VESTNIK 2i)tt:]ti)H)t)HHitHimnnnmmnmmmnmniuuntMmummnH:* Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt = E izhaja v Ceiovcu E = Erscheinungsort Kiagenfurt = Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. ii)miiimm][nmmnmn!]!UHHMHHnmmM)nmnmm))tum)hli LETNiK XXXiii. CELOVEC, PETEK, 13. OKTOBER 1978 ŠTEV. 41 {1887) SREČANJE NARODNOST! SOSEDNiH DEŽEL: ,Par!ament manjšin' potrdi! odiočnost v boju za dejansko enakopravnost Že iani, ob drugem srečanju v Lendavi, smo zapisati, da je seme, ki je biio pred dvema ietoma posejano na Koroškem, obrodiio bogate sadove. To je potrdiio tudi ietošnje tretje srečanje predstavnikov narodnih manjšin iz Avstrije, itaiije in Jugosiavije, ki je biio tokrat v Trstu. Vabiiu gostiteijice Siovenske kuiturno-gospodarske zveze so se odzvaie deiega-cije koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov iz Avstrije, madžarske in itaiijanske narodnosti iz Sio- venije ter seveda predstavniki siovenske narodnostne skupnosti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Prve deiovne seje tega zdaj že tradicionainega zbora manjšin so se udeiežiii tudi števiini častni gostje, med njimi jugosiovanski generaini konzui v Trstu ivan Renko, predsednik komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL Siovenije Jože Hartman, predsednik in podpredsednik komisije za narodnosti pri skupščini SRS Geza Bačič in Saša Gruden, predstavniki pokrajinskih in občinskih forumov in mnogi drugi. bertega živtjenja, medtem ko pereča vprašanja še vedno obstajajo zlasti na področju šolstva. Obenem pa italijanska narodnost — kakor je dejal njen predstavnik — z zanimanjem spremlja tudi dogajanja v matični državi Italiji ter je posebno v zadnjem času upravičeno zaskrbljena zaradi pojavov nasilja in nestrpnosti, kot so bile skrunitve partizanskih in protifašističnih spomenikov na Krasu. O položaju Slovencev v Italiji je najprej spregovoril predsednik Sveta slovenskih organizacij Damjan Paulin, ki je opozoril, da Italija napram Slovencem že 30 let ne izpolnjuje ustavnih določil; če bi jih uresničila, bi bil položaj Slovencev lahko podoben položaju Nemcev na Južnem Tirolskem. V zadnjem času pa je demokratizacija italijanskih političnih in družbenih sil privedla do vidnega izboljšanja odnosa tudi do Slovencev, je dejal govornik SSO ter opozori) zlasti na osimske sporazume, od katerih Slovenci upravičeno pričakujejo, da se bo tudi v njihovem vprašanju premaknilo naprej. Ko je nakazal najvažnejša še odprta vprašanja, je posebej omenil tudi problem razlaščanja zemlje, v katerem vidijo Slovenci načrtno uradno pospeševanje procesa raznarodovanja. Vprašanja, težnje in težave koroških Slovencev sta ,manjšinskemu parlamentu" obrazložila predsednik ZSO Franci Zwitter in član predsedstva NSKS Karel Smolle. Franci Zwitfer je najprej označil načela, na katerih je osnovana politika ZSO: manjšina mora biti samostojen subjekt svojih teženj; biti mora enotna v prizadevanjih za dosego svojih pravic, ki pa si jih bo priborila le v sodelovanju z demokratičnimi silami večinskega naroda in v povezanosti z matičnim narodom; ta povezanost je njena naravna pravica in se ji zaradi tega ne sme očitati nelojalnost; manjšina hoče biti in ostati živ del narodne celote; svojo vlogo mostu lahko igra le tedaj, če je dejansko enakopravna; njena vprašanja pa je tem lažje reševati, čim boljši so odnosi med sosednjima državama. Oba govornika sta utemeljeno poudarila, da koroški Slovenci slej ko prej odklanjamo sedmojulijsko zakonodajo, kakor tudi sodelovanje v sosvetih, hkrati pa naglasila pripravljenost za konstruktivne pogovore in skupno reševanje z vlado, ki pa mora svojo dobro voljo pokazati s tem, da odstopi od tristrankarskega dogovora, ki je izraz politike nemških nacionalistov in kot tak očitno naperjen proti koristim koroških Slovencev. V marsičem podobna položaju na Koroškem je bila slika, ki jo je o problematiki gradiščanskih Hrvatov posredovala Marjana Grandič, predstavnica Hrvaškega akademskega kluba na Dunaju. Nimajo možnosti vzgoje v materinem jeziku, nimajo enakopravnosti glede uradnega jezika, nimajo dvojezičnih napisov, nimajo gimnazije, nimajo otroških vrtcev, nimajo oddaj v radiu in televiziji, nimajo... Zato pa imajo skupino asimilantov, ki ob izdatni moralni in denarni podpori vlade razvija svojo škodljivo dejavnost. Prav tako je predstavnica gradiščanskih Hrvatov opozorila še na težave, ki jih imajo glede zaposlitve v domačem kraju, ko morajo delo iskati v tujini, kjer so še dodatno izpostav- ?M 72. stran:') Pozdrav vsem udeležencem je izrekel predsednik SKGZ Boris Race, ki je namen takih srečanj orisal v tem smislu, da zastopniki manjšin pregledajo razvoj od zadnjega zbora, da izmenjajo mnenja in izkušnje, da opozorijo na neurejena vprašanja in zahtevajo njih uresničitev. V svojem kratkem nagovoru, v katerem je ugotovil, da neenakopravnost manjšin pomeni veliko vrzel v družbi, je predsednik Race posebej opozoril, da so koroški Slovenci zaradi razmer, v kakršnih živijo med zamejskimi Slovenci posebna žrtev in jim je zato treba nuditi vso podporo. Ugotovil je, da manjšinska vprašanja sicer še nikjer niso povsem zadovoljivo rešena, toda kar se kje pozitivnega napravi, naj bi drugim služilo za zgled. V luči teh ugotovitev je bil pregled, ki so ga predstavniki delegacij podali o položaju posameznih manjšin, izredno informativen in zanimiv. Tako je Apollonio Abram poročal, da italijanski narodnosti v Sloveniji ustava, statuti in drugi predpisi ter dokumenti omogočajo vsestranski razvoj in družbeni razmah. Dosegli so velik napredek tudi pri praktičnem uveljavljanju teh norm v krajevnih skupnostih in na vseh področjih druž- SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V CELOVCU vabi n a ab 70-ietnici svojega obstoja in ob avstrijskem državnem prazniku v nedeijo 22. okfobra 1978 ob 14. uri v Kongresni hiši v Beijaku. Pokrovifei) beijaški župan inž. Jakob Morti. Sodeiova!) bodo: mešani in moški zbor SPD „B)LKA" iz Biičovsa ansambei „DRAVA" iz Borovei) moški zbor SPD .Edinost" iz Škofič mešani zbor SPD „GORJANCi" iz Kotmare vas) moški zbor in famburaški orkester SPD ..JEPA-BAŠKO JEZERO" iz Loč „PLAJBERŠKi KVARTET iz Siovenjega Piajberka mešani zbor SPD .RADiŠE iz Radiš mešani pevski zbor „ROŽ" iz Št. Jakoba v Rožu moški zbor SPD .SVOBODA" iz Loge vasi famburaški orkester SPD .ZVEZDA" iz Hodiš foikiorna skupina in mešani zbor SPD .ZARJA" iz Žei. Kapie Odbor Vstopnice so v predprodaj pri krajevnih prosvetnih društvih, v knjigarni .MAŠA KHJiGA" v Ceiovcu in v pisarni SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE ter v Beijaku v mestnem kinu in eno uro pred koncertom pri biagajni v Kongresni hiš). Oktobrski tabor v duhu strpnosti in sožitja Vsem tistim, ki so 10. oktober spet ziorabiii za .tradicionai-no" hujskanje proti Siovencem in za neodgovorno ščuvanje na narodnostno mržnjo, je bit najboijši odgovor .Oktobrski tabor", ki je bii — kakor že iani — spet prepričijiva manifestacija strpnosti, sožitja in medsebojnega razumevanja dveh enakopravnih narodov v dežeii. Takšno spričo današnjih razmer na Koroškem žai še vedno )e iiuzorično siiko skupne domovine je .Oktobrski tabor" ob ude-iežbi več kot 500 ijudi — pripadnikov obeh narodov prikazovat sicer v boij majhnem okviru; toda njegova izpoved je biia mnogo boij mogočna in prepričljiva kot vse hrupne parade v staro, zcstareio miseinost ujetih včerajšnikov, katerih duhovno obzorje je še v današnjem v Evropo usmerjenem času utesnjeno v meje njihove .nemške nedeijene Koroške", v kateri so že vedno gie-dcii ie predstražo rajha, ne pa Avstrijo. Kako drugačen, obetajoč in v bodočnost naravnan je bti .Oktobrski tabor"! O njem obširno poročamo na 2. strani. JUGOSLOVANSK! PREDSEDNiK UTO: Probiemi z državami ki ne priznavajo pravic manjšin V okviru obiskov v posameznih republikah je bit jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito prejšnji teden na obisku v SR Makedoniji. Ob tej priložnosti se je pogovarjal z vodilnimi političnimi predstavniki te republike ter zavzel stališče k raznim vprašanjem tako notranje kakor tudi zunanje politike. Ko je orisal načela jugoslovanske zunanje politike ter naglasil veliki ugled, ki ga prav zaradi te politike uživa Jugoslavija po vsem svetu, je predsednik Tito posebej spregovoril tudi o odnosih s sosednjimi državami ter naglasit: „S posameznimi državami smo v zeio dobrih odnosih, v odnosih z nekaterimi pa se soočamo tudi s probiemi, ker ne priznavajo pravic naših narodnostnih manjšin, ki tam živijo. Priznanje pravic narodnostnih manjšin je načeino vprašanje. Pri nas smo ga rešiii; spoštujemo vse narodnosti, ki živijo v naši državi, te narodnosti imajo vse pravice. Zato imamo tudi mi ne ie mo-raino temveč spiošno pravico, da skrbimo, kako ravnajo z našimi narodnostnimi manjšinami v drugih državah — to je tudi naša doižnost. To pa je dolgoročen problem in uspešneje ga bomo reševali, boljši kot bodo naši odnosi z nekaterimi sosedami v celoti, bolj ko bo razvito naše sodelovanje z njimi na vseh področjih. Naj navedem primer Italije, s katero smo, prav zato, ker smo tako ravnali, skupno veliko dosegli. Prepričan sem, da! se nam bo< lepega dne to posrečilo tudi v odnosih z drugimi sosednjimi državami, kjer se soočamo s takšnimi problemi." Potem je predsednik Tito posebej govoril še o odnosih s posamezni- mi državami in dejal: Kakor veste, sem se pogovarjal s predsednikom grške vlade Karamanlisom. Rekel sem mu, da moramo naše odnose postaviti na najširšo osnovo in jih ne smemo gledati samo skozi sicer pomembni problem narodne manjšine. To smo rekli tudi drugje, v Avstriji. Kar zadeva Bolgarijo, je ta problem dobil, ane po naši krivdi, resnejše razsežnosti, vendar moramo tudi tukaj — s prizadevanjem obeh strani — poskušati, da bi odnese postopoma popravljali. Zavzemamo se za to, da bi dosegli večji pretek na mejah, da bi ljudje lahko hodili čez, kot smo na primer že dosegli z Italijo. Povečati je treba gospodarsko in drugo sodelovanje, izmenjavo kulturnih in drugih dobrin, kar bi s svoje strani pripomoglo k ustvarjanju čedalje večjega vzajemnega zaupanja in vzajemnega razumevanja. .Zeiet bi še enkrat poudariti, da nikoii in do nobene sosedne države nismo imeii in nimamo ozemeijskih pretenzij. Zete) bi opozoriti, da sem tudi na konferenci o evropski varnosti in sodeiovanju v Heisinkih sio-vesno izjavit, da Jugosiavija spoštuje načeto nedotekijivosti meja in da se ji to načeto zdi enako obvezno tako pri njej kot pri vseh njenih sosedah v razmerju do obstoječih meja, ne giede na to, kdaj in s katerim instrumentom so biie do-iočene. To iahko tudi danes izjavim pred vsem svetom ter še enkrat poudarim, da žeiimo biti v dobrih in prijateijskih odnosih z vsemi sosedi, na podiagi znanih načei. V ta namen smo pripravijeni še nadaije prizadevati si s skupnimi močmi in prepričan sem, da to ne bo ostaio brez rezuitata." Prireditev proti nestrpnosti Uspe! ..Oktobrski tabor" v Cetovcu SPOROČILO )Z TRSTA: nMotnjrsinz v hcjM zet nm retzve/ Ob zaključku 3. srečanja narodnosti sosednjih dežel, ki je bilo prejšnji teden v Trstu, je bilo sprejeto skupno sporočilo, v katerem je rečeno: V Trstu je bilo 6. in 7. oktobra 1978 srečanje predstavnikov slovenske in hrvaške manjšine iz Avstrije, madžarske in italijanske iz Slovenije ter slovenske iz Italije. Ha srečanju je prevladala solidarnost med narodnostnimi skupnostmi, občutek potrebe po čim tesnejši aktijski enotnosti posameznih manjšin, navezanosti na matične narode, predvsem pa želja, da bi odpravljanje zaprek k boljšemu sporazumevanju in sodelovanju med narodi sosednjih dežel pomenilo tudi rešitev še vedno odprtih vprašanj Slovencev na Koroškem in v Italiji ter Hrvatov na Gradiščanskem. Za to pa je potreben brezkompromisen boj s šovinističnimi silami, ki težijo k tlačenju manjšinskih pravic, oziroma proces demokratičnega dozorevanja družb, ki naj manjšine sprejmejo kot enakopravne partnerje in subjekte odločanja o lastni usodi. V tem smislu so še pomembna poročila predstavnikov Madžarov iz Pomurja in Italijanov iz Istre, katerim status samoupravne skupnosti in pa angažiranost vsega prebivalstva na dvojezičnem ozemlju jamčijo širše okvire uveljavljanja in reševanja razvojnih vprašanj, kljub temu, da so nekatera vprašanja še odprta. Obsežna poročila o položaju manjšinskih skupnosti so imeli Apol-linio AOtam o izvajanju načel ustave SR Slovenije na vseh področjih družbenega življenja. Y imenu Sveta slovenskih organizacij je predsednik Damjan Paulin obravnaval bitko Slovencev v Italiji za uveljavljanje jezika in obrambo prostora. O položaju koroških Slovencev sta predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem Franci Zwitter in član predsedstva Harodnega sveta koroških Slovencev Karel Smolle orisala zamrzle odnose med koroškimi Slovenci in vlado ter poudarila željo, da bi bili Slovenci subjekt sporazumevanja z vlado; opozorila sta tudi na vpliv nacionalističnih in neonacističnih sil na Koroškem. O gradiščanskih Hrvatih v Avstriji je govorila Marjana Grandič, ki je poudarila sličnosti s položajem koroških Slovencev in težave na področju šolstva in zaposlovanja. Pozitivno oceno položaja je podal Ferenc Hajos kot predstavnik madžarske skupnosti, ki živi v Pomurju v SR Sloveniji, saj je madžarska narodnost sama sodelovala pri oblikovanju zaščitnih norm in jamstev. O naporih Slovencev v Italiji za dosego globalne zakonske zaščite je govoril Boris Race, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze, organizator tega srečanja. Pozitivno je ocenil vsebino osimskega sporazuma in se izrekel za skupne nastope slovenske narodnostne skupnosti ter za enotnost demokratičnih strank, ki naj odstrani nevarnosti, ki so prišle dramatično do izraza s skrunjenjem spomenikov na Krasu in s protislovenskimi izbruhi. Delegacije je sprejel tudi predsednik deželnega sveta Arnaldo Pittoni, ki je podčrtal pozitivno vlogo narodnostnih manjšin in njih aktivni prispevek k povezovanju z njihovimi matičnimi državami ter k utrjevanju prijateljstva. V skladu z izjavami osimskega sporazuma je treba sprejeti ukrepe za rešitev problemov in za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Delegacije narodnostnih skupnosti so soglasno odobrile izjavo, v kateri ogorčeno obsojajo tašistična razdejanja in oskrunitve partizanskih in antifašističnih spomenikov v Trstu in okolici. (Besedilo te Izjave v celoti objavljamo posebej — op. ured.) Delegacije so ugotovile koristnost podobnih srečanj, ki omogočajo večje medsebojno spoznavanje in solidarnost ter izmenjavo izkušenj. Zato so potrdile potrebo, da s podobnimi srečanji nadaljujejo. PORABSK! SLOVENC! UGOTAVLJAJO: Le dvojezična šota tahko zagotovi ustrezen pouk 8. oktobra dopoldne so se na Starem trgu v Celovcu zbrali poslednji .brambovci" in .nosilci tradicije", da bi tam nadaljevali svojo tradicijo; hujskanje proti koroškim Slovencem in proti vsem, ki se zavzemajo za njihove pravice. Med njimi je bilo videti tudi pristaše des-noradikalne NDP ter sam njen predsednik Burger, ki je v Italiji zaradi zločinov obsojen na dosmrtno ječo, je počastil rjavi zbor s svojo navzočnostjo. NDP-jevci so tam javno nosili kljukaste križe, kar je bilo preveč celo državni policiji, ki je tri naciste začasno aretirala. O tem seveda ni mnogo slišati ali brati v koroškem radiu oziroma tisku, čeprav je celovški radio na dolgo poročal o poteku heimatdienstovske manifestacije in objavil tudi izvlečke govorov. 8. oktobra popoldne se je prav tako v Celovcu odvijala druga, sicer manj tradicionalna, zato pa tem bolj važna in koristna prireditev: celovški solidarnostni komite za pravice manjšin ter Zveza slovenske mladine in Koroška dijaška zveza so vabili na .oktobrski tabor". V vabilo so napisali, da se še danes izrabljajo desetooktobrske priredit- ve za to, da bi razdvajali naroda na Koroškem in netili sovraštvo med ljudmi. Potek heimatdienstovske prireditve je pravilnost te ugotovitve samo še podčrtal. .Mi pa smo proti taki propagandi, mi hočemo, da bi oba naroda na Koroškem živela v spravi", je bilo poudarjeno na ta^ boru. To pa dosežemo lahko samo, če se zavzamemo za to, da upoštevamo jezik, kulturo in tradicije Slovencev prav tako kot tiste nernško-govorečih Avstrijcev. Že vabilo na oktobrski tabor se je prijetno' razlikovalo od hujskaških gesel heimatdienstovskih plakatov. Vabilu $e je odzvalo kakih 500 ljudi obeh narodnosti na Koroškem, ki so v šotoru pred zadružnim skladiščem na Rožanski cesti sledili pestremu kulturno-političnemu sporedu, katerega je povezoval Marjan Borut Sturm. V imenu celovškega solidarnostnega komiteja je navzoče pozdravil asistent celovške univerze mog. dr. Helmut Stockhammer. Poudaril je važnost .protiprireditve" k desetemu oktobru, kot jo predstavlja .oktobrski tabor", kajti tu se zberejo ljudje, katerih duhovno obzorje seže dalj kot samo do meja koroške dežele, kakor je bilo to opaziti pri udeležencih dopoldanskega zbora na Starem trgu. „Tu se vsi zavzemajo za mirno sožitje in prijateljstvo. Dokler pa bo 10. oktober uradni deželni praznik, tako dolgo bo ta dan tudi ostal dan hujskanja proti Slovencem. Ravno zato je treba naprej organizirati oktobrski tabor in napeti vse sile, da bo za 60-letnico plebiscita, na katero se že danes pripravljajo koroški nemški nacionalisti, potekala pod drugimi pogoji kot doslej." Po uvodnih besedah je za .ogrevanje" publike zaigrala jazz-skupi-na mladih koroških Slovencev, ki so s svojim dobrim obvladanjem inštrumentov in jazzovske tehnike kar hitro ogreli zbrano množico. Nato stai predsednika obeh osrednjih slovenskih organizacij, dr. Franci Zvvitter in dr. Matevž Grilc, v obeh deželnih jezikih pozdravila zbrane in poudarila pomembnost take prireditve ravno ob tem datumu, ki si ga hočejo monopolizirati takoimenavani .domovini zvesti" rjavci. Pozdravoma je sledit pristen koroški desetooktobrski govor, katerega je pripravil Harald Irnber-ger. Spominjal je na nevarnost, ki je letai 1920 pretila s strani Štajercev, ki so hoteli na Koroškem popiti vse pivo, zato pa so pristni Korošci z orožjem v roki rešili svojo domovino. Višek prireditve je bil brez dvoma nastop znane dunajske glasbene skupine .Schmetterlinge", ki so gotovo edina skupina v Avstriji, ki povezuje izvrstno glasbo z napredno vsebino in besedilom. Za svoj nastop na tej prireditvi so pripravili tudi dve slovenski pesmi: ljudsko .tlosarska" in po pesem proti sedmojulijski zakonodaji, ki jo je napisal Kistijan Schellander ml. V drugih pesmih so ožigosali poročanje koroškega! tiska o Slovencih, atomsko avstrijsko politiko okrog Zwentendorta in še drugo. Deležni so bili navdušenega! aplavza. Po kratkem odmoru so sledile pesmi manjšin iz Španije, ki jih je predvajata umetnica iz Gradca, in skioptično predavanje o zgodovini in funkciji desetega oktobra na Koroškem, ki sta' ga pripravila Franci Zwitter ml. in Bernhard Perchinig, dunajska skupina' .Dreschflegl" pa je zaključila spored z delavskimi in ljudskimi pesmimi iz Avstrije. .Oktobrski tabor" je navdušil vse udeležence (morda z izjemno močno zastopane državne policije). Drugič v 58-letni zgodovini hujskaških desetaoktobrskih prireditev so se slovenske in demokratične sile sosednega naroda organizirano zoperstavile nemškonacionalističnemu stavljenju plebiscita. Ali, kakor je dejala zastopnica Komunistične zveze Avstrije Helga Raunikarjeva, se je zbrala na tem oktobrskem taboru druga Koroška: tista, ki ji ni za nacionalistično hujskanje, marveč za enakopravnost. Ta Koroška' pa za avstrijski tisk in radio očitno ne obstaja: saj niti s stavkom niso omenili te politične in kulturno vsekakor bogatejše prireditve, kot je bila dopoldanska na Storem trgu. Razveseljivo je bilo posebno dejstvo, da se je udeležilo .tabora" veliko število nemškogovorečih demokratov, še posebno iz vrst dijaške in študentovske mladine (saj so to prireditev podpirale tudi Komunistična zveza Avstrije ter socialistični študentovski organizaciji VSSTO in BKS. Zato pa je popolnoma nerazumljivo, da tisti del slovenske mladine, ki se rad imenuje .naprednega", .tabora" ne samo da ni podprl, marveč celo deloval proti organizaciji te prireditve. Tako tudi ni več nerazumljivo, da tudi za Slovenska narodnostna kupnost, kakor tudi druge slovanske skupnosti na Madžarskem, se trenutno pripravlja na 8. kongres Demokratične zveze južnih Slovanov, na katerem bodo pregledali trenutno stanje, pa tudi zastavili smernice za bodoče delo, ki naj zagotovi obstoj in razvoj teh narodnosti. V okviru teh priprav polagajo porabski Slovenci posebno važnost na svoje šolstvo, kajti kongres naj bi prispeval k izboljšanju tudi na tem za vsako narodnostno manjšino življensko važnem področju. O tem osnovnem narodnostnem vprašanju so najprej razpravljali učitelji, za njimi pa še politiki ter na-rodno-politični delavci iz vrst manjšine, pa tudi iz vrst večinskega naroda. Na osnovi tehtnih analiz so prišli do ugotovitve, da je pot, po kateri lahko pridejo do boljšega narodnostnega šolstva, edino v dvojezični osnovni šoli. V veliki slovenski vasi Števanovci so podčrtali, da je sedanja oblika manjšinske šole neustrezna, kajti kako naj učenci, za katere ni v celoti urejena predšolska vzgoja tudi v slovenskem jeziku, po treh oziroma štirih urah slovenščine v osnovni šoli sploh dobro spoznajo slovenski knjižni jezik. Niso predlagali večjega Šte- gtasilo KPA .Votkswille" ta akfobr-ski tabor kot druga Koroška ni bil vreden omembe. Ze zdaj pa bo freba začeti s pripravami za prihodnji .oktobrski tabor"! vila učnih ur, kar je bilo v preteklosti večkrat slišati, marveč so se zavzeli za dvojezično šolo, prepričani, da edino taka šola lahko izboljša razmere v njihovi in ostalih osnovnih šolah v Porablju. Za dvojezično šolstvo so se zavzeli tudi v narodnostnem odboru, ki deluje pri izvršnem svetu Železne županije, kjer so govorili širše o vprašanjih manjšinskega izobraževanja in o drugih problemih, ki tarejo manjšino. Prav tako pa se je za izgradnjo dvojezične šole v Monoštru zavzel generalni tajnik Demokratične zveze Miša Mandič, ki je obenem poročal še o pripravah na uvedbo radijskih oddaj v slovenskem jeziku iz studia v Gyoru. Dosedanje predkongresne razprave so zajele vsa temeljna narodnostna vprašanja, o katerih bodo podrobno razpravljali na kongresu, ki bo 18. in 19. novembra v Budimpešti. Na območjih, kjer živijo jugoslovanske narodnosti, so taki predkongresni sestanki dobro obiskani, kar je najboljši dokaz, kako živo in prizadeto se manjšine zavzemajo za svoje probleme. Poleg kulturno vzgojnih vprašanj razpravljajo ob tej priložnosti tudi o gospodarskih problemih in vseh drugih vprašanjih, s katerimi se srečujejo in se morajo spopadati manjšine. To je jamstvo, da bo kongres res pomemben dogodek, v marsičem pa lahko tudi važen mejnik v življenju jugoslovanskih narodnosti, ki živijo na Madžarskem. V zadnjem času so se pogoji za njihov razvoj vsekakor bistveno izboljšali in tako bi bližnji kongres lahko pomenil nov korak po poti naprej. 35-LETN!CA KOČEVSKEGA ZBORA: Odnos do manjšin merilo za odnose med sosedi Prejšnji teden je minilo 33 let od zgodovinskega z!?ora odposlancev slovenskega naroda v Kočevja. V počastitev okletnice jf kila v Kočevja slavnostna seja vsek trek zkorov okčinsk* skapščine, kjer je Zoran Polič kot slavnostni govornik spomnil na zgodovinski dogodek pred 33 leti, ko je slovenski človek doživel svoj prvi veliki državni akt. V svojem govora je Polič orisal janaški narodnoosvokodilni koj in poaJarll tedanjo odločitev vsek zdravik narodnik sil za OP. Zato pa slovenski človek nikdar — tadi ko kodo prikajale nove in nove generacije — ne more pozakiti preteklosti, ki kot edinstveno zgodovinsko izročilo opozarja, da je same enotnost ogromne večine slovenskik Ijadi v OP rešila slovenski n^od aničenja in klapčevstva. „Po pa velja tadi kot jasen, in načelni odgovor vsem tistim v sveta, pa tadi peščici doma, ki stalno ponavljajo parole o nekem pomirjenja z vsemi, ki so se med vojno skapno z okapatorji korili zoper slovensko svokodo in ki ki želeli z vrnitvijo na strankarsko življenje izpred vojne ponovno zagospodariti — /izično in dakovno — slovenskim delovnim ijadem." Posekej pa je Polič naglasil tadi nezmanjšano skrk Slovenije za manjšine, ki žive zanaj njenik meja. „Po odnosa do njik — je poadaril — in do reševanja njikdvik osnovnik člou^arM^fl; pravic komo merili odnos in razpoloženje sosednjik dežel sČo nas. Kezaltati naporov manjšin kodo tem večji, čim odločnejši in enotni kodo predvsem sami. Pe v tem primera ko asp^šna tadi naša podpora, ki jim jo komo krez vsakršnega pomisleka nadili vselej prav zaradi tega, ker so naše krvi, ker nam ideje OP in našega koja niso kile /raza in zato, ker smatramo, da so dokrososedski odnosi v prvi vrsti odvisni od polne svokode in enakopravnosti vsek narodov, velikik in malik, vsek narodnosti, ki žive kjerkoli na zemeljski okli in vstk narodnostnik manjšin, ki povezajejo dve sosednji deželi." Poziv na boj proti silam fašizma in nacionalizma Delegacije, ki so se prejšnji teden udeležite 3. srečanja narodnosti sosednih dežel v Trstu, so odločno obsodile tudi nedavne fašistične izgrede na Tržaškem ter pozvale na boj proti silam fašizma in nacionalizma. Tozadevno je bila soglasno sprejeta naslednja izjava: Delegacije narodnostnih skupnosti, zbrane na 3. srečanju v Trstu, z ogorčenjem obsojamo fašistična razdejanja in skrunitve partizanskih in antifašističnih spomenikov v Trstu in okolici. Zavedajoč se pomena demokratičnih odnosov in ozračja, v katerem lahko uresničujemo svoj enakopravni položaj in pravice, ugotavljamo, da so fašistični izpadi vseh vrst in oblik naperjeni tako proti našim pravicam kot proti demokratičnemu sožitju, v katerem živimo in razvijamo svojo vlogo. $e več: vsakršno dopuščanje kakršnihkoli fašističnih dejanj ogroža pridobitve, ki so pogoj za vsestranski razvoj demokratičnih odnosov in procesov. Ha omenjenih primerih prav zaradi tega ugotavljamo, kako nevarno je vsakršno popuščanje silam, ki se v svojem reakcionarnem delovanju najprej in v prvi vrsti usmerjajo proti pravicam, položaju in vlogi narodnosti, in kako se tako popuščanje maščuje tudi demokratičnim silam in odnosom. Ozračje, ki je bilo ustvarjeno v Trstu z nastopom političnih sil, ki so si vzele za cilj napad na Osimske sporazume in na razvijanje sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, neposredno ogroža in zapleta razreševanje vseh resničnih problemov in odprtih vprašanj, za katere so življenjsko zainteresirane demokratične sile, posebno pa slovenska narodnostna skupnost v Italiji ter italijanska v Jugoslaviji. Menimo, da je odločen in enoten boj proti tem tendencam in odločno preprečevanje nastopov in dejanj fašističnih ostankov edino poroštvo, da se začet) procesi notranje demokratizacije nadaljujejo in zagotovijo uspeh in rezultate na vseh področjih družbenega življenja. V tej luči še posebej poudarjamo vlogo in pomen vseh antifašističnih sil, njihovih tradicionalnih Izročil in vrednot, ki so najtrdnejše jamstvo za vsak demokratičen razvoj In uresničitev pravic narodnostnih skupin. Zato pozivamo vse iskrene demokrate in antifašiste, da se odločno upremo proti vsem poskusom obrniti kolo zgodovine nazaj in v duhu demokratične solidarnosti zagotovimo najtrdnejša jamstva za polno uveljavljanje demokratičnih, narodnostnih in človekovih pravic. Življenjski jubiiej sredi požrtvovaine aktivnosti v # Znana je vaša predvojna angažiranost v narodnem gibanju. Zato bi vas prositi, da kratko opišete, kako se spominjate takratnih razmer in kako misiite, da je tedanje vodstvo koroških Siovencev izpoinjevaio svojo naiogo! Pred vojno sem bii razmeroma še mlad, zlasti sem še študira), tako do neposredno nisem posegal v po-iitične odločitve, čeprav smo dijaki in študentje seveda v marsičem kritično ocenjevali tedanje politično dogajanje. To je prišlo posebno do izraza v tako imenovanih Inns-bruških punktacijah, v katerih je tedaj v Innsbrucku študirajoča m'.a-dina sporočila tedanjemu vodstvu, to je ^Političnemu in gospodarskemu društvu za Slovence na Koroškem" svoje poglede na manjšinsko politiko in zahtevala primerne ukrepe. V smislu tega študentskega koncepta, ki je zahteval aktivno vključitev mladih intelektualcev v poli-tično-kulturno prizadevanje slovenskega ljudstva na Koroškem in njihovo' upoštevanje v odborih osrednjih organizacij, sem bil leta 1938 izvoljen za podpredsednika SPZ in sem v tej (unkciji v stalnem stiku z našimi ljudmi kmalu spoznal skoraj vse kraje pri Zilji, v Rožu in Podjuni. Med študijskim letom pa sem bil tajnik Kluba slovenskih študentov na Dunaju in hkrati tajnik Slovenskega krožka, ki je v tistih letih pod predsedstvom prof. Trosta zaznamoval izvanredno aktivnost. To delovanje mi je brez dvoma dalo gotove organizacijske izkušnje, medtem ko sem kot korektor .Koroškega Slovenca", ki je tedaj izhajal na Dunaju, stalno sledil v času neposredno pred Hitlerjevo okupacijo in potem do 1941 silno razburkanemu manjšinsko-politične-mu dogajanju na Koroškem. Tedanji dogodki so vsekakor tako močno vplivali name, da sem po vkorakanju nacistične vojske v Avstrijo napisal v Celovec dolgo, angažirano pismo z ostro-revolucionarnim konceptom za nadaljnje manjšinsko politično delo. Še danes v retrospektivi se mi zdi, da bi bila realizacija tega koncepta pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj našega vprašanja, toda tedaj odgovorni so vsako še tako rahlo revolucionarno misel že vnaprej odklanjali. Pač pa so me premišljevanja o problematiki naše narodne usode in doživetja med vojno prepričala, da je za koroške Slovence edina rešitev vključitev v NOB in sem zato tudi zbežal iz nemške vojske v partizane. Da pa se povrnem k vašemu vprašanju: Nemogoče mi je iz svojega tedanjega gledanja kritično ocenjevati vodstvo koroških Slovencev, ki je v tistih nenormalnih ekstremnih razmerah brez dvoma ukrepalo zgolj iz vidika rešitve nadaljnjega obstoja slovenske narodne skupnosti. Iz dolgih poslovnih in prijateljskih pogovorov z nepozabnim — lahko rečem — očetovskim prijateljem dr. Francem Petkom pa )ahko trdim, da je le-ta sam predvojno delovanje političnega vodstva koroških Slovencev ocenjeval silno kritično, češ da je bilo nadvse ozko konservativno usmerjeno, za količkaj napredno misel težko dostopno in popolnoma vase zaprto, tako, da' je ob svojem zaupanju v .objektivno pravičnost" in v .višjo silo" bilo vedno izpostavljeno nacionalističnemu naskoku celokupne večine, ki je bila strnjena in enotna edina le v vprašanju slovenske narodne skupnosti. Zaradi svetovno-nazorne ožine pretežnega dela vodstva je dr. Petek, kakor je dejal, edino enkrat uspel, mu. Taka epopeja bi brez dvoma služila, da ne bi šla v pozabo ta vsekakor najvažnejša epcha našega narodnega preporoda, odkar smo ločeni od narodne celote. # Ena izmed pridobitev, zrosiih iz frpijenja in boja, je biia enotnost, s katero smo da so koroški Slovenci podprli levico v deželnem zboru, ki je potem v dotični periodi paralizirala vsaj majhen delež udarcev, namenjenih manjšini. Toda kakor rečeno, to je kritična ocena političnega prizadevanja med obema vojnama s strani dr. Petka — brez dvoma najbolj poklicanega interpreta te dobe — ne prisojam si pa poznanja iz svojih skušenj in še manj pravice, da bi podal merodajno oceno tedanjega dogajanja ali tedanjega vodstva. # izhajate iz družine, ki je biia med zadnjo vojno iz-seijena, sami pa ste se pridružiti partizanom in se aktivno boriti za uničenje nacizma, ki je zagrešit strašne ztočine nad čtoveštvom. Kako gteda-te danes, skozi prizmo skoraj štiridesettetne časovne odmaknjenosti, tedanjo usodo in ziasti tedanjo odiočitev koroških Siovencev! 2e prej sem omenil, da so me tedanji dogodki praktična dosledna silili v odpor, da sem se pridružil partizanom. Po nasilni preselitvi številnih naših družin in zlasti po strašnih zločinih, ki jih je nacifaši-zem začel izvajati nad našim ljudstvom, po mojem za našega človeka. sploh ni bilo druge alternative kot vključitev v NOB. O tem sem prepričan tudi danes po več kot štiridesetletni časovni odmaknjenosti in smo lahko ponosni na našega preprostega človeka, ki ni nasedel ne belogardističnim zavajalcem niti ni klonil pred nacističnim nasiljem. Škoda, da nam še vedno manjka temeljita monografija o tem, kako značajno, vzorno in junaško se je naš človek tedaj zadržal, in to brez razlike, ali je doživljal to dobo kot pregnanec v izseljeništvu ali kot borec v partizanih ali kot trpin v kacetu ali končno kot na molk obsojeni na svojem ogroženem do- koroški Slovenci izšli iz zadnje vojne. Kljub temu pa je že nekaj let pozneje, zlasti v zvezi z odločitvijo zavezniške konference glede vprašanja meje, prišlo do znane dite- kriva, da je prišlo do diferenciacije med našim ljudstvom, ki jo omenjate. Drugače bi morda formalna diferenciacija — kakor med NOB — tudi po vojni izostala, kar bi brez dvoma močno krepilo našo borbo za ohranitev pridobitev NOB in zlasti za dosego popolne enakopravnosti. Res pa je tudi, da ima diferenciacija svoje korenine v NOB in je odločitev glede vprašanja meje nujno morala vplivati na nadaljnji razvoj naše narodnostne politike. Mislim, da bi bilo napačno pred tem dejstvom zapirati oči, marveč je naloga vsakega izmed nos, da se ob polnem upoštevanju različnega političnega in svetovno-nazornega gledanja v borbi za skupne nacionalne pravice zavzemamo za akcijsko enotnost in odstranimo vse, kar bi utegnilo škodovati našim skupnim naporom. Diferenciacija tako gledana je v sistemu zapadne strankarske demokracije, v katerem živimo, le izraz dejanskega obstoja različnih ideoloških mnenj kot posledica različnih gospodarskih in socialnih interesov, medtem ko politična mo-nopolizacija v takem sistemu pomeni skrajno politično ožino in v našem primeru lahko celo izključitev drugače mislečih iz slovenske noroctr^e skupnosti. Zato smatram, da diferenciacija v današnjem času nikakor ni škodljiva, marveč celo nujna in čestokrat služi ohranitvi in obrambi slovenske narodnostne zavesti tudi v strukturah, v katerih jo je v zgodovini navadno marsikdo zgubil. Na kulturnem področju pa je lahko in bi morala biti povod za plemenito tekmovanje v korist kulturne rasti in splošnega narodnega napredka. # Vsa teta po vojni stojite v prvih vrstah našega narodno- političnega dogajanja in boja za pravice siovenske narodne skupnosti na Koroškem. 7*e Jni — 70. o^toFra — ;e o/^aja/ ^reJseJni^ Z50 Jr. Franc; Z w i 11 e r 63-/etnico, tore; ;aZ?;7f;, ^i nauaJno w/;a za pomen^no prf/omnico v č/ove&ovem živ/;en;a. V njegovem primera pa vemo, Ja ta oF/etmca ne pomen; prestopa v .pokojninsko razmerje"; prepričan; smo, Ja ko s/av(jenec svoje sposoknost; taJi v koJoče v/aga/ v Je/o na naroJnem poJročja in s svoj/m; kogattm; iz^ašnjami še naprej op/aja/ naša skapna pr/zaJevanja v kor;st s/ovenske naroJne s^apnosti na ččoroškem. 2;v/jenjsko pot jaki/anta smo v našem //sta že or/sa/Z. Sp/ošno znana je s/roka pa/eta njegove požrtvova/ne aktivnost;, k; sega vse oJ začetkov v Jomač; prosveti, v štaJentskem gtkanja /n v preJvoj-ntk organtzaetjak preko akt/vne aJe/ežke v koja prot; jaš/zma pa Jo povojne Joke z neprekinjeno Jejavnostjo na voJ;/n;'k po/ožaj/k v Osvo/roJ;7ni jrontt, v Demokrat/čn; jront; Je/ovnega /jaJstva /n v sejanj; Zvez/ s/ovensk/k organ/zaeZj na .Koroškem, v 5/ovenski prosveta/ zvez/, v za/ožn;ški /n tiskarski Jražk/ .Drava", v areJn/štva ,,5/ovens^fga vestnika", v Jrastva „A/a/tarn/ Jom" /n še marsikje JragoJ skratka povsoj tam, kjer je potreken č/ovek, k/ se za skapno naroJno stvar /n v korist široke č/oveške Jražke razJaja, ne Ja ki šte/ are in ne Ja ki tekta/ moči, ki jik žrtvaje. Kavno zato, ker smo prepričani, Ja se naš s/av/jenec še Jo/go ne ko vseje/ ,,k počitka", naše top/e čestitke povezajemo preJvsem z ze/jo, Ja ki osta/ zJrav; ,,/Va mnoga /eta/" V tem smis/a pa smo taJi zapisa o njegovi 63-/etnici Ja/i „Je/ovni okvir" — v ok/iki pogovora, v katerem se v og/eJa/a jaki/antovik spominov in agotovitev zrca/i Jo/očeno okJokje zgo-Jovine in asoJe našega /jaJstva. renciacije. Kje vidite vzroke in kako ocenjujete postedice tega preioma v zgodovini našega ijudstva! Mislim, da je najsvetlejša stran našega protifašističnega boja, da smo bili Slovenci na Koroškem strnjeni in enotni in da nismo poznal! bele garde. Ta se je pojavila' pri nas šele po vojni in je predvsem Podiaga vseh teh prizadevanj je čien 7 avstrijske državne pogodbe, ki je sad našega prispevka v borbi proti ta-šizmu; izhodišče za konkretne akcije, zahteve in predio-ge pa je skupna Spomenica koroških Siovencev iz ieta 195$, dopoinjena s spomenico, ki sta jo osrednji organizaciji sprejeti ob 20-ietnici POGOVOR S PREDSEDNtKOM ZSO DR. FRANCUEM ZW!TTROM OB NJEGOV) PEUNŠESTDESET-LETN)C) podpisa državne pogodbe. Aii kot eden izmed merodajnih tvorcev obeh spomenic iahko osvetiite nastanek in pomen teh dokumentov! Pravilno ste poudarili, da je člen 7 državne pogodbe sad in priznanje naše borbe na strani zavezniških in asociiranih sil in je zato borba za njegovo realizacijo razumljivo v ospredju političnega prizadevanja koroških Slovencev. Kako koroški Slovenci razumemo in pojmujemo vsebino in realizacijo tega člena, je zapopadeno v skupni Spomenici koroških Slovencev. Pomen tega dokumenta se mi zdi tako važen, da ga vsaka polemika okoli njegove vsebine ali njegovega nastanka samo zmanjšuje. Ker pan je polemika že načeta, naj resnici na ljubo poudarim, da pri razgovoru dne 18. maja 1955 nihče ni zanikal potrebe skupne spomenice, pač pa sem bil glede načina sestave spomenice drugačnega gledanja kakor predsednik NSKS dr. Joško Tischler. Zagovarjal sem, da naj^vseka organizacija najprej pripravi samostojni osnutek za spomenico in se naj potem osnutka pregledata in spojita, ker sem bit prepričan, da je na ta način prej zajamčen uspeh za enoten tekst, kakor če bi ^e bilo od vsega začetka treba boriti za vsako posa-.mezno skupno (ormujacijo. Različno mnenje je bilo torčj le glede priprave odnosno sestave spomenice in ne glede potrebe skupne interpretacije in skupnega programa. ZSO je v smislu tega koncepta tudi takoj pristopila k delu in na številnih sejah .in posvetih izdelala osnutek, ki ga je v več desettisoč izvodih dne 15. avgusta 1955 razposlala na vsa gospodinjstva na dvojezičnem ozemlju s prošnjo, da zavzamejo do spomenice stališče in dajo dodatne pobude. Isti dan so predstavniki NSKS (Janko Janežič in dr. Valentin Inzko) nesli osnutek NSKS na znanstveni inštitut v Ljubljano in ob tej priložnosti tožariti ZSO, da v tem pogledu ni ničesar pripravila. No — ko so se vrnili, so se doma lahko takoj poglobili v osnutek ZSO, ki jim je' očitno le toliko prijal, da: je kmalu prišlo do skupnih pogajanj na osnovi besedila, ki ga je pripravila ZSO. Koliko je ena in koliko je druga stran prispevata, se torej lahko ugotovi iz razlik med osnutkom ZSO z dne 15. 8. 1955 in skupno spomenico z dne 11. 10. 1955. Svojega osnutka NSKS vsaj do danes še ni objavil niti ne pokazal in zato do njega ne morem zavzeti stališča. Toda to je tudi nebistveno, zdi se mi važno, da je Spomenica koroških Slovencev bila končno sprejeto kot skupen dokument obeh osrednjih organizacij, da je bila skupaj izročena zavezniškim silam — podpisnicam državne pogodbe in vladama republike Avstrije in FLR Jugoslavije in zlasti, da je ostala vse do danes izhodišče in osnova za vse naše konkretne predloge, zahteve in akcije. Da prvotni osnovni tekst predstavlja moj rokopis in sem pri sestavi sodeloval od začetka do konca in za (Da/;e na 77. strani) Potaganje vencev na partizanskih grobiščih Ob bližnjem Dnevu mrtvih bo Zveza koroških partizanov tudi ietos potožita vence na partizanska grobišča širom južne Koroške. V okviru tega potaganja bo osrednja počastitev v soboto 28. oktobra ob 11. uri dopotdne na pokopatišču v Matoščah. Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živtjenje za svobodo v borbi proti tašizmu! Zveza koroškik Biičovs: Kuiturna prireditev V nedeljo 1. oktobra smo Bilčov-ščani v naši sredi pozdravili igralsko skupino iz $t. Janža v Rožu, ki je gostovala na našem društvenem odru pri Miklavžu z igro ,Grozdna jagoda v soncu" ameriške avtorice Lorraine Hansberry in v režiji Hart-zija Weissa. Igra v originalu obravnava problematiko ameriških Črncev, njihovo zatiranje ter socialni in družbenopolitični položaj. To tematiko je Marijan Srienc prikrojil na naše razmere, tako da< igra obravnava socialne in družbenopolitične razmere neke družine na Koroškem. Pretres-tjiva izpoved te drame je predvsem v tem, da je gospodar družine socialno odvisen. Družina mora prenašati vse mogoče šikane, nanjo pritiskajo z vseh strani, ker je družina pač slovenskega porekla. Kljub prvotnim oklevanjem družina kljubuje vsem nevšečnostim in je celo ponosna na svoje poreklo in na^ rodnost. Iz stanovanja .odvisnosti" pa se mala družina preseli v kupljeno hišico, pridelono s krvavimi žulji kljubujoč vsem zaprekam nasprotnih oblastnih institucij, sploh pa organizacije, ki skrbi za .čisto nemško sosedsko okolje". Torej razmere, ki jih prav v zadnjem času doživljamo na Koroškem, ko določeni krogi kar .trepetajo" pred slovenskimi sosedi. Igralci so svoje vloge podajali dobro in gledalci so z veliko vnemo sledili prizorom in dejanjem na odru. Pripomniti je morda še treba, da se je včasih dogajanje malo zavlačevalo zaradi raztegnjenosti teksta. Tu bi moral režiser poseči vmes in pogumno potegniti nekaj črt, da se pač dogajanje skrči in s tem predstava pridobi na dinamiki. Dvorana Stovenski pouk za predšolske in šoioobvezne otroke bo ietos ob četrtkih od 16. do 18. ure v otroškem vrtcu „Naš otrok" v Ceiovcu, 10.-Oktober-Straf{e 25. Prvi pouk bo v četrtek 19. okt. Društvo „Naš otrok" pri Miklavžu je bila tokrat spet polna, bučen aplavz med dejanji je izpričeval zahvalo igralcem ter priznanje izvajanju na odru. Šentjan-škim igralcem se iskreno zahvaljujemo za posredovani kulturni užitek in jih še vabimo med nas. Izdajatelj, založnik in lastnik. Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10. tel. 52 5 50 —Tiska: Založniška In tiskarsko družba z o J Drava. Celovec — Borovlje. Družabno srečanje „Zarje" Vse svoje društvenike, sodelavce, prijatelje, pevce, plesalce, tamburaše, športnike ter mladino in njene starše je vabilo SPD .Zarja" v Železni Kapli zadnjo nedeljo na veselo družabno srečanje k Mikeju v Lobniku. Namen tega srečanja je v tem, da bi se vsem, ki s svojim delom doprinašajo k uspehu društva, vsaj malo zahvalili in oddolžili. Družabna prireditev, na kateri je navzoče pozdravi) predsednik društva, je ta' namen tudi izpolnila, kajti prireditev je izredno dobro uspela. Pred prireditvijo pa se je okoli 200 ljudi zbralo na Prevernikovem sedlu, v čudoviti naravi in ob najlepšem vremenu. Tam so Voben-čani-domačini obnovili stari križ ter v gorskem svetu v višini 1200 m postavili novega. Po maši oz. blagoslovitvi križa so domačini pripravili tudi prigrizek za vse navzoče. Največ je ta dan doprinesla Mikejeva družina, ki je imela na skrbi tudi priprave za popoldansko družabno srečanje. Le-to je potem ob dobri in obilni pogostitvi, ki jo je za vse udeležence brezplačno preskrbela .Zarja", potekalo v pristni domači družabnosti in je popoldne kar prehitro minilo. SPD .Zarja" se zaveda, da' z eno tako prireditvijo ni mogoče poplačati truda', ki ga vlagajo člani društva, katerim se za njihovo požrtvovalnost zahvaljuje tudi preko .Slovenskega vestnika". Upamo, da bo ta zahvala dosegla vse — tudi tiste, ki se nedeljske prireditve niso mogli udeležiti. Hkrati pa SPD .Zarja" upa, da se bo tudi v bodoče lahko opiralo na pomoč in sodelovanje tolikih ljudi pri prireditvah in v vsakdanjosti. Le tako bo namreč zagotovljen nadaljnji procvit društva, ki se sedaj pripravlja na svoj občni zbor. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO .ZARJA" V ŽEL. KAPL! vabi na dramsko uprizoritev Grozdna jagoda v soncu v nedeijo 15. oktobra ob 11.00 uri v farni dvorani v Žeiezni Kapii. Gostujejo igraici SPD Št. Janž v Rožu Režija: Hanzi Weiss igra sporoča in vsebuje družbene, sociaine in narodnostne pro-bieme našega maiega čioveka in njegove družine. Pretresijiva izpoved te drame zasiuži množičen obisk. Avtentičnost in kritičnost te igre vas bosta prepričati in navdušiti. Vaša števiina udeiežba bo bogato piačiio igraicem za njihov požrtvovaien trud. Ljubiteiji oderske dejavnosti prisrčno vabijeni! Uradna asimilacija? Kakšno vseklno prlplsajejo 70. oktokra na Koroškem zn kakšne c;7je zas/edajejo z vszz^o/etzzžzzzž pros/ava-ml, zvemo vedno spet, posekno Iz govorov zzzz tek pros^vaT; In Iz č/an- Racfjšan; na jziefu v Mariboru in Piuju za Radišane tudi de-in poln doživetij, saj Tako je bil ževni dan lep so vso resnost in skrbi mogli pustiti doma. Ena izmed tradicionalnih akcij Slovenskega prosvetnega društva „Radiše" je vsakoletni skupni izlet pevcev, igralcev, odbornikov ter drugih članov društva. Letos je bil ta izlet sicer pozneje kot navadno, odpadel pa vendarle ni. In če Radišani jeseni gredo na izlet, potem jih pač najbolj vlečejo vinorodni kraji. V zgodnjih jutranjih urah 4. oktobra 1978 so se tisti, ki so se prijavili, podali na pot. Vreme sicer ni bilo bogve kako prijazno, dobrega razpoloženja, ki ga pri Radišanih nikoli ne manjka, pa le ni moglo pokvariti. Peljali so se na Štajersko in se najprej ustavili v Mariboru. Tam je izletnike sprejela tajnica Zveze sindikatov Maribor ter podpredsednica ZKO Slovenije tov. Majda Emeršič, zvesta prijateljica Radišanov ter pomočnica pri uresničitvi njihovih teženj pri gradnji novega kulturnega in zadružnega doma. Peljala jih je najprej v muzej NOB ter jim pokazala središče mesta. Pripravila pa jim je tudi ostali program izleta. Dopoldan so izletniki prebili v mestu Maribor, nato pa so se odpeljali v Ptuj. Tam so si najprej ogledali grad ter njegovo kulturnozgodovinsko zbirko. V restavraciji na gradu so imeli skupno kosilo. Ker je vreme nagajalo, so kosilo nekoliko raztegnili. V prijetni družabnosti je čas zelo hitro minil. Proti večeru so se odpeljali zopet proti Mariboru. Tam so obiskali še Račji dvor, znamenito vinsko klet vinarske šole pod Kalvarijo. Dobra vinska kapljica ter okusna svinjska krača sta družbo hitro poživili. Slovo od vinske kleti je bilo potem težko, vrnitev na Koroško pa je ob petju, diskuzijah ali tudi spanju hitro minila. NOGOMET V nedeljo 15. oktobra 1978 igrajo v:a moštva Stovenskega at!et:kega kluba na domačem Ko-schatovem igrišču v Ceiovcu, in sicer: ob 12.00 ur) SAK miadinci proti sovrstnikom iz Woifnitza ob 13.15 uri SAK H proti Frantschachii ob 15.00 uri SAKi proti Frantschach! Prijateiji nogometa prisrčno vabijeni! Vtisi s Starega trga /n so zopet praznot?#/;', naš; nemški Korošci. Plakat; so vise/; že da/; časa, oprem/jenl z /eplm ges/om.* ne prodajte domovine/ Pravočasno so še razpos/a/! „Kaf der He/nMt", z vso revno vseklno, ki jo pač z?norejo gospodje omenjenega kova. Poz/va/; so na svojo manifestacijo #. oktokra na Starem trga v Celovca. Za parkiranje je preskrk/jeno, je sta/o na p/a-katik in v Kaja, katerema so ki/e pri/ožene še položnice.* „W!r kraacken ikre $pende nottvendiger denn je". 5o že presneto na psa. Zadnja nede/ja je ki/a /ep dan. Ce/o mesto, ce/a deže/a naj praznaje. Na vsak način „pristni" Korošec. Ta dan ok sedmlk zjatraj po p-oročl/lk v /lvstr;;a regiona/.- „Podajamo prometni preg/ed na koroškik cestak. Povezani smo z žandarmerijsko postajo v Krivi Vrki". Dežarni žandar daje preg/ed. Saj dosti nima povedati.* ne dežaje, torej ni nevarnosti akva-p/aninga. Snega a/i /eda tadi ni. /ma pa drago novico.* v Ce/ovca ko priš/o do prometnik težav, ker ima Karntner P/eimatdienst ok desetik dopo/dne na Starem trga svoje p/ekiscitno s/avje. Kako? Žandar-merija propagira keimatdienstovsko manifestacijo po radia? — Ne.* samo prometni preg/ed. Ok osmik zjatraj pa še enkrat prometni preg/ed,* isto kesedi/o, isti komandant. Okjektivno koroško poročanje pač. Pa sem se ka/, potem ko sem se ok/eke/ v nevtra/no ok/eko, da ki si nemoteno og/eda/ „pristne Korošce", da v k/ižini Starega trga res ne ki moge/ dokiti parkirišča. Tako sem pasti/ avto že ok benediktinskem trga, kjer sem ime/ na razpo/ago kar ce/o cesto. Torej rjavci Ce-/ovca še niso doce/a zased/i. Nato smo jo daja/i proti Starema trga.* moj ko/ega s kamero, eno dek/e in jaz. Koračnice so nas sprem/ja/e in vodi/e. Na Starem trga je sta/o pič/ik 2000 /jadi — ok desetik. Noj strak zaradi parkirišča je ki/ odveč. Pri P/aderja so sta/; še nekateri s/ovenski tovariši, ki so si prav tako og/eda/i to domovini zvesto prireditev. Govornik pozdrav/ja vkorakajoče „Ortsgrappen": P/; P/ikerk, Podk/ošter, Nimme/kerg (tam je ki/ menda po-sekno vnet koj za Koroško). Čeprav so zače/i s prireditvijo še/e ok 70.43 ari, ni ki/o več /jadi kot 3000. Pro- dajajo majkne koroške zastavice z emk/emom KND. Ko jo tadi meni ponajajo, jo prijazno odk/onim. „Tsckasck", sem doki/ za odgovor. „Wos, tco is a Tsckasck? — Der do, der kot ka faknda/e gekaft/ Varsckvind, gek oke/" Potradim se, da ki s/edi/ govora Einspielerja, podpredsednika y4k!cekrkampferkanda, čeprav „okramknega ko-ja" verjetno niti v p/enicak ni dožive/. Daje „kistoričen preg/ed". Vsaj on sam tako imenaje svoje psovanje proti S/ovencem. S/ovenci so že od nekdaj ki/; sovražniki Koroške. Samo vindišarji in Nemci so Koroško reši/; (torej Elnspe/er kot .saperman" sam proti ce/otni jagos/ovan-ski armiji, saj je menda edini vindišar). Zaganja se proti možnosti dvojezičnega poaka, proti s/ovenskim dakovni-kom, proti škofijskem/; ordinariata. Noj ko/ega fotografira. „/4 werst die Totos nock Taikack sckickn? — Vos, a Taikocka? Nekmts eakm weg den fotoapparat/ Naats eakm/ Da verst ans do sckon nit fotografiern, da Tsckasck/" — Noj ko/ega je nemškogovoreč Korošec. Nato nastop Te/dnerja.* proti prodaji domovine, ade-/ežko jagos/ovanskega kapita/a pri koroškik okratik je treka zakonito prepovedati, kajti v takik okratik kodo zapos/eni samo titokoma-nistični S/ovenci, ki jik ko menda posredova/a titokomanistična ZSO. S/ovenci so sovražniki domovine. Sicer pa je za enakopravnost s/o-venske minimanjšine, zagotav/ja fe/dner, mi jik ne motimo v njikovem okstoja — svaram k/atsckt denn nit, da Tsckasck? ŠVievie/e Tsckasckn kokn sick denn keite ikakaapt kertraat?" — enakopravnost Te/dnerjanska. Stari so že, a še vedno nevarni, vsaj če se čatijo v večini. Vendar izamirajo.* komaj 3000 so jik spravi/i v Ce/ovec. Pozneje pa sem še zvede/, da so njikovi možgani že tako stari, da še šteti ne znajo več.* saj so se sami kar štirikrat pomnoži/;. 72.000 jik je našte/ keimat-dienst, po/icija 6000, zlvstrija regiona/ #000, dejansko jik je ki/o kakik 3000. #. in 70. oktoker sta mina/a. Spominja/ sem se Karst-nerjevega izreka,- „So w;e ikr's eack traamt, vird Deatsck/and nickt ervacken; denn ikr seid damm and seid nickt aaservak/t, die Zeit wird kommen, da man šlck erzak/t, mit so/cken Teaten var kein Staat za. ma-cken/" kov, okjav/jenik za te pri/ožnosti. Tadi /etos smo to s/iša/i — iz ast nemškik naciona/istov, p*a tadi z aradne strani, namreč od samega de-že/nega g/avarja, ko je govori/ na aradni s/avnosti v torek dopo/dne na ce/ovškem pokopališča.. Ko je „primerno" orisa/ pomen akvekrkampfa in edinstvene „ demokratične od/očitve" pri p/ekiscita ter se kva/ežno pok/oni/ akvekr-kampferjem, je deja/, da nikče nima pravice, da ki tem stvarem daja/ drag pomen a/i jik ce/o smeši/. Tako je z nep-res/išnim poadarkom nag/asi/ sam deže/ni oče, ki se je v dražki rjavo aniformiranik kameradov vidno dokro počati/,* zato je še omeni/, da se pros/avam 70. oktokra tadi v kodoče ne moremo odpovedati. Desetooktokrsko razpo/oženi deže/ni g/avar pa je ok tej pri/ožnosti poveda/ še več.* sk/icajoč se na demokracijo in na pravico svokodnega oprede/jevanja, je deja/, da ima na Koroškem vsakdo pravico priznavati se k eni a/i dragi narodnosti ter je v tej zvezi izrecno poadarja/ tadi pravico do asimi/acije. Note a/i nekote je deže/ni g/avar s tem razkri/ cl/je, ki jik zas/edaje-jo z vsem tistim, kar se dogaja oko/; 70. oktokra. Njegovik kesed v povezavi s povodom in z oko/jem, kjer so ki/e izrečene, pač ni mogoče dra-gače razameti kot aradno zagovarjanje raznarodova/ne po/itike, kot poziv tistim S/ovencem, ki se še niso proda/i, naj čim prej krenejo na pot asimi/acije — kakor da ki ki/a narodnost srajca, ki jo č/ovek /akko zamenja, kadar in kakor se ma zdi potrekno. Norda pa se ko v imena take „de-mokracije", kot jo pridiga koroškim S/ovencem, tadi deže/ni g/avar /epe-ga dne —- ko se ko nave/iča/ kiti pripadnik ke/e rase — enostavno pre/evi/ v Črnca a/i, kar ki ki/o morda še ko/j perspektivno, v Kitajca. Ok tako očitnem zagovarjanja asimi/acije se namreč tadi takema rene-gatstva ne ki več čadi/i... Krtčanska kulturna zveza v Ce iovtu vabi na KONCERT Gostuje oktet „Gaiius" iz Ljubijane # Petek, 13. oktobra 1978, ob 15. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Stikanje z glasbenim čopičem in koncert za otroke. Prirediteij: Farna otrolka miadina v Šentjakobu v Rožu in KKZ v Celovcu. # Petek, 13. oktobra 1978, ob 20. uri v srednji dvorani Doma giasbe v Ceiovcu. Prirediteij: SKD v Giobasnici in KKZ v Ceiovcu. ^ Sobota, 14. oktobra 1978, ob 20. uri v Kuiturnem domu v Bistrici v Rožu. Prirediteij: SPD ..Kočna" v Svečah in KKZ v Ceiovcu. # Nedeija, 15. oktobra 1978, ob 10.30 uri (po mali) v Farni dvorani v Seiah. Prirediteij: KPD „Pianina* v Seiah in KKZ v Ceiovcu. # Nedeija, 15. oktobra 1978, ob 19.30 uri v Farni dvorani v Smihetu pri Piiberku. Prirediteij: KPD v Smiheiu pri Piiberku in KKZ v Ceiovcu. Mladinska delovna akcija kovačnica prijateijstva in soiidarnosti Na poseben in za našo narodno skupnost izredno razveseljiv način so prosvetaši in domačini iz Šent-primoža in okolice ter sploh občine Škocijan obhajali letošnji 10. oktober. Za ta dan so namreč za brigadirje iz matične države, ki so jih — in s tem našo celotno narodno skupnost — podpirali pri gradnji kulturnega doma v tem področju Podjune pripravili lep poslovilni večer. O delu in uspehih te mladinske delovne akcije smo obširno poročali že v zadnjih številkah Slovenskega vestnika. V sredo 11. oktobra so se tovariši iz Slovenije, ki so nam tako bratsko solidarno in prijateljsko pomagali v našem boju na kulturni in prosvetni fronti, poslovili od nas, od dvojezične Koroške. Cilj, ki si ga je bila stavila mladinska delovna akcija v Šentprimožu, je bil v veliki meri dosežen. Kljub katastrofalnemu vremenu v predzadnjem tednu je gradnja v surovem stanju v bistvu dokončana, tako da lahko računamo z otvoritvijo domai spomladi prihodnjega leta. To je nedvomno najvažnejša plat te mladinske delovne akcije. Druga, nič manj pomembna plat te v sredo končane akcije pai je na-ilin, kako smo si koroški Slovenci postavili svoj kulturni dom v Šentprimožu: to je način zaupanja v lastne moči, način samopomoči, način čimširje solidarnosti. Med in s to mladinsko delovno akcijo je močno zrasla zavest med nami, da smo koroški Slovenci živ del celotnega slovenskega naroda, saj so matična dežela in tovariši od tam s svojim prostovoljnim delom dokazali globoko prijateljstvo, sorodstvo in solidarnost v boju za dosego naših pravic. Te delovne akcije pa so se ude- ležili tudi tovariši sosednega naroda, demokrati iz Celovca in Gradca. S svojim delom so nam dokazali aktivno solidarnost in tudi oni so med svojim delom globlje spoznali vsebino solidarnosti, prijateljstva in tovarištva. To prijateljstvo in tovarištvo med koroškimi Slovenci in prijatelji iz matične države ter nemškogovorečimi tovariši sosednega narodai je bilo rojeno ob skupnem delu za isti cilj: zato pa se tudi ne bo nikoli več zgubilo in bo obstajalo naprej. Naš samostojni boj, pomoč matične države in solidarnost nemško- govorečih tovarišev — to je garancija, da v borbi za narodnostne pravice, narodnostni obstoj in razvoj ne bomo podlegli, marveč si bomo končno priborili svojo enakopravnost. Ta akcija je bilo živ izraz akcijske enotnosti, je postala naše orožje, ki ga ne bomo več dali iz rok. 2e večkrat v zadnjih tednih smo napisali, da se delovne brigade niso udeležili samo domačini, marveč tudi Slovenci iz drugih predelov Koroške. Tako so se v četrtek prejšnjega tedna te akcije udeležili tudi člani kolektiva Zveze slovenskih organizacij, Slovenske prosvetne zveze in Slovenskega vestnika iz Celovca, pretekli torek pa so prijeli za delo tudi tovariši od celovškega Slovenskega znanstvenega inštituta. V torek zvečer smo se koroški Slovenci hvaležno in prisrčno poslovili od udeležencev mladinske delovne brigade. V Šentprimožu, blizu gradbišča kulturnega doma, so brigadirji zvečer pripravili taborni ogenj, okoli katerega so se zbrali številni domačini in častni gostje, ki so mladim delavcem čestitali za opravljeno delo. Med številnimi udeleženci te slovesnosti je podpredsednik Zveze slovenske mladine Milan Wutte pozdravil predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri SZDL Slovenije Jožeta Hartmana, jugoslovanskega konzula v Celovcu Petra Zupančiča in Zarota Šandcrja, predsednika obeh slovenskih osrednjih organizacij dr. Francija Zwittra in dr. Matevža Grilca, predsednika SPZ Valentina Polanška in še številne druge. Zbor SPD .Danica" je s pesmijo spremljal snemanje zastav: avstrijske in jugoslovanske — simbol prijateljstva in povezave med slovenskim narodom tu- in onstran meje. Slovesnost se je nadaljevala v gostilniški dvorani pri Lucu. Tam se je v imenu domačega SPD .Danica" Stanko Wakounig zahvalil vsem, ki so doprinesli delež k zgraditvi kulturnega doma: brigadirjem iz Slovenije in v nemškem jeziku tovcrišem sosednega naroda. Nato je v imenu ZSM, ki je to mladinsko delovno akcijo organizirala, spregovoril tajnik Valter Gutovnik. Med drugim je poudaril, da niso organizirali mladinsko delovno akcijo zato, da gradijo kulturni dom nekomu, ki ga ne bo znal uporabljati, niso gradili klubskih prostorov mladini, da jih ne bo uporabljala, temveč so gradili ta kulturni dom za SPD .Danica" in krajevno združenje ZSM. .Prepričani smo, da je to vaše in naše delo bilo velikega pomena za ves slovenski živelj na Koroškem. Ta mladinska delovna akcija naj bo vsem našim nena-klonjencem in nasprotnikom živ dokaz našega obstoja, živ dokaz, da hočemo sooblikovati našo južno-koroško domovino — ne z dinamitom, temveč z aktivnim vključevanjem v družbo rešujemo naše interese." V svojem govoru je Gutovnik poudaril tudi pomen solidarnosti z nemškogovorečimi demokrati: .Potrebna je tudi ugotovitev, da v našem boju nismo sami; podpirajo nas demokrati širom celotne Avstrije. Njih število se veča iz dneva v dan!" Po teh nagovorih sta se v imenu osrednjih organizacij zahvalila tudi predsednika Zwitter in Grilc, nato pa je predsednik Slovenske prosvetne zveze Valentin Polanšek podelil brigadirjem spominske plakete in diplome SPZ ter jih ob tej priložnosti že povabil na uradno otvoritev kulturnega doma. Prav tako so brigadirji prejeli tudi priznanja ZSM ter v spomin album s slikami o gradnji doma ter ploščo zbora SPD .Danica", Zveza socialistične mladine Slovenije pa jim je podelila priznanje .Udarnik". Prireditev se je zaključila s prisrčno družabnostjo, ki je potrdila prijateljstvo med ljudmi dobre volje tu in onstran meje. G!P Vegrad Veienje 20 !et od obrtniške do industrijske gradnje Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje je bito ustanovljeno leta 1957. Danes zaposluje že več kot 2000 delavcev, organiziranih v 8 temeljnih organizacijah združenega dela, in spada med največja gradbena podjetja v Sloveniji. V razvoju GIP Vegrad so pomembni zlasti naslednji mejniki: # leto 1969: prevzem prvih del na zunanjem trgu # leto 1971: uvedba polindustrijske gradnje stanovanj z uporabo tunelskih opažev # leto 1974: pričetek industrijske proizvodnje montažnih kon- strukcij Vemont v tovarni v Velenju # leto 1978: začetek industrijske proizvodnje v tovarni prostorskih elementov v Velenju Z zgraditvijo tovarne betonskih konstrukcij, Vemont, je GIP Vegrad leta 1974 stopil na pot industrijske gradnje. Prednosti gradnje z v tovarni izdelanimi konstrukcijami so se hitro pokazale kot izredno uspešne, saj je gradnja v primerjavi s klasično bistveno hitrejša in cenejša. V tovarni v Velenju so zgradili že nad 200.000 nV konstrukcij za industrijske hale, telovadnice, skladišča in druge objekte. V letošnjem letu pa je GIP Vegrad zgradil v Avstriji konstrukcijo iz montažnih elementov po programu Vemont za tovarno smuči ELAN iz Begunj na Brnci (Furnitz) na Koroškem. Z vse večjo izdelavo in finalizacijo v sami tovarni se vse bolj uresničuje geslo — „od obrtniške do industrijske gradnje". Levo: Proizvodna hala iz ..VEMONT" elementov Zgoraj: Osnovna Sola iz ..VEMONT" elementov Neroda ali nezgoda — Se nekaterih ijudi zares drži smoia, da se pogosteje kot drugi zapletajo v nezgode! Z?MMStveM/Ji in pj;Jo/og/ so ^osJuš^// ugotovit;, g/z so ne Jeter/ /jejje Jo/j negnjeni J Mezgo Jem Jot Jreg;. Ve^Jer w:so yr/š// Jo tt/Je-Jršn/J teJtne;š;J Mgotov/tev. /V; res, Je Ji /jttjje povzroče// nezgoJe zereJ/ JeJe poseJ-rtost/ v svoj/ te/esn/ zgreJJ;. Prej Jo Jrže/o, Je se MeJeter/J Jrž/ stno/e žeto, Jer so peč pogosteje zzpostg-o/jezzž zzefgrzzostzzzz JeJor Jrggz. d/i pg zzzso zgJostž sezzzgzzjezzž z zzevgrzzostzzzz, s Jgteržznž se srečujejo pr/ Je/zz, zzg cest/, pr/ svojem JonjičJe. PomemJuo v/ogo prž rzezgo-JeJ /mejo tttJ/ Mtrzzjezzost, rgzzzzzs/jezzost, rze-prev/Jnost. — Katere nezgode so najpogostnejie w gospodinjstvih! AžeJ ttezgoJem/, Jz se pr/pet/jo č/oveJ^ Jo-me, so zzgjpogostzzejsž peJc/, s/eJ/jo pošJoJJe z ostržzrzž preJzzzetž g/z zzožž, neto opej/me, Mjermne, posJoJJe z e/eJtr/Jo m z/rzzge. — Je čiovek vedno sam kriv svoje nezgode! Ne, mJeJor. Zgresezzo je, Je prž nezgoJeJ pvstgf/jezzo vprešenje Jr/vce žzz Jr/vJe. Po rzezgoz/ž /sče vseJJo Jr/vJo v seJ/, rgzzzzzš/jg, JgJo Jz Jž/o, če ?ze Jž Jž/ storž/ tegg, g/z če Jž storž/ rgje Jgj Jregege. VzroJg zg nezgoJo pg seveJe n/ mogoče zzgtgzzčzzo Jo/oč/t/, sJo-rgj vez/zzo gre zg več povezen/J vzroJov, Jž se zzgto strzzejo žzz Jozzčgjo z zzezgoz/o. PozzzeJzzg JejevmJe, Jž oJ/očete o zzezgoz/gJ v Jome-čezzz oJo/jg, stg stgzzje rzeprev, s Jgteržzzzž Je/e-zzzo, žzz poučenost posgzzzezzzžJg o teJ neprevej. Pgzzze strojčJe /gJJo pro/zveje/ec oprezzzž z JoJetJ/ zg vgrzzost, meJtem Jo se č/oveJ ze-ver%je prej preostgzzJozzz zzevgrzzostž /e z zzče-zzjezzz žzz s poJroJzzejšžzzz spozzzgvgzzjezzz nepre-ve. Nggčžtž se rzzorgzzzo tgJz sJ/gJzzostž g;Jov žzz zzJrepgzzjg. A"Jor zze oJv/eJe svojžJ g/Jov žzz jžJ zzžzzzg v oJ/gstž, se Jzzzg/g spotgJzze, zzreže, prepočgsž gzzzgjzze. Ne gre torej zg szzzo/o, gzzzpgJ zg pres/gJo žzzzrjezzost. Če Jž sz Jo/j pržzgJeug/ž zg ver-zzost, Jž zzzzgzzjšg/ž stev//o zzezgoj. — Kdaj smo boij ogroženi, v jutranjih ati poznih popoidanskih urah! Popo/Jzze žzz poj večer se pržpetž več zzezgoJ JgJor zjzztrgj. Zvečer szzzo zzgzzzreč oJ Je/g žzz JzzevzzžJ JogoJJov zztrzzjezzž, zzzgzzj pozorzzž žzz zgto Jo/j žzpostgv/jezzž zzevgrzzostžzzz, Jž so po-s/eJžcg zzeroJzzostž. — Kdo ima smoio, kdo srečo, kako doseči večjo varnost! AeJer gre zg zzezgoJe, zze zzzorezzzo govoržtž o srečzzezžJ žzz zzesrečzzežžJ. Szzzo/g je pos/eJžcg zzezgjostzze pozzčezzostž, presžJJe povezgve č/o-vejg žzz oJo/jg. Če se pozzčžzzzo o oJo/jzz žzz preJzzzetžJ, s Jgteržzzzž žzzzgzzzo oprgvžtž, se ze-vgrzzjezzzo prej szzzo/o. Če sž orggzzžzžrgzzzo Je/o žzz zzgJzorzzjezzzo svoje početje, se s tezzz že zeve-vgrzzjezzzo prej zzezgojgzzzž. KJor se zzg Je/o, Jž gg oprgv/jg, JoJro spozzzg, Jo v zzzgzzjsž zze-vgrzzostž Jot tžstž, Jž žzzzg /e površno zzzgzzje. ^ preJpžsž zze zzzorezzzo Josečž vgrzzostž, Joseže-zzzo jo s pgzzzetzzžzzz rgvzzgzzjezzz žzz z vestzzostjo. Ustni zadah - znamenje za prepiah Žal ustnega zadaha ne preženemo z nobeno zobno pasto in ne z ustnimi vodicami, tudi žvečenje raznih pepermintov in žvečilnih gumijev ne pomaga. Ustni zadah je namreč le opozorilno znamenje, da je v organizmu nekaj narobe. Kaj pa je tisti vzrok, zaradi katerega zaudarja iz ust, bo povedal šele zdravnik. Običajno opazimo, da nam zaudarja iz ust šele tedaj, ko to pazi tudi naša okolica. Zadeva postane mučna. Najprej skušamo nadležni zadah prekriti z močnimi svežimi vonjavami poprove mete. Ko nam to na daljši rok ne uspeva več, se včasih vdamo v usodo in rečemo, da je kriv pač želodec. Pa ni res. Vzrok za ustni zadah so najpogosteje obolenja v ustni votlini ali pa v žrelu. KR!VDA JE V USUH AL) V ŽRELU Kdor ima zanemarjene in nagnite zobe, se ne sme čuditi, če mu zaudarja iz ust. V luknjah, ki jih je v zobe napravila zobna gniloba, se nabirajo ostanki hrane. Razkrajajo se in seveda smrdijo. Če ima kdo paradentozo in mu torej dlesni odstopajo od zob, se med zobom in mesom ustvari nekakšna vrečasta odprtina. V njej se nabirajo ostanki hrane in spet pride do razkrajanja in do ustnega zadaha. Če se za nameček vnamejo še dlesni in niso več rdeče in čvrste, temveč svetle in zatekle, potem se začne začarani krog trpljenja: umivanje zob je boleče in neprijetno, zato le neredno in z odporom uporabljamo zobno ščetko. Vnetje se zaradi tega še poslabša in ustni zadah se okrepi. Najboljša obramba proti tovrstnemu ustnemu zadahu je temeljito čiščenje zob. Umivamo si jih po vsakem obroku, s krtačko jih drgnemo najmanj tri minute. Na vsakih šest mesecev se odpravimo na redni rutinski pregled k zobnemu zdravniku. Odstranil nam bo obloge zobnega kamna, zaradi katerih nam prav tako lahko zaudarja iz ust. Zobni kamen je nadloga, ki najpogosteje muči strastne kadilce. Zobni zdravnik nam bo pozdravil nagnite zobe in zapolnil luknje s plombami. Če so zobje v redu in nimamo paradentoze, pa je treba iskati krivdo drugje. Na pregled moramo k zdravniku specialistu za bolezni ušes, nosa in grla. Ustni zadah na primer na- POSKUSiTE PRtMORSKA 1UHA. Potrebujemo Sdkg ottvnega o)ja, po) iebute, poldrugo žtico moke, vodo, to), ! žtice paradižnikove metge, tovorov ttst, 10 dkg testenin, tO dkg ribanega sira in seien peterži)]. Na o))u sarumenimo sesekijano iebuto, dodamo moko in vse skupaj še enkrat zarumenimo. Zatijemo s vodo, sotimo, dodamo paradižnik in tovorov )ist ter zakuhamo testenine. Predno damo juho na mizo ji primešamo riban sir in sesektjan zeten peteršitj. KORUZNA POUNTA S StROM. Zavremo stano me šanito mteka in vode (skupne tekočine naj bo dvakrat totiko kot zdroba) in nato med mešanjem vsujemo vanjo zdrob, kuhamo tričetrt ure in pri tem neprestano mešamo, da se ne prismodi. Ob koncu kuhanja zmešamo v potento kos surovega masta in pest naribanega sira. Ko serviramo, potento s sirom tudi potresemo. stane kot posledica kroničnega vnetja mandeljnov. Mandeljni so razbrazdani, na njih nastajajo gnojna vnetja, in zaradi tega nam zaudarja iz ust. Krivo pa je lahko tudi kronično vnetje obnosnih votlin, čeprav se pogosto sploh ne zavedamo, da ga imamo. Zdravnik nam bo pojasnil, da so pogosti glavobol, nahod in tudi ustni zadah le posledica tega vnetja. Redkejši razlog za ustni zadah pa je — pri ženskah pogosteje kot pri moških — kronično obolenje nosne sluznice. Kadar nam peša vonj in se k temu pridruži še neprijeten zadah iz ust, je to znamenje, da moramo k zdravniku. Bolniki, ki imajo davico, škrlatinko ali angino, seveda vedo, od kod ustni zadah. Bolezni so infekcijske, zanje je značilen tudi neprijeten zadah, ki pa izgine, ko ozdravimo. Zdravnik internist pa nam bo povedal, ali ni nemara vzrok ustnega zadaha kako obolenje notranjih dihalnih poti. Če bolehamo za kroničnim bronhitisom, se izločki usedajo na stene sapnika in se tam razkrajajo. ŽELODEC OB!ČAJNO M! KRtVEC Radi trdimo, da prihaja slabi zadah iz želodca, vendar je želodec kriv le v nekaterih redkih, skoraj izjemnih primerih. Tako povzročajo ustni zadah na primer krvavitve, ki jih sproža čir na želodcu, neposredni razlog za zadah pa je lahko tudi rak na želodcu. Pogosteje se zgodi, da je želodec le posredni krivec za zadah. Če imamo težave z želodcem, se namreč drugače hranimo, kot če smo zdravi. Prehrana je enostranska, pa tudi malo jo je. Na jeziku se zaradi tega nabira plast hote! paka HOTEL "PAKA" iz VELENJA (Slovenija) vas vabi v nočni bar, tel. 063-851-220. Obiščite restavracijo "Jezero", tei. 063-850-170. zaudarjajoče obloge, ki jo drugače z jedjo in žvečenjem redno obrusimo. Obloga se nabira na jeziku tudi tedaj, kadar delamo shujševalno kuro, kadar zelo malo jemo, ali kadar se odločimo za popolni post. Če pri tem tudi hitro izgubljamo težo, lahko opazimo za nameček tudi razločen vonj po acetonu. Snovi, ki nastajajo pri pospešenem razkrajanju maščobnih celic, namreč izločamo skozi pljuča, in te snovi imajo značilen vonj. M! VSAKA VODtCA ZA VSAKA USTA Kakor se nenavadno sliši — ampak ravno boj proti ustnemu zadahu lahko povzroči ustni zadah. Kadar si izpiramo usta z močnimi, razkužilnimi vodicami, ali pa zaradi obolenja v ustni votlini uživamo zdravila, ki vsebujejo antibiotike, potem uničimo naravno floro bakterij, ki uspevajo v ustih. Namesto bakterij se na to v ustni votlini ugnezdijo škodljive klice,, ki še pospešujejo nastanek ustnega zadaha. Ustna vodica naj bo osvežujoča in naj dopolnjuje nego ustne votline. Z vodico, ki ima na primer vonj po meti, si izpiramo usta po čiščenju zob. Tekočina bo tembolj učinkovita, če v zaprtih ustih nekajkrat močno potisnemo skozi razdelke med zobmi sem ter tja. Ker pa so usta različno občutljiva, se raje posvetujmo z zobozdravnikom, ali nam svetuje ustno vodico ali ne. Gost v vaši hiši Prav gotovo se zgodi, da pridejo k vam gostje, vaši prijatelji, in vi obiščete njih. Običajno so to prijetni večeri. Včasih pa se zgodi, da bi za neko svečanost radi povabili več ljudi, vendar se bojite da ne bo vse v redu. Težko se bom znašla in ne bo vse v redu, mislite. Toda bojazen je odveč. Morate se malo potruditi in predvsem vedeti nekaj stvari, če želite, da se bodo gostje v vaši hiši dobro počutili. Kaj morate vedeti, če povabite goste # Vstati morate pri prihodu vsakega novega gosta, razen če je oseba mlajša! od vas. Bodite ljubeznivi in vedri, četudi vas obnašanje kakšnega gosta nervira. # Potrudite se da boste sveži in imeti vesel obraz, ko sprejemate goste. Vaš nasmeh in skromen prigrizek je vreden več kot bogato kosilo ali večerja, če ste slabe volje in utrujeni. Gostje bi lahko mislili, da so nezaželeni. # Ne bodite ena! od tistih gospodinj, ki stalno govorijo, da slabo kuhajo in da niso uspele pripraviti to ali ono. (e prijatelji pridejo k vam, pomeni, da vam teh stvari ne zamerijo. # Nikdar se ne smete pozabiti zahvaliti tistim, ki so sprejeli vaše povabilo. # Gospodinja ne sme s kosilom končati, torej pojesti prej, kot njen najpočasnejši in najzgovornejši gost. Za mizo se mora postužiti jedi vedno dvakrat, saj na ta način ohrabri svoje goste, da tudi oni še vzamejo jedi. # Če imate psa ali mačko jih ne smete spustiti v pro-štor, kjer sprejemate svoje geste. Kdo od teh jih morda ne mara ali pa se jih celo boji. # Napravite spisek povabljencev, katere večkrat vidite. Zapišite, kaj imajo radi in kaj ne. Skrbite za svoj jedilnik. V nobenem primeru, tudi po treh mesecih, ne ponudite iste jedi. # Medtem ko ste pripravljali vse potrebno za sprejem gostov?, vas je hudo začela boleti glava. Ko pridejo gosti, jih pričakate kislega! obraza in niste pripravljeni spregovoriti deset besed. Ves trud bi bil zaman! Ne skrbite. Popijte šalico vročega ruskega čaja, v katerega ste dali veliko limone in čez pol ure to ponovite. Presenečeni boste, kako vas je čaj osvežil. aaaaaaaaaaaaa JANEZ ŠVAJNCER 41 Pridi k potoku ..Hudobni jeziki, bi rekel. V tem kraju cveti obrekovanje. Je pa že spet naš stari razvijal svojo filozofijo. Ta je pošteno usekan, ti rečem. Hoče si me podrediti. Le kaj mi bo še obesil na vrat? Kje je mlinsko kolo, da si ga privežem in potegnem z njim vred v tale tolmun." Zinko Meglič je presunilo in že je sočustvovala z Gregorjem Šipkom. Lotil se je je občutek, da je mladi učitelj razdvojen in nesrečen. Izpostavljen in prepuščen je ravnatelju in obrekljivcem. Vsako najmanjšo napako mu zamerijo. Bere mu v očeh, da ji ne laže. Ni umaknil pogledov. Na vsako vprašanje ji je takoj odgovoril. To počno le poštenjaki. Morda le še ni vse zamujeno. Upanje ji ostaja. Morala mu bo pokazati Svojo nežnost. Mika jo, da bi mu ovila roke okoli vratu. Mora jih brzdati, da ne poletijo navzgor k njemu. „Zinka. Veš, ne rečem, da mi nič ne pomeniš. Polna si mladosti, to je dejstvo in nima smisla, da ti mečem komplimente in te tiram v domišljavost. Sama dekleta ste okoli mene. Včasih se počutim med vami manjvrednega. Eden proti tolikšnim. Verjemi, da mi ni lahko. Zdaj pride najvažnejše. Iz lesa nisem stesan, to gotovo veš. No, prestavi se na moje mesto. Ali bi vzdržala med lepimi dekleti? Eno rožo si utrgam, ali drugo naj pustim?" „Gregor, še zmeraj ti ne morem povedati, da bi me pravilno razumel. Boli me, ko te vidim tolikokrat oditi v trgovino. Do mojih vrat ne prideš, pod mojim oknom se ne ustaviš. Lahko bi me kdaj poklical in povabil na sprehod. Nič drugega se nam tukaj ne ponuja. Pozabljaš in me preziraš." „0 ne. A ti bi rada hodila z mano?" .Bi, Gregor." .Zakaj mi pa nisi povedala." .Jaz tebi? Naj bi te prehitela?" .Sama si kriva. Zato sem šel k Zali." .Torej le hodiš z njo?!" Zinki Meglič so se zasolzile oči in pognala se je v tek. Gregor Šipek se je ugriznil v jezik in izzivalno vrgel za njo: .Zinka, kam hitiš tako brezglavo? Pribori si me nazaj. Mogoče te bom imel rad ko psičko Abo." 22 Mehanik Dolfe je začel izsiljevati poslovodkinjo Zalo Merhar. Prišel je v njeno stanovanje in butnil naravnost: .Zala, jaz vem vse. Pred menoj ne moreš ničesar prikriti. Kaj si imela z Italijanom?" Zala Merhar se je poslonila s hrbtom na vrata. V očeh ji je ležala osuplost. .Nikar se ne delaj nedolžne. Ti si zapeljala našega učitelja. Kadar te ne vidi, pa hodiš z drugim. Ali nič ne daš na svojo žensko čast? Tako mladega fanta si zapeljala. Kaj nisi opazila, da Se je Gregor do ušes zagledal v tebe?" „Ne blebeči neumnosti." Poslovodkinji se je vračala prisebnost. Ni porušila za sabo vseh mostov, pustila je še odprt prehod. Že je pomislila, da bo mehanika Dolfeta zlahka odslovila. Odprla je torbico in mu ponudila bankovec. „S tem se me ne boš odkrižala. Gregor Šipek je moj prijatelj. Potegujem se za njegovo čast. .Pivska bratca kozarčke zvračata." .Izmikaš se mi ko jegulja. Predobro te poznam. Si že pozabila, kako je bilo takrat, ko sva sedela pod drevesi in so notri igrali Cigani. Primas je stopil k tebi in te čisto zmotil s svojimi goslimi. Vzdihovala si ko nedolžna prepelica. „Ne spominjaj me na to. Pozabi, sem ti rekla. Pokimal si mi in zatrjeval, da boš molčal ko grob." .Saj nisem obešal na veliki zvon. Lepo je pa bilo, a ne? Stisnila si me k sebi, da se mi je delala tema pred očmi. Zaradi tebe se nisem oženil. Zavrgla si me. Spretno si se me otresla. .. Delala si se, kakor da med nama nikoli nič ni bilo . .. Toliko noči nisem zaspal zaradi tebe. Prekleta zapeljivka! To pa znaš, to! Moškega obrneš okoli, da se mu niti ne sanja in že se naslajaš nad njegovo nesrečo." .Jaz te nisem zapeljala." Zala Merhar je upala, da bo Dolfe pozabil na grožnjo, ki jo je bil izrekel, in ne bo več omenil Gregorja Šipka. Prilagoditi se mora, je bila že v hujši zadregi, pa se bo še tokrat izvlekla. Slodkobno je rekla: „Bo& kozarček vinjaka? Ali ti je morda ljubši liker?" .Daj, sem tako potreben. Podnevi sem se nadelal, da mi roke visijo do tal." .Mojster Perko te samo hvali. Kamorkoli pridem, ne povedo nič slabega o tebi. Delavce tvoje sorte povsod čislajo." Ponudila je kozarček in trčila z njegovim. „Si pa hudičeva ženska! Le kdo bi se te branil. Zariječ se pod kožo, da se je treba kar naprej praskati." .Moje življenje je prazno. Ne glej me začudeno. Dokler je živel moj mož Vencelj, sem mu bila zvesta. Ne moreš mi očitati, da sem metala oČi po drugih. Naj bi ostala do smrti sama? Nikdar ne vem, kdaj me bo doletelo. Pohiteti moram in uživati, dokler je še mogoče." .Gregorja Šipka bi lahko pustila v miru. Nobene ženske še ni imel pred teboj. Kaj pa bo, če se ga ne boš mogla otresti? Pazi, da se ti ne bo maščeval." .Nima razloga ... Ti si bil vroč in nenasiten. Ne moreš trditi, da sem te zapeljala. Plačeval si in hotel, da popijem toliko ko ti. Ne tajim. Nekaj me je privlačilo k tebi. Na-škodilo mi je vino. Vsaj toliko me je zamotilo, da sem izgubila pamet. Se je pač zgodilo. Nazaj ne morem več vzeti... Saj nama je bilo lepo, a ne? ... Zares nisi nikomur povedal? Dolfe, naj ti verjamen? Vsi smo krvavi pod kožo. Ti prideš dosti naokoli. Zasediš se pri pijači in ti zleti z jezika. Ko se zaveš storjene napake, je prepozno." .Mene vlačijo poprek in počez. Imajo me za obrekljivca in vohljača. Oči imam odprte, to je tisto. Rad pogledam okrog sebe. Vse me pritegne. Ja, kaj pa naj naredim? Naj se uležem na hrbet in brcam z nogami? ... Še danes mi ne gre v glavo, kako si se nekako mimogrede ohladila do mene. Bogve če sploh kdaj pomisliš, da si me imela za ljubčka. Jaz bi rekel, da ti j? v posebno naslado, če lahko znoriš moškega. Kakor da nisi zdrava in ne moreš vzdrževati brez hlač." fD