Cena posamezni številki Din 1'59. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/t leta 90 Din, za V« leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XV. u V Ljubljani, v torek, 14. junija 1932. štev. 67. Beseda našega gospodarskega parlamenta S stvarno vsebino referatov, z vedno usmerjenim tonom izvajanj ter zlasti z velikim čutom odgovornosti do naroda in države, ki preveva vse plenarne sestanke naše Zbornice za TOI, so si ti že od nekdaj priborili ugled in pomen pokrajinskega gospodarskega parlamenta. Tej visoki tradiciji in tej ponosni odliki je ostal zvest tudi zadnji plenarni sestanek naše zbornice. Vsa vprašanja, ki sploh morejo trenutno zanimati naš gospodarski svet, so se obravnavala na plenarnem sestanku z jasnostjo in temeljitostjo, pri tem pa s takšno umerjenostjo, da ne bi mogel ugovarjati upravičenosti izvajanj niti pripadnik drugih slojev. Naj se je obravnavalo obrtniško, trgovsko ali industrijsko vprašanje, vsako je bilo tako jasno in jedrnato postavljeno, da je moral vsakdo priznati, da tako in nič drugače. Pri tem pa treba poudariti še drugo odliko plenarnih sestankov naše Zbornice, ki se je posebno pokazala na zadnjem sestanku. To je velika solidarnost, ki združuje vse naše gospodarske ljudi. Za vsako zahtevo obrtnikov so bili strnjeno tudi vsi trgovci in industrijci in ko je zastopnik naše industrije govoril o njenih zahtevah ter potrebah, je prav tako govoril v imenu vseh obrtnikov in vseh trgovcev. Prav tako pa tudi ni bila nič manjša solidarnost vseh naših gospodarskih slojev, ko je bilo treba braniti interese naše trgovine. V tej odlični solidarnosti je veliki dokaz sposobnosti našega gospodarskega sveta za vzajemno in ustvarjajoče delo. Ta solidarnost pa je tudi dokaz upravičenosti vseh zahtev, ki jih je izrekel plenarni sestanek, kajti od vseh treh gospodarskih stanov izrečena zahteva je že zahteva vsega našega gospodarstva in zato utemeljena in vredna vsega uvaževanja in upoštevanja. Zahteve našega gospodarskega parlamenta pa so tem bolj vredne upoštevanja, ker je naš gospodarski parlament najprej storil svojo dolžnost do države in naroda. Z apelom na vse, da pomagajo zatreti (ono nezaupanje v naše gospodarstvo in našo valuto, je pričel predsednik Ivan Jelačin svoja do podrobnosti dobro preudarjena izvajanja. Ven iz onega nesrečnega pesimizma, ki ovira vsako ustvarjajoče delo, to je bil klic, ki ga je s prepričevalno jasnostjo izrekel uvod predsednikovega poročila, ln dejansko ne potrebuje danes naša država ničesar bolj nujno, ko da optimizem zavlada v vseh naših srcih in takoj bo tu izhod iz krize in vseh težav današnjega časa. V gospodarskih krogih je ta zdrav optimizem in treba je poskrbeti, da ta optimizem še naraste. Nobene težko-če ni, da merodajni krogi to tudi dosežejo, saj jim ni treba storiti drugo, ko da upoštevajo vse utemeljene zahteve naših gospodarskih krogov, da beseda našega gospodarskega parlamenta najde pri njih polno razumevanje. To je za nje tem lažje, ker so zastopniki našega gospodarstva že itak sami reducirali svoje zahteve na minimum in zahtevali le to, kar je dosegljivo v teh težkih časih. Niso se zatekali k demagogiji in govorili skozi okno, temveč vsa izvajanja, ki so bila bodana. na našem gospodarskem parlamentu, so bila na višini, ki je lastna navadno le strokovnim anketam in sfrokovnim zborovanjem. In te visoke odlike ni mogoče dovolj poudariti. Utemeljeno upanje je, da bo beseda našega gospodarskega parlamenta našla dober odmev, saj je baš sedanja vlada že pokazala polno razumevanja za težnje gospodarskih slojev. Tona v današnjih časih je vsa peza go- spodarske krize predvsem na našem gospodarskem svetu in zato je potrebno in nujno, da se posveti interesom gospodarstva še posebna pažnja. Je to tudi v državnem interesu, ker so gospodarski sloji glavni nosilci davčnih dajatev, vsled česar mora vsako zmanjšanje njih gospodarske moči nujno tudi zmanjšati državne dohodke. Samo od procvita naših podjetij pa je tudi odvisno nazadovanje brezposelnosti in tudi v tem pogledu se državni interes absolutno sklada z interesom naših gospodarskih slojev. Jasnam a vendar umerjena pri tem pa vseskozi patriotična je bila beseda našega gospodarskega parlamenta in po svoji stvarni višini vredna, da postane del programa naše državne gospodarske politike. Samo v dobro vse države je, da to tudi dejansko postane in potem bo doživel zmago oni optimizem, ki je edino gradilen in ki edino vodi k napredku in blagostanju. Zato pa naj postane beseda našega pokrajinskega gospodarskega parlamenta meso — in to čim preje. Naše trgovstvo in Zbornični član g. Anton Stergar je stavil v plenarni seji ZTOI 9. t. m. naslednji predlog: Zakon o zaščiti kmetov je v širokih masah vzbudil skrb gospodarskih krogov, pa tudi kmetov samih, ker jim način, kakor se je izvedla ta zaščita, zmanjšuje ravno v času najhujše potrebe kreditno zmožnost. V naših krajih je kreditna zadružna organizacija sicer lepo izgrajena, vendar pa so kmetje navzlic temu še primorani, da si nabavljajo svoje potrebščine na kredit z obvezo, da jih poravnajo v jeseni, ko prodajo svoje pridelke. Ti krediti so brez obresti in dejstvo kreditne kupčije nikakor ne vpliva na ceno. Uzakonitev moratorija kmetskih dolgov je enostranska prisilna odredba, ki ima za ostalo gospodarstvo težke posledice. Po težjki krizi ni prizadet samo kmetski stan, ampak tudi vse ostalo gospodarstvo. Zato znači kmetski moratorij enostransko favoriziranje samo enega stanu na škodo ostalih slojev gospodarstva, ki se nahaja v enako težkem položaju. Enostransko favoriziranje kmetov je že itak težki položaj naše trgovine, obrti in industrije pa tudi denarnih zavodov še bolj poostrilo, kajti tudi oni imajo obveznosti na vse strani, katere morajo točno izpolnjevati, ker je Ministrstvo za trgovino in industrijo je povodom odredb zakona o obrtih glede pridobljenih pravic pri gostilničarskih obrtih pod II. br. 16.246 z dne 26. maja 1932 izdalo naslednje tolmačenje: »Pri ocenjevanju pridobljenih pravic pri gostilniških podjetjih je treba uva-ževati prejšnje predpise pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah, ki točijo alkoholne pijače v zvezi z novimi predpisi obrtnega zakona. Krajevna pravica v zmislu prejšnjih predpisov še ni upravičevala lastnikov, da oivorijo in vodijo gostilniška podjetja, nego je bila samo dokaz, da gotova zgradba, odnosno lokal ustreza pogojem, da se v njem sme voditi gostilniško podjetje. Ravnotako oseb- Nova uredba o skupnem davku na poslovni promet Na podlagi čl. 1 zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. avgusta 1930 in v sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo, je izdal finančni minister uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet z dne 20. julija 1931. Po tej uredbi se izpremenijo posamezne postavke tarife, kar je posledica izpre-membe zakona o trošarini in zakona o prometu s pšenico v državi. Razen tega so se na željo zainteresiranih gospodarskih krogov v zvezi z nastalimi izpremembami v splošnih prometnih in gospodarskih razmerah v državi izpremenile še nekatere druge tarifne postavke. Tako je na pr. izpremenjena tarifna številka 134 in 137 glede vina in žganja. Po tej izpremembi bodo vsi posredovalci prometa s temi predmeti od 1. aprila 1932 dalje plačevali splošni 1 % davek na poslovni promet. Nadalje so ukinjena določila uredbe v tarifni številki 546, ki so v zvezi s prometom pšenice preko Privilegirane izvozne družbe. Izpremembe ostalih tarifnih številk So bodisi deklaratornega značaja ali pa so v zvezi z izpremembami, ki so jih narekovale sedanje gospodarske in prometne razmere. Uredba stopi v veljavo 15. junija 1932. kmetski moratorij sicer vsako uspešno in solidno gospodarsko udejstvovanje naravnost izključeno. Enostransko favoriziranje kmetov pri odplačevanju dolgov je marsikoga primoralo, da tudi od svoje strani v lastnem interesu ukine vsako kreditiranje kmetom, kar škodi tudi kmetom samim, ki brez dvoma ne morejo biti sporazumni, da se jim pavšalno jemlje kreditno sposobnost. Vprašanje kmetskega moratorija sega jako globoko v interese vseh slojev prebivalstva, posebno pa gospodarstva, ki upravičeno zahteva, da se mu v bodoče v vprašanjih, ki tangirajo tudi njegove interese, nudi priliko, da se o njih s svojega .stališča izjavi. Zakon o zaščiti kmetov je samo prehodna odredba, kateri naj sledi zakonita ureditev razdolžitve kmetov. Spričo tega predlagam, da se Zbornica zavzame: 1. da se moratorij kmetov, čim poteče šestmesečni rok, brezpogojno ukine; 2. da se naprosi ministrstvo poljoprivre-de, da pred parlamentarno razpravo navrta zakona o razdolžitvi kmetov nudi gospodarskim zbornicam priliko, da se o njem izjavijo. Predlog g. Stergarja je sprejela zbornica z velikim odobravanjem. na pravica ni bila vezana na konkretno podjetje, ampak samo na osebo, ki je smela otvoriti gostilniško podjetje v zvezi z obstoječo krajevno pravico. Potemtakem je treba, da se kriterij pridobljenih pravic pravilno oceni, imeti pred očmi, kateri navedenih objektivnih in subjektivnih momentov najbolj ustreza značaju pravice za gostilniško podjetje po novem obrtnem zakonu. V kolikor je krajevna in osebna pravica združena v eni osebi, ki je 7. dnem uveljavljenja zakona izvrševala gostilniško podjetje, ima dotična oseba polno pravico v zmislu § 446 obrtnega zakona. Ako pa so bile navedenega dne krajevna in osebna pravica v lasti različnih oseb, je treba ugotoviti značaj momentov, ki so dajali pravico f Roberi Kollmann Neizprosna smrt je zopet posegla V naše vrste in ugrabila enega najodličnejših ljubljanskih trgovcev, gosp. Roberta Kollmanna, blagopokojnik, rojen 1. 1872, je po očetovi smrti, ki se je živahno udejstvoval v trgovskih organizacijah, prevzel trgovino s steklenim blagom; katero ni samo obdržal na prejšnji višini, ampak jo je še povzdignil tako, da je upravičeno slovela daleč na okoli. Ro očetovem vzgledu se ni brigal samo za interese svoje trgovine. Vneto je sodeloval tudi v upravi mnogih denarnih zavodov in vršil posle cenzorja podružnice Narodne banke. Posebno mu je bila pri srcu Mestna hranilnica v Ljubljani, za katero si je kot dober gospodar pridobil velike zasluge. Svoje pozornosti pa ni posvečal samo gospodarskim vprašanjem, ampak se je živo zanimal tudi za naše narodne, kulturne in humanitarne naprave, katere je bogato podpiral. Imel je odprto srce, pa tudi roko za vsakega, ki je bil v potrebi, tako da bo njegova nenadna smrt bridko odjeknila v naši javnosti, ker so pri nas zelo redko sejani možje KoIImannovega kova. 5Iagopokojnik je imel v najširših krogih našega prebivalstva velik ugled in vžival neomejeno spoštovanje. Njegove vrline so bile priznane tudi na Najvišjem mestu z visokimi odlikovanji. Preostalim naše najgloblje sožalje! Naj počiva v miru! po starem zakonu ter jih po sorodnosti usporediti z momenti, ki dajejo pravico na obratovanje po novem zakonu. Krajevno pravico po prejšnjih predpisih zamenjuje po novem zakonu moment krajevne potrebe in sposobnost zgradbe za gostilniško podjetje. Vendar pa s temi momenti še ni pridobljena pravica na obratovanje, ker so za to potrebni tudi subjektivni momenti, ki so daleko važnejši za pridobitev pravice na obratovanje. S §443/1 se ukinja krajevna pravica in lastniku te pravice se nikakor ne more priznati po odstavku 2. navedenega paragrafa, ker brez osebne pravice ni smel obratovati. Pa tudi sam pravilnik o gostilnah navaja v čl. 43. izrečno, da je za obratovanje potrebna psebna pravica, a čl. 54. predpisuje, da jo mora takoj prijaviti pristojnemu oblastvu. Ravno tako predvideva tudi čl. 46. pravilnika točne pogoje, ki so potrebni za pridobitev osebne pravice. Ti pogoji so istovetni s pogoji, katere predpisuje obrtni zakon. Potemtakem se mora smatrati, da si je samo oseba, ki je stvarno izvrševala kako gostilniško podjetje, pridobila pravico na obratovanje v odnosnem lokalu, za katerega je priznana krajevna pravica, nikakor pa ne oseba, ki ni obratovala, ampak je bila samo lastnik krajevne pravice.« S tem se je v zmislu želj zakupnikov uredilo vprašanje pridobljenih pravic, ki v zakonu samem ni bilo zadostno pojasnjeno in je dopuščalo dvome ravno glede gostilniških podjetij. Pridobljene obrtne pravice v gostilničarski obrti Pravilnik o kontroli izvoza hmelja Tri hmeljska področja v državi — Banovinske hmeljske komisije Minister za trgo vino in industrijo g. doktor Kramer je v sporazumu z ministrom za kmetijstvo g. Demetrovioean izdal pravilnik o kontroli hmelja za izvoz. Pravilnik ■predvideva tri hmeljska izvozna področja: 1. Savinjsko področje, to je sodni okraji Celje, Gornji grad in Vransko, bo tudi v bodoče imelo trgovinsko označbo, priznano mu s starim provenijenčnim zakonom iz leta 1907 »Južnoštajerska — Savinjska dolina«. 2. Za hmelj iz ostalih srezov Dravske banovine (Dravska dolina itd.) se uvede s tem pravilnikom nova trgovinska označba »Dravska banovina«. 8. Za hmelj iz Vojvodine in Srema se nvede trgovinska označba »Bačka«. Signiranje hmelja se bo vršilo v hme-ljamah, odnosno skladiščih, ki jih bo določila banovinska hmeljska komisija. Za področje Savinjske doline bo vršila signi-ranje »Himeljuma r. z. z o. z. v Žalcu«. Pakiranje hmelja je dopuščeno po trgovskih uzancah, plombe pa, ki se bodo uporabljale, bodo imele na eni strani napis »Hmeljska komisija te in te banovine«, na Trgovska solidarnost in davčni odbori (Dopis iz Radovljiškega okraja) Trgovski list štev. 62 z dne 2. junija piše pod naslovom: »Pred zasedanjem davčnih odborov« med drugim naslednje: »Z ozirom na tendenco, da se navzlic nepobitno dokazanemu poslabšanju gospodarskih prilik, ocena dohodkov in s tem tudi davek, če že ne poviša, pa vsaj obdrži na dosedanji višini, je v tekočem letu potrebna posebna opreznost od strani davkoplačevalcev. Njihov lastni interes jim nujno veleva, da se brigajo za odmero naj-preje s tem, da se ob pravem času prepričajo iz seznamov nameravanih ocen, kakšen predlog stavi davčna uprava za njihovo obdavčitev in da se po potrebi udeleže tudi razprave pred davčnim odborom, kadar pride na vrsto njihova obdavčba, da morejo tudi ustno zagovarjati svojo prijavo in dati davčnemu odboru neposredno pojasnila, ki so važna za presojo njihovih dohodninskih odmer. To je tembolj potrebno, ker po toči zvoniti je prepozno.« Ko bi le ta pojasnila, katera da vsak posamezni davkoplačevalec, upošteval davčni odbor. Zal, da so ta pojasnila vsaj v mojem slučaju bila glas vpijočega v puščavi! Tudi v radovljiškem srezu je ocenjeval davčni odbor neke občine, sestoječ iz dveh trgovcev in enega obrtnika. Imel me je oceniti radi pridobnine. — Slučajno sem mlajši in ravno zato morebiti nekoliko bolj ražborit trgovec, kar seveda konkurenci in zadrugam, katerih poklic prvotno ni bil trgovski stan, ni všeč, posebno pa ne moja metoda, ki stremi za tem, da s svojo podjetnostjo, ob premnogokratnem riskiranju dosežem več uspeha nego konkurenti. — Ravno radi te podjetnosti, posebno pa vsled naglega lanskoletnega padca cen, zadela je, kakor mnogo optimistov, tudi mene nesreča precejšnjih izgub, kar sem osebno verjetno z dokazi podprl davčnemu odboru ob ocenjevanju. — In kaj se zgodi? Udeležil sem se razprave pred davčnim odborom in opazil, da sta se moja dva konkurenta, davčna odbornika, ki sta drugi strani pa poleg trgovinske označbe dotičnega hmeljskega področja še napis »Kraljevina Jugoslavija«. Za kontrolo uverenja predpisuje pravilnik za vso državo enake formularje, ki pa se bodo za posamezna hmeljska področja razlikovali po barvi. Za izdajo teh uverenj se bo plačala posebna taksa, ki jo bo predpisal trgovinski minister po predlogu banovinskih hmeljskih komisij. Banovinske hmeljske komisije bo imenoval ban po predlogih zainteresiranih strokovnih organizacij. V teh komisijah bodo zastopani potleg strokovnjakov tudi predstavniki producentov in hmeljskih trgovcev v razmerju 3 : 2. Banovinske hmeljske komisije bodo imenovale po odobrenju bana člane komisije za kontrolo in sig-niranje hmelja ter poverjenike za posamezne občine. Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po objavi v »Službenih novinah«, v kolikor ne bo ta rok s posebnim zakonom, ki se pripravlja, skrajšan tako, da bodo veljali novi predpisi že za letošnjo hmeljsko sezono. bila najbolj poklicana, da se moja, z dokazi podprta izguba upošteva, iz Bog ve kakšnih razlogov dosledno držala predloga davčne uprave. Le tretji član davčnega odbora, obrtnik, je predlog davčne uprave pobijal, ker ob času izredne krize ob 30% zmanjšanju prometa, nove in poostrene konkurence, posebej še radi izrednih izgub, ki so me zadele v preteklem letu, kakor tudi vsled neupoštevanja pri lokalnih, a javnih dobavah, kjer sem bil vselej odrinjen, nikakor ni obstojala možnost dobička, vsled česar se ne more misliti na dobiček Din 23.000-— v preteklem letu. Taka ocena bi bila s svojimi posledicami v stanu uničiti eksistenco in mogočnost obstoja mlademu In podjetnemu trgovcu. Sam predsednik se je priključil temu mnenju, naglašajoč, da je proti tej oceni pričakovati pritožbe, vendar se je ocena vsled nepopustljivosti ostalih dveh odbornikov jedva za spoznanje znižala, in tako imam pričakovati predpis davka z vseini dokladami vred nad 7000 dinarjev ter sem menda največji davkoplačevalec v občini, kjer obstojajo stari trgovci in razvita industrija. Po mojem mnenju so v mojem primeru odločali osebni odnošaji, ki bi pri taki odločbi, kakoršna nalaga prizadetemu materi jalno škodo, ne smeli igrati vloge, že zakon sam pravi, da se pri odmeri davkov ne smejo zasliševati osebe, ki so z davčnim zavezancem v razmerju poslovne konkurence. Zakon uvideva, da ne sme biti zaslišan kot izvedenec ali priča konkurent, predpostavlja pa, da so člani davčnih od-* borov vzvišeni nad tem, da bi ne vršili svoje službe vestno in nepristranski ne glede na osebo. Očitati ne morem ničesar, čudno pa se mi zdi, da sem prvi davkoplačevalec v občini, v kateri so tudi drugi trgovci, ki so materijalno boljše situirani .in tudi boljše uspevajo nego jaz s svojimi težavami, da si vstvarim eksistenčne pogoje, dočiin imajo drugi te težave že davno za seboj. Samo to sem hotel ugotoviti, ker človeka nobena stvar bolj ne boli nego dvojna mera v stvareh, v katerih je enakomernost glavna in poglavitna zahteva, na katero ima vsakdo pravico. P. gubo na transportu s primesjo, s stroški za rinfusa opremo in če upoštevamo, da je lconstalacije na trgu taka, da slovenski mlini zamorejo razpečati svoje klajne izdelke komaj za tržno ceno baških in banatskih mlinov, je jasno, da ta vozarinska diferenca daleko ne krije efektivnega primanjkljaja mlinov dravske banovine, ki prosijo: Slavna zbornica za trgovino in industrijo naj se potrudi, da se obstoječo tarifo 34/13 v prid upravičenim interesom slovenskih mlinov ne le vzdrži, ampak še po ■možnosti razširi tako, da bo ista od one, ki velja za prevoz moke vsaj za Din 10-— per 100 kg nižja. Predlog gosp. Zadravca je bil soglasno sprejet. ’ Priporoča se GREGORC & Ko. UUBUANA Veletrgovina špecerijskega in kolonijalnega blaga, raznega iganja in špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte špecijalne ponudbe I TRG HMELJA v LETU 1931 Hmeljarska zveza v Zatcu na Češkem priobčuje obširno poročilo o produkciji in trgovini hmelja v preteklem letu. Izvemo, da so znašale svetovne zaloge neprodanega hmelja v letošnjem maju 225.000 stotov a 50 kg, to je 100.000 stotov manj kot v začetku februarja. Padec zalog zadene v prvi vrsti pridelek leta 1931, koje zaloge se cenijo sedaj na 110.000 stotov: Češkoslovaška 5 tisoč, Nemčija 18, Poljska 6, Jugoslavija 1, Anglija 45, Amerika 35 tisoč. V Nemčiji je nakupovalna zveza pridelovalcev pokupila ves pridelek in kontrolira sedaj 95 odstotkov pridelka; cene so zato stabilizirane. Najvišje cene je v preteklem letu dosegel hmelj v Nemčiji, Angliji in Ameriki, katere dežele imajo tudi najvišjo carino na hmelj, v Nemčiji za 100 kg 1200 Kč, v Angliji 1050, v Ameriki 1500. Žalski hmelj je imel tržno ceno 160 do 260 Kč za 50 kg, nemški 384 do 520 Kč, poljski 90 do 120, jugoslovanski 90 do 130, angleški po kakovosti 450 do 1050, severoameriški 550 do 650 KS. Vemo, da ima s hmeljem obdelana zemlja letos mnogo manjši obseg kot ga je imela v preteklih letih. • • * BRAZILSKA KAVA V preteklem letu 1931 je bilo eksporti-ranih iz Brazilije 17,851.000 vreč kave a 60 kg proti 15,228.000 vrečam v letu 1930. Lanska povprečna cena za vrečo je bila samo še 1-18 angl. funta proti 2*14 v letu 1930 in 4-14 v letu 1929. Vsega skupaj je dala brazilska vlada uničiti 6,860.000 vreč. Znano je, da se takšno uničevanje kaj različno presoja. Malinovec pristen, naraven, na malo in veliko prodaja lekarna Dr. G. Piccoli Ljubljana, Dunajska c. 6 Tečaj 13. junija 1932. Povpra- ševanje Din Ponudbe Din DEVIZE: Amsterdam 100 h. gold. 2274'82 2286-18 Berlin 100 M 132847 1339-27 Bruselj 100 belg 782 95 786-89 Budimpešta 100 pengfl . . - •— —■— Curih 100 fr 1097-35 1102 8f> London 1 funt 206-29 207-89 Newyork 100 dol., kabel —•— —•_ Newyork 100 dolarjev . . 559088 661914 Pariz 100 fr 221-28 22240 Praga 100 kron 166-45 167-31 Stockholm 100 čred. kr . — — Trst 100 lir 28767 289-97 Glej v vsaki številki »Trgovskega lista« »Ponudbe in povpraševanja«, ki nudijo ugodne kupčijske priložnosti. Zato jih vsi, zlasti podeželski trgovci, morajo čitati! ■BH35HHHKBBB _ Vinogradniki v Portugalski bodo uničili nad 45 milijonov Litrov manjvrednega vina, da dobijo ugodnejše prodajne možnosti za boljše znamke. Obtok bankovcev v Nemčiji je bil po zadnjem izkazu Državne banke v znesku 3960 milijonov mark krit s 25 odstotki proti 26l/2%> v tednu prej. Chile hoče vpeljati državni petrolejski monopol; produkcija je sedaj v rokah britanskih in ameriških družb. Mislijo, da bo prišlo do kompromisa in da bodo državni monopol upravljali dosedanji britanski in ameriški interesenti. Prepoved uvoza inozemskih bankovcev v Kum unijo je preklicana; preklic je po poročilu iz Bukarešte izdala rumunska poštna uprava. Češke predilnice bombaža, ki so zaposlene sedaj s 60 odstotki svoje kapacitete, bodo v poletnih mesecih produkcijo nadalje znižale, in sicer na 30 odstotkov normalnega produkcijskega obsega. Nove bankovce po 100 in 1000 Kč bo izdala Češkoslovaška Narodna banka v bližnjih dneh-. Brez stabilizacije cene srebra ni mogoča stabilizacija blagovnih cen, je dejal veliki ameriški ekonom Andrew Somers. Zgube poljedelstva v Ogrski vsled svetovne krize so cenjene na ca 200 milijonov pengo. Brezposelnost v Ogrski je narasla od januarja do konca maja za 55 odstotkov. Vsi dolgovi Grčije, notranji in zunanji znašajo 551 milijonov dolarjev, med njimi zunanji 413 milijonov. Od zunanjih dolgov pride 50 odstotkov na Anglijo. Oporna cinova akcija v Londonu je izvedena, zaloge so prodane, in je pričel cin na borzi zopet notirati. Japonska banka je znižala obrestno mero od 5-84 odstotkov na 5-11 odstotkov; dosedanja obrestna mera je bila v veljavi od 11. marca t. '1. Ameriški zavod železa in jekla ugotavlja, da je padanje v obratovanju ponehalo in da so se cene stabilizirale. Belgijski bakreni trust Union Miničre du Haut—Katanga je imel lani 234 milijonov frankov čistega dobička proti 355 milijonom v letu 1930; vsled odpisov bodo znašale dividende samo 9 milijonov frankov proti 270 milijonom v preteklem letu. Ceno živega srebra je špansko-itali-janski sindikat Mercurio-Europeo znižal od 65 na 50 dolarjev za steklenico, s čimer je padla cena približno na polovico predvojnega stanja. V začetku t. 1. je bila cena še 80 dolarjev. Druga Lichtova cenitev o sladkorni pesi navaja areal s peso obdelane zemlje v Evropi z 1,400.000 hektari, v Rusiji z 1,600.000 hektari, skupaj torej s tremi milijoni hektarov. Zlate zaloge Švicarske banke so dosegle 2585 milijonov frankov od koje vsote pride na domače zaloge 2012 milijonov. Kritje vseh Obveznosti je 93-56 odstotno. Prvič nad 80 milijard frankov so se pomnožile zlate zaloge Francoske banke, 80.170 milijonov. Obtok bankovcev z 82.400 milijoni ni dosti večji. Zlato kritje vseh obveznosti je doseglo s 73-47 odstotki nov rekord. Izvoz Švice je bil v maju s 60-7 milijoni frankov za 50 odstotkov manjši kot v lanskem maju. Trgovska bilanca Švice za prvih pet letošnjih mesecev kaže za 393 milijonov frankov več uvoza kot izvoza. Nezaposlenih ladij v Nemčiji je 393 z vsebino 1,320.000 ton, kar je 33-8 odstotkov vse nemške trgovske mornarice; 445.500 ton pride na Bremen, 643.300 na Hamburg. Mednarodni kartel cinka, ki bi bil moral zborovati te dni, bo zboroval šele v sredi julija, in sicer v Ostende. Coty, francosko podjetje parfumov, je imelo v preteklem letu samo 2,200.000 frankov čistega dobička proti 34-8 mil. v letu 1930. Lanski čisti dobiček bodo prevedli na novi račun, dividende ne bo nobene, lani je bila 50 odstotna. Glavnica znaša 60 milijonov frankov. Brezposelnost v Češkoslovaški je padla v maju za 71.000 na 485.000 oseb; to je relativno zelo velik padec. Obtok bankovcev v Češkoslovaški je bil po zadnjem izkazu Narodne banke v znesku 6300 milijonov Kč krit z 38-5 odstotki. Obtok bankovcev v Avstriji je v znesku 1090 milij. šilingov krit z 19-6 odstotki. Naši mlinarji za novo železniško tarifo (Predlog zborničnega člana Zadravca Jakoba v plenarni seji ZTOl 9. t. m.) Kakor znano namerava vlada izdati novo železniško tarifo. Ob tej priliki je stopilo v ospredje vprašanje naše s težkim trudom priborjene izjemne mlinske tarife postavka 34/13. Vojvodinski mlini so po mojih zanesljivih informacijah z vsemi sredstvi in zvezani na delu, da ovržejo to za slovensko mlinsko obrt in industrijo eksistenčne važnosti pomenjajočo tarifo, kar bi pomenilo, da se izjemna mlinska tarifa 34/13, ki velja za dovoz žitaric mlinom, ukine odnosno izenači s specijalno tarifo I., ki se nanaša na prevoz moke. To izenačenje bi pomenilo za slovensko mlinsko obrt in industrijo neutrpljiv smrtni udarec, čeravno znaša razlika pri vozarini po dolgosti proge le 300 do 450 Din per vagon. S tako uredbo bi bila slovenska mlinska obrt in industrija obsojena na pogin, to tembolj, ker je po izkustvih zadnjega časa dokazano, da prihaja banatsko-baška moka po vodi do Siska za 10 Din per 100 kg, prištevši železniško tovornino od Siska do Maribora ali Ljubljane po 15 Din za 100 kg, skupaj torej za 25 Din per 100 kg, dočim znaša vozarina za žitarice po specijalni tarifi 34/13 iz banatskih in baških postaj do Ljubljane ali Maribora Din 32-— do 37-— per 100 kg. Če uvažujemo, da mora mlinar v Sloveniji poleg visoke vozarine računati z iz- Položaj in težnje slovenskega gospodarstva (Poročilo predsednika g. Ivana Jelačina v plenarni seji ZTOI) (Nadaljevanje.) Prijave za mojstrske preizkušnje Kr. banska uprava je postavila pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izpraševalne komisije za opravljanje mojstrskih izpitov iz vseh rokodelskih obrtnih strok, naštetih v § 23 obrtnega zakona, izvzemši stavbne in elektrotehniške obrte. Te so začele poslovati. Izpiti se bodo vršili za vse stroke pri Zbornici TOI v Ljubljani, obenem pa do nadaljnjega in po možnosti tudi v Celju, Mariboru in Novem mestu. Prijave za pripustitev k izpitu morajo prosilci pismeno vlagati pri Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, ki bo z rešitvijo obenem tudi odredila, kje bo kandidat polagal izpit. Prijavo je treba kolkovati s 5 Din ter priložiti za izpričevala kolek za Din 30'—, za izpitno takso pa znesek Din 230'—. Ta taksa znaša za podkov-ske kovače, izdelovalce streljiva jn raznesil ter vodovodne, kanalizacijske in plinske inštalaterje Din 280—. V prijavi je treba navesti točen naslov, iz katere stroke namerava kandidat delati izpit, kje je delal, odnosno bival zadnjih 6 mesecev ter priložiti: 1. kratek svojeročno napisan popis strokovne zaposlitve, opravljene do izpita; 2. krstni (rojstni) list; 3. dokazila, da je predpisano prebil učni čas in opravil pomočniški izpit (pomočniško izpričevalo), odnosno uspešno dovršil učni zavod, ki nadomešča učno dobo; 4. dokazila (delavsko knjižico), da je bil zaposlen kot pomočnik (delavec) najmanj tri leta po opravljenem pomočniškem izpitu v dotičnem obrtu, odnosno kot tvorniški delavec v analognem tvorniškem podjetju ali v istovrstni delavnici tvorniškega podjetja ali dokaze o dovršenih strokovnih šolah in zavodih, ki nadomeščajo čas zaposlitve. Kandidati, ki so postali pomočniki pred 9. marcem 1932 so oproščeni predložitve spričevala o prestani pomočniški preizkušnji in jim zadostuje triletna pomočniška služba; 5. spričevala o posebnem pohajanju kakih strokovnih učnih zavodov; 6. potrdilo o plačani taksi; 7. izjavo pristojne zadruge o predloženih uspo-sobljenostnih dokazilih. Praktični izpit se bode vršil redoma v delavnici na sedežu komisije, pri izberi delavnice pa se bodo po možnosti vpoštevale želje kandidata, ki jih je navesti v prijavi. Stroški, zvezane z izdelavo preizkusnega predmeta ali dela, nosi seveda kandidat sam. Podrobnejša pojasnila glede praktične in teoretične preizkušnje bodo posebe objavljena v glasilu Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice TO! >Obrt-niški Glasnik«, ki se naroča pri omenjenem zavodu, dobe jih pa interesenti tudi pri pristojnih obrtnih zadrugah, odnosno neposredno pri Zbornici TOI v Ljubljani. Občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, je imela v četrtek dne 9. t. m. svoj 51. redui občni zbor, kateri je sklepal o poslovnem zaključku svojega 50. poslovnega leta. Iz obširnega poročila posnemamo sledeče: Slavnostno razpoloženje zavoda ob zlatem jubileju je zagrenila izguba člana načelstva g. Saše Kneza. Iz petdesetletnega delovanja zavoda omenimo na kratko sledeče: Pred petdesetimi leti dne 18. septembra 1881 se je vršil ustanovni občni zbor Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani, katerega so sklicali župani ljubljanske okolice. V prvi odbor so bili izvoljeni med drugimi: Janez Knez star., župan v Spodnji šiški, Martin Bavdek, župan v Udmatu, Vinlko Ogorelec, župan v Škofljici in Tomaž Looniker, župan na Viču. Emancipacija našega denarnega gospodarstva se je vršila jako počasi, saj je začela šele osem let pozneje poslovati »Mestna hranilnica ljubljanska«, leta 1895. »Ljudska* posojilnica« in leta 1900. pa »Ljubljanska kreditna banka«. Tako je Kmetska,posojilnica ljubljanske okolice danes najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani, ki je započel z uspehom narodno-gospodarsko osamosvojitev in jo v petih desetletjih svojega delovanja zvesto nadaljeval. Ravnal se je vedno po temeljnih zadružnih načelih in zlasti s kulantno obrestno mero izdatno pospeševal razvoj vseh panog narodnega gospodarstva, v prvi vrsti pa gospodarsko po-vzdigo našega kmeta. Podpiral je slovensko 'zadružništvo vobče in bistveno pripomogel k njegovemu razvoju in današnji veličini. Leto za letom je naklonil znatne vsote v splošno koristne narodne namene. Zaradi svoje priznane solidnosti si je zavod vkljub malim začetnim sredstvom hitro pridobil zaupanje slovenskih gospodarskih krogov, se razvijal in rastel brez zaprek in zadržkov tako, da je danes največji kreditni zavod svojega ustroja v naši državi, ki upravlja premoženje Din 254 milijonov 502.648-50 od zaključku leta 1931. Iz Skromnih začetkov so narastle vloge na Din 242,535.341-21 in so se dvignile napram stanju koncem leta 1930. za Din 29,380.423,15, posojila so narastla na Din 205,127.348-54 in so se dvignila napram stanju v prejšnjem letu za 20 milijonov 322.637-05 dinarjev, rezervni zakladi pa so se dvignili po pripisu dotacij iz novega čistega dobička, ki izkazuje dinarjev 420.984-68, na častno vsoto 9,620.402-71 dinarjev. Nepremičnine, ki so upoštevane v bilanci z Din 4,363.839-78, reprezentirajo znatno tiho rezervo, saj poseduje danes zavod, ki je začel svoje poslovanje v brezplačno na razpolago mu stavljenih prostorih g. Janeza Kneza, lastno zadružno palačo na najprometnejšem prostoru ob Dunajski cesti ter poleg tega še dve vogalni stanovanjski hiši ob Dunajski cesti oziroma Trdinovi ulici poleg raznih stav-bišč v mestu in na neposredni periferiji. Vkljub akutni gospodarski krizi izkazuje ta naš najstarejši slovenski denarni zavod v Ljubljani neomajno vsestranski napredek, kar je uspeh njegovega tradici-jonalnosolidnega poslovanja in dokaz vsestranskega zaupanja naroda v njegovo vodstvo. To zaupanje pa je tudi popolnoma upravičeno, saj jamči za vloge pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice 6496 zadružnikov iz naših najpremožnej-ših gospodarskih krogov z vsem svojim večmiljardnim premoženjem in so torej hranilne vloge pri tem zavodu ne samo pupilaruo, temveč absolutno varne. Dobave. Gradbeni oddelek državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. junija t- 1. ponudbe glede dobave telefonskih aparatov; do 21. juinija t. 1. pa glede dobave 2*00 komadov vlitih vložkov, MOO kg modre galice im 900 kg oklopne me barve. (Pogoji so ma vpogled pri istem oddelku). — Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejela do 16. jumija it. 1. ponudbe glede dobave 30.000 kig portliand-cemonta. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do julija t. 1. ponudbe glede dobave 1600 kg jeklenih vrvi. — Komanda pomorskega a rs ena la Tivat sprejema do 27. junija t. 1. panudibe glede dobave francoskih ključev in sekir; do' 30. junija t. 1. glede dobave gradila, platna in trakov; do 5. julija t. !. glede dobave platna, 5000 kg Lanenih in bombažnih kup za čiščenje, 350 komadov vesel; do 13. julija t. 1. pa glede dobave lesa, pločevine, železa, matic, zakovic, mi-nija, lanenega olja, katrana, smole itd. — (Predmeta! oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dobavo. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 17. junija t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg kristalnega sladkorja in 30.600 kg pšenične moke. — Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 22. junija t. 1. ponudbe glede dobave 4000 ikg mala. — Direkcija državnega rudnika Senjski iRudnik sprejema do 26. junija t. 1-ponudbe glede dobave električne automat-ske naprave, jeklenih vrvi, vijakov, podložnih plošč, zakovic. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dne 30. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu ofertna licitacija glede dobave 2500 kg usnja. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Davčna vprašanja a) Neposredni davki V davčnem oziru zaznamujemo izza zadnje plenarne seje celo vrsto davčnih novel k dosedanjim davčnim zakonom. Potom teh novel je stremela na eni strani vlada za tem, da pridobi novih virov dohodkov, na drugi strani pa, da prilagodi nekatere določbe obstoječih zaKouov izpremenjenim prilikam. Novela zakona o neposrednih davkih znižuje zemljiški davek, omejuje davčne ugodnosti, katere so vživali davčni zavezanci z devetimi ali več otroki in urejuje na novo predpise za nekatere davčne vrste. Med drugim preurejuje pridobnino za prodajalce srečk državne razredne loterije in za provizijske zastopnike zavarovalnih družb, nadalje predvideva odpis davčnih zaostankov do konca leta 1928, v kolikor bi bili •vsled izterjavanja ogroženi eksistenčni pogoji davčnih zavezancev. Glede reklamacijskih odborov daje, kakor smo že opeto-vano zahtevali, končno zbornicam pravico, da imenujejo v reklamacijski odbor svoje zastopnike brez ozira na njihovo bivališče. Novi zakon vsebuje nadalje za ministra financ pooblastilo, da sme podaljšati od-inero pridobnine in davka na poslovni promet pri pavšalnih plačnikih za leto dni. Na podlagi tega pooblastila je ministrstvo za finance odredilo, da se za leto 1932 pri-dobuina ne odmeri na novo, temveč za to leto izterja po predpisu prejšnjega leta. Zbornica je opozorila ministrstvo za finance, čim je zaznala za to odredbo, s posebno spomenico na težke posledice, katere bi imelo avtomatično pobiranje pri- j dobnine v lanskoletni izmeri za naše gospodarstvo, ker so se lansko leto še ob-dačevali dohodki iz leta dobre konjunkture 1930, ki so v letu 1931 zbog težkih gospodarskih prilik in vedno v izdatnejši meri se uveljavljajoče krize dosegli komaj en del dohodkov leta 1930. Ministrstvo za iiuance je uvidelo, da bi ustvarilo mehanično pobiranje lanskoletne pridobnine v letu 1932 nevzdržen položaj in je svojo odredbo umaknilo. Davčna novela je gospodarske kroge, ki so s sigurnostjo računali na olajšanje davč- , nih bremen po svoji enostranosti precej iznenadila. Posebno težko je breme, ki ga nosi naše malo obrtništvo. Zbornica je v pričakovanju, da se morajo pri nas, kadar se govori o davčni preobremenitvi, predvsem znižati in olajšali davčna bremena našemu malemu obrtništvu, sprejela na zadnji plenarni seji številne konkretne predloge, ki pa so zaenkrat ostali navzlic prizadevanjem naših poslancev v finančnem odboru Narodne skupščine neupoštevani. Ce so gospodarske neprilike, ki se zrcalijo tudi v našem državnem gospodarstvu, radi potrebe ohranitve ravnotežja v našem državnem proračunu zaenkrat onemogočile vpoštevauje naših predlogov, pričakujemo z upravičenostjo, da bo finančna uprava predlagana olajšanja davčnih bremen vsaj s prihodnjim proračunom uveljavila. Glede davčne prakse za tekoče leto še »imamo poročil, ker se odmera za to leto še ni izvršila. Iz priprav se da sklepati, da je v tej smeri računati s poostreno prakso. Najpreje se je zahtevalo v izkazih, vsaj v Ljubljani podatke, ki merijo na poostritev, pozneje se je pa z internim razpisom še davčna prijava popolnila z zahtevami po podatkih, ki kažejo, da se namerava odmerjati letos pridobnino tudi na podlagi zunanjih znakov, kar po našem mišljenju v zakonu o neposrednih davkih gotovo ni utemeljeno. Podatki, Iki se zahtevajo v davčni prijavi, namreč višina najemnine za privatno stanovanje, število poslov, koliko donašajo nepremičnine in koliko znašajo drugi dohodki in iz katerih dohodninskih virov, jasno kažejo, da se nameravajo uveljaviti poostrene metode v priredbenem postopanju. .Z ozirom na mnogobrojne nove davčne predpise je smatral zbornični zavod za pospeševanje obrti za potrebno, da na novo izda brošuro o pravicah in dolžnostifh članov davčnih odborov, katere namen je, da davčne odbornike nepristransko opozori na dolžnosti, ki jih imajo napram funančni upravi, pa tudi na pravice, ki jih j.:im daje zakon v interesu davkoplačevalcev. Glede prakse pri izvajanju predpisov o družbenem davku bo podano na današnji seji posebno poročilo. Med številnimi osta- limi akcijami v davčnem oziru pa hočem omeniti samo nekatere najvažnejše: Ko je ministrstvo odredilo, da odgodi-lev plačila in dovolitev obročnih plačil ne daje davčnim zavezancem pravice na uve-reuje o plačanem davku, ki je potrebno ob raznih prilikah, n. pr. ob udeležbah na licitacijah, ob izplačilu državnih dobav, ob plačilu inozemskih terjatev itd. je zbornica v posebni spomenici opozorila ministrstvo na neprilike, ki jih povzroča gospodarstvu ta odredba. Akcija sicer še m zaključena in je po naših informacijah upanje, da bo vsaj glede potrdil, ki se potrebujejo ob izplačilu državnih dobav, uspela. Nadalje je zbornica stavila več predlogov glede (praktične ureditve pobiranja rentnega davka, ki daje našim interesentom posebno ob izterja vanju obresti sodnim polom dosti povoda za pritožbe. Na pritožbe zborničnih interesentov iz bivše mariborske oblasti, ki niso zadovoljni s sestavo njihovega reklamacijskega odbora, ker ni v njem zastopano niti Prekmurje niti Slovenske Gorico, uiti Savinjska dolina, je zbornica posredovala pri finančni upravi, da se postavi za področje okrožnega sodišča v Celju poseben reklamacijski odbor. Nadalje omenjam zbornično akcijo za olajšanje izterjavanja davčnih zaostankov z ozirom na sedanje gospodarske neprilike. Predlagali smo, da naj se prizna v to isvriho finančnim direkcijam večja kompetenca za dovoljevanje plačilnih olajšav. Končno opozarjam na zbornično akcijo glede obsega pojasnilne dolžnosti po čl. 108 zakona o neposrednih davkih, ki je v celem obsegu uspela in se je zaključila z razpisom ministrstva financ, da podjetniki niso dolžni dajati splošnih pojasnil davčnim upravam o razmerah drugih oseb. V zadevi davka na poslovni promet je zbornica stavila konkretne predloge glede pavšali ran ja davka na vino in žganje, glede pobiranja davka na poštne pakete in glede davka na mnoge druge predmete, kakor na pločevino, mast, tkanine itd- b) Takse. Določila novele k zakonu o taksah so jako važna, obenem pa tudi za gospodarstvo onerozna. Novela vsebuje celo vrsto novih taksi, tako predvsem takse za najemninske pogodbe, pobotnice ter šolnino. Novela nadalje preureja taksno tarifo z ozirom na določila novega obrtnega zakona in nalaga v tej zvezi občutne takse. Preurejena je tudi tarifa za veselične takse. Pri slednjih so naši interesenti prizadeti s tem, da se uvajajo vstopnice državne založbe, dasi so imeli trgovci še velike zaloge prejšnjih vstopnic, ki bi ostale brez vrednosti. Pri noveliranju prevoznih taks se je taksa na vozila v smislu ponovno stavljenih predlogov uredila ha osnovi teži ne vozil ter se je ob tej priliki pritegnilo v taksno dolžnost tudi avtobuse in vozila za prevoz potnikov in prtljage ter tovorne avtomobile. Kompenzacija z oprostitvijo davka na poslovni promet niti iz daleka ne odtehta bremen, katera so se s tem naložila prevoznim podjetjem. Zbornica je stavila takoj, ko je zaznala za načrt novele taksnega zakona, številne iz-preminjevalne predloge za razpravo v finančnem odboru, posebno glede taks, ki so v zvezi z novimi obrtnim zakonom, ki so bili vsaj deloma vpoštevani. Veliko važnost je polagala zbornica tudi na preureditev točilnih taks in taks na gostilničarske račune v smislu zahtev gostilničarskih organizacij in so bili tudi ti predlogi deloma vpoštevani. Težko nas zadene ukinitev določbe, da se gotove pe-rijodične takse, če se pravočasno ne plačajo, izterjajo prisilnim potom. Po novih določilih zapade namreč prepozni plačnik kazni, ki znaša še enkratni znesek prepozno plačanega taksnega zneska. Ta odredba se v sedanjih kritičnih časih, ko je trda za denar, težko občuti. Med posameznimi akcijami omenjam še predlog za ureditev taks pri razsodiščih, predlog za znižanje taks ob pregledu parnih kotlov in predlog glede taks na reklamo itd. c) Trošarine. Glede trošarin na vino in žganje je zbornica zastopala stališče, da naj se trošarina na vino uredi tako, da se bo pobirala šele ob nastavitvi soda na pipo, da se tako pomaga na eni strani vinogradnikom, na drugi strani pa ustreže gostilničarjem. Glede trošarine na žganje je šla naša stara zahteva za teim, da se omeji trošarine prosta žganjekuha in vzamejo kotli pod kontrolo. Finančna uprava je uvidela nujno po trebo, da se trošarinsko vprašanje uredi. Izdelala je načrt zakona, v katerem je bila pripravljena deloma ustreči ponovno izraženim željam interesentov, posebno v pogledu odprave itrošarinskega registra in znižanja višine trošarin. Zbornica je k temu načrtu podala različne predloge in se glede ustanovitve prodajne centrale za špirit postavila na odklonilno stališče. Načrt trošarinsike novele pa se je tekom parlamentarne razprave pod pritiskom političnih krogov bistveno predrugačil. Novi načrt je predvideval odpravo trošarine na vino in žganje v dosedanji obliki in vpeljal kot nadomestilo pavšal v višini 6 do tokratnega mnogokratnika točilne takse. Zbornica je takoj po prejemu načrta sklicala širšo anketo prizadetih interesentov, gostilničarjev, trgovskih točilcev in točil-cev na debelo. Na tej anketi stavljene predloge je zbornica v posebni resoluciji izročila vsem narodnim poslancem in jih opozorila na težke posledice nameravanih od redb za obrtne točilce. Intervencija je ime la predvsem uspeh v tem, da se je končno vsaj mnogokratnik točilne takse za nadomestilo trošarine izdatno znižal, da se je točilce na debelo v izogib dvojne obremenitve oprostilo plačevanja nadomestila in da se je nadomestilo za točenje v zaprtih steklenicah izdatno znižalo. »V zvezi s preureditvijo trošarine na vino jo žganje je zbornica izvedla številne akcije. Med njimi omenjam poleg že omenjenih akcijo, da se oprostijo trgovci, v koli kor prodajajo samo likerje, rum in ko njak, plačila nadomestila za odpravljeno trošarino. Na našo spomenico je ministrstvo za tinance izdalo naredbo, da so opro ščeni plačevanja nadmestila za trošarino trgovci, ki prodajajo pivo, likerje, rum in brandi, dočiim se smatra destilat vina za žganje. Nadalje je zbornica v posebni vlogi opozorila ministrstvo linanc na prodajo vina po vinogradnikih v količinah, ki niso proste točilne takse in trošarine. Ob tej priliki je tudi prosila za avtentično pojasnilo, da je pojem »u svojim selima« tolmačiti v tem smislu, da morejo vinogradniki prodajati svoj pridelek samo v občinah, v katerih imajo vinograde na kraju ki ga zato določi županstvo. Končno je zbornica intervenirala radi zahteve organov finančne kontrole, da mora pošiljke vina radi pobiranja občinske trošarine v vsakem primeru še nadalje spremljati kontrolni list in končno glede pavšaliranja davka na poslovni promet od vina in žganja. V zadnjem času je postalo aktualno vprašanje povračila trošarine, ki je bila plača po prejšnjih predpisih. Zbornica je v tem pogledu ponovno intervenirala, da se povračilo čimpreje izvrši, ali pa vsaj kompenzira z drugimi javnimi dajatvami upravičencev. V ostalem se je zbornica glede nadomestila za trošarino priključila sklepom gostilničarjev, sprejetim na ponovnih zborovanjih, na katerih je tudi sodelovala. Glede stališča trgovcev napram tej dajatvi pa sledi na današnji plenarni seji itak še posebno poročilo. Devizne omejitve. Med finančnimi akcijami splošnega značaja omenjam akcijo, da se ustvari možnost, da dobivajo devize tudi neprotoko-lirani obrati, akcijo, da se cenovnik za zavarovanje valute zniža za one vrste blaga, ker so vsled padca cen blagu postale odredbe cenovnika za posamezne postavke previsoke in so imeli izvozniki težave pri opravdanju valut, dalje predloge za sklenitev klirinškega sporazuma z Madžarsko, predlog za stalno objavo notacije kurza dinarja na borzi v Ziirichu ter opozorilo, da se vodijo ravno radi deviznih težkoč eksekucije na naše izvozno blago, čim dospe v inozemstvo. Dalje je zbornica opozorila ministrstvo na nujno potrebo-, da se odstrani kolizija deviznih predpisov v naši državi s predpisi v Čehoslovaški, ki povzroča našemu gospodarstvu velike ne-prilike. Končno bi bilo v tem oziru omeniti predloge za olajšanje deviznih omejitev v to svrho, da se v letošnjem letu omogoči eventualno s .potnimi čeki tujsko-prometna sezona, na kateri je naše gospodarstvo eminentno zainteresirano. Samoupravne finance. Stara zbornična zahteva glede samoupravnih financ je, da naj se čimpreje uredijo s posebnim zakonom. Dolžnosti samouprav se namreč sedaj od leta do leta razširjajo in nalagajo samoupravam vedno večja bremena, katere izkušajo pokriti potom doklad na neposredne davke, s samoupravnimi trošarinami, taksami in davščinami. Bremena samouprav so dosegla izmero, katere nadaljno stopnjevanje bi preseglo plačilno zmožnost prebivalstva. Zato je skrajno potrebno, da se ob zakoniti ureditvi samoupravnih financ prizna samoupravam po inozemskih vzgledih par-ticipiranje na gotovih državnih dohodninskih virih. Podrobno se je zbornica morala baviti z banovinskim proračunom za leto 1932/33, ki je predvideval nekatera nova, odnosno poostrena bremena. Zbornica se je po vsestranskem preudarku izrekla proti nameravani davščini na nakladanje in razkladanje, ki bi pomenjala za gospodarstvo nezmagljivo novo obremenitev. Zbornični argumenti so v tem pogledu bili uvaže-vani, dočim je ostalo prizadevanje za odpravo davščin na električno energijo in premog, ki sta izraziti produkcijski davščini, žal brez uspeha. Ravno tako ni uspela akcija za odpravo doklade na dopolnilho prenosno takso, dočim se je davščina na brezalkoholne pijače nekoliko znižala. V zvezi z banovinskim proračunom se je pokrenilo tudi vprašane odprave banovinskega kuluka, ki se je nato na splošno željo prebivalstva nadomestil s 25% no cestno doklado. Nerešeno pa je ostalo vprašanje občinskega kuluka, kojega odprava spada v delokrog občin, katerim ne bo težko te dajatve ukiniti tam, kjer se pobira, kjer jim je dana možnost, da pokrijejo svoje potrebščine iz drugih razpoložljivih dajatev. V zadevi kuluka je zbornica nadalje podvzela tudi posebno akcijo glede določitve osnove za pobiranje kuluka v primerih, v katerih ima podjetje predpisan neposredni davek v večih občinah. (Dalje prihodnjič) Vpisali sta se nastopni firmi: Sedež: Fram. Besedilo: Ivan Bolim, naslednik Fric Pučelik in dr. Obratni predmet: pekarija. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. januarja 1932. Družabniki: Pučelik Firic, posestnik in lastnik umetnega mlina v Framu, Rossner Aleksander, pek v Framu. Za namestovanje upravičen je izključno le družabnik Fric Pučelik. Podpis firme se vrši tako, da pristavi družabnik Pučelik natisnjenemu ali napisanemu besedilu tvrdke isv-oj podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 2. junija 1932. Firm. 573/32 — Rg A III 210/1. * Sedež: Maribor. Besedilo: Trgovačka kuča »Rekord« Vi-lim Schlesinger, podružnica Maribor. Sedež glavnega zavoda: Zagreb. Obratni predmet: trgovina z izgotovljeno obleko in perilom'. Imetnik: Vitim Schlesinger. Pravico zastopati podružnico in zanjo podpisovati ima poslovodja Veselič Slavko, trgovski zastopnik v Mariboru, 'Gregorčičeva ulica 20, ki podpisuje na ta način, da pristavi k besedilu tvrdke s pristavkom pp svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, Firm. 606/32. — Rg. A III 211/1. « Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah: Sedež: Fram. Besedilo: Johann Bohm, Kunstmiihle und Mehlverschleiss. Izbriše se dosedanji imetnik Bohm Johann zbog smrti, vpiše pa se sedanji imetnik Pučelik Fric, lastnik umetnega mlina in pekarne v Framu. Besedilo firme odslej: »Ivan Bohm, naslednik Fric Pučelik, umetni mlin in pekama Fram pri Mariboru.« Podpis firme: Imetnik pristavi napisanemu ali natisnjenemu besedilu svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 2. junija 1932. Firm. 575/32, — Rg. Einz. 173/4. * Sedež: Fram. Besedilo: Vielhaber & Bohm mlin za olje, Fram. Obratni predmet: mlin za olje. Izbriše se družabnik Bohm Ivan zbog smrti, vpiše se pa novi družabnik Pučelik Fric, posestnik v Framu. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne ‘2. junija 1032. Finm. 574/32. — Rg. A III 4/3. * Sedež: Maribor. Besedilo: Ivan Legat, prva specialna delavnica in trgovina s pisalnimi stroji in njih potrebščinami, zvezana z obrtom popravljanja pisalnih strojev. Izbriše se dosedanji imetnik Legat Ivan, vpiše pa se isedanji imetnik Legat Edvard, trgovec v Mariboru, Vetrinjska ulica št. 30. Podpis firme: Imenik podpisuje na ta način, da pristavi kakorkoli napravljenemu besedilu tvrdke svoj lastnoročni podpis. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 3. junija 1932. Firm. 563/32. — Rg. A III 208/2. Finančna politika Nemčije V mnogih govorih je razpravljal dr. Briining o izredno neugodnem položaju nemških državnih financ in je poudarjal, da se nemškemu narodu ne smejo več naložiti nova davčna bremena. Državno gospodarstvo bo šele tedaj zopet postavljeno na zdrav temelj, ko bodo reparacije anulirane. Po računih dr. Dietricha se mora še iz leta 1930 kriti deficit 770 milijonov mark dalje iz rednega lanskega računa 500 milijonov in iz izrednega 550 milijonov mark. V novem proračunu so navedeni izdatki in dohodki z po 8300 milijoni mark. Nakazila deželam so navedena z 2300 milijoni mark, tako da odpade na pravi proračun šest milijard mark. Med njimi je postavka ene milijarde za brezposelne, 1200 milijonov za vojne žrtve, 477 milijonov za socialno zavarovanje in 420 milijonov za izredno plačevanje dolgov. Za plačevanje in obrestovanje tekočih in fundiranih dolgov ter reparacijskih posojil je potrebnih. 700 milijonov mark, in ostane tako za pravo državno gospodarstvo ca 2200 milijonov mark. Glede financiranja skrbstva za brezposelne namerava nova zasilna naredba znižati dobo podpiranja od 20 na 13 tednov, a krizno skrbstvo naj se podaljša od 38 na 45 tednov. Ocenjevanje potrebe v kriznem skrbstvu se bo poostrilo; občine, katerih položaj je deloma katastrofalen, bodo glede kriznega skrbstva v veliki meri razbremenjene. Preskrba sredstev za podpiranje brezposelnih se bo dobila iz raznih novih davkov, kar je seveda diametralno v nasprotju z uvodoma omenjenimi izvajanji dr. Briininga. Za tekoče leto že v šestih obrokih pobrani meščanski davek se bo v drugi letošnji polovici še enkrat moral plačati, z drugo besedo, bo letos podvojen. Krizni davek se za četrt leta podaljša. A to še ni dosti; vpeljati nameravajo nekakšno kazen za delo, ker hočejo vpeljati davek zaposlenosti za dohodke na 3600 mark, menda v višini poldrugega odstotka. Toda državna vlada najbrž še ni prepričana, da bodo te drako-nične odredbe prinesle dosti dohodkov, in se razmotriva že vpeljava novega troša-rinskega davka. Predložen je davčni program, ki pa najbrž ne bo sprejet. * * • POSPEŠEVANJE TUJSKEGA PROMETA V NEMČIJI. V ciilju pospeševanja tujskega prometa v Nemčiji se smejo stare terjatve in aatvotr jeni računi v Nemčijo potujočih oseb porabiti v gotovem obsegu in pod gotovimi pogoji za nje same ali njihove družinske člane in posle, če jih spremljajo. Od porabe pri tej 'priliki iso izključeni samo zatvorjeni računi, ki iso nastali iz prodaje vrednostnih papirjev. Interesenti, ki se zanimajo za detajle obsega in pogojev navedenih ugodno sti naj se zglasijo v tajništvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. (Št. 9595/32.) Industrija Ogrske. Ker se Ogrska zmeraj navaja kot agrarna dežela, kakršna je nekdaj res bila, je dobro, da navedemo nekaj podatkov ogrskega trgovskega mini- j stra Keneza: Vrednost ogrske industrijske produkcije je znašala v preteklem letu 2500 milijonov pengo, vrednost agrarne produkcije pa le 1200 milijonov. Vrednost eksportnega industrijskega blaga je znašala 170 milijonov pengo. Domača industrija je mogla kriti 96 odstotkov domače potrebe. Število v tovarniški industriji zaposlenih delavcev je večje kot 200.000, skupaj z nastavljenci male obrti 500.000; in če računiino zraven še družinske člane, vidimo, da je v preteklem letu redila industrija okoli 2 milijona ljudi. — Nato preide minister k znanim deviznim oviram in pravi, da more Narodna banka zadovoljiti le ca 40 odstotkov nanjo stavljenih zahtev. Govori še o sredstvih, ki jih uporablja Ogrska v borbi proti pomanjkanju deviz. Vlada hoče doseči dogovore, po katerih se inozemsko blago izda proti plačilu v pengo in se za transferiranje pen-gojevih zneskov dovoli dolg rok. Enak dogovor je bil pred kratkim sklenjen z Egiptom. Čeprav nudijo klirinške pogodbe pro-stejše gibanje, imajo vendar ta nedosta-tek, da dovolijo tudi uvoz manjvrednega ali odvisnega blaga. Nakupovanje lesa v Nemčiji. Uvoz lesa v Nemčijo je padel v letošnjem aprilu na 21 odstotkov mesečne povprečnosti let 1925 do 1928. Petdeset odstotkov aprilo-vega uvoza je prišlo iz Češkoslovaške, dočim so bile glavne prejšnje dobaviteljice Poljska, Rusija, Amerika in Finska daleč zadaj, še bolj daleč pa ostale evropske produkcijske in izvozne dežele lesa. Inozemski obrati v Angliji. Število od novembra dalje v Angliji na novo ustanovljenih inozemskih podjetij je 132; po izvoru se razdelijo takole: 65 je nemških, 11 avstrijskih, 9 belgijskih, 9 ameriških, 6 holandskih, 11 francoskih itd. Pri opremi obratov je na novo zaposlenih 3862 angleških delavcev; ko bodo tovarne pričele obratovati, se bo število zvišalo na 8000. Cilenški solitrovi trust iusolventen. Ta trust, na kratko Cosach imenovan (Com-pahia Salitrera de Chile), se je boril že dolgo časa s težkočami in se je sedaj končno zrušil. Ustanovljen je bil v marcu leta 1931 z glavnico več kot 1500 milijonov mark! Cilenška vlada je bila pri tem udeležena s 50 odstotki. Ker se je kupčija na svetovnem trgu oblikovala od meseca do meseca neugodneje, je moral trust izjaviti nezmožnost plačevanja. Uprava je predlagala zaenkrat šestmesečni moratorij. Glede sanacije se vršijo sedaj pogajanja z evropsko solitrovo industrijo. Težkoče so-litrovega trusta so v prvi vrsti posledica vedno večje produkcije umetnega dušika. Glede poštnih pošiljk v Rumunijo. Prometno ministrstvo v Beogradu je bilo od rumunske poštne uprave obveščeno, da mora biti vse v poštnih zavojih v Rumunijo vpeljano blago opremljeno s spričevalom izvora, ki ga lahko izstavijo trgovske zbornice in ki ga odpošiljatelji priložijo. Če je spričevalo že notri v ovoju, mora biti to naznačeno v spremnem pismu in na carinski izjavi. Mosulski petrolej. Med vlado Iraka (Mezopotamija) in družbo British Oil Devel je prišlo do sporazuma, ki prepušča družbi izkoriščanje obširnega ozemlja zahodno od reke Tigris. Pogodba je bistveno ugodnejša kot ona z ameriško-francosko družbo, ki je obvezana za napeljavo cevi do sredozemskih pristanišč Haifa in Tripoli. Pogodba z britansko družbo ne vsebuje nobene takšne obveznosti, vendar se zdi, da bo družba sama izvedla napeljavo, in sicer do mesta Aleksandrette; ta vod bi bil za tretjino krajši kot oni v Haifo, bi šel ob že obstoječi železnici in po ravnem ozemlju. Praktično pomeni ta pogodba za britansko družbo bodočo nadvlado njenega petroleja v vsej kotlini Sredozemskega morja in neodvisnost angleškega sredozemskega brodov-ja od motenj v Sueškem prekopu in v Gibraltarski cesti. Pogodba velja za dobo 75 let. Turško triletko bosta financirali Rusija (3 mil. funtov) in Italija (300 milijonov lir). Predvidena je zgradba sladkorne rafinerije, izdelovanje strojev za bombaževo industrijo in izgradba premogovnih skladišč ob obali Črnega morja. Gospodarsko pismo iz Rumunije V Rumuniji vladata istočasno dve težkoči, gospodarska in politična, obe navidez nerešljivi, obe na višku, obe grozeči. Imaš občutek, da ljudje, ki vladajo, sedanjemu valovanju niso kos, da se pa vseeno držijo do zadnje sekunde. Znano je, da je zadnji kabinet moral odstopiti, ker je kralja nalagal, da so plače vojaštvu že izplačane, dočim ponekod še nakazane niso bile. Vlada Jorga je naj prvo veliko oblju-bovala, pa obljub ni mogla izpolniti, in se je pojavilo hudo razočaranje. Gotovo je mednarodna kriza pojav, ki ni prizanesel nobeni deželi, a vseeno v Srednji in Zapadni Evropi ne morejo razumeti, da je kriza v tako veliki izmeri napadla deželo, ki je od narave tako bogato obdarovana in s takšno rodovitnostjo blagoslovljena. Država s poljedelsko produkcijo, kot je Rumunija, katere glavna naloga je prodaja njenih produktov, potrebuje gospodarskega vodstva, pri čemer sta obe besedi na-glašeni, gospodarski in vodstvo. Na žalost pa Rumunija nima nobene osebnosti, ki bi mogla začeta s pravim državnim delom. Sistem strank v Rumuniji je podoben onemu v Srednji Evropi, ima pa v sebi nekaj od orientalske diplomacije, kar je ostalo morda še iz turških časov. Pravilna smotrena gospodarska politika bi morala zagotoviti Rumuniji prodajo poljedelskih produktov; Rumunija bi mogla z množino svojih pridelkov izenačiti to, kar zgubi vsled krize na mednarodnih agrarnih trgih. Tako smotreno gospodarstvo v zunanji trgovini je pa izvedla Rumunija doslej le v relaciji do Nemčije; napram vsem drugim državam so te stvari še v štadiju pogajanj ali pa še tam ne. Položaj je v Rumuniji tozadevno precej neprijeten, kar povzroča med odgovornimi krogi seveda razmerno nervoznost. Z izplačili plač in pokojnin je država trajno v zaostanku, in dobro se ve, kaj take stvari pomenijo. Upokojenec si kupi najpotrebnejše na dolg, drugega si pa pač ne kupi, in tako dobiva tak zastoj v gospodarskem življenju vedno širše kroge. Kaotične razmere v gospodarstvu in politiki so po naravi najboljša podlaga za narodnosocialistične in druge eksce-sivne pojave v političnem življenju. In teh pojavov je v Rumuniji več kot preveč. Stiske državnega in zasebnega gospodarstva so dovedle do raznih ukrepov, ki so pa zopet bolj globoko segajoči kot je prav. Kmetom so dovolili popust dolgov in moratorije, misleč, da bo s tem vse rešeno. A posledice so bile drugačne kot so bile nameravane. Banke so zašle v veliko zadrego, pa vsled poloma banke Marmaroš že itak niso na trdnih nogah; kmetom zopet pa tudi ni bilo dosti pomagano, ker niso mogli dobiti sedaj prav nobenih kreditov. Tudi ne-zadolženi in bogati kmet, ki more dati zadostno jamstvo, ne dobi nobenega denarja. Kapital je izgubil zaupanje do pogodb, ker jih take postave lahko krat-komalo razveljavijo. Odredbe so morda temu ali onemu posestniku pomagale, so ga morda tudi rešile, a skupnemu gospodarstvu so zelo škodovale in so oškodovale kredit poljedelstva. Vloge pri rumunskiih bankah so močno padle, čeprav sta novčna banka in vlada. nekaterim zavodom energično priskočila na pomoč in sta omogočila gladko izplačevanje. Danes so padle vloge na četrtino prejšnjega stanja. Finančno v Rumuniji močneje zainteresirane države so napravile v Bukarešti po svojih poslanikih energične korake proti agrarni razdolžitvi. Francija in druge države so poudarjale, da je razbremenitev kmeta protivna stabili- zacijskemu zakonu, na katerega so se zanašale. Položaj v Rumuniji je zelo težaven; kmetje so nezadovoljni, ker se nič ne napravi, kapital je nezadovoljen, ker se je za kmetijstvo nekaj storilo, kar je škodovalo splošnosti, zunanje države intervenirajo zaradi ogrožene stabilizacije; in vmes je vlada, ki teh problemov ne more rešiti. Tako doživlja svet grotesken slučaj, da vidi v naj večjih težko-čah državo, ki je po svojem naravnem bogastvu med prvimi na svetu. Slučaj Rumunije uči, kam more nespametno vladanje in neprevidno eksperimentira- nje dovesti tudi najbolj zaupanje vzbujajoče gospodarstvo. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 10=-junija 1932. je bilo pripeljanih 209 svinj, 3 ovce; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad Din 60 do 90, 7 do 9 tednov stari 150 do 180, 3 do 4 mesece stari 200 do 250, 5 do 7 mesecev stari 350 do 380, 8 do 10 mesecev stari 450 do 480, 1 leto stari 560 do 650, 1 kg žive teže 6 do 7, 1 kg mrtve teže 10 do 11-50, ovce komad Din 90. — Prodanih je bilo 143 svinj in 1 ovca. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA javlja tužno vest, da je dne 12. t. m. nepričakovano preminul njen mnogozaslužni bivši večletni podpredsednik in gerent, gospod Robert Kollmann posestnik in veletriec v Ljubljani Blagega in odličnega svojega sodelavca ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu. GREMIJ TRGOVCEV V LJUBLJANI sporoča, da je preminul gospod Robert Kollmann veletržec in član nadzorstva gremija trgovcev Blagopokojnega ohranimo v blagem spominu. V Ljubljani, 13. junija 1932. Predsedstvo. KASTELIC i. DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 9, pritličje levo Glavno zastopstvo za Slovenijo: Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in ^ lepenke dr. z o. z., Sladki vrh. ^ čitajte in razširjajte »TRGOVSKI LIST«! Trstje za strope naročajte le pri domači tvornici, katera edina izdeluje to blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje los. R PUH, Ljubljana, GradaSka ul. it. 22, K,'”« Pleskarsko in sobo-slikarsko delo izvršuje po najugodnejših pogojih Jvan^enHssi £>jubljana Jffviška ulica štev. 1C KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: . SALDA-KONTE, ŠTRACE, JOURNALE I ŠOLSKE ZVEZKE, MAPE, ODJEMALCI NE KNJIŽICE, RISALNE BLOKE ITD. KUVERTA"« LJUB 11ANA TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Inserirajte v Trgovskem listu I - LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23 se priporoča za naročila vseh trgovskih in uradnih tiskovin. Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, Statute, tabele i.t.d, LASTNA KNJIGOVEZNICA Motvoz Grosuplje domo* sloveniti izdelek * Svoji lc svojim! Tovarna motvoza in mama d.