenarnih sejah ali v komitejih skupščine, čeprav zadnja beseda na zasedanju še ni bila izrečena. Pomembno je pripomniti, da sta se na Generalni skupščini glede vseh vprašanj spdpadli dve liniji, na kateri je opozoril Molotov in od katerih vodi ena narode h konsolidaciji demokratičnih načel v medsebojnih odnosih, •dočim jih druga potiska k bednemu posnemke samovoljno narekovanega miru. Pristaši reakcionarne in protidemokratične politike so zlasti dvignile hrup okrog načela soglasnosti velikih sil, pri čemer so napadali tako imenovano »pravico veta«. Ves ta hrup js bil povzročen samo zato, da bi se gotovim silam zagotovile razne prednosti pri uživanju te pravice in pri formalnem sprejemanju tozadevnih predpisov. Ker so se Velika Britanija in ZDA, kakor tudi druge velike sile, zanimale za načelo soglasnosti, se je morala ta bučna kampanja zaključiti z bednim neuspehom. Eno izmed najpomembnejših vprašanj, o katerih so razpravljali na skupščini, je sovjetski; predlog za šanje tako velikega pomena in obsega splošno zmanjšanje oborožitve. Vpra-še nikoli ni bilo na dnevnem redu Generalne skupščine in njenih komitejev. Kljub temu so bili tudi tu storjen poizkusi, da bi se to vprašanje čim bolj mogoče zamotalo. Angleški časopis »Star« je objavil prozorna namigovanja na one, ki se boje razorožitve prav tako, kot se vse človeštvo boji nove Vojne.« Veliki Molotovljev govor, ki ga je se Francovi vladi onemogoči udeležba v mednarodnih organih, ki jih je ustvarila OZN ali kj so z njo v zvezi. Varnostni svet naj razmotri odgovarjajoče ukrepe z namenom, da se popravi Položaj, vsi člani OZN pa naj nemudoma odpokličejo iz Madrida svoje veleposlanike in poslanike, če se v gotovem upravičenem roku v Španiji ne sestavi demokratična vlada. Končno se v osnutku resolucije priporoča, da naj države članice OZN poročajo generalnemu sekretarju in prihodnjemu zasedanju Generalne skupščine, kakšne akcije so izvedle v agencija Reuter imenovala remek i skladu z cmenjeno resolucij». delo diplomatske spretnosti, je iztrgal nasprotnikom sovjetskega predloga orožje iz rok in — po priznanju kanadskega časopisa »Citizen« — osmešil profesionalne kritike sovjetske politike. On‘i, ki niso žeieij zmanjšanja oborožitve in prepovedi atomskega orožja, so bili prisiljeni odreči 'se govorniškim vežbam 5n preiti k sprejemanju praktičnih sklepov. Sovjetska delegacija, ki je šla na reko ameriškim formulam, je ustvarila ozračje praktičnega in konkretnega sodelovanja v tem najpomembnejšem vprašanju sedanjega zasedanja. Sprejetje sklepa, s katerim se obsoja rasno razlikovanje naefije v Južnoafriški uniji,, je pomembno z načelnega stališča. Vsi poizkusi, da bi se opravičila politika Smutsove vlade nasproti Indijcem, so doživeli polom. Prav tako so bila odklonjena prizadevanja Južnoafriške .unije, da bi se priključila Jugozapadno Afriko. Gotove izpremembe lahko ugotovimo tudi v stališču nasproti Francovi Španiji. Organizacija ZN je že dvakrat v svojih izjavah obsodila Francov fašistični režim, vendar se ni odločila, da bi šla dalj od platonskih želja. Tudi sedaj sta poizkušali britanska in ameriška delegacija prepričevati, da je politika »nevmešava-nja«, ki je tako drago stala narode, najboljša in da je treba stvar prepustiti Francovi »dobri volji«. Kljub pozivu Connallyja in Shawcrossa, pa je politični': komite priporočil vsem članom OZN, da prekinejo diplomatske odnose s sedanjim režimom v španiji. Tako se je prvič prešlo od splošnih izjav k praktičnemu delu.« Resolucija o zmanjšani» oborožitve soglasno sprejeta New York. 15. dec. (Tass) Predvčerajšnjim se je ob 22.45 pričelo v Generalni skupščini razpravljati o vprašanju splošnih predpisov in zmanjšanja oborožitve, ki zanima vso svetovno javnost. Čeprav se je seja pričela pozno ponoči, je bila skupščinska dvorana nabito polna. Vsi sedeži za dopisnike časopisov in občinstvo «o bili zasedeni, po skupščinskih hodnikih pa se je drenjala množica ljudi. Pomen vprašanja, ki je bilo na dnevnem redu. je bil poudarjen z dejstvom, da so prišli na sejo tudi ministri za zunanje zadeve velikih sil — Molotov. Byrnes in Bevin in se udeležili debate. Prvi je govoril minister za zunanje zadeve ZDA James Byrnes, ki je izjavil: Vojaška slabost ZDA v prvem obdobju druge svetovne vojne je bila ena izmed okoliščin, ki so olajšale napad fašističnim državam. Zato Združene države Amerike ne smejo nikoli več ponoviti te napake. Splošno zmanjšanje oborožitve se mora pričeti z ustanovitvijo kontrole nad uporabo atomske energije. Byrnes je znaten del svojega govora posvetil ameriškemu načrtu za kontrolo uporabe atomske energije, pri čemer je dodal tudi načela glede vzpostavitve sistema inspekcije. Predlagal je. naj se dajo predstavnikom držav, ki so zastopane v komiteju za kontrolo atomske energije, navodila, da čimprej sprejmejo ameriški načrt. Zaključni del Bvmesovega govora je bil posvečen vprašanju čet držav-članic OZN na tujih ozemlj’h. Byrnes je rekel, da je preko 550.000 ameriških vojakov sedaj izven mej ZDA. Iz njegovega govora je dalje razvidno, da bodo ameriške rete za sedaj ostale še nadalje ne samo na ozemljih bivših sovražnih držav — Nemčije. Japonske, Avstrije in drugih, ampak tudi na ozemlju Kitajske, Filipinov, Paname (izven zone Panamskega prekopa), na Islandiji, na Azorih in v Julijski Krajini. Govoreč o tem. je Bvmes primerjal bivanje ameriških oboroženih sil na Kitajskem z bivanjem sovjetskih oboroženih sil v Port Arturju. kjer so sovjetske čete, kot je znano, na temelju podpisanih mednarodnih sporazumov, in v Porkali. kjer so nastanjene na temelju podpisanega premirja z bivšo sovražno dTŽavo Finsko. Istočasno ie Bvmes izjavil, da ZDA ne nameravajo uporabit: sveči h oboroženih sil za cilje, ki bi bili nasprotni načelom Ustanovne listine Združenih narodov. Ob koncu svojega govora je rekel, da stremijo ZDA za tem. da bi se ohranil mir. Britanski delegat Bevin je enako kot Byrnes posvetil znaten del svojega govora vprašanju kontrole atomske energije. V svojem govoru se je dalje bavil z zgodovino problema razorožitve. Rekei je. da je njegova vlada pripravljena nuditi vsa obvestila, ki bi jih morebiti zahtevala OZN. Po Bevimovi izjavi štejejo britanske oborožene sile trenutno manj kot milijon mož. Velika Britanija se bavi ; ozirom na velike finančne žrtve, ki jih je im-eža med vojno, z nadaljnjim zmanjšanjem svojih armad. Glede vprašanja čet. ki so nastanjene na razaih tujih ozemljih, je Bevin jjsja ril, da britanska vlada stremi po tem, da jih umakne. Boga samo prosimo — je rekel — da bi bil urejen položaj v Indiji, nakar bi bile britanske oborožene sile pripravljene, zapustiti to deželo. Bevin je poizkušal opravičiti zadrževanje britanskih čet v Egjiptuj s tem. da se je skliceval na pogoje pogodbe, ki je bila sklenjena med Veliko Britanijo in Egiptom pred 10. leti. Vendar pa ni rekel ničesar o bivanju britanskih oboroženih sil na ozemljih drugih držav — članic OZN. Ob koncu "svojega govora je opozarjal, da je treba biti previden, kadar gre za zmanjšanje oborožitve. Navzoči so s posebno veliko pozornostjo poslušali govor šefa sovjetske delegacije in ministra za zunanje zadeve ZSSR Molotova. Vsakdo se spominja, da je bila prav sovjetska delegacija oni pobudnik, ki je načela vprašanje splošnega zmanjšanja oborožitve na tem zasedanju Generalne kupščine. V svojem govoru je Molotov opozoril na to, da se mednarodni položaj po drugi svetovni vojni razlikuje od položaja, ki je nastal po prvi svetovni vojni, vsled česar je lažje uspešno urediti to vprašanje. Podal je jasno določeno stališče sovjetske vlade glede razorožitve in prepovedi uporabe atomske energije v vojaške namene. Navzoči so živo reagirali na Molotovljevo pripombo, da atomska bomba ni defenzivno orožje in da je zaradi svoijh osnovnih lastnosti namenjena za uporabo proti tujim ozemljem. Občinstvo je živahno odobrilo poziv šefa sovjetske delegacije, da se zmanjšajo močno povečani vojaški proračuni, kakor tudi njegove besede, da bo zmanjšanje vojaških ororačunnv prispevalo k zmanjšanju davkov in padcu zvišanih cen. Kot je znano, cene hrani in potrošnim dobrinam v ZDA po vojni naglo rastejo. Molotov je v imenli sovjetske delegacije izrazil svoje prepričanje, da bo sklep o splošnih predpisih in zmanjšanju oborožitve soglasno sprejet. Včeraj nopoldne je govoril tudi delegat Egipta, ki je še enkrat načel vprašanje bivanja čet zavezniških sil na ozemljih drugih držav-članie OZN. pri čemer je vztrajal na 1em. da naj se te čete nemudoma umaknejo. Francoski delegat Parodi je danes zjutraj govoril v prilog predloženega osnutka resolucije. Tudi kanadski delegat je podprl osnutek resolucije. Resolucija o načelih splošnih predpisov in zmanjšanja oborožitve je bila sprejeta soglasno, kar je pozdravilo dolgotrajno iskreno ploskanje vseh delegacij in občinstva, ki je prisostvovalo seji. Generalna skupščina ZN sklenila odpoklic poslanikov iz Španije New York, 15. dec. (Tass). Na plenarni sej; li. decembra je Generalna skupščine proučila osnutek resolucije glede stališča držav — članic OZN nasproti Francovi Španiji. Osnutek poudarja, da je Francov režim fašističen in da je Franco med vojno izkazoval izredno veliko pomoč Hitlerju in Mussoliniju. Priporoča s«, naj Čeprav ta osnutek resolucije sicer ne odgovarja v celoti nalogam čimprejšnje osvoboditve španskega naroda izpod fašističnega jarma, vendar predstavlja znaten korak naprej h konkretnim ukrepom za likvidacijo Francovega režima. Sovjetski delegat Gromiko, je v svojem govoru med drugim izjavil: Sovjet; k a delegacija ne more preko dejstva, da se tud; v Generalni skuščin; slišijo glasovi, kj ščitijo fašistični režim v Španiji, vsiljen španskemu ljudstvu s podporo Hitlerja in Mussolinija. Pravijo nam. da OZN nima pravice vznemirjati Franca jn njegove klike, ker bi sklep Generalne skupščine o praktičnih ukrCpjh za likvidacijo Francovega režima predstavljal J^aje vmešavanje v notranje zadeve Španije. Ni težko razumeti, da so podobne trditve neosnovane. Fašizem je že davno prenehal biti notranja zadeva ’ te ali one države. Praktični nauk iz preteklosti nam kaže, da sta fašizem in napadalnost neločljiva. OZN nima pravice ignorirati zgodovinskega nauka, ako resnično želi biti čuvar miru in varnosti. Sovjetska delegacija še vedno smatra, da bi predstavljala prekinitev diplomatskih odnosov s Francovo Španijo popolnoma upravičen ukrep, vendar se pri- c aružuje sklepu komiteja za politična vprašanja, ker je mnenja, da bo tudi ta sklep resen političen udarec španskemu fašizmu. Francosk; delegat Jouhaux je imel ognjevit govor v obrambo predlože nega osnutka. Rekel je, da bi sprejetje takega sklepa nudilo moralno podporo španskemu ljudstvu, Trden mir zahteva zdravo mednarodno ozračje, taikega ozračja pa ne bo, dokler bo v Španiji na oblasti fašistični režim — dedščina hitlerizma. Jouhaux je poudaril, da ne govori samo v imenu Francije, amptk tudi v .menu 70 milijonov delavcev, organiziranih v Svetovni sindikalni federaciji, ki enodušno zahtevajo odstranitev fašističnega režima v Španiji, Predlaganj osnutek sklepa so podprli tudi delegati Poljske, Češkoslovaške, Čila, Indije, Paname, Norveške, Venezuele, Urugvaja. Nikarague, Liberije, Paragvaja in Filipinov. Glasovanje za osnutek resolucije je povzročilo veliko zanimanje, zlasti, če se njegovi rezultati primerjajo z rezultati podobnega glasovanja v komiteju za politična vprašanja. V tem komiteju je 23 delegacij glasovalo za osnutek resolucije, 20 delegacij se je vzdržalo, 4 delegacije pa so glasovale prot;. Delegacija ZDA je bila med onimi, ki so se glasovanja vzdržale. Na sejj je bilo najprej glasovanje o četrti 'točki resolucije, ki govori o odpoklcanju veleposlanikov in poslanikov iz Španije. Za to točko je glasovalo 29 delegacij, proti 8, 11 delegacij se je glasovanja vzdržalo. Pri glasovanju za resolucijo v celoti je glasovalo za 34 delegacij, 6 proti. 1 pa se je glasovanja vzdržala- Tako je bila resolucija, ki obsoja Francov režim kot fašistični in k; zahteva odpo-klicanje veleposlanikov in poslanikov iz Madrida, sprejeta z dve tretjinsko večino glasov. V krogih Generalne Skupščine se poudarja, da je razmotrivanje vprašanja o stališču OZN nasproti Francovemu režimu in glasovanje o tem vprašanju zadalo nov udarec ostankom fašizma, ne glede na vztrajen odpor odkritih in prikritih Francovih zaščitnikov. Zasedanje Sveta zunanjih ministrov v New Torku zaključeno New York, 15. dec. (Reuter.) V petek je bilo končano zasedanje Sveta ministrov za zunanje zadeve v New Yorku. Zasedanje je trajalo šest tednov. Prihodnje zasedanje Sveta ministrov za zunanje zadeve'bo v Moskvi 10. marca 1947. Molotov In Višinski odpotovala iz New Yorka New York, 16. dec. (Tass) Molotov in Višinski sta 15. decembra zapustila New York z ladjo »Queen Elizabeth«. Molotova so spremili v pristanišče člani sovjetske kolonije v New Yorku, člani sovjetske delegacije v OZN, šef protokola ministrstva za zunanje zadeve ZDA Woodvard in generalni' sekretar Sveta ministrov za zunanje zadeve Kelsner. Ob priliki Molotovljevega odheda na ladjo so ga toplo pozdravili potniki na ladji »Queen Elisabeth« Na pomolu so se zbrali številni dopisniki listov in časopisov ter fotografski reporterji. Molotov je imel pred odhodom ladje po radiu sledeči govor: »Dovolite mi, da se vam, prej kot odpotujem, zahvalim za gostoljubje, ki ste ga izkazili v New Yorku meni in sovjetski delegaciji. Sovjetska delegacija kakor tudi druge delegacije, ki so sodelovale, je zadovoljna z uspehom dela zasedanja Sveta ministrov za zunanje zadeve, ki je bilo tukaj zaključeno. Prepričan sem, da bo bodoče delo Sveta ministrov za zunanje zadeve. ki bo zasedalo v Moskvi, prav tako uspešno. Generalna skupščina še ni dokončala svojega dela ker je še prezgodaj govoriti o njenih uspehih. Skupščina je že izdelala določeno število sklepov. Vsakomur je znano, da so med njimi važnejši in manj važni sklepi. V vsakem primeru pa bo imelo razpravljanje o splošnem zmanjšanju oborožitve, ki se sedaj zaključuje za posledico najvažnejši sklep skupščine. Na zaključku mi še enkrat dovolite, da se zahvalim vladi ZDA in vam, prebivalcem New Yorka za veliko gostoljubje, ki ste ga izkazali nam sovjetskim delegatom. Dovolite mi tudi, da želim ameriškemu ljudstvu srečno Novo leto.. Na svidenje!« Vse vasi v zaledju Soluna so v rokah demokratične armade Grčije Ankara. 15. dec. (AFP) Po vesteh iz Carigrada se nadaljujejo hudi boji T Zapadni Trakiji in na solunskem področju. Posebni dopisnik turškega časopisa »Vatam« pioroča iz Severne Grčije: »Zapadna Trakija ima podobo dežele, ki je v vojni. Že 5 dni so hudi boji med vladnimi četami in partizani v okolici Mar,ce. Stanje je resno in nadzorujejo partizani veliko število vasi v gorovju. Povečanje partizanske aktivnosti se opaža tudi v samem Solunu, kjer so razširili letake, ki pozivajo prebivalstvo, naj se pridruži partizanom. Vse vasi v gorovju v zaledju Soluna so v njihovih rokah.« Dopisnik tudi poroča, da so partizani pred kratkim napadli monarho-fašiste v neki vasi, ki je oddaljena 18 km od Soluna. Hud boji so bili pri Vodenu. Dimotika, 15. dec. Kljub poročilom iz Aten, da so monarho - fašistične vladne čete strle vsak odpor sil demokratične armade v Zapadni Traki- ji, poroča agencija France Presse, da so v Zapadni Trakiji že od 11. decembra ogorčene borbe v bližini Dimoti-ke, na prelazu Mandira in v okolici Suflije. Monarho - fašistična vojska uporablja v borbah topništvo in letalstvo. Maršal Smuts obljublja Grčiji pomoč Atene, 15. dec. (Un. Pr.) Predsednik vlade Južnoafriške unije maršal Smuts je na izredni seji grškega parlamenta. kjer ga je pozdravil predsednik fašistične skuipine z govorom, polnim klevet proti sosedom Grčije, izrazil velike simpatije za grški narod, ki je obdan z »nenaklonjenimi in morda celo sovražnimi sosedi«. Zagotavljal je navzočim monarh »fašističnim poslancem, da jim bedo pomagali njihovi prijatelji, kolikor bo treba. Agencija France Presse poroča, da je Smuts dobil naslov častnega atenskega meščana. Stališče KR Francije do Bluma Pariz, 16. dec. (AFP.) Centralni komite Komunistične partije Francije je sprejel naslednjo resolucijo: »Centralni komite Komunistične partije Francije sl pridržuje odločitev glede sestave nove vlade, dokler Leon Blurri ne bo jasno sporočil, na katero večino se namerava naslanjati, kakšen bo program akcije, 'ki jo namerava izvesti, bistvene ukrepe za izvedbo programa in metode vlade.« Leon Blum se je pri nadaljevanju posvetovanj zaradi sestave nove vlade razgovarjal včeraj s predstavniki ljudskega republikanskega gibanja Georgesom Bidaultom, Robertom Schumanom in Lecourom, kakor tudi s predsednikom desničarske republikanske stranke svobode, z ministrom zä, kolonije Moutetom in drugimi osebnostmi. Okupacijske oblasti groze Padovi z vojaško upravo PaÖova, 15. dec. (Reuter.) Zavezniški glavni stan je po ponovnih proti-britanskih demonstracijah zagrozil da bo v mestu vzpostavljena vojaška uprava, ako demonstracije ne bodo prenehale. Poročilo poudarja, da so bili napadi na britanske vojake izvršeni sicer brez povoda, vendar bo kljub temu izvedena preiskava in bo-bo krivci kaznovani. Stavka državnih uradnikov v Rimu Rim, 15. dec. (AFP) V Rimu že 8 dni stavkajo državni uradniki. Pogajanja med predstavniki upravnih obla-stev in uradniškimi sindikati niso uspela. Holandska vlada bo odpoklicala poslanika iz Madrida Haag, 15. dec. (AFP.; Holandska vlada se je odločila, da too v smislu priporočil Generalne skupščine Združenih narodov odpoklicala svojega poslanika iz Madrida. Uradni krogi poudarjajo, da ta ukrep ne bo imel za posledico prekinitve diplomatskih odnosov. Holandija bo verjetno pustila v Madridu svojega odpravnika poslov. „Jugoslavija, reši nas!" Edino rešitev iz neznosnih razmer v coni A pod zavezniško vojaško upravo vidi prebivalstvo v Jugoslaviji Trst, 16. decembra Na ozemlju, ki je pod zavezniško vojaško upravo, so razmere z vsakim dnem hujše. Ljudje, ki nadaljujejo borbo proti fašizmu, so izpostavljeni najhujšemu preganjanju. Razmere se prav nič ne razlikujejo od dobe najhujšega fašizma in so v marsikaterem pogledu še slabše. Prav tiste ljudi, ki so jih zapirali in vlačili po ječah in taboriščih fašisti, preganja sedaj tudi tako imenovana civilna policija in zavezniška vojaška policija. Samo v goriških zaporih je bilo dosedaj zaprtih nad 800 antifašistov, po večini bivših partizanov. Pri tem pa niso vštete aretacije antifašistov na podeželju. Šolska poslopja zaseda vojaštvo, šola pa se mora stiskati v zasteni-činih barakah Z vsemi sredstvi preganja zavezniška vojaška uprava tudi napredno slovensko šolstvo. V mnogih krajih, kjer je ljudstvo samo obnovilo po fašistih požgane in porušene šole, je sedaj zavezniška vojaška uprava rekvirirala šolske prostore za vojaške namene in to kljub temu, da so ji na razpolago drugi primernejši prostori. Tako je na primer v šolskem poslopju v Barkovljah nastanjenih vsega 10 vojakov in je šola zaradi tega zaprta. Prebivalstvo je proti temu protestiralo, ponudilo za vojaštvo druge prostore, a vse zaman! Drugod zopet hočejo ljudstvu vsiliti za učitelje pobegle belogardistične zločince, ki jih ljudstvo odklanja. Vojaška uprava, ki ima tudi tu odločujočo besedo, pa grozi, da bodo vse šole zaprli, če bo ljudstvo odklanjalo take protiljudske učitelje. V Vipoi-žah, Višnjevku, Kozani, pri Sv. Lovrencu in drugod so zagrozili, da bodo vzeli otrokom živilske nakaznice, če se ne bodo pokorili ukazom belogardističnih učiteljev, ki skušajo zastrupljati mladino s fašističnim šovinizmom. V šoli v Devinu prireja zavezniško vojaštvo veselice in plese, šolski pouk pa je v docela neprimerni zasteničeni baraki. Vojaštvo in policija plenita otrokom slovenske knjige in liste V zadnjem času hodijo okrajni zavezniški guvernerji na inspekcijo šol. Tako je okrajni zavezniški guverner iz Bilj pri Gorici zadnje dni pregledoval šolskim otrokom torbe ter iskal šolske knjige »Svobodna pota«, »Naša beseda« ter otroške liste »Ciciban« in »Pionir«.' V Renčah so vršili preiskavo vojaki, ki so preiskali celo šolske klopi in otroške torbice. Odnesli so 10 knjig »Svobodna peta«, štiri knjige »Naša beseda« in dva »Cicibana«. Neki deklici so zaplenili tudi več izvodov »Primorskega dnevnika«, »Slovenskega poročevalca« in »Ljudske pravice«. Trgali so iz knjig slike maršala Tita in se ponašali kot divjaki. Otrokom, ki so prihajali k popoldanskemu pouku, so pregledovali torbe in plenili knjige kar na cesti. Preganjanje antifašističnih organizacij se nadaljuje Po zaplembi Ljudskega doma v Gorici, kjer je zavezniška policija zažgala na grmadi slovenske knjige, se rekvizicije prostorov antifašističnih organizacij nadaljujejo. Zavezniška vojaška uprava je rekvirirala prostore SIAU-a pri Sv. Ani v Trstu ter jih izročila profašistični organizaciji Uomo qualunque. Po požigu Ljudskega doma v Fari pri Gorici je bilo požganih še troje Ljudskih domov v Furlaniji. Prostori Rdečega križa v Trstu rekvirirani za bar! Tudi prostore Rdečega križa v Trstu so rekvirirali. Te dni je prejel predsednik te mednarodne priznane človekoljubne organizacije pismo komisarja polkovnika Gardnerja s pozivom, da mora Rdeči križ do 17. t. m_ izprazniti svoje prostore v Via_Car-ducci št. 4, češ da nima praviSe do teh prostorov, ker ni legalna organizacija. Rdeči križ za Trst in pokrajino je bil ustanovljen že v času borbe avgusta 1944 ter je imel že tedaj svoj pokrajinski odbor, pet okrožnih odborov ter okrajne in krajevne odbore, ki so nabirali sanitetni material, hrano in denar za civilno prebivalstvo in za vojsko. Po osvoboditvi je Rdeči križ zbiral podatke o internirancih, padlih, pogrešanih in ujetnikih ter podpiral vojne sirote, svojce padlih in siromašno prebivalstvo sploh. Odpoved prostorov je zadela Rdeči križ v Trstu prav v času, ko bi so imela pričeti razdelitev velike množine živil in obleke, ki jih je prejel od Rdečega križa Slovenije. Gre za 40.000 kg živil, za katere je civilna policija zahtevala od Rdečega križa, da plača celo carino ter je splch na vse mogoče načine ovirala dovoz. V prostorih Rdečega križa bo zavezniška vojaška uprava uredila bar. Gospodarske razmere so vedno obupnejše Tudi gospodarske razmere so z vsakim dnem obupnejše. ZVU je preveč zaposlena s preganjanjem zavednih slovenskih in italijanskih antifašistov in očividno nima časa, da bi se brigala za gospodarsko obnovo. Nikjer ni javnih del in prebivalstvo, kateremu so fašisti porušili in požgali domove ter izropali vse, je prepuščeno svoji usodi. Toda nele, da ovirajo sleherno pobudo prebivalstva samega, s svojimi ukrepi bedo še povečujejo. Nezaposlenost je vedno hujša- V Pulju so bili 11. t. m. odpuščeni vsi delavci in nameščenci ladjedelnice »Seoglio Olivi«. Istočasno so začeli demontirati vse naprave in jih pošiljati iz Pulja v Italijo. Na protestnem zborovanju so delavci ogorčeno protestirali proti, temu početju z ugotovitvijo, da ZVU v 17 mesecih svoje oblasti ni storila ničesar za obnovo, pač pa sedaj skuša tik pred priključitvijo k Jugoslaviji odvzeti še to, kar je ostalo po vojnem opustošenju. Delavstvo naj gre s trebuhom za kruhom_____________ Podoben je-pol-cžaj tudi v Slovenski Benečiji. Tudi tam so v javni upravi zaposleni samo bivši fašistični funkcionarji. Slehernega demobiliziranega borca JA, ki se vrne domov, zapro. Večina delavcev je brezposelnih, ker se nikjer niso pričela javna dela. Prebivalstvo je prisiljeno iskati dela in kruha v tujini. Prav te dni je zopet odpotovala večja skupina mladih delavcev iz Slovenske Benečije v Belgijo. Nič čudnega ni, da so se začeli povsod pojavljati napisi. »Jugoslavija, reši nas!«, kajti prebivalstvo vidi edino rešitev v priključitvi k Jugoslaviji. O. Fašisti napadajo z bombami stanovanja antifašistov Trst, 16. dec. V zadnjih 43 urah so itaiijaruk; fašisti v Tržiču in bližnji okolici izvedli 23 bombnih napadov na stanovanja antifašistov :n partizanskih borcev. V Ronkah «o napadli družino Fontanot, k; je dala 4 sinove v osvobodilno borbo protj italijarvi temu fašizmu in nemškemu otcuipatcr-ju. Poleg drugih napadov so včeraj v vasi Bistrinji pr; Trž.ču streljali v hišo nekega antifašista z brzostrelko. Streljanje je trajalo nad četrt ure. Zločinec Pavelič uživa gostoljubnost ameriških okupacijskih oblasti v Avstriji Moskva. 14. dec. V »Izvestjih« piše Paljanov: ' Kakor je pred ikra tik im «poročil! newyorski radijski komentator Steel, »so Združeni narodi vnesli Paveliča v seznam svojih zločincev, medtem ko živi sedaj v Gradcu v Avstriji kot gost ameriške armade«. Pavelič daje na vse strani izjave. Tako je nekemu švicarskemu dopisniku izjavil, da »namerava povesti anglo-ameriško vojsko proti Jugoslaviji«. Toda bo so Paveličev: načrti za bodočnost, za sedaj pa polaga ta stari hitlerjevski agent svoje nade na skromnost ljubeznivih gostiteljev, ki se ne marajo bahati s svojo gostoljubnostjo. Ko je prišla na dnevni red izročitev Paveliča Jugoslaviji, po besedah Stee-!a »ameriška oblastva niso izročila Paveliča Jugoslaviji, češ, da jim baje ni znan kraj njegovega bivanja«. Zato je naravno, če so bili hekateri ameriški listi užaljeni, ko je svetovtii tisk pričel govoriti o kraju bivanja Paveliča. Pavelič sploh ni naš gost. so govorili. Tako je list »New Daily American« celo navajal izjavo »nekega angleškega oficirja, ki je prišel z Dunaja v Rim in ki zagotavlja, da ni opazil Paveliča v Gradcu, vendar pa sodeč po besedah italijanskega lista »Tribuna del Popolo« lahko smatramo Paveliča za enega izmed gostov nekaterih Američanov in Angležev. List piše: »Pavelič je bil v Zagrebu samo kmet v nemški igri, sedaj pa je postal orodje londonskih in washing-tonskih politikov«. Bern, 15. dec. »Berner Tagwacht« komentira vest o bivanju vojnega zločinca Paveliča v bližini Gradca v Avstriji in gostoljubnost ameriških okupacijskih oblastev, ter postavlja vprašanje, zaikaj nacistični poglavar m. kronik svojega nanpda Pavelič še ni aretiran in obsojen. List ugotavlja, da sploh mi bila demantirana vest, da je Pavelič v Gradcu in da to samo potrjuje, da Pavelič živi blizu Gradca in sicer ne kot ujetnik ali talec, ampak kot gost. Upravičeno se vprašujemo — pravi časopis, — kdaj bo ta vojni zločinec izročen hrvadskemu narodu, da mu bo sodil. Pavelič ni samo varovanec londonskih in washingtonskiih politikov, ampak tudi Vatikana, ki je drugo reakcionarno središče za rovarjenje. Akademija o pril ki Slovanskega kongresa V nedeljo popoldne je bila v dvorani FD Poleta v Mariboru proslava v čast slovanskega kongresa. Dvorana je bila nabito polna. O pomenu slovanskega kongresa in o borbi Slovanov za mir in demokracijo je govoril mestni sekretar OF tov. Grgič. Sledil je bogat program: med drugim )'e pevski zbor železničarjev »Drava« zapel nekaj pesmi. Člani slovanskega Narodnega gledališča v Mariboru so recitirali in zapeli nekaj arij iz slovanskih oper. Mariborski Trio: Bajde, Poljanec in dr. Klasinac so izvajali Rahmaninov trio. Operni balet je zaplesal ruski ples iz opere Sneguročka (Rimski - Korzakov). H koncu je zapel še pevski zbor Glasbene Matice. VREMENSKA NAPOVED za torek, 17. decembra 1946 Oblačnost bo nekolik;, popustila, temperatura brez bistvene izpremembe. TURISTIČNO VREMENSKO POROČILO z dne 16. decembra db 7. zjutraj Planica Tamar; —8. sneži. 110 m snega. Kranjska gora: —8. sneži. 10 cm pršiča na 60 cm podlage, skakalnica uporabna, Bohinjska Bistrica: —5, 5 cm pršiča na 15 cm podlage. Jezerska: —9, sneži, 40 cm snega. V planinah in turističnih krajih oto vznožju planin, sneži pn temperaturall: Jesenice —3. Tržič —6. Kamnik —4, Nevo mesto -5. Celje —3, Dravograd —5 in Maribor —5, 0 nekaterih nepravilnostih pri izvajanju Zakona o nacionalizaciji privatnih gospodarskih podjetij Sprejetje Zakona o nacionalizaciji ter njegova takojšnja in učinkovita izvedba je navdala vse delovne ljudi z velikim zadovoljstvom in dvignilo še večji delovni polet. Bil je to dolgo pričakovani korak na poti k nadaljnji izgradnji naše ljudske države, našega ljudskega gospodarstva. Zakon o nacionalizaciji pomeni garancijo. da bo državni sektor v celoti sposoben pristopiti k načrtnemu gospodarstvu. Nacionalizacija izloča vse tiste možnosti, ki jih nudi privatna lastnina nad velikimi sredstvi proizvodnje za izkoriščanje delovne sile in za vnašanje individualističnih, Anarhičnih teženj v gospodarstvo, ki nasprotuje vsakemu planiranju. Nacionalizacija končno osvobaja vse naše narode tujega imperialističnega kapitalizma in daje plodove dela v roke ljudstva, ki ga ustvarja. Istočasno, ko nacionalizacija jemlje iz rok špekulant-skega izkoriščevalskega dela prhatno kapitalističnega sektorja sredstva proizvodnje, naša ustava in naši zakoni in zakon o nacionalizaciji sam dajejo garancijo delovnemu delu privatnega sektorja za njegov nadaljnji razvoj. Ta Be bo več ogrožen od brezobzirnega koristoljubja velikih kapitalistov, ampak bo vključen v obči državni gospodarski načrt, razvijal svojo iniciativo v korist skupnosti. Zato je zakon o nacionalizaciji zajel le tiste veje industrije in v teh vejah samo tiste obrate, ki po značaju svojega poslovanja ali pa po obsegu svojega poslovanja presegajo lokalni značaj, so zveznega ali republiškega značaja. Pri kontroliranju nacionalizacije pa smo odkrili nekatere neprevilnosti. ki jih je treba odpraviti zato. da se izvede nacionalizacija v tistem duhu in obsegu, kakor je bila uzakonjena. Zakon o nacionalizaciji predvideva nacionalizacijo samo tistih podjetij, ki so bila proglašena kot podjetja zveznega ali republiškega značaja v ukazih Prezidija ljudske skupščine FLRJ oz. Prezidijev ljudskih skupščin ljudskih republik. Takoj so bile odpravljene napake, ko so poedini lokalni organi oblasti nacionalizarali obrate, ki sploh niso v ukazih. V nekaterih naših ministrstvih, ki so dajala predloge za ta ukaz, pa so vsled netočnih in nezadostnih podatkov tudi nastale napake, ki so se sedaj ob izvajanju zakona o nacionalizaciji pokazale. Zakon o nacionalizaciji govori ponovno o podjetjih republiškega in zveznega značaja na splošno. Ni torej nujno nacionalizirati obrat, ki je vsled pomanjkljivih' podatkov prišel v ukaz kot obrat republiškega značaja, po svojem značaju pa ne presega lokalnega značaja in predstvalja obrtni obrat delovnega privatnika. Zaradi mehaničnega tolmačenja zakona so bili zajeti z nacionalizacijo objekti, ki nikakor ne spadajo v ta okvir. Z ozirfim na to. da n. pr. ukaz proglaša podjetje »Mlekoprometc z vsemi poslovalnicami za podjetje republiškega značaja, so bile nacionalizirane celo nekatere hiše . v raznih mestih Slovenije, v katerih ima »Mle-kopromet« svoje poslovalnice. Nacionaliziranih je bilo dalje nekaj izrazito malih, dotajlistienih trgovin n. pr. Kobe, Novo mesto, Kovačič Ivan. trgovina s steklom na drobno. Maribor in sl. Prav tako so bile nepravilno nacionalizirane tudi nekatere žage. ki po svojem značaju ne presegajo okrajnega merila. Na ta način so bili v teh in sličnih primerih prizadeti nekateri mali de lovni privatniki, obrtniki in kmetje, m katere zakon o nacionalizaciji nikako ni meril. Ljudska oblast, ki upravičeno uživa zaupanje v najširših delovnih množicah. bo seveda tudi v tem primeru čuvala pravilno in smotrno izvedbo tako važnega zakona, ki mora imeti koristne posledice za vse delovne, produktivne ljudi, razvijati njihov delovni polet in iniciativo. Naša naloga danes je izvesti zakon o nacionalizaciji, ki pomeni eno izmed največjih pridobitev naših narodov po osvoboditvi, v smislu njegovega pravega duha za srečnejše življenje vseh delovnih ljudi in odpraviti vse nepravilnosti. Vida Tomšič V oktobru je proizvodnja slovenskih premogovnikov prekoračila predvojno proizvodnjo za 22 odstotkov Proizvodnja slovenskih premogovnikov, ki ie lani po strašnem opustošenju v dobi okupacije dosegla komaj 19 °/o povprečne mesečne proizvodnje v letu 1939. se je že v juliju istega leta dvignila na 66 %. letos v januarju pa je dosegla in prekoračila predvojno višino. To je bil gotovo eden največjih uspehov v prvi dobi obnove. ne samo. če upoštevamo ogromne težave, ki so jih morali premagati naši., rudarji, da so z naprezanjem vseh sil ustvarili pogoje za dvig proizvodnje. temveč tudi po svojem pomenu za razvoj vsega našega gospodarstva, saj je bila predvsem od proizvodnje premoga odvisna obnova našega železniškega prometa ter obnova proizvodnje v daših tovarnah in drugih obratih. Brez rastočih dobav premoga bi bilo zaman naše prizadevanje za splošno povečanje proizvodnje. ki je pogoj za dvig ljudske blaginje. Naši rudarji so Se dobro zavedali svöje odgovornosti za uspeh obnove. Zastavili so vse svoje sile v zavesti, da bodo v ljudski državi sadovi njihovega dela prišli v prid vsema delovnemu ljudstvu in tudi vsakemu posameznemu delovnemu človeku- Ko pa so obnovili proizvodnjo v predvojnem obsegu, so se lotili nove naloge: povečati jo preko predvojne višine. To zahteva seveda mnogo truda. Že za vzdrževanje proizvodnje na doseženi višini je treba sproti in o pravem času pripraviti za odkop no-va polja, še obsežnejše Pa ie delo, če naj se proizvodnja vrhu tega poveča. Mnogo je dela, preden je mogoče odkopavati premogovne sloje. Potrebne so geološke preiskave, treba je snemati teren, izdelati načrte, potrebna so globoka vrtalna dela. da se ugotovi položaj, obsežnost in debelost premogovnih plasti in količina premoga, treba ie temu primerno določiti način odkopavanja. Mnogo truda zahtevajo odpiralna dela. Ko pa se prične odkopavanje samega premoga, je treba skrbeti, da se odkopana mesta zopet zasipajo. Vse to moramo upoštevati, če hočemo pravilno presoditi dosežene rezultate. V oktobru letošnjega leta ie proizvodnja premoga v slovenskih premogovnikih prekoračila za 22 % povprečno mesečno proizvodnjo v letu 1939. Če upoštevamo vse navedene okolnosti, moramo priznati, da ie to v resnici velik uspeh, ki ni pomemben samo za našo ožjo domovino LK Slovenijo, temveč tudi za vse ostalo gospodarstvo naše države, saj smo letos v oktobru od dosežene proizvodnje porabili v Sloveniji le 68.2 %. v Hrvatsko smo poslali 17%, v Srbijo 11%. v inozemstvo (Italijo, Avstrijo. Švico) pa smo izvozili 3.8%. Zanimiva ie tudi ugotovitev, da je industrija potrošila od celotne proizvodnje več kakor polovico (53.4 %), železnice pa so porabile več kakor eno četrtino (28.7%). Za vse ostale potrebe in za izvoz pa ie šlo le 17.9 %. S svojim požrtvovalnim delom za povečanje proizvodnje premoga so naši rudarji ne samo omogočili razvoj industrijske proizvodnje in prometa. Z znižanjem proizvodnih stroškov so letos obenem dosegli dvakratno znižanje cen premogu (prvič za 5%, ■J"-'- irn1 KULTURNI PREGLED Naše kulturne ustanove Na konferenci prosvetnih delavcev, ki ie bila te dni na pobudo ministrstva prosvete v Ljubljani, je predaval načelnik oddelka za kulturo Janez Logar o naših- kulturnih ustanovah, ki so se danes tesneje povezale z ljudstvom in vedno bolj izgubljajo svoj nekdanji značaj akademske vzvišenosti nad dnevnimi potrebami ljudskih množic, ki so žejne znanja in kulture. Zdaj. v lastni republiki, imajo naše najvišje kulturne ustanove — Akademija znanost: in umetnosti, univerza itd. — mnogo več pogojev za usipešno delo in razvoj kakor v stari Jugoslaviji. kjer smo se vsako leto ob sprejemanju proračuna borili za vsak dinar in se vedno bali. da nam ne bodo ukinili kak oddelek univerze ali kakšne druge pomembne kulturne ustanove. ki so ob pičlih dotacijah po sili životarile kot pastorke. Pri življenju jih je ohramalo le močno hotenje našega ljudstva po znanju in izobrazbi in prizadevanje naših kulturnih delavcev. Naša ljudska oblast pa i? omogočila vsem višjim kulturnim ustanovam nemoten razvoj s tem. da jim daje na razpolago zadostna denarna sredstva, ki že za posamezna področja kulture presegajo ves proračun stare Jugoslavije za prosvetne potrebe ljudstva. Naše kulturne ustanove kakor tudi ljudska pb'ast sp 'rudijo. tla odpravijo zavest ljudi v provinci, da žive proč od kulturnih centrov in jim ti zaradi tega ničesaT ne nudijo. Danes smo izvire znanja in kulture približali vsakomur in kjer je le bilo mogoče, se ie izvedla decentralizacija in popularizacija ustanov, ki naj pomagajo ljudem do višjega znanja in višje kulturne stopnje, d tem namenom so bile ustanovljene študijske knjižnice v Mariboru. Celju in Novemu mestu. Te razpolagajo že z bogatimi znanstvenimi knjižnicami, zlasti mariborska, ki ;e nasledila bivšo Študijsko knjižnico. Te knjižnice dobivajo vsako knjigo in sploh vsako publikacijo, ki izide v republiki. brezplačno. V načrtu pa je, ■la se bodo ustanovile takšne knjižnice v vseh večjih mestih, n. pr. v Murski roboti ali v Ptuju, ki že razpolaga z izredno bogato muzejsko knjižnico. V tej so nekatera dela. ki jih nimajo niti ljubljanske centralne knjižnice. Tre-lutno ovira izvršitev teh načrtov težavno vprašanje prostorov. Danes posvečamo mnogo večjo skrb tudi muzejem, in to ne samo osrednjim ampak tudi lokalnim. Tudi ti morajo biti urejeni tako. da jasno prikazujejo razvojne dobe našega naroda. pa tudi ljudstev, ki so živela pred tvarni na tej zemlji. Glavna značilnost taksnih muzejev naj bo jasna razvidnost narodopisnih posebnosti dotične-ga kraja. Treba pa je paziti, da se ne razpase v njih lokal-patriotizem. ki nima z njihovim vzgojnim namenom nič drugič ipa za 8 do 30%), s tem pa pocenite^ proizvodnje v drugih industrijskih podjetjih. Bili pa so tudi med prvimi, ki so spoznali pomen delovnega tekmovanja. Delovni kolektivi naših največjih rudnikov v Zagorju, Trbovljah, Hrastniku in Velenju so se odlikovali tako v prvomajskem kakor tudi v novembrskem tekmovanju. Če hočemo v polnem obsegu izkoristiti povečano proizvodnjo, moramo tudi skrbeti za pravilno porabo premoga. Premog moramo načrtno uporabljali po vrstah in uporabni vrednosti. Pijavi premog v večjih kosih, kosovec (preko 60 mm) in kockovec (40—60 mm) ie potreben predvsem železnicam ter železarskim in kovinskim industrijskim podjetjepi, služi pa tudi kot kurivo na kovaških ognjiščih in za razne vrste parnih kotlov itd. Od Orehovca (20—40 mm) potrošijo štiri petine naše železarne kot generatorski premog za proizvodnjo plina, s katerim se kurijo Martinove peči. Ta premog trošijo tudi druga kovinska podjetja za razne peči. Eno petino Orehovca pa potrošijo ostala industrijska podjetja. Če primanjkuje orehovca. ie treba uporabljati grahovec kot primes, zlasti v generatorskih pečeh naših železarn. Grahovec (10— 20 mm) in zdrob (5—10 mm) pa sicer potrošijo v kuriščih pod parnimi kotli v industrijskih podjetjih za proizvajanje pare v pogonske in druge namene. Okrog 90% grahovca in premogovnega prahu pa porabijo naše kalorične električne centrale pod parnimi kotli s posebno urejenimi kurišči. Ostanek potrošijo predvsem opekarne. Debele vrste velenjskega lignita prevzamejo naše železnice, srednje vrste pa v zadnjem času tudi naše železarne kot generatorski premog. Vse drobnejše vrste velenjskega premoga pa potroši kalorična centrala v samem Velenju, tako da se premog porabi na najboljši način. Z načrtno uporabo premoga, zlasti drobnejših in slabših vrst, ie na ta način zagotovljena pravilna oddaja celotne proizvodnje. kar je zlasti važno za velenjski lignit, čigar potrošnja se vsak dan boljša. Modernizirana cesta Ljebliana—Ježica izročena prometu V nedeljo 15. decembra je bila slovesno izročena prometu modernizirana cesta Ljubljana—Ježica. Gradnjo ceste, ki je dolga 4 km in široka 21 metrov je prevzela meseca maja direkcija cest. Pri ogromnem delu so pomagali tud.i prostovoljni delavci sin- nil, da je oblast v stari Jugoslaviji 25 let gradila to cesto, le dejanja ni bilo nobenega. Naša ljudska oblast pa je tesno povezana z delavstvom in vsem delovnem ljudstvom in zato tudi naši načrti rodijo uspehe. Eden takšnih velikih uspehov je vprav dograditev te Minister za delo Tomo Brejc izroča cesto prometu dikatov in ustanov, mnogo napornih del pa je opravila mladinska delovna brigada in tako nemalo pripomogla k rekordni dograditvi ceste. Izkopala je 1980 metrov jarka, kar znaša okrog 2315 kubičnih si etrov izkopanega materiala, presejala je 1400 kubičnih metrov materiala in zasula 2218 m jarka. Požrtvovalno je delala tudi pri odstranitvi starih vodovodnih cevi, podzemeljskih napeljav in drugih delih ter znaša skupna vrednost njenega dela približno 180.000 dinarjev. Sedem mladincev je imenovanih za udarnike in znaša njihova delovna norma 3 — 4 in pol kubika dnevno. Vodstvo gradnje z inž. Pogačnikom na čelu je tesno sodelovalo z delavstvom. Delavci iz vseh krajev naše domovine, s svojo pridnostjo 'in sposobnostjo niso le dosegli delovnih norm temveč jih tudi visoko prekoračili. Posebno velike uspehe so dosegle akordne skupine, saj so posamezniki, kot udarnik'Omerza, Geršak in drugi premetali tudi do 60 kubikov na dan. Oo 9. uri dopoldne se je zbralo delavstvo in nameščenstvo gradnje na začetku modernizacije ceste pri Sv. Krištofu s sindikalno godbo in zastopniki ČLO Bežigrad, da slovesno izroče cesto predstavnikom naše ljudske oblasti. Slovesnosti so se udeležili tov. Brejc Tomo, minister za delo, ing. Tepina Marjan, pomočnik ministra za gradnje, Bizjak Viktor, pomočnik direktorja cest, inž. Valentinčič Jože, direktor GRADISA, ing. Lapajnova, direktor Projektivnega zavoda, Trtnik Lojze, član Izvršnega odbora MLO Ljubljana, zastopniki Glavnega odbora sindikatov in drugi. Po uvodnih besedah tov. Geršaka je spregovoril minister za delo ceste. Kljub temu," da je naše gradbeno delavstvo v narodni osvobodilni oorbi utrpelo ogromne izgube, se nam je ob pridnosti in požrtvovalnosti naših delovnih množic posrečilo ustvariti nov, sposoben, delovni kader. V prihodnjih letih bomo še več gradili, da bomo čimbolj dvignili našo industrijo, naše gospodarstvo in tako ustvarili resnično blagostanje delovnemu ljudstvu. Pokazati hočemo vsemu svetu. kaj je sposoben ustvariti delavski razred v ljudski državi. Ob koncu go-rora se je tov. minister zahvalil vsem, ki so žrtvovali svoje sile in pripomogli k izgraditvi nove ceste. Nato je med zvoki državne himne prerezal simbolični trak. napet med slavolokoma in cesto izročil prometu. V imenu MLO Ljubljane se je tov. Trtnik Lojze zahvalil vsem, ki so sodelovali pri modernizaciji ceste. Na okrašenih kamionih so se delavci odpeljali po modernizirani cesti do Ježice, kjer jih je pozdravil zastopnik ježiškega prebivalstva. Tu je spregovoril tudi prekmurski delavec, ki je dejal, da je današnji dan otvoritve ceste praznik delavcev, ki so premagali vse zapreke, da so težavna dela uspešno dokončali. Še več bodo storili in še krepkeje prijeli za lopate in krampe in pomagali ustvarjati srečo vsega našega delovnega ljudstva. Od tu so krenili delavci in gosti v delavsko taborišče, kjer je bila zakuska. Pomočnik direktorja cest, tov Bizjak se je v imenu direkcije cest zahvalil vsemu delavstvu, zlasti udarnikom, mladinski delovni brigadi vodstvu, članom sindikalnih^ podružnic in prebivalstvu Ježice, ki so pomagali pri gradnji ceste. Sporočil jo imena 45 najboljših delavcev, ki bodo prejeli tov. Brejc Tomo m med drugim ome- nagrade šest ur prostovoljnega dela Za zaključek trimesečnega prikljucitvenega tekmovanja v vzhodno primorskem okrožju V nedeljo, dne 15. decembra so v Vzhodno Primorskem okrožju zaključili trimesečno tekmovanje za priključitev k Jugoslaviji in to na poseben način. Po vsem okrožju so organizirali 6 ut prostovoljnega dela na cestah, odrstraojevaij so tušev .ne in delali v obratih. Po de-u so nameravali tpr.praviti kulturne mitinge, ki pa j‘h je preprečila burja. Nanos je bil zavit v meglo, z njegovih pobcčij m s Čavna pa se je valila divja burja, Kakršne letos še niso doživeli. Temperatura je padla na 8 do 12 stop.nj pod ničlo. Burja na Primorskem prevrača tudi vozove, ljudi in oakriva strehe. Toda 15. december je bil dan dela in primorsko ljudstvo je kljub- temu, aa sicer v dn®h burje ostaja bolj v hišah, v skupinah in pojoč prihajalo' na delo. V postojnskem okraju je na železniški postaji v Prestranku delalo nad 200 ljudi. Material je prevažalo 14 voznikov. V Postojni je nad 200 ljudi obnavljalo šolo in vilo »Jurca«, pripravljali so tudi gramoz in drobili kamenje. Nad 200.ljudi od Sv. Petra in Jurešč je popravljalo cesto- Na cesti v Belsko je delalo okro,z 200 prostovoljcev in 33 voznikov iz vas; Bukovja, Studenega, Gorenj, Predjame in iz Belskega. Kljub burji so v Razdrtem pridne pc-pravljali prosvetno dvorano. Žene in dekleta so v mladinskem dcmu šivale in krpale ob!e; ko. V tovarni »Sicla« je tovarniška sirena s trikratnim dolgim piskom, oznanila delo na katerega so prišli vsj delsA'ci, ln 'la so na ta način propadli ter so obsojeni v propast vsi in vsakršni poizkusi sovražnikov slovanstva, in da bi dokazali nasprotno. Izredno sem hvaležen vsem prejšnjim govornikom, zlasti pa akademiku Grekovu. ker so s svojimi referati v veliki meri olajšali mojo nalogo. predvsem zato, ker so na nek resnično znanstven način podali pogoje, pod katerimi so bili Slovani v zgodovini — pod katerimi so morali živeti in se boriti, ne samo za.se, ampak tudi za vso Evropo in vse človeštvo, ter ustvarjati svojo izredno slovansko kulturo, izredno predvsem in v glavnem zaradi njenega resnično ljudskega demokratičnega, miroljubnega, humanega in naprednega značaja. Istočasno se more iz vseh teh referatov takoj izluščiti zaključek, ki je logičen, in važen za sedanji čas, za kongres in za vso slovansko stvar sploh. Gre namreč za to, da bomo vsi. tako na tem kongresu, kakor tudi v svojih govorih in člankih sploh, v prvi vrsti in v glavnem obrnili posebno pozornost na ona zgodovinska dejstva in razmere, ki nas ne bi smele razdvajati, ki nas ne bi smele privajati do nevarnih obravnavanj, ampak bi nas morale zbliževati in združevati v imenu naše resnično velike in svetle slovanske stvari, v imenu enotnosti in neporušlji-vega prijateljstva. Kdo n. pr. izmed nas tukaj ne ve, da se je eden izmed prvih srbskih javnih delavcev v. dobi preporoda — Vuk Karadžie. istočasno tudi bavil — in sicer ne slučajno, ampak popolnoma zavedno — s proučevanjm bolgarskega jezika in njegove slovnice ? Kdo prav tako ne ve. da je bil še mnogo stoletij pred tem Konstantin Kostenecki prav tako srbski duhovni delavec kakor bolgarski? Kdo ne ve, da so učenci Cirila in Metoda, ko so bili od nemških napadalcev izgnani iz Panonije in Moravske, našli bratski sprejem v takratni Srbiji in takratni Bolgariji ter da sta pri tem Klement in Naum na primer ostala in delala v Makedoniji? Kdo ne ve. da tudi sama Ciril in Metod, ko sta ustvarila staroslovansko abecedo in prevedla cerkvene knjige, nista ostala in delala niti samo v svoji domači solunski deželi, v makedonski deželi, niti v Srbiji, niti v Bolgarji ? Med zgodovinarji je bil in je še vedno spor, ali sta onadva ustvarila slovansko abecedo in prevedla cerkvene knjige po naročilu Bizanca (proti Nemcem in papežu), ali pa po naročilu Rima (proti Nemcem in Bizancu). vendar pa sedaj ni treba, da se v tem primeru spuščamo v raz-motrivanje tega spornega vprašanja. Nasprotno je nedvomno naslednje: 1. v prvem in drugem primeru sta bila Ciril in Metod brez dvoma borca proti nemškim osvajalcem, ki so zaradi tega besno preganjali nju in njune, učence; 2. onadva sta. vseeno od koga in s kakšnim eil jem sta dobila zgodovinsko naročilo, če vzamemo objektivno. vendar izvršila zares veličastno kulturno delo, ki je bilo ogromnega pomena za nadaljnji razvoj in za zgodovinsko usodo slovanskih narodov, posebno še srbskega, bolgarskega, makedonskega in ruskega naroda: 3. poznejša slovanska abeceda in književnost (v glavnem cerkvena) nista bili prenešeni niti med ruski, niti med druge slovanske narode samo iz Bolgarije ali pa samo iz Srbije. To. kakor tudi poznejša dejstva, n. pr. da naši javni delavci iz dobe preporoda, kakor tudi revolucionarji (Pajsije. zlasti pa Karaveiov. Rakov-ski, Boter, Levski in drugi), niso bili samo goreči pristaši bolgarsko-srbskega prijateljstva, ampak so tudi živeli in delali za to prijateljstvo tako v Bolgarji kakor v Srbiji sami. — te in še cela vrsta podobnih dejstev je za nas danes posebna važna in dragocena ugotovitev, kajti ta dejstva, ugotovljena in tolmačena pravilno, nas ne razdvajajo, ampak nas nasprotno zbližujejo in prispevajo k naši velSfci 5n- sveti stvari slovanske enotnosti in prijateljstva. Izhajajoč prav iz vsega tega in ne da bi se spuščal preveč v podrobnosti, naj rečem glede prispevka bolgarskega naroda k občečloveški kulturi naslednje: V preteklosti bolgarskega naroda so bili veliki zgodovinski dogodki: ustanovitev naše države, pokristjanjenje Bolgarov, sprejetje abecede, bi sta jo ustvarila slovanska brata Ciril in Metod, poizkusi nekaterih državnikov za vzpostavitev centralizirane države ter zaščite trgovine in industrije, bogomilsko gibanje, narodno hajdukovanje itd. Vse, kar je bilo ustvarjenega v zvezi s temi dogodki. bodisi na področju narodnega ustvarjanja, bodisi na področju filo- zofsko - znanstvene misli, umetnosti itd., nesi določen progresivni pečat. V tem primeru je treba predvsem poudariti vlogo in pomen bogomilskega gibanja ki se je svojčas rodilo in razvijalo kot odpor vaških ljudskih množic proti nasilju, izkoriščanju in reakcionarni politiki boljar-jev in veči ne bolgarskih carjev, čeprav ni bilo socialistično ali vsaj revolucionarno demokratično gibanje, ker ekonomski in socialni pogoji še niso za to dozoreli, je bilo vendar bogomilstvo v svojem bistvu ljudsko napredno gibanje, ki je pri nas v gotovi stopnji zavzelo obliko revolucionarno - demokratičnega gibanja z elementom prvotnega in naturalnega krščanskega komunizma, ki se je razširil na zapadu (n. pr. alinojska herezija) kot eden izmed najzgodnejših pojavov zapadno-evropske renesance. Pod pogoji večstoletnega turškega suženjstva so naše narodno hajduško gibanje in naši samostani s svojimi celičnimi šolami in s tamkaj ohranjeno starobolgarsko pismenostjo, življenjepisi, arhitekturo itd., prav tako služili razvoju našega narodnega eposa in književnosti na eni strani ter razvoju naše nacionalne zavesti v dobi preporoda na drugi strani. Zanimivo je n. pr., da najdemo prav v raznih samostanih, kakor tudi po nekaterih cerkvah v mestih in vaseh tudi danes spomenike, ki pričajo, da je bil bolgarski narod že pred 600 in več leti na poti ustvarjenja renesančne kulture precej pomembnega stila. Tako je mogoče n. pr. videti v cerkvi v vasi Vojani pri Sofiji freske tako imenovane trnovske slikarske šole, na katerih so osebe naslikane z vso življenjskostjo. z blagim in človečanskim izrazom pogleda in usten. Slika »zadnja večerja« je n. pr. značilna po tem, da na Kristusovi mizi niso naslikani tradicionalni simbolični predmeti, ampak proizvodi in pribor popolnoma nacionalnega ljudskega značaja. Obrazi nekaterih boljarjev, naslikanih na zidu, zlasti pa obraz malega Kristusa — deteta, nimajo ničesar skupnega s suhim, strogim in mističnim bizantinskim slikarstvom, ampak nasprotno pričajo prav o pojavi zelo zgodnjega renesančnega slikarskega gibanja pri nas. Tendence kritično ustvarjalnega sprejemanja in nadaljnjega obdelovanja naše lastne bolgarske osnove v nekem še bolj realističnem duhu je mogoče najti prav tako tudi v naši cerkveni, še posebno pa v najsi meščanski, mestni arhitekturi. Razumljivo je, da naša znan- stvena zgodovina vsestranskega razvoja bolgarskega naroda niti do danes ni odkrila _ vseh teh kulturnih spomenikov preteklosti, niti jih ni dovolj pravilno in izčrpno pojasnila in ocenila po njihovi resnični vrednosti Velika zapreka v tem pogledu je bil duh velikobolgarskega šovinizma in zavedno beganje proč od dialektično - materialističnih metod raziskovanja in pojasnjevanja, "duh, ki je skoraj do nedavna vladal med našimi uradnimi zgodovinarji in kulturnimi voditelji, toda naša zgodovinska znanost je vendarle lahko zbrala, proučila in uredila vrsto važnih dejstev iz kulturne preteklosti našega naroda. To velja zlasti za zbiranje in urejanje številnih naših narodnih pesmi, pripovedk, folklornega blaga itd. (zborniki narodnih umetnin, ki jih je izdala Akademija znanosti, nekateri poizkusi monografskega proučevanja historiata našega slikarstva, arhitekture, glasbe, literature itd.). In tako imamo v stari zgodovini Bolgarije vrsto elementov in momentov, kakor so zgoraj navedeni, ki pričajo o kulturni sposobnosti in kulturnih manifestacijah našega naroda. Vendar pa je treba poudariti, da je bolgarski narod kljub 500 letnemu turškemu suženjstvu in 200 letnemu bizantinskemu jarmu in čeprav je od začetka ustvarjanja bolgarske države pa do njene osvoboditve izpod Turkov Bolgarija iz številnih razlogov, izmed katerih je eden zlasti važen, namreč svetovno strateški položaj v vzhodnem in južnem delu Balkanskega polotoka, na razpotju treh kontinentov, na križišču treh smeri najrazličnejših državnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vplivov ter agresij, od ustanovitve' bolgarske države leta G79. za do osvoboditve izpod Turkov živela neodvisno politično življenje samo 615 let, medtem ko je njen narod prenašal težave in številne negativne posledice mnogih vojn, vdorov, križarskih pohodov, janičarskih in drugih uničevalnih ropanj, bizantinsko barbarsko zatiranje itd., lahko še močneje in še popolneje dokazal svojo kulturno sposobnost, da je delo-ljuben, demokratičen m miroljuben, v vsakem pogledu napreden in za kulturno ustvarjanje sposoben narod. in sicer že od preporoda in osvoboditve izpod Turkov, zlasti pa od osvoboditve izpod nemško-fašistič-rega jarma. Nadaljevanje sledi. Slovo Beograda od udeležencev Slovanskega kongresa Beograd, 15. dec. Popoldne ob 16. so priredili Izvršni ljudski odbor Beograda im množične organizacije v veliki dvorani Oficirskega doma sprejem na čaist delegatom Slovanskega kongresa. Goste je pozdravil v imenu Izvršnega ljudskega odbora mesta Beograda predsednik Ninko Petrovič, ki je med drugim dejal: »Ob koncu zasedanja Slovanskega kongresa je želja Beograda, da se ob razstanku poslovi od udeležencev kongresa in delegatov bratskih narodov ter da pozdravi delo in uspehe, dosežene na kongresu. S kakšnim navdušenjem so Beograjčani dočakali ta kongres in spremljali vse njegovo delo, se je občutilo v kongresni dvorani in pred poslopjem kongresa, na ulici in povsod med vsem zasedanjem. Veličastni miting Beograjčanov, kjer je nad 200.000 Beograjčanov navdušeno manifestiralo za delegacije in njihove narode, najzgovorneje priča, koliko je našemu ljudstvu na solidarnosti slovanskih narodov pri gradnji splošnega miru in demokracije na svetu. Saj v resnici ne more nihče biti bolj vdan stvari miru in demokracije kakor tisti ki so zanj največ žrtvovali.« Ko je poudaril svobodoljubno vlogo Beograda v najtežjih trenutkih zgodovine naših narodov, je predsednik Ninko Petrovič rekel, da je Beograd posebno srečen, ker lahko tudi ob odhodu pozdravi predstavnike bratskih slovanskih narodov, katerih delo na kongresu je pomemben prispevek k stvari mira in demokracije. V odgovoru na pozdrav predsednika Ninka Petroviča' je šef češkoslovaške delegacije minister dr. Zdenek Nejedlv povdaril v imenu vseh delegatov, da je to, kar so delegati videli v Jugoslaviji, prekosilo vsa njihova pričakovanja. Rekel je, da je Beograd s svojo slavno tradicijo priredil delegatom prisrčen in navdušen sprejem ter da bodo oni odnesli iz glavnega mesta FLRJ spomine, ki so se globoko vtisnili v njihova srca. »Najbolj nam je ugajalo, je poudaril minister Nejedly, da se pri vsakem koraku čuti nova doba in nov Beograd«. Nato je goste pozdravil predsednik Slovanskega komiteja Jugoslavije profesor Stevan Jakovljevič, ki je med dragim rekel: »V veliko čast si štejem, ker se vam lahko zahvalim za iskreni^ trad in prizadevanje pri pripravah in izvedbi prvega povojnega Slovanskega kongresa v Beogradu. Š polno pravico lahko rečemo, da je- Ustavodajne ljudskih republik razpravljajo o načrtih ustave Beograd, 14. dec. Ustavodajni odbor Ustavodajne skupščine LR Srbije je na svoji četrti seji, na kateri je bila zaključena načelna razprava o osnutku ustave, ki ga je predložila ustavodajnemu odboru vlada LR Srbije, soglasno sprejel v načelu osnutek ustave Ljudske republike Srbije. Razprava o osnutku ustave LR Sr-bij v podrobnostih se bo začela 24 decembra. Zagreb, 15. dec. Včeraj dopoldne je bila druga1 seja ustavodajnega odbora Ustavodajnega sabora LR Hrvatske. Predsednik ustavodajnega odbora dr. Pavle Gregorič je sporočil odboru, da je doslej dobil samo predlog načrta ustave LR Hrvatske od vlade LR Hrvatske. Nato so prešli k razpravi o nadaljnjih točkah dnevnega reda. Sarajevo, 13. dec. Včeraj popoldne je bila 11. seja ustavodajnega odbora Ustavodajne skupščine LR Bosne in Hercegovine, na kateri je nadaljeval razpravo o načrta ustave v podrobnostih Najprej so razpravljala o 8. poglavju, ki vsebuje določbo o orga- nih dTŽavne uprave LR Bosne in Hercegovine. Med drugimi spremembami je bilo sprejeto v skupino republiških ministrstev ministrstvo za komunalne zadeve. V nadaljnjem razpravljanju so bile sprejete v načrt ustave pri posameznih členih nove določbe, ki poudarjajo samostojnost ljudskih odborov. Ustavodajni odbor je nadaljeval danes popoldne razpravljanje o končnih določbah načrta ustave v pdrobno-stih. Cetinje, 15. dec. Ustavodajni odbor Ustavodajne* skupščine LR Crne gore je na seji 13. decembra sklenil, da se predlog ustave LR Črne gore predloži vsem ljudskim organizacijam in vsem državljanom črne gore v javno razpravo tier se pozovejo vse ljudske organizacije in vsi državljani LR Črne gore. naj pošljejo svoje predloge in morebitne pripombe nepdkredno ustavodajnemu odiboru Ustavodajne skupščine LR Črne gore ali pa jih naj objavijo V tisku najkasneje do 27. decembra. Drugi sestanek predsedstva Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije V četrtek je bil v Beogradu drugi sestanek predsedstva Centralnega sveta LMJ, ki mu je predsedoval Rate Dugonjić, predsednik Centralnega sveta LMj. Član tajništva Centralnega sveta Mihajlo Švabič je poročal o končanih delih na Mladinski progi. Med drugim je poudaril, da je prostovoljno delo na Mladinski progi še krepkeje povezalo našo mladino z njeno ljudsko državo. Ko je opozoril na vse pomankljivosti, ki jih je treba odstraniti, preden se prične gradnja proge Banoviči—Sarajevo, je Mihajlo Švabič v dragem delu svojega poročila seznanil predsedstvo z novo veliko nalogo, pred katero stoji organizacija LMJ — zgraditev Mladinske proge Šama«—Sarajevo. Ta proga bo dolga 240 km in bo pri njeni gradnji sodelovalo mnogo večje število mladine kakor na Mladinski progi. V nadaljevanju svojega poročila je seznanil predsetstvo z vsemi problemi ki jih bodo morali pričeti reševati takoj vse organizacije LM, da bi se uspešno razvijalo delo na novi progi. Nato je navedel predlog tajništva, naj hi bil 12. januarja leta 1947 v Beogradu zlet omladincev - udarnikov z Mladinske proge in mftnjših mladinskih akcij. Na zletu bi bila podana dva referata, prvi o delovnih uspehih v letu 1946, drugi pa ö nalogah mladinske organizacije v letu 1947, v katerem hi bilo zlasti govora o novi Mladinski progi. Po končanem poročilu Mihajla Šva-biča je predsedstvo odobrilo delo štaba mladinskih brigad na progi Brčko —Banoviči. Nato se je razvila razprava o pripravah za gradnjo nove proge Šamac—Sarajevo. Na sestanku je član tajništva Centralnega sveta LM Stevo Doronjski navedel, kateri razlogi govore za nacionalni kongres organizacije LM ljudskih republik. Poudaril je, da postavlja prehod naše dežele k načrtni izgradnji pred mladinsko organizacijo nove velike naloge. Prav tako bodo morali kongresi reševati vprašanja o izvedbi sklepov petega plenarnega sestanka Centralnega sveta. Po končani razpravi o tem poročilu je generalni tajnik Centralnega sveta LMJ Slavko Komar seznanil predsedstvo z načrtom Fizkuitume zveze Jugoslavije o veliki fizkulturni paradi, ki naj hi bila poleti leta 1947. na dan fiz-kulturnikov v Beogradu. Po načrtu naj bi bila dva dela — mimohod in športni nastop. Ko je navedel podrobnosti tega načrta, je Slavko Komar izjavil, da bo vodstvo dneva fizkul-tumikov sestavljeno iz predstavnikov Enotnih sindikatov, LM in Fizkulturne zveze Jugoslavije. Potrebno bi bilo organizirati republiške komisije, ki bi dajale pomoč pri organizaciji dneva fzkultumikov. Dolžnost organizacij LM je, da pomagajo Fizkulturni zvezi pri prirejanju okrajnih zletov po no-trajnosti in da glede tega vprašanja sodelujejo z Enotnimi sindikati. Nato je članica tajništva Centralnega sveta LMJ, Grozdana Belič, govorila o sklicanju šestega plenuma, ki naj bi bil 13. januarja leta 1947. Razložila je, da je potreben ta plenarni se stanek zato, ker je organizacija LM postavljena pred zelo veliike naloge, za katerih organiziranje in izvedbo je treba opraviti potrebne priprave. Na koncu so določili dnevni red šestega plenarnega zasedanja. Gestapovski krvnik Avgust Meissner pred sodiščem v Beogradu Beograd. 13. decembra Tretji dan razprave proti nemškim vojnim zločincem pred vojaškim sodiščem v Beogradu je bil zaslišan tudi obtoženi Avgust Meissner, vr-hiovnj poveljnik gestapa in policije med okupacijo Srbije, človek, čigar ime bo ostalo v spominu naših narodov bot simbol nacističnega divjaštva. Meissner je kot višji vodja policije in najivečj; predstavnik Reichsführer-ja Himmlerja od februarja 1942. pa do spomladi 1944. leta preuredil v Srbiji gestapo m poleg prejšnjih odsekov ustanovil,še .tkzv. poveljstvo varnostne ^policije, poveljstvo policije za vzdrževanje reda in široko vohunsko omrežje v Srbiji Organiziral je številne kazenske ekspedicije najširšega obsega, pri katerih so uničevali porušene vasj in naselja, požigali cerkve in javne zgradbe, množično pobijali, ropali premoženje, posiljevali žene in dekleta itd. Meissner pravi: — Čutim se krivega se mo toliko, kolikor sem osebno izdajal ukaze. Kazenske ekspedicije so bile, vendar So bile izvajane samo tam, kjer se je pojavil odpor. Priznam, da so bile požgane vasi, vendar samo takrat, če so se vodili boji. Pri tem mi nismo za iz Montevidea, Nacionalna zveza ameriških Hrvatov iz Clevelanda, komite Južnih Slovanov iz Montevidea, Ukrajinski delavci iz Whmipega, jugoslovanska mladina v Argentini, Slovanska unija iz Hanfe in mnoga druga diruštva ter posamezniki. Razen tega so prispela Slovanskemu kongresu mnogoštevilne pozdravne brzojavke in pisma iz naše države. Med drugimi so poslali brzojavke rudarji labinskega premogovnika, italijanski antifašisti Istre in Reke, Ljudska študentska mladina zagrebške univerze, kolektiv kovinskih delavcev z Jesenic, delavci Istre in Reke, Ljudska fronta Kraševca, mladinci iz Istre, mestni sindikalni svet Reke, delavci in nameščenci kombinata »Bate« iz Borova, mestni sindikalni svet iz Ključa, ljudstvo lešinjskega okraja, mestni sindikalni odbor PTT in radijske stroke iz Beograda, Slovaška Matica iz Bačkega Petrovca, Klub koroških Slovencev iz Ljubljane, kmetje in zadružniki iz Smedereva, Slovani in Italijani iz Istre, delavci in nameščenci industrije v Rakovici, slovenski pesnik Oton Zupančič, škof dr. Akšamovič iz D,jakova, istrski pisatel j Viktor Car Emin in mnoge organizacije ter posamez- zbiral; ljudi za taborišča smrti, — Odkod pa ste dobili tistih 1O0 tisoč ljudi, ki ste jih zaprli in mučili na Sejmišču, tistih 50.000 na Banjici, tistih 26.000 v Nišu itd.? Meissner ni odgovoril. Kot vrhovni poveljnik gestapa in policij® v Srbiji je bil v stalni zvezi s Himlerjem in od njega osebno sprejemal povelja to navodila za čim hitrejše uničenje srbskega naroda. Meissner je izdajal tudi splošne naredbe za izvajanje rekvizicij. Na roparski način so jemali prebivalstvu osnovni živež, potreben za življenje. Tako je zapovedal, da se mora iz užičkega okrožja, k; je pasivno in vsako leto uvaža koitozo, odnesti zadnje zaloge koruze, zaradi česar je bilo prebivalstvo tega kraja izpostavljeno smrti zaradi lakote. Pogosto je odrejal streljanja, pošiljanja v taborišča in opredelitev žrtev za kandidate smrti. Tako je bilo na njegov ukaz pobitih na Ostrovečki Adj pri Dubovcu nad 700 ljudi, v zaporih v Petrovgradu 2000 itd. Meissner 'priznava, da so bila taborišča pod njegovim nadzorstvom, prav- pa, da o kakih dostavljanjih po taboriščih sploh nima pojma. Trdi celo, da je šele iz obtožnice zvedel, da je pcmrlo 40.000 ljudi. Kot glavni, vodja taborišča na Sejmišču je Meissner prvi krivec za množično ubijanje Zidov. — Zelo dobro mi je znano, da so bili Židje pobiti — pravi Meissner, toda, ko sem jez prišel v Srbijo. sem dobil samo žene in otroke Zidov. — Ko pa ste odšli iz Srbije, niti teh n; bita več. pravi predsedujoči sodnik. — Da. — Zadušjli so jih v avtomobilih? — Da, odgovori odsekano Meissner. Ko so Nemci videli, da narašča odpor srbskega naroda, je dobil Meissner ukaz, naj pomnoži gestapo- — In vi ste podeseterili policijski aparat, pravi predsednik. — Se več, toda to je bilo potrebno, je odgovoril cinično in smeje se Meissner. — A zatem so še bolj pobijali? — Da. , < Med okupacijo ]e Meissner podpisal številne lepake, na katerih je bilo razglašeno, da je bilo ustreljenih več sto Srbov. Meissner priznava, da so Nemci leta 1943. ustanovil posebno ekipo za sežiganje trupel jz množičnih grobnic. Ko mu predsednik pravi, da je bilo sežganih okro.gr 67.000 trupel, je odgovoril Meissner: — Toliko trupel si ne morem nitf predstavljati. Meissner je sodeloval tudi pri ustanovitvi divizije SS Prinz Eugen. To nalogo mu je dal Himmler in mu naročil, da morajo v to divizijo stopiti Volksdeutscherji iz Banata. Z ustanovitvijo SS divizije Prinz Eugen se je še bolj okrepil šovinizem in sovraštvo Volksdeutsche nasproti srbskemu življu. Kjer kolj je bilo treba izvesti kakšno kazensko ekspedicijo, so poslali to divizijo. Kot osebni prijatelj je rajhskcmi-sarju za Norveško Terbovenu obljubil, da mu bo poslal ljudi za razna taborišča v Norveški, ki so bila dejansko prava taborišča smrti. Cim je prišel v Srbijo, je Meissner poslal Terbovenu 4200 pripornikov, kj so jih 2400 pobili. Meissner pravi;’ — »Samo 400 sem jih poslal, toda O kakšnem prijateljstvu ni niti govora. Poslal sem jih, ker so to uradno od mene zahtevali. Tudi četrtega dne je sodišče nadaljevalo zaslišanje Augusta Meisner-ja. ki je priznal, da je povečal v Srbiji število gestapovskih, enot, ker je gibanje odpora stalno raslo. — Ne samo zaradi tega, je pristavil vojašiki tožilec, ampak tudi zato, ker je Himmler zahteval čm dalje večje število žrtev, vj pa ste mu jih dostavljali. Med opisovanjem organizacije gestapa v Srbiji je izjavil Meissner, da se je z okrepi tv jo gestapa zboljšal položaj in olajšalo premikanje nemške vojske v Srbiji. Iz novih izpovedb prič se vidi. da je Meissner osebno odrejal streljanje vojnih ujetnikov. — Zakaj pa ste ustrelili malega Ko-kana, ki je bil star 6 let? je vprašal predsednjk. To mi ni znano, je odggvoril tiho Meissner. Meissner ni bil samo strah in trepet za mirno prebivalstvo Srbije, ampak so se ga bali tudi Nemci in celo sam vojaški poveljnik Srbije. Na predsednikovo vprašanje, ali bj. bili avtomobili s plinom, v katerih so zadušili na tjsoče rodoljubov, prišli v Srbijo, če jih ne bi bil on zahteval, je odgovoril Meissner, da je bil to splošen ukrep in da so se ti avtomobili pojavljali povsod) v okupiranih deželah. Na koncu pravi Meissner, da mu ni znano, da je nemški fašizem hotel uničiti milijone Slovanov. Preden so začeli zasliševati naslednjega obtoženca, je vojaški tožilec major Lakič predlagal sodišču, naj se v zvezi z izjavo Meissnerja zasliši kot priča dr. Kiesel, kj je bil namestnik šefa upravnega štaba dr. Turnerja. Po krajšem posvetovanju je sodišče sprejelo ta predlog, nakar so v dvorano pripeljali dr. Kiesela. 'Priča težko obremenjuje Meissnerja, dr. Fuchsa, dr. Krausa in druge obtožene gestapovce. Medtem ko je Meissner trdil, da je delal vse po Ukazih in navodilih vojaškega poveljnika, Srbije, izjavlja priča dr. Kiesel, da je Meissner delal vedno esm in. ni nikogar vpraševal za svet. Edino s Turnerjem in Hejdrichom je bil v stalnih stikih. — Meissner je bil najmočnejša osebnost ,v- Srbij, pravi dr. KieseL On se ni nikogar bal. Ko je prišel v Beograd, nj hotel sprejeti niti predstavnika vojaškega poveljnika Srbije. On je strog, trd jn nepopustljiv človek. Z njegovim prihodom s0 je stanje v Srbiji zelo spremenilo . Spominjam se, da je ob neki priliki Meissner v Ratničkom domu dejal, da bo hitro uredil Srbijo. Uvedba, enotnih cen koruze Zvezni gospodarski svet je izdal odredbo o določitvi enotnih cen koruzi in koruzni moki v trgovini na debelo z veljavnostjo za vse področje FLRJ. Gospodarski svet je določil naslednje cene v predaji na debelo: 1. koruza v zrnu. zdrava, rešetana, običajne kakovosti,.z največ Iß0/« vlage 395 din za 100 lej» franko skladišče veleprodajalca v distribucijskem kraju; 2. koruzna moka tipa 90°/# 520 din za 100 kg neto teže. Iranko skladišče veleprodajalca v distribucijskem kraju s plačanim skupnim davkom, v vrečah, ki iih posodi prodajalec za 25 dni. Kot kraj distribucije se smatra vsak kraj v FLRJ, ki ima preko 1000 prebivalcev. nadalje vsako industrijsko naselje, kjer je preko 200 delavcev, in drugi kraji, ki iih bo kot take zaznamovalo ministrstvo za trgovino in preskrbo ljudske republike. Če ie kraj distribucije oddaljen do 3 km od železniške ali ladijske postaje, je kraj postaje obenem kraj distribucije. Zvezni urad za cene bo v soglasju z zveznim ministrstvom za trgovino in preskrbo predpisal potrebne ukrepe za izvajanje te odredbe. Ta odredba se nanaša na koruzo in koruzno moko. pridobljeno iz presežkov po 4. in 5. členu uredbe o odkupu žita v gospodarskem letu 1946 (obvezna oddaja). ki se bodo uporabili za človeško orebrano. Ustanovitev zvezne srednje kmetijske strojne šole v Vinkovcih Zvezni minister za kmetijstvo in gozdarstvo ie izdal odločbo, po kateri se zvezna kmetijska strojna sola v Zemunu prenese v Vinkovce in se spremeni v srednjo kmetijsko strojno šolo. Ta zvezna srednja kmetijska strojna šola v Vinkovcih je samostojna ustanova pod vodstvom uprave kmetijske strojne službe pri zveznem kmetijskem ministrstvu in-ima nalogo, da z rednim šolanjem usposablja svoje učence za strokovno delo pri uporabi in pri popravilih kmetijskih strojev, za delo v tovarnah kmetijskih strojev in za vodstvo ustanov kmetijske strojne službe. Nadalje ie naloga te šole, da s strokovnimi tečaji izpopolnjuje tehnični in ‘upravni kader za kmetijsko strojno službo in da preizkuša kmetijske stroje. Za praktične vaje dobi na razpolago zvezno kmetijsko posestvo v Vinkovcih. Darujte za Bdeči križ! Nov velik uspeh jugoslovanskega nogometa Reprezentanca Beograda je premagala pariško reprezentanco 4:2 (3:1) V nedeljo popoldne je bila v Parizu ma stadionu Co-lonibes mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Beograda in Pariza. Zanimanje za tekmo je bilo po vsem športnem svetu zelo veliko. Kljub temu, da .je potek igre prenašal radio in da je bilo vreme zelo hladno, se je na igrišču zbralo nad 40.000 gledalcev. Beograjčani so bili v današnji tekmi favoriti in so zasluženo zmagali nad svojimi nasprotniki. Moštvi sta prišli na igrišče v naslednjih postavah: Beograd: Mrkušič. Brozovič, Stankovič. Čajkovski, Jovanovič. Simonov-ski. Tomaševič, Mitič, Sandič, Bobek, Mihailovič. Pariz: Domingo, Douasse. Gruillon, Haupe, Lefevre, Flerillan, Moulet, Ben Barek, Bongiorni, Vaste, Nierge. Igra je bila živahna in ves čas zanimiva. Beograjčani so takoj prevzeli iniciativo in valili napad za napadom na vrata Parižanov. V 13. minuti je padel prvi gol. ki ga je dal Mihailovič. Pičle četrt ure zatem je Tomaše-vič povišal na 2:0. Reprezentanca Beograda je nato še bolj pritisnila na vrata svojega nasprotnika. Igra je večji del potekala na polovici Parižanov. V 36. minuti je po nenadnem prodoru pariškega napada zaradi nesporazuma med vratarjem Mrkušičem in srednjim krilcem Jovanovičem pariška reprezentanca znižala razliko na 2:1. Ta uspeh domačega moštva pa ni vplival na razpoloženje Beograjčanov, ki so še naprej stalno v napadu. Plod lepih in smiselnih kombinacij je bil tretji gol za Beograd, ki je padel v predzadnji minuti prvega pol: časa. Čajkovski je podaj žogo Sandi-ču. ta pa prosto stoječemu Mihailoviču, ki je spretno izkoristil priložnost in žogo poslal v mrežo. Občinstvo je učinkovito in lepo kombinacijo nagradilo z navdušenim odobravano em. Po odmoru so Parižani nekaj časa igrali boljše kakor v prvem polčasu in v tem razdobju dosegli tudi drugi gol. Bongiorni je dobil žogo od Lefe-vrea, jo prenesel na desno stran, kjer jo je Stankovič slabo prestregel, kar je desna zveza Parižanov Vaste izkoristil in brez pomišljanja ostro streljal na vrata. Ta uspeh je Parižane še bolj vzpodbudil, toda vse njihove napade je beograjska obramba pravočasno razbila. Sloviti črnec Benba-rek je s soloakcijami skušal doseči uspeh, toda Čajkovski, ki je bil izredno dobro razpoložen, je njegove poskuse popolnoma onemogočil, za kar ga je občinstvo vedno nagradilo s priznanjem. V 24. minuti reprezentanca Beograda po enem izmed številnih protinapadov beleži četrti gol. Tomaševič je dal žogo Bobeku, ki |e preigral pariško obrambo in z ostrim strelom postavil končni rezultat 4:2. Reprezentanca Beograda spet prevladuje na terenu. Tempo in način igre diktirajo Beograjčani, ki so v vsakem pogledu boljši od svojih nasprotnikov. V napadu Beograda se je odlično uveljavil Bobek, ki pa ni imel sreče v streljanju. Žoga se je štirikrat odbila od vratnic, kar je rešilo Parižane še večjega poraza. V beograjski reprezentanci so za' dovoljili vsi igralci, zlasti pa se ]e odlikoval napad. Obramba ni imela mnogo dela in je svojo nalogo dobro opravila. Jovanovič je popolnoma onemogočil srednjega napadalca Parižanov Bongiornija, Stankovič pa je bil skoraj nepremagljiva ovira za desno krilo gostov Mouleta. ' Pariško občinstvo je bilo zadovoljno s tekmo. Med igro je objektivno presojalo vsako akcijo obeh moštev. Po tekmi so gledalci navdušeno pozdravljali beograjske nogometaše, ki so zasluženo zmagali nad pariško reprezentanco. Zagreb;Skadar 7:0 (3:0) Na Igrišču Pobede v Zagrebu Je bila v nedeljo mednarodna nogometaa tekma med reprezentancama Zagreba in Skadra, ki se je končala z visoko zmago Zagrebčanov. Zaradi uspeha* albanskih nogometašev na nedavni balkamiadi je bilo zanimanje za tekmo zelo veliko. Kljub slabemu vremenu je prišlo na igrišče okoli 6500 gledalcev, kj so navdušeno pozdravili skadrske nogometaše. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Zagreb: žmara. Ettlinger, Lojen, Puk-šec. Jazbicšek, Kc-kotovič, Koželj. Wölfl, Golob, Gruškovnjak, San čar. Čajkovski. Skader: Tahiri, Dibra, Osmani. Spah'lu, Lambi. Fakta. Parafani, Juka. Borici. 8a-giri. Barbulosi. Zagrebšk-o moštvo je igralo prav dobro in v njem ni bilo slabe točke. Izmed vsen pa se je najbolj izkazal Wölfl. Zagrebčani so pokazali lepo tehnično in do podrobnost/: izdelano igro. Poleg tega jih je odlikovala požrtvovalnost. Napad Zagreba je bil prav dober m točen v streljanju na goi. Glavno breme je nosila krilska vrsta, v kateri sta s premišljeno igro prednjačila Pukšec in Kokotov.č. Obramba z vratarjem ni imela dosti posla. Reprezentanca Skadra, ki so jo sestavljali po večini igralci Vlažnije, Je igrala h:tro in požrtvovalno. Njeni igralci so močno izenačeni, vendar so v tehničnem pogledu daleč zaostajali za Zagrebčani. Izvrstno igro je pokazal Borici, ki pa je bil popolnoma osamljen in zato brez meč-Vratar Tahiri je ubranil nekoliko 06trih strelov. S smelimi akcijami: je reševal svoje svetišče in tako preprečil še hujši poraz svejega moštva. Zagrebčani so takoj v začetku prevzeli igro v" svoje roke in so nekaj časa popolnoma dominirali na igrišču. V sedmi minuti Je Wölfl iz kota streljano žogo poslal v mrežo. T»i minute nato je Gruškovnjak dosegel drugi gel za Zagreb. V 23. minuti je Wölfl lep center z glavo neubranljivo zaokrenil v mrežo. Drugi polčas se je nadaljeval z enakim tempom. V napadu je Gruškovnjaka zamenjal Senčar. V 14. minuti je vratar Tahiri boksal žogo v polje, še preden pa je spet prišel na svoj prostor, je Pukšec z ostrim strelom zabil četrti gol. V 26. minuti je Golob s silnim udarcem z 20 m dosegel peti: gol. Deset minut pred koncem so Albanci izvedli dva nevarna prodora in žmara je v zadnjem trenutku snel Sagiru žogo z glave. V 38. minuti je Senčar z volejem povišal na 6:0. Tik p bUe na 25metrskJ skakalnici v Pla.n:c; prve letoćnje skakalne tekme. Prired:tev je organiziralo FD J. Gregorčič z Jesenic Prve skakalne tekme v letošnji zimi eo pr-vabJe 34 tekmovalcev, med njimi tudi več naših najboliših skakalcev: Finžgarja, Klančnika, Pri boška Poldo in druge. Skakaln-ca ie bila dobro pripravljena. Ker je bJo tudi vrgme ugodno, so bili dosežem zadovoljiv; rezultati. Pc-leg poizkusnega skoka so tekmovalci izvedli v ■ konkurenci vsak še dva bvezna skoka. V naj lepše m sloku je skakal Klančnik Karel. vendar ,1e bila dolžina skok:v premajhna. da bi zasedel boljše mesto. Na'dališe skoke so n a nedeljskih tekmah v Pišni ci doe-egll Jik-cpie. Pribošek !n Finžgar z 2f in p ! metra. Gašperšič je skočil 20 m pel, Klančnik pa 15 metrov. Skoke sta ocenjevala Ravnik in Korenini z Jesenic. Tekmovanje je bilo končano v Pičli uri. Vrsta) red prvih desetih tekmovalcev Je bil naslednji: 1. Flmžgar Rudi (FD Kropa) 146 t:čk. 2. Prtbošek (FD Udarnik) 145.5. 3. Vidic Andrej (FD Bled) 139. 4. Klančnik Karel (PD Mojstrana) 138.8. 5. Gašperšič Marjan (FD Kropa) 134.5, 6. Jakopič Atom (PD Bled) 133.1. 7. RBogelj Albin (PD Triglav) 131.6, 8. Špindler Janez (FD Udarnik) 131.1. 9. Javoratk Ivo (FD Krim) 130.8, 10. Knific Jože (FD (Gregorčič) 129.3 točke. Poleg nedeljskih skakalnih tekem v Planici. kjer je bUo 60 cm prtiča, so bUe v nedeljo še neoficielne tekme na Črnem vrhu. katerih se je prav tako udeležilo veliko število smučarjev. Sledil je tekmovalni spored. V gr-ško.rimski rokoborbi sta v prvem paru nastopila zastopnika mušje kategorije De Giorgi (54 kg) iz Trsta in Jezernik Stane (55.5 kg) za Slovenijo. Po dveh in pol minute iskanja pravega pri jema je Tržačan nenadno izkoristil ugodno priložnost in Jezernika potožil na hrbet. V peresno lahki kategoriji je za Trst nastopil Sartori (57 kg), za Slovenijo pa Jenko (60 kg). Že po dobri minuti ie močnejši Jenko premagal svojega nasprotnika s tušem. Kot tretii par sta v lahki kategoriji nastODila za Trst Ruan (67 kg), za Slovenijo pa Jezernik (60 kg). Srečanje med njima se ie po dobrih petih minutah končalo z zmago Rua-na. Nato sta se borila Nacmiaz (75 kg) in Drašler (6(}J Ljubljana, na osnovi člena 29., b.. točka 4. Splošnega, zakona o ljudskih odborih sledečo odredbo: 1. Do nadaljnjega je prepovedano na območju okrožnega mesta Ljubljane vsako sekanje nedoraslega iglastoga drevja. 2. Osebe, ki si nabavijo t.-ivrstna drevesca izven območja okrežnega mesta Ljubljane. se morajo pri prin-esu istih v mesto izkazati s .potrdilom pristojnega okrajnega LO. da je bilo drevesce res tam posekano. 3. Kršilci gornjih predpisov bodo kaznovani v smislu čl. 38 Splošnega zakona o ljudskih odberih z denarno kaznijo do 5000 din ali s .prisilnim delom brez odvzema prostosti do treh mesecev. Taj mik IO MLO: Frcdsednik IO MLO: Tuma Brane 1. r. Albreht Fran L r. OPOZORILO Ministrstvo za notranje zadeve poslednjič opezarja, da morajo biti opremljena s spoznavnimi (evidenčnimi) tablicami vsa motoma vozila in da bo zaradi tega vsako motorno Vozilo brez tablice, ki ga bodo dobili organi n-citranje uprave v Jasv-nem prometu, brezpogojno zadržali na mestu kontrole. Organom NM so izdana navodila za izvajanje kontrole nad motornimi vozili in pretepanje proti kršilcem cestno-pro-metnih predpisov. Iz pisarne ministrstva za notranje zadeve vlade LRS RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE 569 m/449 m SPORED ZA TOREK 6.00 Veselo na delo. 6.15 Napoved ča^a, vesti in pregled sporeda. 6.30 Pesmi jugoslovanskih narodov. 6.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 7.0C—8.00 Pester Jutranji spored, '»m e s ob 7.30 napoved časa, vesti in radijski koledar. — 12.30 Napcved časa in poročila. 12.45 Ir.terme-zzi iz eper. 13.00 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.30 O našem strokovnem gradbenem šolstvu; 13.45 Slovenske umetne .pesmi poje Slovenski sindikaln: kvintet. 14.00 11 studij za klavir — Chopin.- 14.30 Nap?ved časa in poročila. 14.45 Ket-. Džjtperitze •poje sovjetske umetne pesnr. — 17.30 Pojo Fantje na vasi. .18.00 Vojaška oddaja: Aleksander Bek: Volrkolanska cesta. 18.30 Partizanske pesmi. 18.45 Ljudstvo utrjuje svojo oblast. 19.00 Lahka glasba. 19.15 Jezikovni pogovori: Mirko Rupel: O pridevniku itn še kaj. 19.30 Skladbe za cembalo. tl9.45 Napoved časa in poročila. 20.00 Simfonični koncert orkestra RL ,rod vodstvom Uroša Prevorška. 20.45 Glasbena medigra. 21.00 Iz pripovednih del: Prof. F. Pacheiner: Iz Trubarja I3L del in konec. 21.15 Beethoven: Godalni kvartet, op. 18, št. 1 — izvaja Tržaški godalni kvaaltet. 21.45 Glasbena medigra. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Igra Plesni orkester RL ped vodstvom B. Adamiča. 22.45—23.00 Lahka nočna glasba. + Javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil Karlo Tarter Pogreb pokojnika bo v sredo 18. t. m. ob 15.30, iz Žal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. ŽALUJOČI OSTALI Umrla nam je po daljši mučni bolezni naša ljuba sestra Uršulina Blaj šivilja, Križevniška ulica št. 11 Pogreb nepozabne bo z žal, kapele sv. Marije, v sredo dne " 18. t. m. ob 3. popoldne. Ljubljana, 16. decembra 1946. ŽALUJOČE SESTRE in ostalo sorodstvo Električen RAČUNSKI STROJ za vse štiri operacije KUPI tovarna klsfcak&v »ŠEŠIR«, Škofja Loka Ponudbe na gornji naslov! I Sindikalna podružnica Zveze uslužbencev pravosodnih in upravnih ustanov v Dolnji Lendavi javlja, da je dne 13. decembra 1. 1946. nenadoma umrl njen najagilnejši član in najboljši tovariš Dr. Leskovec Janko tajnik okrajnega sedišča v Dolnji Lendavi Dragi tovariš nam bo ostal v svetlem in trajnom spominu j «Koći j SLUŽBO IŠČEJO UPOKOJENA UČITELJICA išče primerno mesto pri dobri družini. Ponudbe na ogl. cdd. SP pod »Upokojenska . 27.832-1 ŽELIM ZAPOSLITVE kot pisarniška moč ali kot blagajničarka. Ponudbe na cgl. odd. SP. pod »1. januar 1947 . 27.949-1 GOSPODINJA. 40 letna, išče službo v Beogradu pri samostojni ceebi. Naslov v ogi. odd. SP. 27.994-1 GOSPODINJSKA POMOČNICA išče službe. Naslov v ogl. odd. SP. 27.997-1 UPOKOJENEC išče zaposlitev v pisarni. Govor! slovensko, angleško in nemško. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod »Samec*. 28.002-1 SLUŽBO DOBE 3 STROJNE KLJUČAVNIČARJE sprejme v službo Tovarna za papir in lepenko I. Bonač sin, Količevo p. Domžale. Javiti se upravi podjetja osebno ali pismeno. 27.892-2 SAMOSTOJNEGA ZOBOTEHNIKA. veščega vseh del v zlatu, paltonu. pala-pontu, kavčuku ter nadomestnih kovinah sprejmem takoj v službo. Ponudbe na podružnico SP. Kranj pod »Pošten za Kranja. 27.647-2 KLOBUČARSKEGA MOJSTRA ali pomočnika z daljšo prakso in štafirarico sprejmemo takoj v službo. Ponudbe je poslati MLO Celje »V. oolačilne delavnice.« Uorava. 27.967-2 URARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Šantl Ivan. urarski mojster. Slov. Konjice. 27.970-2 STAREJŠEGA MOŠKEGA sprejmem za • oskrbovanje konj v bližini Ljubljane. Plača in hrana dobra v hiši. Pcizve se Ljubljana. Stari trg 32. 27.974-3 KUHINJSKO KREDENCO, novo, moderno, veliko dam za radio, novo moško kolo ali klavirsko harrppniko. Ponudbe poslati na cgl. odd. SP pod »Ugodnc-modemo«. 27.956-2 GOSPODINJSKA POMOČNICA, ki ljubi otroke, zna kuhati m opravljati hišna dela, dobi službo takoj. Naslov v cgl. odd. SP. 27.953-2 PO STREŽNICO po dogovoru sprejmem takoj. Vprašati dopoldne od 10—12.. Tyrseva 2-EL Maribor. 27.865-2 FRIZERKO veščo v ženskem in moškem poslu iščem. Nastop s 1. januarjem ali IX) degoveru. Javi naj se samo dobra moč. Ogrizek, Medvode pri Ljubljani. 27.996-2 GOSPODINJO, okrog 40 letno, zdravo, pošteno, za vse gospodinjstvo in gostilno, iz krajev med Celjem in Mariborom, iščem. Ponudbe pod »Poštena gospod a-dinja« na ogl. cdd. SP 28.012-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, zdravo, pridno, pošteno in zanesljivo, ki se vsaj nek liko razume na kuho, iščem k štiričlanski družini odraslih. Naslov v ogl. cdd. SP. , 27.999-2 MLADO DEKLE za varstvo dveh otrok proti p:polni oskrbi in plači sprejmem takoj. Naslo-v v ogl. odd. SP. 28.004-2 ŠIVALNI STROJ vam očistim, popravim. Pošljite naslov na ogl. odd. SP pod »Poceni. Vas obiščem.« 27.544-4 V ROČNO PLETENJE sprejemam v vseh vzorcih. Knafelj, Karlovška cesta 15, vhod s ceste. 27.702*4 PRODAM ZASLUŽEK ŠIVILJA, šivam obleke, perilo, moško perilo. Grem tudi na dom šivati. Terezija Savnik, Obrtniška ulica 8. Vič. 27.975-4 IŠČEM INSTRUKCIJO. Naslov v ogl. odd. Slovenskega poročevalca. 27.943-4 ŽENSKO za čiščenje parketa .potrebujem. • Naslo-v v ogl. odd. SP. 28.006-4 RADIJSKI APARAT znamke Blaupunkt, odličen, ugodno naprodaj. Zdravič. Stari trg 30. 27.838-5 ŠIVALNI STROJ »Victoria« z elektromotorčkom, Pletilni stroj št. 5/50 cm, aparat za trajno on-dulacijo »Saturn«, krilno bronasto črpalko za vino. ročni stroj za izdelavo mt-karonov in špagetov, kombinirano stanco s škarjami za kleparje proda komisijska prodaja strojev Heršič. Ljubljana, Rimska 13, tel. 37-55. 27.936-5 RADIO APARATE najboljših svetovnih tvomlc: Blaupunkt, Telefunken, Lorenz, Minerva, Simens. Ingelen itd. prodaja »Nova tehnika«, Zagreb, ul. Crvene Ai-mije. br. 13 (biv. Zvonimirova). S. P. 109 STOJEČE ZRCALO 1 «n iX 60 cm, pripravno za krojača itd. prodam. Ogledati: Vegova 12-n. od 9.—15. 27.983-5 IGRAČO, defekten vlak, Märklin, figuro za rože, lestenec na šest žarnic, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.813-5 LOVSKO PUŠKO — novo, brez petelinka. prodam. — Naslov v podružnici Slov. poročevalca, Novo mesto. 27.965-5 OPEL BLITZ 4 tone, nove gume, Opel Blitz 1 tono, prodam. Vprašati A j štev Anton, Krška vas štev. 85 pri Brežicah. 28.021-5 SUKNJO, zimsko, novo, prodam. — Beethovnova 4. IV. desno. 28.023-5 KONJA, močnega, za težke vežnje, proda Koritnik, Ljubljana, Hotel Slon. 27.829-5 RADIJSKI APARAT znamke »Lumophc.n« z magičnim očesom in jeklenkami predam. Povšetova 31. Kodeljevo. 27.080-5 BEL KOŽUŠČEK (1—5 let) in žensKi plašč (moder) za drobno postavo, prodam. Derm Otova 17. 27.957-5 ZLATO MOŠKO URO »Schaffhausen« prodam. Naslov v upravi lista, Maribor. 27.961-5 LUTKOVNO GLEDALIŠČE, zložljivo, s petimi lutkami prodam. Ogled od 10. do 14. ure. Fink, Celovška c. 34-1.- 27.951-5 VOLA 3 leta starega prodam. Mala vas št. 15. Ježica. 27.950-5 ČRN PLAŠČ, popolnoma nov, po nizki ceni predam. Nunska ul. št. 3, I. nad. 27.955-5 PRODAM NOV ČRN DAMSKI PLAŠČ, najfinejšo predvojno blago, dobro ohranjena omara za obleko. Vprašati v ne*-del j o v dopoldanskih urah. Naslov v ogl. odd. SP. Ljubljana. 27.874-5 RAZNO POHIŠTVO, pisalni stroj in 2-letnega žrebca prodam. — Naslov SP Celje. 27.872-5 DINAMO za istesmerni tok % KS 110 V, en elektromotor za vrtilni tok 1.5 KS 940 obr. popolnoma zaprt in električni varilni aparat AEG male tipe, pripraven za fino mehaniko, prodam. Naslov v podr. SP Kranj. 27.860-5 ZA IZLETNEGA FANTA prodam star plašč, hlače in čevlje št. 38. Jenkova ulica 13-1. levo. 27.938-5 KOMPLETNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE prodam. Breznik, Cesta na Rožnik 29. 27.935-5 NEVESTE! Rjuhe, posteljno pregrinjalo, vse novo, predvojno -blago, prodam. — Naslov v ogl. odd. SP. 27.906-5 NOVO ZIMSKO SUKNJO prodam za 2000 din. Ilovar, Poljanska cesta 77. 27.989-5 DRSALKE-šeksne s čevlji, gojzerje št. 41, ugodno naprodaj. — Trgovina G j uran. Sv. Petra 50. 27.880-5 STOLE 4 kom za din 950 in 9 letnikov LJUBLJANSKEGA ZVONA za din 800 prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.879-5 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočam prežalostno vest, da me je za vedno zapustila in odšla v večnost za svojo hčerko edinko moja nadvse ljubljena žena IVANKA PETRIČ roj. JUVANČIČ Nepozabno pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v četrtek, dne 19. t. m. ob 10. uri dop. iz njene rojstne hiše na Rakeku na domače pokopališče. Borovnica, Rakek, dne 16. decembra 1946. Globoko žalujoči: mož ANTON in ostalo sorodstvo Našega ljubljenega, nepozabnega moža, očka, brata, svaka, nečaka in zeta VLADKA KOVAČIČA učitelja ki je padel 13. septembra 1943 kot žrtev okupatorjevega bombardiranja v št. Jerneju na Dolenjskem, prepeljemo v njegovo rojstno mesto Kranj, kjer ga v sredo 18. t. m. ob 15. položimo poleg staršev na novem pokopališču k zadnjemu počitku. Truplo bo isti dan ležalo v kapeli starega pokopališča. Kranj, 17. decembra 1946. žalujoči: LEDA, žena; MILOŠ in DARKO, sinova; STANKO, brat; MARICA in OLGA, poroč. KMET, sestri ter ostalo sorodstvo PLINSKI RADIATOR prodam. Rupnik. Celovška 32. 27.884-5 SREBRNO ŽEPNO URO prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.987-5 KOMPLETNA HRASTOVA SPALNICA ln 2 fotelja in 1 Luxaparat zaradi selitve ugodno naprodaj. Ogled od 10. do 4. Beethovnova 4-m. levo. 27.820-5 HRASTOVO SPALNICO ju drage stvari prodam zaradi selitve. Naslov v ogl. odd. SP. 28.007-5 KROMBI BLAGO, 3m za moško suknjo prodam. Ponudbe pod »Temnosivo« na ogl. cdd. SP. 28.011-5 JEDILNICO, orehovo, tudi posamezne komade. prodam. Naslov v ogl. oddelku SP. 28.010-3 ZLAT PRSTAN predam. Naslov v ogl. odd. SP. 28.009-5 RAZNE GOSPODINJSKE PREDMETE za kuhinjo in hišo preda.. Potočnik, Kneza Koclja 3. pritličje. 28.014-5 PRODAM posteljo, dve nočni omarici in žimnico na vzmeti. TyrSeva cesta 43/1. desno. , 28.015-3 MOŠKI DEŽNI PLAŠČ, nov,, gumiran, nepremočljiv, predam. Naslov v ogl. odd. SP. 28.016-5 PEČ. obzidano s šamotom, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 28.017-5 OTROŠKO POSTELJICO za dojenčka na kolesih, skoraj novo, in zložljivo posteljo, dobra ohranjeno, oboje z vložkom, prodam. Naslov v cgl. oddelku SP. 28.02C-3 RADIO, štiricevni. močan glas, prodam. Naslov V ogl. cdd. SP. 27.995-5 RADIO, petcevni, magično oko, ugodno prodam zaradi odpoklica. Polonija Kralj, Gasilska 19. 28.003-5 GOJZARICE, nove, 42JA prodam ali zamenjam za 431/:. Celovška 74. 28.005-5 SERVIS za kompet in porcelanasta um-valna garnlura naprodaj. Resljeva 4B. TE. nadstr. desno. 28.006-5 KUPIM ELEKTROMOTOR, 18 ks kupim ali zamenjam za 6 ks. po dogovoru. Vprašati na: Franc Osterc, posestnik, Križevci pri Ljutomeru. 27.724-6 KUPIM tudi najmanjšo količino bele predvojne ali angora volne, predvojno blago za moško obleko in predvojno blago za ženski zimski plašč. Ponudbe pod »Volna; na ogl. odd. SP. 27.741-6 MOTORNO KOLO, 250—350 ccm, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Motor«. 27.810-6 PISALNI STROJ, pisarniški novejši model dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP. po Nujno stroj«. 27.893-6 V KOMISIJSKO PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina. Ljubljana, Aleksandrova št. 3. S. P. 90-6 RJUHE, PREVLEKE.ZA ODEJE, moške in ženske obleke, čevlje, moško perilo in druge predmete kupujem. Alojzija Drame. Gallusovo nabrežje 29. 27.615-5 V KOMISIJSKO PRODAJO sprejemam razna, samo dobro ohranjena oblačila, harmonike, pisalne stroje, šivalne stroje. radijske aparate, pribor, rjuhe in dr. Saks Ivan. Mestni trg 19 . 27.979-6 TAPETNIŠKO BLAGO, ca 10 m predvojno kupim. Naslov se izve v salonu »Jule: . Resljeva cesta 8. 27-981-6 ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom in špertni voziček, kupim. Naslov v ogl. odd. SP. 27.984-6 TRICIKELJ za 200 do 300 kg. dobro ohranjen in malo ročno blagajno kupimo takoj. Kemični institut. Aškerčeva št. 11. * 27985-6 MOŠKI PLAŠČ za večjo postavo (ne temen) kupim. Naslov v ogl. odd. SP. 27.988-6 KOPALNO VZIDNO KAD. litoželezno, kotel za segrevanje tople vode. kopalniško, umivalnik, porcelan, kupim. Gojak Irena. Jesenice, Gospcsvetska 48. 27.SS4-6 JABOLČNIK dober kupim. D. Pačnik — Laško. 27-968-6 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, kupim. SP Celje. 27.^9-6 LINOLEJ 2X3 m kupi Šantl Ivan, Slov. Konjice. 27.971-6 RAČUNSKI STROJ kupi ali vzame v najem Naproza, Sevnica. 27.973-0 PISALNO MIZO MANJŠO, temno ali hrastovo korenino, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP »Pisalna miza«. 27.976-6 LAHKE GOJZERICE ali visoke športne čevlje 37—38 kupim. Ponudbe na cgl. odd. ped »2. Ž.«. 28.022-6 SMUČARSKE ČEVLJE št. 44—45, vetrni jopič in moško suknjo večjo, kupim. — Peršin. J.. KHD, tovarna, Jesenice. 27.962-6 KAVČ, nov ali malo rabljen, kupim. — Ponudbe na oglasni oddelek SP ped »Kavč«. 27.889-6 DRSALKE za 8-1 etn o punčko kupim. — Ponudbe na: Dolinar Franja, uradnica, Ljubljana, kurilnica I., računski oddelek. 27.882-6 NOV ALI RABLJEN STROJ za merjenje ta zlaganje tekstilnega blaga, dobro ohranjen, iščemo. Ponudbe na Ukrina, Derventa. 27.972-6 ČEVLJARSKI STROJ Adler cilinder, malo rabljen, dobre ohranjen, kupim. Pirc Štefan, Hrib 19, Lukovica. 27.947-6 RADIJSKI APARAT, brezhiben, štiri- do šestcevni kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Novejši model :. 27.996-0 SCHULE DER PHILATELIE, Zauber der Kirbe. Mikroskop und Kamera, vsakovrstne Leica-m ikroskepske. fotografske knjige ponudite na ogl. odd. SP pod »Fotoknjige«. 28.001-6 ZAMENJAM TRISOBNO STANOVANJE z velikim vrtom v Celju zamenjam takoj ali pozneje za stanovanje v Ljubljani. Naslov v podružnici SP Celje. 27.877-7 ZAMENJ9M za deber 4 do 5-cevni radio fotoaparat Kompur 4.3 9iX12. teleobjektiv. predleče, rumence, razni foto-materijal in radio Volksempfänger — Ogrizek, frizer, Medvode. 27.991-7 NEPREMIČNINE OBRTNIKI! V .■ ilanju prodam stavhišča po 15 do 25 din za m!. Realitetna pisarna Tovornik Celje, Mariborska cesta št. 20. 27.649-8 ETAŽNO STANOVANJE > centra kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP ped značko »4—5 sob«. 27-982-8 LEPO PUNČKO (predvojno), preprosto posteljo in otroški kino predam. Naslov v ogl. odd. SP. 27.959-8 VEČJO PARCELO od 1500—2000 m! prodam v Pobrežju, ulica 14. divizije 121. Vpraša se: Lovec Viktor. Maribor. Pc-štelska ul. 5-n. 27.959-8 VEČJO HIŠO z 2 lokaloma v Studencih pri Mailbcru, pripravno za ekspedicijo ali slično, prodam. — Menjam tudi za manjšo proti doplačilu. Naslov v upravi lista Maribor. 27.960-8 PRODAM KOZOLEC 13X6.5 v zelo dobrem stanju. Naslov SP Celje. 27.873-8 HIŠO v Kranju, ob državni cesti z večjim vrtom, lokalom ta stanovanji predam ,ali zamenjam za malo visoko-pritlično enostanovanjsko hišico in doplačilom v Ljubljani ali šiški. Ponudbe na ogl. odd. SP ped »Periferija«. 27.862-8 PRITLIČNO HIŠICO 19rX9 velikosti, potrebna popravila prodam, na deželi, — Naslov SP Celje. 27.900-8 V NAJEM V NAJEM dam prvovrstno gostilno s sobami za tujce itd., s kegljiščem tik kolodvora Gorenjsko. Več se izve pri L. Rebolj, Kranj. 27.861-9 V. I. Lemu: IMPERIALIZEM ■ CENA KNJIGE, VEZANO 40 DIN — BROŠIRANO 16 DIN V. I. Lemu: PISMA GORKEMU ■ CENA KNJIGE, VEZANO 35 DIN — BROŠIRANO 15 DIN I LJUBLJANSKI NAROČNIKI KNJIŽNE ZBIRKE »CANKARJEVE \ ZALOŽBE«, NAJ DVIGNEJO KNJIGI V I KNJIGARNI „CANKARJEVE ZALOŽBE“, s 1 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 16 ; ■ 1 BBBBBBBBMBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB NATEČAJ za redne in izredne profesorje, docente in honorarne predavatelje na filozofski fakulteti v Skopljn Državna univerza v Skopi ju razpisuje natečaj: za redne, odnosno izredne profesorje ali docente, odnosno honorarne predavatelje na katedrah: ža fizično kemijo, kemijo (anorgansko in organsko), geologijo, paleontologijo, mineralogijo in petrografijo, meteorologijo in klimatologijo in biologijo (fiziologijo). Prijave je poslati Dekanatu filozofske fakultete v Skoplju do konca decembra 1946. Prijavi je priložiti: diplomo, seznam znanstvenih del ali sama dela (če prosilec razpolaga z njimi), kratek življenjepis in spričevalo o vedenju, o volivni pravici, dokazilo, da ni obsojen ali v preiskavi, o urejeni vojaški obveznosti in o zdravju. Državni uradniki predložijo samo izvleček iz Službenega lista. ___ IZ DEKANATA FILOZOFSKE FAKULTETE . V SKOPLJU Danes Danes Sovjetska filmska pravljica Ha šćukino zapoved PROIZVODNJA: SOJUZDETFILM Igrajo : Jemelja: E. SAVIN, Caričina Objokana: TERENTJEVA, Car Goroh: T. MILJ AR. Predstave ob delavnikih: ob 16.15, 18.15 in 20.15; ob nedeljah; ob 15., 17., 19. in 21. uifi. KINO UNION I : : j ♦ RAZNO * 27 ODNESENO AKTOVKO, 14. XII. zjutraj, izpred pošte Poljane »Bdeča hiša — s šolskimi potrebščinam:, dy. knjižico, naj se proti nagradi odda Ljubljana — Poljanska 16, Jožefišče. ali Lukovica 3, Domžale. 27.980-14 GLAVNEGA ZASTOPNIKA ZA SLOVENIJO in vpeljane agente išče Zavod za povečanje slika. Ponudbe: Zagreb, Bc-škovičeva ul. 32. prizemno desno. 27.986-14 V JUTRANJEM PRVEM VLAKU IZ JE- SENIC DO LJUBLJANE sem 13. dec. izgubil moški dežnik. Poštenega najditelja prosim, da mi ga proti povrnitvi stroškov vrtne. Franc Tičar, Industrijska 13, Jesenice. 27.963-14 KATERA TOVARIŠICA V LJUBLJANI bi vzela v oskrbo fantka, starega 2 in pol leti; vpošteiv pridejo le take, ki bi ga imele rade in lepo vzgajale. Plača po dogovoru, ponudbe na ogl. odd. SP pod Otrok«. 27.848-14 V OSEBNEM POPOLDANSKEM VLAKU Z GORENJSKEGA je bila v soboto 14. dec. 1946 zamenjana aktovka. Ker ni važno za dotočnega naprošam, dotočnega tovariša, da vrne mojo aktovko. Naslov na ogl. odd. SP. 27.952-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO prometno knjižico za kolo št. 470.006 na ime Izlakar Rudolf, Bukcivžlak št. 10. 27 875-14 OD TOMŠIČEVEGA TRGA V CELJU DO KOLODVORA sem izgubila denarnico s ključki tu raznimi drugimi predmeti. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagrad; Veri Gregorc, Stanetova 3. Beli vol, Celje. 27.876-14 VSO OSKRBO lšče zakonski par. — Ponudbe pod »Dobro plačilo 10« na cgl. odd. SP. 27.992-14 MUF. bizam. otroški, je bil izgubljen v sobeto ob 12 na trgu. Pošten najditelj naj ga vrne: Se.unig, Muzejska ulica št. 3/II. 28.018-14 VSO OSKRBO iščem. Delno lahko plačam v živilih. Ponudbe na ogl. odd. SP pod značko »Dober plačnik«. 28.019-14 POIZVEDBE TOVARIŠICO IZ PTUJA presim. za toč-nejše podatke o tov. Veri. Novak Bojan. št. Vid. Ljubljana. 27.977-15 BIVŠI UJETNIKI KZ-ov DACHAU IN NECKARELZ! Kdo ve kaj o usodi tov. Andreja Perm oz iz št. Janža, pošta Svetna vas na Koroškem. Zadnja vest o njem je prišla v začetku februarja 1945 iz Neckardza,- da je težko boian. Vsi podatki naj se pošiljajo njegovi materi Heleni Permoz. št. Janž, pošta Svetna vas. Koroška. 27.993-13 KUPIMO TAKOJ dobro ohranjen OSEBNI AVTO BREZ PNEVMATIK, . Ponudbe na: Podjetje za elektrifikacijo zapada, Gradbeno vodstvo transformatorske postaje v Laškem. DRŽAVNO GRADBENO PODJETJE »BOS N ARAB « potrebuje nekoliko strojnih In elektrn-strojnih TEHNIKOV z večletno delavniško prakso. — Nastop službe takoj. Interesenti naj svoje ponudbe s podatki v praksi pošljejo podjetju — »BOSNABAD« — SARAJEVO, Miss Irby ulica 14 a. 6078-a •—•—•«»•»«••»O— IŠČEMO VEČ elektrotehničnih, stavbarskih, hidru-tehničnih strakavnfaknv, inženirjev in tehnikov za elektrlflkadjska dela Interesenti naj se javijo GLAVNI UPRAVI ELEKTROPRIVREDE, ZAGREB, Trg žrtev fašSzma 5 MmuiniuiuimimiimiimmtuiuinuMiii ■BaBaBBBBBBBBBBBBaBBB iiirmininmuRinHUiuinmuiiiitiiNuuiiinmiraniiMiiiiU!i(ronrroiiruimuuRimmami;nimiiuiiinii TEHNIČNE KNJIGE inim i mn »tim mittmuii m ni««!«« IZ ELEKTROTEHNIKE IN STROJNIŠTVA V VSEH . KUPUJE Preduzeće za elektrifikacija juga /— Skoplje, ORCE NIKOLOVA 18-m. 6091-a iituuiiiuiiiuiuiuuiiiumiimumii.'iiiiiitmitmuuumuuinuuiKumitiumi •BIBBIIIIHBIIIBBIBIUBBIIBIBBIBBBHIIBBBIBBIUB NATEČAJ za redne in izredne profesorje, docente, honorarne predavatelje in lektorje na filozofski fakulteti v Skoplju Državna univerza v Skoplju razpisuje natečaj: 1. za redne, odnosno izredne profesorje ali docente, odnosno honorarne predavatelje na naslednjih stolicah: za filozofijo, psihologijo, splošno zgodovino (starega, srednjega in novega veka) in arheologijo. 2. Za lektorje; za albanski, turški, angleški, italijanski in nemški jezik. Prijave treba poslati Dekanatu filozofske fakultete v Skoplju do konca decembra 1946. Poleg prijave je priložiti: diplomo, seznam znanstvenih del (če jih prosilec ima), kratek življenjepis, spričevalo o vedenju, o volivni pravici, dokazilo, da ni obsojen niti v preiskavi, listino o urejeni vojaški obveznosti in potrdilo o zdravju. Državni uradniki predložijo samo izvleček iz Službenega lista. IZ DEKANATA FILOZOFSKE FAKULTETE V SKOPLJU ■■■■■■■■■••■••■■•■■••■■UimmmnuiimiUiiuimmiHiui Vanda Vasilevskaja: 8 Zasužnjena zemlja Da, če bi se potrudil. Toda — zakaj? Ali se bo potem kaj izpre-menilo, se bo zrušila stena ravnodušja? Skozi špranje je iz sosednjega prostora prihajal slabost vzbujajoči duh po zelju in se mešal s smradom potnih, že dolgo neumitih teles. Odpiranje okenc v preperelih okvirjih ni nič pomagalo. Zunaj je bil svež, jasen, moder dan, tukaj pa je bilo temno in cfci dušečega smradu se je jelo dvigovati. V gozdu je šoja lahko-mišljeno žvižgala svoje klice, toda to je bil drugačen svet, prozorni pravljični svet, ki se je razpršil in izginil v tistem trenutku, ko je bilo treba vstopiti v kovačevo kočo in ostati v njej dolge ure. Učitelj je hrupno zaprl dnevnik. Otroci so planili s svojih mest, skušali prehiteti drug drugega. Brez sape so zdrdrali molitev, se rinili skozi vrata in kakor pobesnela čreda zdirjali v sveži, zlati, jasni dan, samo suhe košičke so migljale po cesti in po stezah. Vincenc je stopil na prag in brez naglice pokadil cigareto. Medtem se je zbrala že druga skupina. In zopet se je ponovilo isto ko prej: dnevnik, odsotni, vsak dan več odsotnih. Sicer pa to skoraj ni bilo odvisno od letnega časa. Najprej paša in jagode, ko je jesen s sivo meglo prevlekla polja — izkopavanje krompirja, potem mraz, potem sajenje zelenjave, jagode, paša — celo leto tako. Sola je stala izven življenja, izven te paše, izkopavanja krompirja, varovanja otrok, jagod, gob. Beli listki z naznanilom o kazni so še nekam zorganizirali to čredo, vsakogar, vsaj nekajkrat privlekli v kovačevo hišico; če bi pa tega ne bilo, bi najbrž nikogar ne zagledal v šoli, razen male Petronelske, ki jo je teta pošiljala točno vsak dan. Sicer pa, kaj bi bilo, če bi prišli vsi naenkrat? Ce bi prišel dan, ko bi v dnevrfilm ne bilo treba zaznamovati niti ene črtice, ki je pomenila izostanek? Tedaj bi moral deliti o-troke ne na tri sku- pine, kakor sedaj, temveč na pet, šest in sedeti za majavo mizo v kovačevi hiši ne -osem, ampak dvanajst, petnajst in še več ur na dan. Nervozno je zazehal. Spet je poklical učenca in mu velel pisati številke, bele številke na črni, gladki površini lakirane table. S težavo, z naporom je odbijal minuto za minuto. Minevale so počasi, se raztekale kakor lepljiva smola, lezle narazen kakor redko testo, toliko da niso ubijale. Vincenc je skrivaj- pogledoval na uro. Toda kazalci so se premikali vedno počasneje. Onstran stehe sta mož in žena sedla h kosilu, slišalo se je, kako sreblje kovač zeljnato juho. Aneljka se je prepirala z bratom, potem pa je šepetaje začela pripovedovati smešno zgodbo, tako da je celo kovačica prasnila v smeh. »Gotovo se smejejo meni,« je pomislil Vincenc in ni nič več slišal, kako čita Kazimerčuk. Skušal je razumeti," o čem govorijo za špranjasto steno. Toda razen zvokov glasov, ni bilo mogoče razumeti ničesar, niti besede ni mogel uloviti. Muhe, ki so v celih rojih krožile v odprtih oknih, so vsiljivo brenčale, otroci so zaspano strmeli učitelju v obraz. Skozi smrad po zelju je prodrl skozi okna smoleni, sladki, krepki duh razgretih smrek. Konec! Vincenc je počakal, da so vsi odšli in se razbežali po cesti in po stezah. Mimo otrok ni rad hodil. Zdelo se mu je, da mu sledijo neprijazne oči. Rajši je imel otroke v razredu kakor na cesti, kjer jih ni mogel pogledati odkrito, vedel pa je, da so mu sovražni. Suhi pesek je škripal pod nogami. Moral bi iti domov, čaka ga obed. Pa se ifiu ni ljubilo zavijati v vas. Napotil se je proti go^du. Močno, sladko, opojno so duhtele smreke. Šelestele so vejice, iglaste pahljače, zelene krone visokih dreves z rdečimi debli. Na veji se je zibala zlata šoja. Vincenc je dvignil trudne oči in globoko vdihnil duhteči zrak gozda, vonj igel, po skorji tekoče smole, suhega maha. Stezica je pripeljala na travnik. Čez trenutek si je Vincenc utiral pot skozi goščo rastlinja. Po nogah ga je tolkel baldrian in zvezde kamile, ki so z zlatimi očesci gledale v nebo. Pot se je počasi spuščala. Zdaj je moral previdno stopati po spolzki stezi. Čez minuto pa že spet trdna tla, nevisok nasip, ki obkroža jezero. Vincenc je razmaknil lešnikov grm. Zadišalo je po vodi, po vlagi. V okviru grmovja ni dreves, med gostim trstičjem se je odkrila očesu nepremična, temna voda. Na njej so plavali široki listi lokvanja, njegovi cvetovi so se odpirali kakor zvezde. Učitelj se je prijel za leskovo vejo in se zavihtel na vlažen, spolzek rtič, kjer je bil pripet ribiški čoln. Z nagnito črpalko je zmetal vodo iz dna in sedel v čoln. Temna voda je zavalovala in se umirila. Veslal-je počasi, komaj opazno. Veslo se je pogrezalo v vodo, neslišno se je premikal široki sprednji konec čolna. Krogi so bežali na vse strani in plitvo razburkavali vodo. V temni globini se je odražalo nebo, trepetale so vrbe ob bregu. Veslo se je zataknilo v rogovilaste steble lokvanja. Uičtelj se je sklonil in prerinil čoln. Jezero, nekdanji rečni zaliv, je bilo dolgo in ozko. Na 'eni strani so se spuščali v vodo zeleni, s pestrimi rožami posuti travniki, na drugi pa se je na strmo padajočem bregu bohotilo grmičje. Po deblih vrb je plezal gibčni hmelj, Iti se je z ostrimi listki obešal na bodice nizke ježevke. Majhni zlatorjavi hroščki so v miria^lah sedali na šipkovo grmovje. V tem zelenem svetu so v zvendcem zboru brenčale, rojile mušice, hroščki, obadi. Trstika, rogoz in druge vodne rastline so rasle daleč v vodo, zasegale vedno večji prostor, po peščinah lezle v globino in trosile zeleno sotesko, skozi katero se je čoln težko premikal - Nad vodo so se razprostirali široki grmi šaša z zahrbtnim gostiift listjem. Tanka korenina je prosto visela v vodi, listi pa so tvorih na površini neprehodno goščo. Zdaj je za vsak zamah vesla bilo treba nemalo napora. Progo čiste vode za čolnom je bilo videti le za trenutek: razmaknjeno grmovje, se je takoj spet postavilo na prejšnje mesto, se sklenilo, zgrnilo nad tajno vode, tako da je bilo videti le zeleni travnik. .