LETO XXIV. Stev. 53 vcuaja in niiu Časopisno založniško PODJETJI "UUCiKA PRAVICA« OlIUCKTUh PODJETJA UtV UODIO OUA VNI O* ODGOVORNI O REDNIK (VAN SINROVEO Clit izba)* ni a«n razeo op tka - Cena I* dinarjev •fa j u d a k a *• n a v »t A- OSTANOVUCNA «. OKTOBRA tu« • UZD NABODNOOSVO-BODU-NO BORBO Jk IZUA> IAUA KOI It-ONBVNIR IN rmMi« • OD OSVOBODITVI OO L JOUJA IM) *. lokalne samoupravne organe in telesa. Od skupnega družbenega proizvoda (narodni dohodek in amortizacija) iz gospo-i darstva socialističnega sektorja razpolagajo delavski sveti r podjetjih (v obliki dela dohodka, ki ostane za samostojno razdelitev na plače in sklade v obliki amortizacije) približno s 40 %, ljudski odbori občin in okrajev ter ustanove z organi samoupravljanja približno z 22 % za svoje proračune in sklade, organi samoupravljanja na torišču socialnega zavarovanja z 11 % itd. Decentralizacija skladov je dobju iz kapitalizma v socializem povečala nevarnost birokratskih se pojavlja predvsem kot težnja, teženj v krajevnih -in »amouprav-Ja bi državni aparat postopoma nih organih in telesih. Močne dobil odločilno vlogo v proizvod- , krajevno-partikularistične težnje nih in družbenih odnosih nasploh |e ob zapostavljanju in pozablja-in da bi kot monopolni upravlja- i nju na koristi skupnosti dosti- vec zamenjal oblast nekdanjega kapitalista ter postal samostojen in odločujoč gospodarski činitelj. Krepitev takšne težnje bi neogibno spremljalo čedalje večje b rez- krat prepletajo z birokratizmom, ki lahko zajame posameznike in skupine funkcionarjev. Komunisti pa dostikrat podležejo takšnim negativnim pojavom. Zato v neka- podjetjih in komunah, da zunaj svojih potreb in ožjih koristi tako rekoč nič ne vidijo. Ti ljudje zapostavljajo partijsko-politično delo, ne skrbe dovolj za drobna vprašanja vsakdanjega življenja delavcev in državljanov. ali pa, kakor je nekoč nazorno rekel tovariš Tito, »spričo betona ne vidijo ljudi«. Naš boj za socializem se ne izčrpa samo v čim hitrejšem napredku proizvajalnih sil, čeprav je to za našo naravno bogato, toda še ne zadostno razvito deželo zelo važno, marveč predvsem v ustvarjanju pogojev za svobodno, kulturno in boljše življenje delovnih ljudi. Konec koncev so tudi tovarne, ki jih gradimo in ki jih bomo še gradili, namenjene izključno človeku. V pismu je posebej govora o protisocialističnih pojavih, ki so se najbolj razmahnili, toda vsi imajo v glavnem iste korenine, namreč birokratizem ali malomeščanski anarhizem. Ni potrebno, da bi tu naštevali izredno velike uspehe, ki smo jih dosegli prav po zaslugi delavskih svetov, komun in družbenega samoupravljanja v celoti v gospodarskem in družbenem oziru. Menda ni mesteca in tud i ne vasi v Jugoslaviji, kjer ne bi nič gradili, ne podirali in obnavljali. Milijoni ljudi opravljajo in se uče opravljati posle, ki so jih prej opravljali izključno državni organi. To jt tisti globoki proces demokratizacije, o katerem je govoril Lenin, ko je poudarjal, da se mora tudi zadnja kuharica naučiti i» privaditi, da opravlja državne posle. Navdušenje in polet najbolj presenetita tujce, ko pridejo v našo deželo, in tega ne prikrivajo. (Jugoslavija je mimogrede rečeno v tempu naraščanja industrijske proizvodnje na prfiem in drugem mestu evrop- pravje neposrednih proizvajalcev, terih podjetjih samovoljno ukre- ske^tabele zadnjih štirih, petih pajo brez organov samoupravljanja (ali ob njihovem formalnem soglasju), duše kritiko itd. Mrzlica zidanja, ki je bila prej značilna za centralne in republiške organe, je zdaj tako prevzela ne-Dokler je vloga države v gospo-1 katera vodstva in vodilne ljudi v Prvi republiški seminar za člane zborov proizvajalcev »Naš demokratični socializem terja široko razgledanega ter samostojnega proizvajalca in državljana,« je ob otvoritvi seminarja dejal tov. Vlado Krivic 1 Ljubljana, 3. marca. — Danes i dopoldne je direktor Zavoda za1 izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju Jože Go- Ljubljana se pripravlja na VII. kongres ZKJ V drugi polovici aprila bo Ljubljana v središču pozornosti ne samo domače, temveč tudi svetovne javnosti. V tem času bo v našem mestu v prostorih Gospodarskega razstavišča zasedal VII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo pregledal dosedanje delo naše Partije ter dal napotke za bodoče. Kako pomemben bo ta dogodek, pa nedvomno kaže tudi veliko zanimanje zanj v inozemstvu, saj bodo prišli na kongres številni tuji gostje, opazovalci ter novinarji. Tako bo Ljubljana v teh dneh sprejela v goste okoli 3000 domačih in tujih udeležencev kongresa. Priprave na kongres so že v polnem razmahu. Pri Centralnem komiteju Zveze komunistov Slovenije že nekaj časa dela poseben pripravljalni odbor za VII. kongres ZKJ, ki vodi vse potrebne priprave. Prenočišča za goste so že preskrbljena v naših hotelih ter v Študentskem naselju. Nekatere delegate kongresa pa bodo povabili v goste na dom ljubljanski komunisti. Prav tako bo poskrbljeno tudi za prehrana, da bodo lahko gostje čimbolj zadovoljni. Ker bodo udeleženci kongresa stanovali na raznih krajih Ljubljane, bo v teh dneh preusmerjen tudi mestni promet tako, da bo mogoč hiter in stalen prevoz do Gospodarskega razstavišča. Djubljana si bo v dneh kongresa nadela svečano obličje. Vse kulturne ustanove od gledališč do kinematografov bodo z najbolj izbranimi programi in prireditvami, ki sl jih bo lahko ogledal vsakdo, dale svoj prispevek k čim svečanej-šemu vzdušju. Delo kongresa bo spremljala tudi Jugoslovanska radioslužba, ki bo prenašala preko vseh postaj v državi eovore, razpravo in reportaže s kongresa. Ljubljana bo v teh dneh ozvočena na vseh važnejših mestih, vsak večer pa bo kratek televizijski prenos, tako da bodo Ljubljančani lahko sledili delu kongresa v besedi ln sliki. M. G. snar v lepo urejenih prostorih Zavoda na Poljanski cesti odprl Drvi seminar za predsednike občinskih zborov proizvajalcev. Potem ko je pozdravil med številnimi gosti tudi podpredsednico Glavnega odbora SZDL Slovenije Vido Tomšičevo, predsednika Komisije za družbeno upravljanje pri Glavnem odboru SZDL Slovenije Vlada Krivica in predsednika Sveta za šolstvo LRS Vlada Majhna, je dal besedo tovarišu Krivicu, ki je pozdravil udeležence seminarja ter na kratko orisal velik pomen zborov proizvajalcev v gospodarskem razvoju komun. letih. Naraščanje narodnega dohodka in standarda v letu 1957 jo je povzdignilo tudi med prve, čeprav s tem Še nismo zadovoljni itd.) Prav takšni uspehi v razvijanju materialnih sil in socialistične demokracije so bili podlaga za izredno drzne in daljnosežne družbene in gospodarske cilje, ki nam jih zastavlja perspektivni plan. Toda v tem bujnem procesu razvijanja novih socialističnih odnosov imamo kot spremljevalni pojav (kar je, mimogrede rečeno, zakonito in kar nas ne preseneča) najrazličnejše | negativne pojave, ki so v pismu | podrobno pojasnjeni. Ti pojavi ] zavirajo gibanje naše mlade so- začnemo pripravljati tudi na šir- naprej in nam šo in temeljitejšo analizo izku- povzročajo politično škodo. Zato šenj mlajših organov družbenega upravljanja, predvsem občinskih zborov proizvajalcev, in da jim posvetimo več pomoči, kar je predvsem naloga političnih in družbenih organizacij. Komsiije za družbeno upravljanje pri Socialistični zvezi so v nekaterih okrajih in občinah že lani organizirale krajše seminarje za člane delavskih svetov. Ti seminarji so obrodili dobre je boj proti njim sestavni del njihovega boja za socializem in socialistično demokracijo. V tem boju pripada komunistom posebno mesto. I Njihova izredno važna naloga je, da se nenehoma bore za odstranjevanje vseh negativnih pojavov, tako birokratskih kakor tudi malomeščanskih anarhističnih, in da so pobudniki za nadaljnjo krepitev in razvijanje dove tako glede izmenjave izku- vse^ °blik naše demokracije. De- šenj in gledanj kot poglobitve splošnega ekonomskega, političnega in družbenega znanja. Tudi razne organizacije so doslej v tem pogledu že prirejale mnogo predavanj in razprav. Toda po-1 kazalo se je, da to ne zadošča. mokratizem je najboljša metla, ki bo pometla vse, kar v našem družbenem in gospodarskem življenju ni dobro, in vzpodbudila socialistične sile k novim uspehom. Pismo v sedmih točkah nakazuje naloge zveze komunistov in ponavljati jih tu ni treba. Izvršni komite CK ZKJ na koncu poudarja, da je prepričan, da bodo organizacije Zveze komunistov sposobne, da bodo, odstranjujoč predvsem svoje pomanjkljivosti, z odločno akcijo zatrle vse negativne pojave v našem družbenem življenju ter s tem še uspešneje izpolnile svojo vodilno revolucionarno vlogo. Ni odveč reči, da so prvo reagiranje komunistov in naših Teh nalog se je lotil Zavod za iz- ijudi ter ukrepii ki jih Uveuav: anJe', s tem' d® Zavod ,ijamo> docela upravičili pričako-nrJ. ^šnega komiteja. Pismo Med drugim je tovariš Krivic dejal: »Prenos večjega dela materialnih sredstev navzdol pomeni tudi povečano vlogo in odgovornost organov družbenega upravljanja. Zato je čas, da se prav s predsedniki občinskih zborov proizvajalcev, poudarja tisti družbeni organ, na katerem zdaj sloni osnovna povezovalna vloga med družbenimi organi je dokument moči in smelosti (ni edini in tudi ne najvažnejši v bližnji prihodnosti), na kar smo lahko po pravici ponosni, je pa tudi izredno močna pobuda na- komune in delavskimi sveti, med šim delovnim ljudem, pa naj bo-orgam podjetij in socialnim za- do člani Zveze komunistov ali varovanjem, zdravstvom, zborni- ne, da z vso vnemo delajo za cami in drugimi* l izgradnjo socializma. MAŠI PREDVOLILNI RAZGOVORI SKRBETI ZA BOLJŠI RAZVOJ KMETIJSTVA Odgovarja Vinka Simonič, kandidatka v Šmarju pri Jelšah Tovarišico Vinko smo dobili na domu v Celju. Savinja je tisto jutro narasla v treh urah kar za četrt metra. »Veste, že dvakrat je Savinja poplavila in danes spet kaže, da bo,« je dejala tovarišica Vinka, ko sva gledala deročo Savinjo. No, na srečo Savinja tega ni storila. »Tovarišica Simoničeva, Vi kandidirate v Šmarjah. Radi bi kaj zvedeli o problemih v Vašem volilnem okraju?« . »Materialna osnova za reševanje vseh komunalnih, prosvetnih in zdravstvenih vprašanj v mojem volilnem okraju je pravzaprav kmetijstvo. Iz dohodkov iz kmetijstva krijejo v glavnem svoje proračunske potrebe. Edino podjetje v občini je lesno podjetje v Mestinjah, ki je precej močno. Kmetijstvo je zaostalo, posestva so razdrobljena, mehanizacije ni skoraj nobene. Kmetje ne pridelujejo za trg, zato tudi nimajo nobenih dohodkov. Edina rešitev za kmeta in občino je, da bi razvili kmetijstvo in prešli iz naturalnega gospodarstva v blagovno proizvodnjo. Potem ne bi bilo več pritožb,'da so davki previsoki.« V živinoreji zamenjujejo degenerirano pomursko pasmo s simentalsko in sicer .s pomočjo umetnega osemenjevanja ali pa 'i' »Kaj so doslej ukrenil, da bi dvignili kmetijstvo?« »Obnavljajo sadovnjake v skupnostih. Te sadjarske skupnosti bodo letos obnovile blizu 7d ha jablanovih nasadov, nasadov črnega ribeza in vinogradov. To je po planu, vendar kaže, da so ljudje pripravljeni obnoviti mnogo več. Tako so na primer v Imenem predvideli obnovo 20 ha, zdaj pa kaže, da bodo obnovili 60 ha. z novimi nakupi simentalne živine. Začeli so pridelovati krmo tudi na njivskih površinah, ker jim zamočvirjena zemljišča dajejo le slabo hrano. V občini so začeli pridelovati tudi hmelj, vendar zaradi valo-vitosti tal težko najdejo večja primerna zemljišča za hmeljeve nasade. Letos preavidevajo zasaditi s hmeljem 28 njiv. Zelo važne so melioracije zamočvirjenih površin, ki jih na-20 ha meravajo delno osušiti s pomoč-40 ha jo kmetijskih zadrug. Več bodo napravili, ko bo vodna skupnost Obsoteljske doline začela z melioracijami na vsem zamočvirjenem področju, predvsem z regulacijo Sotle same in njenih pritokov.« PRIPRAVE NA VOLITVE V POLNEM RAZMAHU Največje predvolilno zborovanje v Ljubljani bo 13. marca pred Litostrojem Na njem bosta član CK ZKJ Nikola Minčev in predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko Ljubljana, 3, marca. — Na okrajnem odboru Socialistične zveze Ljubljana je bila danes konferenca, na kateri so razpravljali o pripravah na volitve v okraju Ljubljana. Lahko rečemo, da so vse politične in družbene organizaci je, vključno s prosvetnimi društvi in Ljudsko univerzo vključile v predvolilno delo in da ima vsaka tudi svoj program. Program Socialistične zveze z| Delo vsega tega predvolilne-vsemi glavnimi elementi, to je ga mehanizma se iz dneva v dan od prvih zborov volivcev, kan- stopnjuje. 2e drugi zbori voliv-didacijskih konferenc do drugih cev v ljubljanskem okraju so zborOv volivcev in predvolilnih bili mnogo bolje obiskani kakor zborovanj, ki so prav sedaj na prvi; poglobila in razširila se je višku, lepo poteka. Vzporedno s vsebina razprav. Se nekaj dni pa SZDL mnogo delajo tudi sindi- se bo zvrstilo kakih 300 večjih kati, ki razčlenjujejo delo delav- predvolilnih zborovanj, ki so jih skih svetov in vodijo priprave imeli poslanski kandidati in zna-tudi za volitve v nove delavske ni politični delavci, če pa prište-svete. Svoj program izvaja tudi jemo še druga zborovanja v Zveza borcev, medtem ko Ljudska mladina organizira mladinsko akcijo in pa po dve do tri zborovanja z mladimi volivci v vsaki občini. Pomemben delež prispevata predvolilni razgibanosti Ljudska univerza ter Zveza svobod in prosvetnih društev s predavanji In seminarji o političnih in gospodarskih vprašanjih ter s posredovanjem raznih dokumentarnih filmov. Splovitev nove ladje »Pobjeda« Reška ladjedelnica »3. maj« je 2. t. m. dopoldne splovila linijsko motorno ladjo »Pobjeda« z nosilnostjo 2500 ton. Ladjo gradijo za potrebe jugoslovanske linijske plovbe na Reki. To je že druga ladja v tej seriji, ki Jo bodo do kraja dogradili do konca letošnjega julija. Prvo ladjo »Bratstvo« iz te serije bodo dogradili do konca aprila, tretjo pa do konca tega leta. Te ladje bodo služile na liniji za severno Evropo. z začetkom del na avtocesti, govoril pa bo komandant glavnega štaba za gradnjo ceste »Bratstvo in enotnost« Mica Novkovič. ALEKSANDER RANKOVIC BO DANES GOVORIL V BEOGRADU V podjetju »Crvena zastava« na Voždovcu v Beogradu bo danes popoldne veliko zborovanje volivcev, na katerem bo govoril podpredsednik Zveznega izvršnega sveta in poslanski kandi dat republiškega zbora ljudske skupščine Srbije Vučko Ivkovič, SPREMEMBA V POSLANSKI KANDIDATURI Poslanski kandidat novomeškega okraja za industrijsko skupino republiškega zbora proizvajalcev ing. Branko Peternelj okraju še vrsta predvolilnih zbo- je minuli teden zaprosil okrajno rovgnj, med njimi tudi na vsaki volilno komisijo, da sprejme za fakulteti univerze. Največje radi slabega zdravstvenega sta-predvolilno zborovanje v Ljub- nja njegovo odpoved na kandi Ijani bo 13. marca prec} Litostro- daturo. Želji ing. Peternelja so jem, ko bosta govorila član CK ugodili, na njegovo mesto pa je ZKJ Nikola Minčev in predsednik Ljudsl# skupščine Slovenije Miha Marinko. Dne 16. marca bo v Ljubljani na j večje mladinsko predvolilno zborovanje, povezano predvolilni dobi, se število zborovanj poveča najmanj na 500. Do volitev bo v ljubljanskem DNEVNIK Predsednik Odbora za gospodarstvo ZIS Mijalko Todorovič in član Izvršnega sveta Slovenije Tone Bole sta včeraj do-i ■poldne obiskala rudnik lignita v Velenju. Razgovarjala sta se s predstavniki organov delavskega samoupravljanja in uprave podjetja o proizvodnji in perspektivnem razvoju rudnika. Mijalko Todorovič je bil nato tudi v termocentrali v Šoštanju. Prva novomeška mladinska mladinska brigada — 100 brigadirjev in brigadirk — je že začela delati in pomaga pri napeljavi vodovoda do Otočca, kjer bo glavni štab mladinskih delovnih brigad. Mladinci pomagajo tudi pri urejanju novomeškega stadiona in nekaterih drugih komunalnih delih v mestu, dokler ne bodo 10. marca odšli na zbor brigad v Ljubljano in nato na gradbišče pri gradu Mokrice, kjer bodo postavili tri taborišča za brigade, ki pridejo delati aprila. V Zagrebu je bila včeraj svečana otvoritev Visoke tehniške šole za inženirje — voditelje industrijskih obratov. Prvih 70 slušateljev te Sole, ki so si že pridobili praktične izkušnje kot kvalificirani delavci, mojstri in poslovodje v industriji, si bodo med štiriletnim študijem pridobili še teoretično znanje s področja sodobne organizacije dela in vzdrževanja industrijskih Obratov. Visoka tehniška šola pomeni dopolnitev strojnih fakultet v državi in je njeno ustanovitev narekovala pereča potreba po strojnih inženirjih v industriji, rudarstvu, gradbeništvu in drugih panogah. Potujočo razstavo »JLA v obnovi in izgradnji države« bodo odprli danes v Domu JLA v Beogradu. Te dni boto to razstavo odprli tudi v Pančevu, Sarajevu, Pulju, Kumanovu in drugih krajih. Razstava, ki prikazuje sodelovanje pripadnikov JLA pri obnovi in izgradnji države, bo letos obiskala vsa mesta in večje kraje v državi — skupno več kot 500 .krajev. V Prištini so včeraj odprli razstavo o uspehih Kosova ln Metohije v izgradnji socializma. Razstava, ki so jo organizirali v okviru volilne kampanje, prikazuje razvoj ljudske oblasti, gospodarski razvoj kot tudi uspehe na področju kulture in prosvete v Kosovsko-metohijski oblasti. Manchestrski župan Leslie Lever je poslal predsedniku LO Beograda Djurici Jojklču brzojavko, v kateri se zahvaljuje predsedniku Jojkiču, beograj- skemu Ljudskemu odboru in Beograjčanom za izraze sožalja ob letalski nesreči v MUnchenu. Jugoslovanskemu rečnemu brodarstvu sta bila izročena dva nova motorna vlačilca »Javor« in »Bjelašnica«, ki ju je dobavila ladjedelnica »Tito« iz Beograda. Novi ladji imata dva Dieslova motorja po 230 KS ln sta naj moderne j e opremljena. Vlečeta lahko tovor 2500 ton. Jugoslovansko rečno brodarstvo ima zdaj že štiri takšne vlačilce. V vseh organizacijah Zveze komunistov v JLA so bile volilne konference, na katerih so izvolili nova vodstva Zveze komunistov. V glavnem so bile zaključene tudi konference, na katerih so volili delegate za VII. kongres ZKJ. Na volilnih konferencah so razpravljali o dosedanjem delu organizacije ln vodstva ZK. Poudarek je bil na dejavnosti komunistov za čim boljšo borbeno pripravljenost naše vojske, na razvijanju pravilnih, socialističnih odnosov, skrbi za ljudi, ideološki vzgoji članov ZK in politično vzgojni dejavnosti pripadnikov JLA v družbenih in političnih organizacijah na terenu. f > VREME v prihodnjih dneh Beograd, 3. marca (Tanjug). Profesor Ante Obuljen je izjavil sodelavcu Tanjuga, da so se pogoji za pomladno setev zboljšali, ker je v zemlji od snega dovolj vlage in ker še sneži. Nevarnost je samo, da bi, ko bo sneg skopnel, voda v nižinah zalila orno zemljo. O razvoju vremena v naši deželi v prihodnjih desetih dnevih, torej do 14. marca, je prof. Obuljen rekel, da bo ponovni anticiklon v Srednji Evropi povzročil pri nas razjasnitev. Prve dni je pričakovati veliko - nihanje dnevne temperature, in sicer od —5 do —10 (ponekod še več), maksimalna temperatura pa se bo gibala od 5 do 1® stopinj Celzija. Cez pet dni je pričakovati vpliv atlantskih depresij in južni zračni tokovi nam bodo prinesli znatno toplejše vreme s padavinami, sneg pa bo kopnel podnevi in ponoči. Od polovice marca je pričakovati lepo vreme. Dosedanje nihanje temperature je nastalo zaradi maksimalnih sončnih Peg. skupina državljanov z listo predlagala za novega poslanskega kandidata te skupine Rika Ci goja, predsednika Okrajne obrtne zbornice v Novem mestu. ZBOROVANJA NA DOLENJSKEM Novo mesto, 3. marca. — Vče raj je več kakor 300 ljudi pri sostvovalo velikem predvolilnem zborovanju v Kostanjevici na Krki, ki so se ga udeležili tudi poslanski kandidat Jože Borštnar, Franc Pirkovič in Tine Pirc. Jože Borštnar in Tine Pirc sta govorila o vlogi našega kmetijstva in njegovem razvoju. V Straži je včeraj dopoldne govoril pred 120 volivci poslanski kandidat za Zvezni zbor Niko Belopavlovič, v Smarjeti pri Novem mestu pa poslanski kandidat Maks Vale. Orkan je vrgel ladjo na sipino Naša 9.000-tonska prekoocesn-, jjpoirebna udobnost in kaj rar-ska ladja »Durmitor«, ki pripadi stisnost? Mnenja so v mnonih OB POSVETOVANJU PREDSTAVNIKOV MEST V OSIJEKU O RACIONALNEJŠI GRADITVI STANOVANJ Graditi hitreje in ceneje V Osijeku se bodo danes sestali predstavniki mest, člani Stalne konference, in na dvodnevnem sestanku bodo izmenjali izkušnje in mnenja o stanovanjski izgradnji v letošnjem letu. Lani, zlasti pa v začetku letošnjega leta, so si ljudski odbori malone vseh mest prizadevali, da bi se graditev stanovanj pocenila in da bi sklade za kreditiranje stanovanjske izgradnje izkoristili bolj racionalno. V razmeroma kratkem času smo dosegli v tem oziru zadovoljive uspehe. Projektanti, gradbena podjetja in direkcije za stanovanjsko izgradnjo pa so si že pridobili izkušnje, ki jih ne smemo omalovaževati. Čeprav smo storili lani precej za hitrejšo in cenejšo graditev stanovanj, so v stanovanjski politiki ljudskih odborov in stanovanjski politi ki nasploh še velike težave in še mnogo neurejenih vprašanj. Anketna komisija Stalne konference mest, ki se je v februarju mudila v Novem Sadu, Kragujevcu, Beogradu, Sarajevu, Zenici, Ljubljpni in Zagrebu, je v vseh teh mestih izbrala podatke, ki nedvomno kažejo, da je v stanovanjski izgradnji še precej težav. Predvsem je ugotovila. da bi bilo treba v vseh mestih čimprej proučiti vprašanje ekonomskih najemnin in se odločiti zanje, ker bi to avtomatično odstranilo mnoge pomanjkljivosti zlasti v ekonomiki stanovanjske izgradnje. , Anketna komisija Stalne konference mest je slišala tudi tehtne privombe na račun industrije. Nekateri menijo, dn ie storila industrija v celoti malo, da bi stanovanjsko iznrad.n*o pocenili in pospešili. Večkrat slišimo tudi o cenah gradbenih potrebščin, ki so nesorazmerno visoke. ■ Kakšno je stanovanje za naše razmere, je poiebno vprašanje, o katerem mnogo govorimo. Kakšna in kako velika stanovanja nai bi gradili. koliko naj bi vzidavali v stanovanje frižiderje in bojlerje. kaj je kotorski »Jugooceaniji«, je pred dnevi pri otoku Pagu blizu vho da v Paško pristanišče zavozila na sipino. Nesreča se je zgodila zaradi orkanske burje, ki je v tem času zajela srednji in severni Ja-J času dran. Bila je tako močna, da so krizo, na ladji popokale ^idrske verige in jeklene vrvi, s katerimi je bila privezana, potem pa so jo valovi, potisnili prav do obale. Remor-kerja »Brodospasa« — »Borac« in »Proleter« — sta z ekipami potapljačev po petnajstih urah napornega dela zvečer ob 17.30 potegnila ladjo s sipine. primerih (M+iena odvisna od Stanovanjskih razmer v mestu, vsi pa se strinjajo v mnenju, da moramo araditi hitreje in ceneje, če hočemo v doglednem odstraniti stanovanjsko Posvetovanje predstavnikov mest v Osijeku bo delalo v vle-numn in v skupinah. Trajalo bo bržčas dva dni in v delovnih sfeuninah bodo aovorili o bolj racionalni graditvi stanovanj. o organizaciji graditve in o gradbenih potrebščinah. 2. 2. * \ - i t V Savski kolonij! v Ljubljani so v nekaj letih zrasli moderni stanovanjski bloki Dragoslnv Stranjakovič obsojen Beograd, 3. marca (Tanjug) — Okrožno scd:žče v Beogradu je danes obsodilo prof. dr. Dragoslava Stranja-koviča zaradi sovražne dejavnosti proti državi na 6 let strogega zapora. SodiSče Je ugotovilo, da Je bil obsojeni Stianjakovič eden Izmed članov skupine Pavlovič-Krekič-Zujovič, ki »e Je letos v začetku februarja zagovarjala pred okrožnim sodiščem zaradi sovražne dejavnosti proti FLRJ. Obsojeni Dragoslav Stranjakovič Je bil eden izmed organizatorjev in članov »centralnega narodnega odbora« Draže Mihailoviča. Kot odposlanec Draie Mihailoviča se Je v septembru 1944 posvetoval z Milanom Nedičem o skupni akciji z okupatorjem v boju proti narodnoosvobodilnemu gibanju. Pred senatom petih je obsojeni Stranjakovič priznal, da se Je sestajal z obsojenim Kreklčem, Pavlovičem in Zujovlčem ln da Je po Min lanu Zujoviču poslal »Program« sovražnim fmlgrantskim skupinam v Pariz. Obtoženega Dragoslava Stranjako-vtča Je sodifiče obsodilo naknadno ker Je bil med razpravo proti Bogdanu Krečiču, Aleksandru Pavloviču ta Milanu Zujoviču bolan. ■c MNENJA - KHJ/IKA - POLEMIK 4 > Skupščine zavodov za socialno zavarovanje in razna podjetja so že večkrat obravnavala vprašanje dodatnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Ta prispevek morajo plačevati podjetja, v katerih odstotek obolevnosti presega splošno določeno povprečje. Za ki je merilo za plačevanje dodat-industrijske obrate velja povpreč- nega prispevka, porodniški dopu-je 3,5 %, za rudarske in metalur- sti, na zadnji skupščini republiške pa 5,5 %. škega Zavoda za socialno zavaro- Ni naš namen, da bi se spu- vanje pa so tudi sklenili, da pod-ščali v podrobna razčlenjevanja jetij ne bodo več obremenjevali raznih predlogov, ki jih navajajo s plačevanjem dodatne stopnje za podjetja za to, da bi bilo merilo bolezenske Izostanke invalidov, pri obremenjevanju podjetij z S tem bo odpadel izgovor, ki so OBRNJEN POMEN Ponovno naj bi se vprašali, kakšen je pravzaprav namen dodatnega prispevka za zdrrvsfvono zavarovanje tistim podjetjem, kjer so slabi delovni pogoji zaradi objektivnih okoliščin, a se kolektiv in vodstvo podjetja trudita, da bi stvari izboljšali, nimajo pa dovolj sredstev za to. Tega sklepa niso mogli uveljaviti, ker bi prišli na-sililo tudi to, da morajo nosti in izboljšanje delovnih po- vzkriž s splošnimi predpisi o do-- odstotku obolev- gojev, bi plačevali dodatni pri- datnem prispevku za zdravstveno dodatnim prispevkom objektiv-nejše. Med drugim menijo, naj bi povprečen odstotek »zadovoljive« višine obolevnosti ne veljal enako za vse industrijske panoge, temveč naj bi bil določen za posamezne panoge glede na težje ali lažje delovne pogoje. Dalje menijo nekatera podjetja, naj bi pri obolevnosti ne računali nekaterih bolezni, n. pr. tuberkuloze in raka, ker dolgotrajno zdravljenje takih bolnikov zelo poviša odstotek bolezenskih izostankov, ne da bi pri tem podjetje lahko kaj storilo. Pri tem bi še omenili, da sta dve najvažnejši stvari že upošte- >i jih sicer > nosti plačevati dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje. Denar iz te dodatne stopnje pa naj bi socialno zavarovanje namenilo a izboljšanje delovnih in drugih pogojev v podjetjih. Prvi del tega — plačevanja dodatnega prispevka ob višjem odstotku obolevnosti — so uveljavili vsi zavodi za socialno zavarovanje. Pri drugem delu — se ga podjetja rada posluževala, češ da jim ne kaže sprejemati 'i zaposlitev invalidov, ker imajo nato zaradi njih večje socialne dajatve. Ce so kljub tema dvema olaj- se je stvar ustavila šavama predpisi o plačevanju do- zveznih predpisih datnega prispevka morda res še vedno preveč poenoteni in potrebni določenih popravkov, bi tu radi spregovorili še o drugi, važnejši stvari. 2e ko so uvedli plačevanje tega prispevka, je bil njegov na spevek, ker bi imeli veliko bolezenskih izostankov, moderna tovarna, opremljena z najrazličnejšimi prostori in napravaihi za delavstvo, pa W potemtakem mo-ila, če bi imela malo bolezen skih izostankov, dobiti od Zavoda za socialno zavarovanje sredstva iz fonda dodatnega prispevka. Niti pri prvem in niti pri drugem primeru pa ne bi šlo niti plače- namenski uporabi sredstev — pa vanje niti sprejem denarja na zavarovanje. Ker pa je težnja naše skupnosti in vsega preventivnega zdravstvenega dela, da storimo vse za izboljšanje zdravstvenega stanja naših delovnih ljudi, bi bil tak ali podoben predlog vreden ponovne obravnave. V majhnem merilu je delno tako že na primer pri plačevanju posebne stopnje zaradi pomanjkljive higienske tehnične zaščite. Ce namreč okrajna delovna in- Zakaj? Po račun manjše ali večje prizadev- špekcija predlaga v nekem pod- o tem denar- nosti ljudi v podjetju, nem pH-npvku nnj bi zavodi da- Čeprav so se Zavodi tej ano-ili ta denar po določenem ključu maliji izognili in vključili sred-podjetjem, ki se izkažejo z zelo stva iz dodatnega prispevka v nizkim odstotkom obolelih članov svoje redne proračune, cilj plače-kolektiva. Glede na izredno raz- vanja dodatnega prispevka še lično strukturo industrijskih vedno ni bil dosežen. Okrajni Za-obratov, ko imamo množico zelo vod za socialno zavarovanje men ta, da bi podjetja podvzela starih, veliko pa tudi že moder- Ljubljana je že lani na skupščini vse potrebne ukrepe za izbolj- nih podjetij, bi se v praksi zgodil predložil sklep, ki bi bil vreden ------------------------- __ .. šanje delovnih pogojev in vsega, naslednji nesmisel: zastareli obra- polemike. Skupščina je menila, vanje in morda tudi podjetja ki vani. Tako se ne štejejo v po- kar vpliva na zdravstveno stanje ti, kjer ob najboljši volji ni moč naj bi denar dodatnega prispevka imajo podroben vpogled v ta vprečje bolezenskih izostankov, zaposlenih delavcev. K temu naj veliko storiti za znižanje obolev- namenili po določenem načrtu problem. M. V. jetju določene varnostne in druge ukrepe, pa podjetje teh ukrepov ne izvrši, mora plačati posebno stopnjo socialnemu zavarovanju. Razveljavijo pa tak sklep o plačevanju, čim podjetje svojo nalogo izpolni. Prav bi bilo, če bi mnenje o namenu in porabi dodatnega prispevka povedali nekateri zavodi za socialno zavaro- Bliže stva i Ameriška revija -Foreign Af- Toda tudi ta nova razmišlja-fairs« je prej mnogo pisala o vlo- nja o novih sredstvih še zmerom gi oboroženih sil v sedanjih spre- slone na starin nazorih o potrebi menjenih svetovnih pogojih. Pisci in možnosti, da se spremeni se-vnnogih člankov so prišli v glav- danji politični status quo na sve-nem do skupne ugotovitve, da je tu. Težišče v omenjenih analizah stopnja rušilnega učinka najso- je namreč na tem, da bi ZDA z dobnejših vrst orožja takšna, da nevojaškimi predvsem gospodarji bila svetovna vojna usodna, skimi sredstvi lahko dosegle -ab-Prizadevali pa so si dokazati, da solutno premoč nad drugo stra-to vendarle ne pomeni, da oboro- njo-', da bi jo tako lahko prisilile žena sila nima več -pozitivne po- k znatnemu političnemu popušča-litične funkcije« .Trdili so, da bi nju in dosegle velike politične in bilo napačno, če bi iz uničeval- teritorialne spremembe na svetu, nega učinka sodobnega orožja predvsem v Evropi, ne da bi s povzeli sklep, da je treba vojno tem kršile mir. kot sredstvo za urejanje medna- Takšni nazori pa imajo mno-rodnih problemov povsem elimi- go slabih strani. Predvsem je za-nirati. Po njihovem mnenju ne misel o načinu, kako bi dosegli bi smeli dopustiti, da bi izbruh- te cilje, očitna konstrukcija, ki nila splošna svetovna vojna, lah- sloni na neutemeljenih domne-ko pa računamo z omejeno upo- Vah. Kakor je življenje dokazalo rabo oborožene sile na omejenem ves nesmisel teorije o -lokalnih prostoru. To je bilo bistvo teorije vojnah« med Vzhodom in Zaho-o -lokalnih vojnah« med Vzho- dom, prav tako so nesmiselni tudi dom in Zahodom, ki so jo pisci nazori, da bi se sedanji politični člankov obravnavali v različnih status quo mirno spremenil v inačicah. škodo enega in v korist drugega Zdaj pa ta revija bolj ali manj bloka. Vsako nepriznanje zgodo-opušča teorijo o -lokalnih spopa- vinsko nujnih sprememb namreč dih«. Pokazalo se je, da je ta teo- pomeni nasilje in samo negativno tija umetna konstrukcija, nastala vpliva na potek mednarodnega v kabinetih, daleč od stvarnosti, dogajanja. Težišče razprave v omenjeni re- Prizadevanje, da bi doumeli viji se prenaša zdaj na drugo to- sodobno stvarnost, tore) ne more rišče — na iskanje novih, nevo- biti omejeno samo na izbiro pri-jaških sredstev, s katerimi bi lah- kladnejših sredstev politike, če-ko dosegli cilje politike. V zani- prav je tudi to nedvomno zelo niivih člankih, objavljenih zadnje važno. Velike spremembe v so-čase, ugotavljajo, da oborožena dobnem svetu zahtevajo tudi rešila v sodobnih pogojih ne more vizijo same politike, terjajo snre-več imeti vloge učinkovitega sred- membo v nazorih o tem, kaj je stva politike. Namesto oborože- zdaj moč in česa ni moč doseči, nih sil bi bilo treba uporabiti kaj je realno in kaj ne, kaj je ko-predvsem gospodarska sredstva, rlstno in kaj škodljivo. Kakor se Pisci analiz priporočajo odgovor- objektivno spreminjata mesto in nim ameriškim politikom, naj vloga sredstev politike, tako se vsestransko uporabljajo ameriški objektivno spreminja tudi pod-Oospodarski potencial za dosego ročje uspešnega delovanja politi-zaželenih političnih ciljev. ke in diplomacije. Realizem v po- Dejstvo, da. so prišli v razpra- litiki in diplomaciji pa terja vah o ameriški zunanji politiki predvsem to, da ne poudarjamo do spoznanja, da bi bilo treba zahtev, ki so v spremenjenih sve-namesto vojaških sredstev najti tovnih pogojih nevzdržne, druga učinkovitejša sredstva, vse- Popolno spoznanje in prlzna-kakor priča o prizadevanju, da bi nje zgodovinsko neogibnih spre-doumeli svetovno stvarnost. V memb, ki so nastale med drugo primerjavi s prejšnjo teorijo o svetovno vojno in po njej, je to-“lokalnih vojnah« pomenijo novi rej tisto, brez česar ni pozitivne nazori v -Foreign Affairs« vseka- politike. kor korak bliže k stvarnosti. J. Smole ZADNJI SOVJETSKI PREDLOGI SO ŠLI LE V WASHINGTON IN PARIZ Prezrti ali odrinjeni? Foreign Office molči, britanski tisk pa izraža bojazen pred dvostranskim sporazumom o razdelitvi interesnih področij med obema najmočnejšima silama (OD NAŠEGA DOPISNIKA) London, 3. marca. — Britanci oklevajo: ali naj'bodo užaljeni ali pa naj počakajo, kako se bodo stvari razvijale? V Londonu zdaj v zvezi z zadnjimi sovjetskimi notami najbolj komentirajo to, da sta bili poslani Francozom in Američanom, njim pa ne. Nekateri razlagajo to tako, da je predvsem francoska vlada vztrajala na sestanku zunanjih ministrov in da je Washington jasno namignil, da se mu zdi takšen sestanek dokaj pomemben v pripravah na morebitni sestanek predsednikov vlad, London pa je sicer formalno podpiral tezo svojih zaveznikov, dejansko pa je bil že pripravljen popustiti v zadevi zunanjih ministrov. Pravzaprav so v Moskvi ravnali povsem logično. • Predstavnik zunanjega ministrstva pa ni mogel v tem smislu povedati nič določnejšega, ker je še zmerom možno, da bi tudi London prejel poslanico iz Moskve. Vzporedno s to razlago je zbudila pozornost bojazen, da bi utegnilo biti to, da so Veliko Britanijo prezrli,- znamenje nekakšne »bolj premišljene politike«, ki bi, če bi se obnesla, škodovala koristim Ve- like Britanije. Znova se je namreč pojavila verzija, da se žele ZSSR in ZDA kar na štiri oči sporazumeti in si nekako razdeliti področja svojega vpliva. Sama misel na kaj takšnega že dolgo straši Britance, ker bi bili tako potisnjeni v vrsto »manj pomembnih sil«. Čeprav je vlada nedavno razglasila, da mora imeti Britanija vodikovo bombo prav zato, da bi ostala med »prvimi«, malokdo verjame, da je britanska vodikova bomba tako močan činitelj, da bi sama po sebi zagotovila britanske pozicije v ekskluzivnem klubu »najvišjih«. V pomanjkanju uradnih izjav o sovjetski noti je moč britansko gledišče — pravzaprav njegovo raznolikost in neenotnost — danes povzeti iz pisanja tiska. Vtem ko izražata liberalni »Manchester Guardian« in konservativni »Daily Mail- rezervirano zadovoljstvo spričo spremembe sovjetskega gledišča in menita, da mora Zahod sprejeti »načelo številčnega ravnovesja«, da namreč morata biti Vzhod in Zahod na renči zunanjih ministrov, pa tudi na konferenci najvišjih zastopana z enakim številom dežel, pa obravnava -Daily Tele-graph«, ki zadnje čase izraža mnenja, dvome in argumente zunanjega ministrstva, zadnje sovjetske predloge skrajno skeptično. Časnik ponavlja prvi ameriški odmev in meni, da je sovjetska vlada samo formalno sprejela zahodno zahtevo po pripravljalnem sestanku zunanjih ministrov, vtem ko v resnici odklanja bistvo teh zahtev, da bi namreč zunanji ministri proučili in uredili vsa glavna vprašanja, predsedniki vlad pa bi njih predlogom dodali samo še svoj imprimatur. K. J. Volilni izidi občinskih volitev na Koroškem Dunaj, 3. marca (Tanjug). Po poročilih iz Celovca je na včerajšnjih volitvah v nove občinske odbore na Koroškem zmagala Socialistična stranka, ki je izmed 200.178 veljavno oddanih glasov dosegla 98.546 glasov in 1177 mandatov v vseh 227 občinah (na volitvah leta 1954 1279 mandatov). Ljudska stranka je ' dobila 42.753 glasov in 591 mandatov (zadnjič 369 mandatov). Pronaci-stična Stranka svobode je zbrala 21.790 glasov in 257 mandatov (prej 156), KP — 2660 glasov in 13 mandatov (20), ostale stranke pa so dobile 454 mandatov (prej 1006). Koroški Slovenci so obdržali obe prejšnji občini — Blato, kjer im^jo vse mandate v odboru, ter mandate župana in večine odbornikov v Zgornji Veši. število občin na Koroškem se je lani z njih upravno reorganizacijo zmanjšalo od 240 na 227. konfe- seveda INDIJSKA OPAŽANJA New Delhi, 3. marca (Tanjug). Privolitev Sovjetske zveze v sestanek zunanjih rrjinistrov, ki naj bi pripravili dnevni red za konferenco vzhodnih in zahodnih državnikov, so tukajšnji krogi sprejeli zelo ugodno. Nekoliko pa so skeptični glede odgovora Zahoda. Čeprav je Indija doslej zmerom zagovarjala gledišče, da za določitev dnevnega reda ni potreben sestanek zunanjih ministrov, a to iz bojazni, da bi utegnil skvariti načrt o državniški konferenci ali pa jo odložiti, imajo privolitev ZSSR predvsem za znamenje dobre volje. Vprašujejo TEŽAVE ROBERTA MURPHYJA V PARIZU Na nasprotnih pozicijah Francozi vztrajajo na prostem gibanju svojih oboroženih sil v Tuniziji in na »nedostopnem obmejnem pasu« Pariz, 3. marca. (Tanjug). — Tu so bili danes presenečeni spričo optimističnih izjav ameriškega državnega podsekretarja Roberta Murphyja, glavnega posrednika v britansko-ameriških »dobrih uslugah« v sporu med Francijo in Tunizijo. Murphy, ki je davi prispel iz Tunisa v Pariz, je popoldne dve nri govoril s predsednikom vlade Gsillardom. Po sestanku niso objavili nobenega poročila, le na ameriškem veleposlaništvu so znova opozorili, da je Murphy trdno Prepričan, da bo njegovo poslanstvo uspelo. Francoski krogi pa opozarjajo na velike težave v poravnavi tega spora in menijo, da bi morali v sedanjih okoliščinah, zlasti spričo možnosti, da bi se ameriško-bri-tansko posredovanje razširilo tudi na alžirsko vprašanje, celotno poslanstvo čimprej opustiti. Začetna gledišča Tunizije in Francije ne omogočajo nobene podlage za neposredna pogajanja, kar naj bi bil glavni cilj Murphyjevega poslanstva. Ker povzroča nadaljevanje ameriško-britanskega posredovanja samo nove komplikacije, fran- šajo samo še na britanski vpliv na Pariz. Murphy bo bržčas že jutri odpotoval v London, da bi v zunanjem ministrstvu ugotovil možnosti skupnih predlogov Parizu in Tunisu, po katerih naj bi najprej obravnavali umik francoskih čet iz ''bivšega protektorata. se le, ali bo to zadostovalo Zahodu zlasti po nedavnem umiku Stassena, čigar gledišča so bila po indijskem mnenju vse bolj realna od Dullesovih. Dejstvo, da so iz Eisenhowerjeve okolice odrinili takega svetovalca imajo tu za Dullesovo zmago, vzbuja’ pa bojazen, da bi se utegnila nepo- j pustljivost v Washingtonu zdaj ' okrepiti .»Times of India« še davi ironično vprašuje: »Ali ne bo Zahod zdaj, ko je Moskva privolila v vztrajno zahtevo po ses,tanku I zunanjih ministrov, postavil pogoj, da je treba določiti dnevni red konference na najvišji ravni' pred njihovim sestankom?« Uradni krogi v New Delhiju pričakujejo rezultate današnjega obiska sovjetskega veleposlanika Menšikova pri Eisenhowerju. Zato ne konmentirajo zadnje sovjetske poteze, vtem ko domači Misija Mednarodnega RK pod vodstvom De Prema in Hoffman-na (na levi) v razgovoru s poveljniki Alžirske osvobodilne vojske na bojišču V Atenah še ni odločitve o novi vladi in o razpustu poslanske zbornice Atene, 3. marca (Tanjug). V pričakovanju odločitve kralja Pavla glede sedanje politične krize je ostalo stališče političnih strank nespremenjeno. Karaman-lis je danes dopoldne izjavil novinarjem, da bi bilo treba razpustiti zbornico in imenovati urad- sloni na enostavnem večinskem načelu. V taboru liberalne stranke, ki spremlja sedanjo politično krizo s precejšnjimi upi in ambicijami, je bilo danes zelo živahno. Voditelja stranke Venizelos in Pa-pandreu sta po obisku pri kra- pa poudarjajo, da je prosto premikanje 15.000 francoskih vojakov na tuniškem ozemlju pogoj za sleherna pogajanja. Naslednja etapa v pogajanjih naj bi bila sporazumna francosko-tuniška določi- vjetškega tev »nedostopnega pasu« vzdolž kova in 55SS? S±t*wSi!3£! n“,k,° "°ve S* » * KVS S)v„''Pta"i,ko ?TSl!S«*2 iiŠ«iun™t “rs. po,i hoda ki kar naDrei zavira sesta- i * tako je povedal, da slušal njune predloge. Liberali nekkiga^ pnčakule svet . ‘ w nekatere iz™ed « Poslancev, predlagajo, naj bi najprej spre- ° pncaKUje svet s to j{1 so se lzrekli nroti zaunmri <«li nm> .min-,) likšmm upanjem . Eisenhower— Menšikov ki so se izrekli proti zaupnici jeli nov volilni zakon” šele nato vladi, sinoči izključili iz Radikal-: pa naj bi uradniška vlada raz- VVashington, 3. marca (AP). — Eisenhower je nocoj sprejel so-veleposlanika Menši-z njim govoril pol ure. V predsedstvu francoske vlade za blokado Tunizije. ^ Tuniziji imeli Na sestanku je bil tudi Tunanji ne unije. Danes so ti zaprosili, da bi vodstvo stranke ta ukrep preklicalo, to bo vztrajalo pri njem. »Lahko bi zahteval tudi podporo drugih strank in poslancev, a sodim,« je Karamanlis dejal, »da je treba sedanji položaj Z VSEH STRANI SVETA CEJLON SOVJETSKA POMOČ New Delhi, J. marca. (Tanjug) V Colombu Je bil sklenjen sporazum o ekonomskem ln tehničnem sodelovanju s Sovjetsko zvezo. SZ bo odobrila Cejlonu posojilo v znesku nekaj nad 30 milijonov dolarjev za dobo 12 let in s temi krediti pomagala graditi več tovarn sladkorja, Jeklarne, tovarne avtomobilskih pnevmatik ln tekstilne tovarne. Cejlonu bo dobavila tudi opremo za laboratorije m rudnike. Ministrskega predsednika Banda-ranalka je malo pred tem, ko Je bil sklenjen spotazum s Sovjetsko zvezo, obiskal ameriikl veleposlanik Gluck ln_n»u v imenu ameriške vlade po- --------, . nudil pomoč za ponesrečence, ki so cOski krogi ne vidijo razloga, za- J'" prizadele nedavne poplave, v zne-’ sku 15 milijonov dolarjev. kitajska ' ŽELEZNIŠKA ZVEZA Z VIETNAMOM Peking, 3. marca. Včeraj se je začel promet na delno novo zgrajeni železniški progi med LR Kitajsko ln DR Vietnamom. Progo, ki Je dolga okrog 800 km. so Japonci v drugi svetovni vojni na več krajih razdejali. POLJSKA NOVE REZERVE ŽELEZNE RUDE VarSava, 3. marca. (PAP) Na Polj-skem so v zadnjem času odkrili nova nahaJal!Sča železne rude. Na področju poznanskega vojvodstva cenijo zaloge na 25 milijonov ton, v szcze-pa na 10 minister Dulles. Menšikov je po- do. kr^a ker kompro- tem izjavil novinarjem, da je bil mis zdaj ne bl ni{ korlstil.« razgovor prijateljski in zelo koristen. Na vprašanje, ali bodo ti razgovori pozneje privedli do sestanka vodilnih državnikov, je dejal: »Vsi verujemo, da se z vsakim korakom bližamo sestanku na najvišji ravni.* V~novi vladi, ki jo predlaga Karamanlis, naj bi bili neparla-mentarci, glede na to, da bi bile volitve njena poglavitna skrb. Po mnenju Radikalne unije ni več veljaven osnutek novega volilnega zakona, ki ga je v četr- ker je stranka ima zdaj pravico, da predlaga svoj osnutek zakona. Na ta način so radikali odklonili sleherno sodelovanje z drugimi stran kaj ne bi v Varnostnem svetu ob bovili obravnave frnncosko-tuni-škega spora. Takšna procedura bi Primorala London in Washington, da bi zavzela konkretnejše stališče, Francija pa bi imela več možnosti, da bi pritisnila na svoje zaveznike. N Zato so ameriški predstavniki v Parizu nezadovoljni in se zana- Predstavnik zunanjega mini- tek predložila zbornici, strstva pa danes ni hotel nič po- vlada odstopila. Vsaka vedati, o čem sta govorila Menšikov in Eisenhoiver. Diplomatski —, . _____ krogi menijo, da je Eisenhoiver j^nUeton!°N.0^oVSam^iS%oar”čj\h P™8!.1 Menšikova za nekatera po- uu ™0va..je z arugimi Stranje v rudi od 35 do 38 odstotkov žele- Jasnila v zvezi z zadnjo sovjetsko kami, predvsem pa z liberali na za. Geologi sodijo, da se bo z eks- noto, v kateri je sovjetska vlada podlagi svojega osnutka novega pr°o^odnjan7elezan^v?čau v^vsa- Privollla v sestanek zunanjih mi- volilnega zakona. Hkrati to pokom letu prihodnjega petletnega pia- bistrov v okviru priprav na kon- meni, da zahtevajo volitve po na za skoraj 2 milijona ton. , ferenco vodilnih državnikov. sedanjem volilnem zakonu, ki Organizacijski ukrepi v poljski Partiji so obrodili že doslej dobre sadove FRANCIJA OTEŽUJE sodelovanje Velike Britanije v zahodnoevropski trgovinski skupnosti Varšava, 3. marca. — Notranje politično življenje na Poljskem je že več mesecev v znamenju verificiranja partijskega članstva ZPDP. Na desetem plenumu CK so ugotovili, da so partijske organizacije znatno obremenjene z ljudmi, ki na razne načine ovi- delo in opraviti ga je bilo treba v razmeroma kratkem času. Verifikacija je zajela nad 80V« organizacij, v katerih je približno milijon članov in kandidatov. Doslej so izključili iz Partije blizu 40.000 članov zaradi pasivnosti. Ker se niso odpovedali veri in podobno, so črtali iz članstva kakih 140.000 članov in kandidatov. Ko bo preverjanje ♦ vseh organi- London, 3. marca (Reuter). — “Financial Times« obravnava da-bes načrte o svobodnem trgovinskem področju v Zahodni Evropi ib pravi, da potrjujejo najneugodnejša pričakovanja. Francoski bačrti bodo bržčas pokopali sleherno upanje, če jih bodo vzeli besno v poštev. Strokovni časnik analizira te Predloge, po katerih bi morali skleniti vrsto sporazumov za vsako industrijsko področje in sodi, da bi nujno nastale neskladnosti, ki bi paralizirale vsako sodelovanje. Ce naj bi carine znižali šele potem, ko bi bil posled-bji izmed 17 predvidenih sporazumov med deželami, ki pripa- ropsko gospodarsko sodelovanje) pod streho, bi bilo težko izkoristiti prednosti svobodne trgovine in bi sploh ne kazalo ustanavljati tako gospodarsko skupnost. Kar zadeva ostale francoske predloge, pa so takšni, da je še manj verjetno, da bi jih Britanci sprejeli. To velja predvsem za preferencialne carine v okviru Britanske skupnosti, katerih pred- nosti bi morala Velika Britanija splošnega vzgojnega značaja. ske«. Ti ljudje ne spoštujejo ni-kakega demokratičnega centralizma,. marveč se zavzemajo za takojšnjo vrnitev na stare metode. Čeprav so povsem protislovna, so ta gledišča rodila enako škodljive posledice: pojemanje par-rajo demokratizacijo in zavirajo tijske discipline, zarodke frakcio-razvoj dežele! Po naključju ali naške dejavnosti, med članstvom ne so se pritepli v partijo ljudje, razširjena pisma in letake,-ki po- nagnjeni k vsemu, kar Poljska zivajo h kršenju partijske linije zacijah končano, bo število prvih zdaj najmanj potrebuje: propaga- ter sejejo med ljudmi zmedo in in drugih seveda še znatno večje, torji revizionističnih gledišč — razdor. Na vse to je navezana 2e zdaj pa je videti sadove teorije o »integralni demokraciji«, tudi duhovščina, katere vpliv se tega čiščenja. Gledišča so postala ljudje, ki zanikajo razredno bistvo je na Poljskem okrepil. Naravna enotna, disciplina se je okrepila, in dosedanje pridobitve diktature posledica vsega tega je bila, da je bojevitost za dosledno uveljavlja-proletariata, taki, ki jim lebdi bilo v gospodarstvu čedalje bolj pred očmi »standard« v kapitali- čutiti hudo nedisciplino in korup-stičnih deželah in ki hvalijo vse, cijo. Takšni pojavi so se zlasti kar pride z Zahoda, ljudje, ki de- množili v trgovini, v živilski in-mokratični centralizem in organi- dustriji, gradbeništvu, na kmetij-zacijske temelje partije podce- skih posestvih, najbolj pa v pod-njujejo. Mnogi teh ljudi so bili jetjih, ki imajo zveze z »zasebno kot »člani partije« v ustanovah pobudo«. deliti s svojimi evropskimi tekmeci. Upanje da bi organizirali svobodno trgovino v Zahodni Evropi, sloni, zdaj na sposobnosti Nemčije, Italije in dežel Beneluxa, da Francijo pridobe za to, da bi opu- Takšne pojave je bilo treba nje partijske linije se je znatno povečala. Pa tudi nepartijske množice so te ukrepe dobro sprejele. Pravijo namreč, da so dosegli na volitvah krajevnih oblasti popoln uspeh zato, ker sta oživela delo in borbenost partijskih organizacij in zdaj nepar-tijci zaupajo Partiji in njeni politiki. Ugodno je vplivalo tudi na partijske organizacije, ki zdaj hitreje in učinkoviteje izpolnju- dajo OEEC (Organizaciji za ev- stila svoje stališče. Pa tudi števila starih dogma- zajeziti. CK je na desetem ple-tikov in sektašev ne gre podce- numu sprožil široko in naglo ak-njevati. Po njihovem mnenju Cijo za ozdravljenje partijskih vodi smer partije, sprejeta na organizacij. Zato so lani v no- jejo tekoče naloge. V organizacij-osmem in potrjena na devetem vembru napovedali množično pre- skem oziru pa bo treba urediti še in desetem plenumu CK v obnovo verjanje članstva, da bi ugotovili, vprašanje pomladitve organizacij kapitalizma. Te ljudi naravnost kateri ljudje lahko ostanejo v z novimi člani iz vrst mladine.-i panično skrbi »bodočnost Polj- Partiji. To je bilo zelo obsežno D. Jovanovič pisala volitve. Če bo kralj sprejel te predloge, bodo liberali zahtevali, naj bosta zunanji in obrambni minister moža, ki uživata splošno zaupanje. Politični položaj v Atenah bo ostal na videz nestabilen, vse dokler se kralj ne bo odločil glede imenovanja nove vlade. Večina politikov, činiteljev zunaj dosedanje Radikalne skupnosti za sedaj zavrača možnost volitev. Po nekaterih znakih sodeč se tudi kralj sam ne ogreva zanje. Moral pa bo spraviti svoje želje v sklad s stališčem politične # stranke ali grupacije, ki je v zbornici najmočnejša. Kptera stranka je to, bo znano šele potem, ko bodo naknadno preverili razpoloženje med poslanci, med katerimi je mnogo takih, ki še vedno nihajo med parlamentarno in uradniško vlado. Kot pričakujejo, bo kralj Pavel objavil svoj sklep še danes. Atene, 3. marca. (Tanjug). — Nova vlada bo po mnenju radikalnih krogov že nocoj imeno-; vana. Zbornica pa bo razpuščena v nekaj dneh, kakor hitro bo prej sprejela novi volilni zakon, j Volitve naj bi bile 6. aprila. Po nekaterih vesteh bo imenovan za predsednika uradne vlade verjetno predsednik kasacijske-ga sodišča Kasopulos. ■ Opozicijski krogi pa zatrjujejo, da bo imenovana koalicijska vlada, sestavljena iz liberalov, pripadnikov Epek, desidentov, Radikalne unije in Radikalne stranke. V tem primeru zbornica ne bo takoj razpuščena. Istiklal solidaren z Alžirci in Tunizijci Tanger, 3. marca (AFP). Stranka Istiklal se bo z vsemi sredstvi uprla temu, da bi Maroko postal oporišče za francoske in španske čete, ki se borijo proti upornikom v Alžiriji in v maroški Sahari. V posebnem poročilu o tem poziva vodstvo stranke maroško vlado, naj se postavi na jasno in odločno stališče v zvezi z operacijami tujih čet na maroškem ozemlju, ter zahteva, da se te čete sploh umaknejo iz Maroka. Poročilo tudi pravi, da so na sestanku izvršnega odbora stranke obravnavali tudi splošni položaj v Severni Afriki in načine, kako bi okrepili solidarnost maroškega naroda z alžirskim in tunizijskim narodom. Istiklal brez pridržka podpira Tunizijo in njeno zunanjo politiko. pravo-la ško- fianov jo kaj Uspešen korak naprej Centralna Ljudska univerza v Mariboru ustanovila posebno Ljudsko univerzo za odrasle in univerzo za pionirje — Obe se dobro obneseta se odločevali za teme, ki so naj bližje. jim bi ti lahko uspešno dopolnjevali sicer mrtvo predvajanje skiop-tičnih slik, nad čemer so se bolj ali manj upravičeno spotikavali doslej posamezni kritiki dela tega izobraževalnega središča. Dosedanje predvajanje filmov je Na račun sicer uspešnega dela Centralne Ljudske univerze v Mariboru, ki je od minulega leta naprej zadovoljivo poživila svoje delovanje, je padlo v tej sezoni nekaj, včasih kar preveč pikrih pripomb, ki so bolj ali manj merile na neprimernost programa v zvezi z njenimi obiskovalci, ki jih je sestavljala v glavnem le mladina. Le-ta se je po ponovno oživljenem delovanju te Ljudske univerze sprva edina odzvala vabilom, medtem ko odraslih obiskovalcev ni bilo kaj veliko. V. zvezi s tem je pripravljalni odbor razmišljal že lani, kako bi oddelil ~ . . to mladino od odraslih resnih po- Nasedanja sta se udeležila tudi zvezni sekretar za Slušalcev in ji nudil glede na sta- blagovni promet in poslanski kandidat za zvezni zbor rostno stopnjo kar najprimernej- dr. Marijan Brecelj in sekretar Glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije Janko Rudolf, ki kandidira v republiški zbor v volilni enoti Ilirska Bistrica Tudi delo pionirske Ljudske namreč bolj priložnostno, čeprav je za mladino v vsakem primeru mikavno, kar pač za sedaj še ni bilo mogoče vskladiti programa dela s tistimi filmi, ki z njimi razpolaga Zavod za šolski in poučni film v Ljubljani in ki jih sproti posojuje posameznim centrom Ljudskih univerz pri nas. t. univerze izkazuje kljub ločitvi oziroma osamosvojitvi dobre rezultate. Na osnovi letošnjih izkustev, ki bodo prav za to obliko LU posebej dragocena, bo mogoče pripraviti za prihodnjo sezono boljši in izbranejši program, ki bi moral biti nujno' vezan na ustrezajoče filme, saj Družbeni načrt in proračun spreleta 6i, a hkrati tudi kar najboljši program. Pred dobrimi tremi tedni je pripravljalni odbor zamisel o ločitvi mladinske ljudske univerze tudi izvedel. Ustanovil je namreč posebno Ljudsko univerzo za odrasle, ki deluje vsak Minuli petek in soboto sta zasedala v Kopru oba okrajna zbora petek ob 19. uri, in univerzo za deloma ločeno in deloma skupno, pionirje, ki ima svoj reden pro- Zasedanja se je udeležil tudi zvez gram ob. četrtkih. 2e prva predavanja so pokazala, da bojazen o premajhnem odzivu s strani odraslih ni bila utemeljena. V zvezi z dobrim programom, primernimi temami in tudi predavatelji, je »bil številčen uspeh kar nadpovprečen in Izredno visok, po- ni sekretar za blagovni promet in poslanski kandidat za obalno področje koprskega okraja dr. Marijan. Brecelj in organizacijski sekretar GO SZDL Slovenije Janko Rudolf. Predsednik okraja Albin Dujc je ljudskim odbornikom obrazložil predlog letošnjega družbe- pravi sprejela tudi okrajni proračun. Letošnji proračun določa 836,450.000 dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Dohodki iz gospodarstva znašajo skoraj 389 milijonov, od prebivalstva pa 241 milijonov. Med izdatki zavzemajo največji del osebni operativni in funkcionalni izdatki, in sicer 527 milijonov, medtem ko znašajo izdatki za negospodarske investicije 98 milijonov, dotacije raznih sebej na komaj začetne izvedbe, nega načrta, predlog letošnjega okrainih skladov 73 in nroračun Zatoje, pričakovati, da bo le-ta oljnega proračuna ^ predsed^ mTlijLo/ § naraščal in da bo pritegnil znova in znova nove obiskovalce, ki bodo lahko poljubno izbirali in IZ PTUJSKE OBČINE • v kinu Široko platno Uprava ptujskega kina resno razmišlja o tem, da bi letošnje leto tudi v Ptuju uvedli Široko platno za klne-maskop, Čeprav Je ta stvar zvezana s precejšnjimi težavami. Čeprav Je dvorana nekoliko pretesna, bi s tehnične strani ne bilo toliko ovir, kot Jih Je glede sredstev, potrebnih za tako preureditev. Nabaviti bi morali nove projektorje in usmerjevalce, sedanje aparature pa prodati kakšnemu podeželskemu kinematografu. Sploh Je za ptujske razmere dvorana Mestnega kina premajhna, vendar v zgradbo ni nik Sveta za družbeni plan in finance dr. Svetozar Polič. Pred pričetkom razprave po obeh predlogih je okrajnim odbornikom spregovoril tudi Marijan Brecelj, poudarjajoč nekatere značilnosti perspektivnega načrta. Družbeni načrt, o katerem smo že poročali in prikazali njegove osnovne značilnosti, predvideva za letošnje leto splošni napredek v vseh gospodarskih panogah, posebno Se tistih, ki neposredno služijo življenjski ravni delovnega človeka. Kakor sta oba zbora soglasno sprejela družbeni načrt, tako sta po podrobni raz- Podleski so že prikukali na dan Da ne bo še kje prepozno Kam vodi grobo zapostavljanje požarnovarnostnih predpisov — Namesto da bi pomanjkljivosti odpravili z nekaj tisočaki, se kolektivi izpostavljajo milijonskim škodam in nevarnosti uničenja Pred leti je izbruhnil v novo-1 Požarnovarnostne komisije so meški tovarni NOVOLES požar, doslej že večkrat pregledale šte-' v oddelku za lakiranje končnih vilna podjetja v novomeškem izdelkov. Nevarni hlapi nitrola-ka so hitro vnetljivi in najmanjša neprevidnost ali slaba električna napeljava je lahko za tak obrat že usodna. Požar so po zaslugi požrtvovalnih gasilcev in delavcev obrata na srečo pravočasno zadušili, sicer bi bil Zadnja leta Je prebivalce Prekmurja, mariborskega in celjskega okraja vznemirjal zloglasni Franc Rlb- vredno vložiti večjih sredstev za ureditev, ker je v načrtu gradnja rio- Sna tudi umor AKijzlJa Bartola ml- tokra"abretSeS°»SwbSa« Seveda lienU“ "» radgonskem obmejnem’ blo- da lahko izredno visoka. S^rSnosT^obUkovg feVzU* SSSSSh v^isednjoTv- ptujskega kina bodo gotovo pozdra- st5j0. j Pobegnil v sosednjo AV- Mlnulo soboto ob Štirih popoldne se Jo posrečilo organom TNZ Murska Sobota, da so aretirali Rihtariča na vili pobudo uprave, da uredi vsaj Široko platno. • »DELTA« BO PRAZNOVALA DESETLETNICO Kolektiv tovarne perila »Delta« v Ptuju se pripravlja na proslavo desetletnice nacionalizacije tegh podjetja ln 38-letnico obstoja tovarne. Tovarna bo tedaj priredila revijo svojih izdelkov, delavci ln delavke pa bodo pripravili več kulturnih prireditev. Razen tega bo 39 deklet, ki so prlSle v podjetje brez kvalifikacije, opravilo do te obletnice Izpite za polkvallflclrane delavke. Ta dekleta sedaj pridno obiskujejo dvomesečni tečaj v vajenski Soli. Obletnico bodo proslavili 28. aprila. • KULTURNOZGODOVINSKA domu njegove stare matere na Oko-slavcih pri Radgoni. Presenetili so ga v senenem bunkerju, kjer Je Imel tudi precejšnjo zalogo razstreliva s pripravljenimi vžigalnlml vrvicami. Ob aretaciji je Rihtarič Izjavil organom, da bi sam sebe pognal v zrak, če ga ne bi aretirali tako nenadno. Vest o nenadni aretaciji Franca Rihtariča Je močno odjeknila po vsem Prekmurju. Prebivalci so se oddahnili, saj se Jim odslej ne bo treba več bati Rihtariča. Smrtna nesreča na cesti pri Dupleku Maribor, S. marca - Na cesti tretjega reda med Spodnjim ln Zgornjim okraju in mnogokje izdale odločbe, kaj je treba ukreniti, da bi v posameznih obratih preprečili izbruh ognja. Posebno skrb so posvetile komisije takim delavnicam, kjer lakirajo izdelke z nitrolaki. Kaže, da se vodstva nekaterih podjetij za to skrb or-ljudske oblasti ne zmeni-prida. 3. februarja zjutraj namreč zagorelo v lakirnici lakirnici škode dobrega pol milijona dinarjev. V obeh primerih so komisijsko ugotovili, da je prišlo do nesreče zaradi pomanjkljivih električnih napeljav. Obakrat pa je tudi dokazano, da so dobila podjetja že več odločb opozoril in pripomb, da te napeljave niso v redu in da lahko postanejo nevarne za delo in za varnost podjetja. Namesto da bi z nekaj sto tisočaki pomanjkljivosti odpravili in poskrbeli za pravilno izolacijo kablov, stikal in ostalega, so raje računali z možnostjo, da pa morda le ne bo nesreče. Premalo pozornosti preskrbi domačega tržišča Na področju okraja Koper poslujejo'« zadružne poslovne zveze, v katerih je vključenih 48 kmetijskih zadrug. Vse kmetijske zadruge, predvsem pa zadruge na obalnem področju, imajo močno organizirano odkupno mrežo tako, da zajemajo pri sadju ln zelenjavi cca. 90 % tržnih viškov. Nekoliko nižji je odkup tržnih viškov pri mleku ln živini. Pri prodaji kmetijskih pridelkov so kmetijske zadruge samostojne In nastopajo same na tržišču. Pri odkupu in prodaji kmetijskih pridelkov zelo aktivno nastopajo. Slabo je Izkoriščen relativno močan vozni park kmetijskih zadrug, ki je izkoriščen le 30 %, medtem ko se ostalih 70 °/o koristi za Spediterske usluge drugim podjetjem. Tržni inšpektorat meni, da so prav Zadružne poslovne zveze, kot združenja zadrug pristojne, da proučijo problematiko transporta kmetijskih pridelkov ter racionalnejše Izkoriščanje voznega parka kmetijskih zadrug — članic. Pri pregledih poslovanj zadružnih poslovnih zvez so ugotovili, da le-te Se zmeraj poslujejo v negativni obliki, ln sicer da obrati teh zvez ne odkupujejo samo na področju članic zadrug, temveč na vsem področju FLRJ. Obrati poslovnih zvez posvečajo premalo pozornosti preskrbi domačega tržišča, zaradi česar se dogaja, da so cene še zmeraj visoke. Ku Iturnozgodovinska zemljišča bodo zavarovali Klub prosvetnih delavcev v Mariboru ni samo shajališče učiteljev in profesorjev; tu prireja svoja predavanja tudi Zveza kulturnih delavcev in zadnje čase mladi Mariborski literarni klub, ki vabi v goste tudi znane ljubljanske kulturne delavce. Tako so zadnji literarni razgovori književnika Cirila Zlobca vzbudili zlasti med mladino dosti pozornosti in jo bil večer ob obilici vprašanj, ki jih je postavila mladina predavatelju, pester in uspešen. Za književnikom Zlobcem je uvrt ščen v spored predavateljev tudi književnik Drago Vresnik, medtem ko so nedavno brali lz svojih del: Branko Rudolf, Dušan Mevlja, Janez Švajncer, Franc Srimpf, Milan Kajč, Slavko Jug in Palko Dolinec. Clanl kluba bodo v bodoče razširili svoje delo tudi na okolico ln nameravajo v kratkem gostovati še v Gornji Radgoni, Apačah ln v Negovi, pred tem pa še v Pljučni bolnišnici na Pohorju. »Drobna kupčija« Tržni inSpektorat Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto je ugotovil, da Je kmetijjska zadruga Dolenjske Toplice v zadnjem času odkupovala od kmetov večje količine rezanega lesa (deske). Zadruga je kmete celo nagovarjala, naj dajo hlode v razrez, češ da bodo tako pri prodaji lesa več zaslužil*. Les so žagali na venecljankah. Tako neodgovorno postopanje kmetijske zadruge nosi za seboj težavne posledice do družbene skupnosti. Kmetje delajo prošnje za sečno dovoljenje lesa za lastno potrebo. Posekani les bil torej morali uporabiti za lastno porabo. Dejansko pa je ugotovljeno, da les režejo na venecijankah., kmalu zatem pa ga prodajo. In to protizakonito delovanje zadruga z nagovarjanjem za razrez lesa in nakupovanjem le-tega posredno podpira. Tržni inSpektorat meni, da bi moralo gospodarsko sodiSče take primere resneje obravnavati, in krivce primemo kaznovati, ker je drugače vsa kontrola v tej smeri nesmiselna. T. M. šivalnih strojev na Mir- 1 okrožnemu javnemu tožilstvu v ni, 10. februarja malo pred pol- Novem mestu, saj gre za malo-nočjo pa_ v lakirnici tovarne marnost, ki bi lahko uničila 1 __ •______Duplekom se je danes pripetila huda ZEMLjISCA BODO ZAVARO- prometna nesreča. Štiriletnega Marja- VALI * Na področju ptujske občine bodo zavarovali nekatera kulturnozgodovinska zemljišča, kjer ne bodo dovoljene razne gradnje. Zavarovali bodo park v Turnišču pri Ptuju, grajski park v Dornavi in Ptuju, Panoramo, zemljišče okrog obeh mitrejev na Hajdini, pokopališče iz prve svetovne vojne v Kidričevem ln še nekatera druga zemljišča. Prostrana valovita polja, med katerimi polzi Krka, se zmerom bolj ožijo. Na koncu se cesta in Krka zbližata v ozki dolini med dvema komaj strmima gričema. Nizki bregovi so izginili v kalni vodi in vrbe žalujke se s težavo upirajo narasli reki. Cesta se vzpenja in spušča, vedno bolj se približuje umazani reki — na koncu doline ju loči samo še nekaj metrov strmega brega. na Stibreca lz Spodnjega Dupleka 12 Je pri prečkanju ceste povozil tovornjak, ki je pravilno vozil proti Mariboru. Šofer Je vozilo bliskovito zavrl, vendar ga ni mogel pravočasno zaustaviti. Mladi Marjan Je takoj podlegel poškodbam. VJ. K. Po končanih preiskavah sta bila oba primera prijavljena Ste že poravnali naročnino ___________________... ______ ________ za LJUDSKO PRAVICO? BELT v Črnomlju. Na Mirni je, večstomilijonsko vrednost ljud- Žrebanje nagrad bo kmalu! prišlo do kratkega stika na pri- skega premoženja, ključku elektromotorja zračnika, tako da so se hlapi zaradi iskre vneli in v hipu je gorel ves oddelek. Delavci so požrtvovalno 1 gasili in obvarovali pred uniče-1 njem ostale delavnice, škode pa je zaradi uničenih strojev oz. 1 naprav za 797.000 dinarjev, kot je bilo ugotovljeno. V BELTU je bila lakirnica, v kateri so nehali delati ob 14. uri, nasičena j s hlapi; ko je tričetrt pred pol-| nočjo prišlo v napeljavi v stro-: pu obrata do kratkega stika, se Za 8. marec na Dolenjskem slavnostni akademiji o prazniku žena govorila ing. Vilma Pirkovič, predsednica Zveze zadružnic Slovenije in poslanska kandidatka za volilni okraj Trebnje. V soboto, Bolje nekaj žrtvovali, kakor pa dobiti na obisk gasilce V Industriji perila v Novem mestu je 120 žena in deklet v nedeljo dopoldne z interno proslavo v kolektivu prisrčno proslavilo letošnji Dan borbenih žena. Več SS2.!?S£SWnSi: gjr^T'? »sr Šh=: podjetjih, povsod v okraju pa so bod“ v vačj.h krajih novo-je v hipu vse vnelo, delno pa so odbori Socialistične zveze skupaj meške občine priredili proslave v plini povzročili tudi eksplozijo, z drugimi organizacijami prevzeli Počastitev Dneva borbenih žena Tudi tu so delavci nočne izme- nase skrb za počastitev 8. marca. take prireditve pa u~*—11 * ne rettll pred uničenjem mizar- V Novem mestu bo osrednja prire-I sko delavnico, medtem ko je v ditev v petek zvečer, ko bo na Na otoku sredi Krke Z obiska pri graditeljih-konservatorjih v gradu Otočec, ki bo do 20. marca urejen — V njem bo sedež Glavnega štaba MDB, ki bodo gradile avto cesto Ljubljana—Zagreb bodo tudi v vseh drugih večjih središčih po okraju. Organizacije pripravljajo za žene družabne večere z zakuskami, ponekod pa bodo žene pogostili po prireditvah in proslavah v nedeljo popoldne. mini"-. SREČANJE STOLETIJ Ko so zaropotale deske na lesenem mostu, ki pelje do gradu sredi reke, so se silhuete spre- Inženirka špelca Valentinčičeva je vodja vseh obnovitvenih del na Otočcu menile v 'jasne obrise gradu. Na otoku so ga pred stoletji zgradile žuljave roke dolenjskih tlačanov. Grad Otočec je bil dolga dosetletja dvorec in trdnjava. Zadnja vojna pa tudi njemu ni prizanesla — izginil je v ognju. Dolgo let so samo napol porušeni zidovi strmeli v nebo. Leta so bežala. Krka je leno tekla dalje, saj se ji nikamor ne mudi — stari ponosni grad so začeli obnavljati — spreminjati v gostišče. Razvaline so oživele. 02IVELE RAZVALINE Sivkasti zidovi so bili danes še bolj mračni. Mogočni in skrivnostni, a vendar nebogljeni, te privlačijo z neko nerazumljivo silo. Staro in novo — neme priče naše preteklosti in rdttče stene, ki so jih pravkar sezidali, bodo pripovedovale zanamcem o naši preteklosti, o ljudeh prejšnjih stoletij in sedanjosti. Skoz mogočen hodnik, ki ga včasih zapirajo majava vrata, smo po blatu, ki nam je snemal čevlje s premrlih nog, stopili na grajsko dvorišče. Negotovo smo tavali sem in tja med kup\ opeke in peska; se plazili po majavih odrih, ki so škripali pod težo otovorjenih ljudi. Dež je vztrajno pršel. Od jutra do pozne noči gnetejo trudne noge delavcev razmočen pesek na grajskem dvorišču. Ropotanje in klici so se razlegali po obokanih hodnikih in nedograjenih sobanah. Na dvorišču so se združili z lahnim pršenjem dežja, ki ga je mrzel vzhodnik zanašal sem in tja. MLADOST JE SILA, KI PRIGANJA Hitro smo bili sredi nedokončane dvoranice, sredi sklonjenih, nemirnih postav. Roke delavcev so se sunkovito gibale. V slehernem gibu teh hrapavih rok je bilo nekaj božajočega — lepega. Strmeli smo in pod rokami delavcev so se pred našimi očmi podobe vsako minuto spreminjale. Med urnimi rokami ves dan poplesava gibčna postava mladega dekleta. V modri trenirki, nizkih gumijastih škornjih in s kapico, potegnjeno čez ušesa, je podobna škratu rudarju sredi velikanov. Njene živahne oči švigajo sem in tja. Samo zamaknila je z drobnimi rokami in že je stala v drugi sobi na majavih tramih in razlaga mizarju, trenutek nato je bila že nazaj in sklonjena nad načrti nekaj dopovedovala zidarju. Veter je prinašal skozi široka okna in ozke linice drobne kaplje, ki so je izgubile v prahu. Mlada inženirka Spelca Valentinčičeva se tako nenehno »sprehaja« po nedokončanem grajskem poslopju. Vedno jo obkrožajo ljudje; nekdo potrebuje navodila za delo, drugi nasveta, tretji... Vsi iščejo mlado dekle v modri trenirki. S kratkimi odsekanimi gestami nam je povedala, da bodo morali še boloj pohiteti, če hočejo do 20. marca dokončati začeto delo. *»Ce ne bo šlo drugače, bomo delali tudi ponoči. V dveh izmenah seveda. Samo mraz nam lahko prepreči. Drugače bomo prav gotovo dokončali,« je zatrdila in se nasmehnila. Njene živahne oči so poplesavale po sklonjenih postavah in po nedograjenih zidovih. MLADINA USTVARJA BODOČNOST Otok je vedno bolj zalivala narasla Krka. V sivorjavi tekočini so že izginjali nizki zeleni otočki, samo še drobne šibe grmovja so štrlele iz vode. Pod Na grada Otočec sta se doslej srečavala gotika in barok. Sedaj pa bo dala gradiču tudi sedanjost svoj pečat. Zadnji čas delajo še hitreje, saj je treba čim-prej končati mostom je bilo komaj nekaj pedi prostora. Toda delavce vse to ni motilo. Pravijo, da je Krka sicer narasla, da pa bo tudi upadla. Gradič pa mora biti do roka urejen. Načrte za konservacijo gradu Otočec je napravil arhitekt Marjan Mušič. Letos bo v njem živel glavni štab mladinskih de- lovnih brigad, ki bodo gradile avto cesto Ljubljana—Zagreb. Ko bo čez nekaj mesecev poleg gradu peljala široka ravna cesta, bo prijavno gostišče prav gotovo vedno privabilo dovolj ljudi, saj zlasti v poletnih mesecih človeka zanima prikupno urejeno gostišče v parkom. MAK C KOLTOBNI OBZOBNIK > razprava o študijskih programih Manj, a to dobro Razprava o reviziji študijskih Programov na univerzi sega pravzaprav že v prvo leto po osvoboditvi. Poskusov, da bi ta vprašanja kolikor toliko dokončno uredi-(«1 je bilo doslej veliko, več neuspešnih. kot uspešnih. Vendar pa Moramo zapisati, da bo to vprašanje, kot vse kaže. letos urejeno. ‘-,ani je namreč Ljudska skupščina sprejela zakon o univerzi, ki to ureditev izrecno zahteva. Na sobotni seji Univerzitetnega sveta, o kateri smo na kratko že poročali, Je bilo govora predvsem o študijskih programih in tnmu trenutno nedvomno osnovnemu problemu univerze, so namenjene tudi naslednje vrstice. Novi zakon o univerzi korenito Posega v samo fiziognomijo študijskega režima na univerzi. Napačno pa bi bilo trditi, da načenja omenjeni zakon probleme, ki jih doslej na univerzi niso čutili in Poskušali reševati. Zakon pravzaprav pospešuje ta sicer logični in docela naravni proces, ki je prišel Prav s sprejetjem zakona v svojo zaključno fazo. Razveseljivo dejstvo, ki je prišlo do izraza na že omenjeni sobotni razpravi Univerzitetnega s^eta, je skoraj istovetno gledanje ta problem, tako od strani študentov, kot od strani profesorskega zbora in javnih delavcev, c‘anov Sveta. Vsi se namreč strinjajo. o nujnosti ureditve študija na univerzi v smislu, kot ga pred-videva zakon. Kolikor različni poti ledi še obstajajo, prihajajo do xzraza samo v organizacijski pro-eeduri, kako ta problem kar naj-zadovoljiveje rešiti. _ Doslej smo probleme revizije učnih programov na univerzi reševali dokaj formalno in neodločno, upoštevali, ne pa reševali ko-Pico vzporednih vprašanj, kot so Materialno stanje študentov, mestoma pomanjkljiva predizobraz-°°> specifičnost v metodi pouka Profesorjev, itd., kar je vse pravzaprav dokončno ureditev tega vPrašanja le odlagalo. Osnovna hiba dosedanjega študija na Univerzi Js v tem, da ta študij nosi vse znake teženj po vse večji specializaciji, kar prav gotovo ni pravilna pot za tako široko zasnovan študij, kot je univerzitetni. Ena izmed številnih ovir je bilo tudi mnenje, da univerzitetnega študija ni mogoče skrčiti, ker smo priča novim Hn novim znanstvenim in tehničnim dognanjem in izsledkom, s katerimi mora biti študent seznanjen. Ob natančnejši analizi pa se je Prav ta, tolikokrat navajana ovira spremenila v enega najzgovornejših imperativov, ki narekujejo temeljito reorganizacijo univerzitetnega študija. Prav nagel razvoj znanosti in tehnike ter v zvezi z spremenjene potrebe v našem gospodarskem in javnem živ-henju zahtevajo, da se prav tem novim odkritjem posveča največ-3a Pažnja, hkrati pa iz razumljivih Tazlogov izgubljajo na svojem pomenu stvari, ki so bile nekoč, morda celo še pred nedavnim pomembne, ki pa to niso več prav zaradi novega napredka sodobne znanosti, zato jih je treba pogum-‘np omejiti, če ne cslo črtati iz na-,ifl učnih programov, v katerih ]im je bil doslej odmeijen odločno pTevelik pomen in prostor. Ne sme pa nas ta imperativ po tako imenovani modernizaciji učnih načrtov zavesti v formalno rešitev s preprostim skrčenjem, učnih ur za posamezne predmete, oziroma s povečanjem učnih ur za to, kar prihaja novega v poštev. Ce hočemo, da bo študent resnično lahko diplomiral v roku, ki ga predvideva zakon, je nujno treba iz* starega programa črtati vse tisto, kar po nepotrebnem obremenjuje in zavlačuje študij na univerzi. Gre torej predvsem za vsebinsko, ne pa za formalno organizacijsko reformo. drugimi besedami: učne programe je treba v nekem smislu posodobiti, približati jih našim sedanjim potrebam in razmeram. Obseg študija mora biti nujno skrčen, izpade pa naj tisto, kar študent lahko brez škode pogreša. Nekaterim stvarem se bo pač treba odpovedati, predvsem najrazličnejšim in včasih študentovo znanje samo obremenjujočim historizmom. Prav tako nepotrebni so hekateri nebistveni, tudi dostikrat le historično pomembni detajli, ki se jim študent lahko brez škode odpove. Pomembna poteza začete reforme študijskih programov je tudi vsklajevanje pouka med posameznimi profesorji, saj se je doslej večkrat dogajalo, da so se mnogi predavatelji zaustavljali ob istih ali zelo sorodnih problemih. Ne gre torej, kot je včasih napačno kje slišati, za omejevanje predavateljeve svobode in ogrožanja njihove individualne učne metode, gre, kot rečeno, le za vsklajevanje programov ter za tesnejšo povezavo z resničnimi potrebami časa. Zakon v ničemer ne ogroža niti avtoritete profesorjev, niti kvalitete študija. Morda bi z večjim upravičenjem lahko rekli: manj, a to bolje. Ce povzamemo: osnovno pri reformi študijskih programov so in ostanejo vsebinski kriteriji, na katerih mora sloneli reorganizacija študijskega režima na univerzi. Če je bilo do neke mere in na določenih oddelkih upravičeno pritoževanje zaradi slabe predizo-brazbe študentov, ki baje otežuje in zavlačuje študij na 4Univerzi, treba hkrati poudariti In predvsem tudi upoštevati, da prihaja prav ta generacija na univerzo s širšo družbeno, politično in ekonomsko razgledanostjo, Jci je lahko ogromnega pomena, če bo reformirani študij slonel na širših osnovah, s poudarkom predvsem na njihovi vsebini. Univerzitetni svet je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da morajo biti ti učni programi izdelani, prediskutirani in dokončno sprejeti najkasneje do začetka novega šolskega leta, se pravi do jeseni. Razprava o njih pa mora teči vzporedno s sestavljanjem učnih načrtov, kajti le tako je mogoče napraviti realen učni program, ki ga bo lahko študent absolviral v predvidenem roku. \ V ilustracijo nujnosti reforme univerzitetnega študija navajam tri številke. V pretekli zimski semester se je na ljubljansko Univerzo vpisalo 7116 študentov, razen tega imamo nekaj nad 3000 absolventov, ki se že leta pripravljajo na diplomo — ti seveda niso vključeni u> zgornjo številko —, medtem ko jih je lani diplomiralo samo 715, se pravi komaj desetina vpisanih in še precej manjši odstotek dejanskih študentov. Slovenski razstavi v Zagrebu Več kot razveseljivo je, da so zadnje čase tudi na likovnem področju stiki med posameznimi našimi republikami postali živahnejši. V tem pogledu so posebej značilne samostojne razstave posameznih umetnikov. Takih razstav slovenskih likovnikov v Zagrebu je bilo po zadnji vojski sorazmerno malo, v več kot dvanajstih letih komaj kakih deset. Sedaj se je, tako se mi zdi, zgodilo prvič v zgodovini, da sta bili v hrvatski metropoli isti večer odprti dve slovenski umetniški razstavi. To je prav za trdno dobro znamenje, pa upam, da bomo še katerega našega slikarja ali kiparja srečali letošnje leto v Zagrebu. V soboto 1. marca je bila odprta razstava gvašev znane naše slikarice Mire Pregljeve. Razstava je prirejena nepričakovano, vsaj kar zadeva zagrebško občinstvo, ki sploh ni bilo obveščeno o otvoritvi. Slikarica, ki je študirala na zagrebški Umetniški akademiji in je učenka rajnega Beciča, je razstavila same gvaše. Stiriinštirideset jih je, tako da je več kot ugodno na- polnila stene Uluhovih razstavnih prostorov v Praški ulici. Razstavljena dela, ki so nastala zadnja leta, prikazujejo vseskozi slovensko zemljo zlasti njen zasavski del posebej še okolico Litije, kjer umetnica živi, precej jih je pa tudi iz Ljubljane in okolice. Uro pozneje ob 19. je bila v klubu Društva hrvatskih književnikov odprta razstava dveh mlajših slovenskih slikarjev, Franceta Slane in Mark a Šuštaršiča. Vse hvale je vredna odločitev uprave imenovanega kluba, ki je bil pred kratkim renovl-ran, da bo v bodoče prirejal razstave naših likovnih umetnikov. Ker je klub zelo obiskan, lahko rečem, da bodo v njem razstavljena dela na vpogled zdaleč večjemu številu gledal- stavila poglavitno, kar staustva-cev, kot če bi bila razstavljena rila zadnji čas, med drugim tudi kje drugje. Razen tega so ti raz-, precej figuralike v pokrajini. stavni prostori na razpolago brezplačno, kar tudi ni majhna ugodnost, zlasti za mlade umetnike. Slana in Šušteršič sta pokazala Zagrebčanom samo olja. Vse skupaj jih je nekaj čez dvajset. Svet, ki ga prikazujeta oba, je čudno soroden, in celo po tehnični plati sta si zelo blizu. Razstavila sta dela zadnjih dveh oziroma treh let, tudi precej čisto novih, signiranih že z letnico 1958, ki jih niti Ljubljana še ni videla. Medtem ko je Pregljeva zastopana v odnosu na svoj opus le delno, samo s krajinami v gvašu (prav bi bilo, ko bi ob priložnosti razstavila tudi dela v olju), sta Slana in Šušteršič raz- T. P. STILNI KONCERTI NA DELAVSKEM ODRU Jutri bo v Ljubljani na Delavskem odru drugi koncert iz skupine stilnih koncertov, ki jih Grafična sekcija DSLU razstavlja Danes ob 18. uri bodo v malih dvoranah Moderne galerije odprli zanimivo razstavo sodobne ker predstavljajo razstavljena I dela pregled lanskoletne sloven-1 ske grafične žetve. Božidar Jakac: Noč v Piranu slovenske grafike. Zastopanih bo 23 članov sekcije grafikov pri Društvu slovenskih likovnih umetnikov, od najmlajših do naj-starejšlh, oziroma do naših priznanih grafičnih mojstrov. Razstava je zanimiva predvsem zato, prireja Prosvetni servis v Ljubljani. Posebnost teh koncertov je v tem, da na njih nastopajo mlajši koncertanti, da koncerti obsegajo neko stilno zaključeno obdobje v glasbi in da vsak koncert uvodoma pojasni eden izmed profesorjev glasbe. Tako imajo koncerti mimo drugega tudi svojo vzgojno stran, približati glasbeno umetnost zlasti tistim, ki bolj poredkoma ali nikoli ne zaidejo in ne zahajajo v naše koncertne dvorane. Drugi koncert obsega ciklus predklasike. Na sporedu so dela Palestrine, Monteverdija in Gallusa. V drugem delu koncerta pa bo Marija Kocjančič igrala klavirski del v Mozartovem klavirskem koncertu z orkestrom Srednje glasbene šole v Ljubljani. Pevske točke iz prvega dela koncerta bo izvajal zbor Srednje glasbene šole. Tudi vsak izmed naslednjih koncertov na Delavskem odru bo obsegal zaključeno obdobje v glasbi, in sicer bo na dveh prihodnjih koncertih zastopana klasika, nato prav tako na dveh koncertih romantika in impresionizem. Posamezne koncerte bodo posredovali ohčinstvu—. kratkim uvodom o dobi in njeni umetnosti profesorji dr. Hrovatin, prof. Matičič, prof. Ciglič, ‘na-jutrišnjem pa bo govoril o pred-klasiki prof. Jože Gregorc. Jovan Rosandič: Portret Tome Rosandiča | Toma Rosandič | V nedeljo popoldne je v starosti 80 let umrl v Splitu eden največjih živečih jugoslovanskih likovnih umetnikov Toma Rosandič. Umetniška pot Tomc Rosandiča je skoraj prav tako dolga kot njegova življenjska pot, saj je že devet let star prejel prvi honorar za kiparski izdelek. Začel je kot vajenec in pomočnik v raznih kamnoseških delavnicah, potoval v Inozemstvo, študiral kiparstvo pri različnih mojstrih in doživel leta 1908 na samostojni razstavi v Milanu priznanje javnosti in kritike ter se uvrstil med najizrazitejše jugoslovanske kiparje v našem stoletju. Bil je prijatelj in sovrstnik velikega Meštroviča, prvi rektor in profesor za likovno umetnost v Beogradu ter član Srbske akademije znanosti. Umetniško delo Tome Rosandiča je obsežno in pomembno, njegove kipe je najti v najrazličnejših zasebnih in javnih zbirkah doma in v tujini, Premiera Wagnerjeve opere VELIKO ZANIMANJE ZA FESTIVAL ČAJKOVSKEGA Konec marca ln v začetku aprila bo v Moskvi velik mednarodni festival pianistov in violinistov vsega sveta. Festival se imenuje po Petru Iliču Cajkovskem Festival Čajkovskega. Doslej se Je prijavilo že blizu 80 glasbenikov lz okrog 25 držav. V žiriji, ki bo podelila ob zaključku festivala nagrade, so priznani svetovni glasbeniki iz številnih evropskih in izvenevropsklh glasbenih centrov, organizacijskemu odboru festivala pa predseduje znani sovjetski komponist Dmltrij Soštako-vlč. Zanimivo je, da Je to prvi tovrstni mednarodni glasbeni festival v SZ. Izmed obširnega Wagnerjeve-ga opusa je ljubljanska Opera doslej uprizorila, največ v času med obema vojnama, že pet del, in sicer opere: »Večni mornar«, »Valkira«, »Lohengrin«, »Parsi-fal« in TannhSuser«. Najbolj zgodnjo izmed teh, opero »Večni mornar«, je oder slovenske Opere prvič uprizoril že v sezoni 1899/1900 in nato še večkrat vse do 1. 1933, ko je ta opera dosegla pri nas že štiriinštirideseto predstavo. Po petindvajsetletnem presledku je zdaj vodstvo Opere ponovno uvrstilo to Wagnerjevo delo v spored: premiera »Večne- »SLOVENSKA SODOBNA UMETNOST« , V Pl STOJI IN LIVORNU RAZSTAVO BODO TE DNI ODPRLI TUDI V FIRENCAH Katalog pa je urean minsBivmui "Joderne galerije Ciril Velepič. Raz-5.ava sama zajema slikarstvo (G. A. S0s. St. Kregar. VI. Lakovič, Fl. Oblak, c,- Peršin, M. Pregelj, M. Sedej, F. V Firencah bodo te dni odprli raz-,!?vo »Slovenska sodoltna umetnost« '"»ostra d’Arte Slovena Contempora- • ”e»>, ki je doživelo nedavno velik jjsPeh v Ptstojl in Livornu, v marcu Pa bo Se v Flrcnzi. Razstavo Je Izbral Umetniški svet "lodcrne galerije v Ljubljani; razstavo 2 katalog pa Je uredil konservator ‘**odr - •• -~* *• «*-»—•* **»"- stav, 5>°s, Pr. ’ 1(1, I - - k ana. G. Stupica lil M. Šuštaršič), ki-r'rstvo (St. Batič. Zd. Kalin, K. Pu-Ltih. J. Savinšek ln Drago Tršar) in fTafiko eS in M. Pogačnik). Katalog, kate-'?Sa Je izdal Mestni muzej plstojske ofclne, vsebuje poleg uvoda Z. Kržis-?,*■, ravnatelja Moderne galerije v slubljanl, ln seznama del s kratkimi ^»grafijami Se po eno reprodukcijo 5®* vsakega sodelujočega umetnika, katalog za obe razstavi in še za raz-I avo v Flrenzl je skupen, razlikuje se R. po ovitkih In uvodnem pozdravu. Kupno šteje razstava 43 olj, 35 grafik l5 plastik. V Plstoji, ki Je danes središče toskanske sodobne umetnosti z rednimi i?®sečnlml razstavami domačih in tu-"b umetnikov ln skupin, Je bila otvo- itev v veliki dvorani palače Glano, „lB,r je obenem sedež Comune dl Pi-Z:0la. Olja in grafike so bile tukaj [“Ontlrane na moderne premične ste-* (Paravanei. vendar je ves srednjeveški amhicnt trga. palače ln razstavne Oprane dal c elotni prireditvi svojstven Pečat. Palača, kjer Je naša razstava, Je ra'azzo Comunale - Glano, ki Je bila Jsfajena konec. XIV. stoletja. Ta pala-„a *ma izredno harmonično fasado z gotskim ločnim hodnikom. Nad njim na fasadi dvigalo v dveh nadstropen dvo- in triločna okna. Vtis, ki prevzame obiskovalca na tem trgu, se Se stopnjuje v dvorišču ln na temnem, toda veličastnem stopnišču, posebno pa v §tlrih velikanskih dvoranah z desetmetrskim lesenim stropom, rezljanimi scdllljami ln z ostanki srednjeveških fresk po stenah. V ta nenavadni historični amblent Je naša razstava močno zarezala ln prišla zaradi tega še bolj do veljave. Tri tedne pozneje je bila ta razstava na željo političnih in kulturnlb krogov prenesena v Livorno (15. februarja), za Genuo, najvažnejše firenško pristanišče, ki so ga ustanovili Medl-cejci 'v XVI. stoletju. V Livornu Je naša moderna umetnost v najsodobnejšem ambientu. Mesto Je bilo med zadnjo vojno temeljito zbombardirano posebno sta trpela pri- .v - • " ✓ ' * **'* šil ■■■■- Piazza del Duomo s palačo Giano v Pistoji, kjer je bila v januarju razstava »Slovenska sodobna umetnost« stanišče ln središče. Središče mesta Je sedaj dograjeno po najmodernejših načelih urbanistike. Stavbe so veliki kvadratni bloki, »vetlt ln zračni, s sodobno notranjo ureditvijo, opremo In razsvetljavo. Tudi tukaj v Livornu Je bil stik neposreden, tovariški ln prisrčen. Občina s svojim kulturnim domom (Casa-della Cultura) močno podpira kulturno življenje; stalni koncerti, predavanja, čitalnica ln knjižnica, kinoteka, posebno pa redne llkoVne razstave. Vsako leto priredijo veliko slikarsko ln grafično razstavo v spomin svojega velikega rojaka slikarja Amadea Mo-dlgllanlja (1881-1920. Njegovo Ime nosi vsakoletna milijonska nagrada za najboljšo slikarsko ustvaritev. Razstavo je odprl ob navzočnosti naših zastopnikov predsednika sveta za kulturo Uvornske občine dr. Renata Orlandinija, sekretarja kulturnega doma Luce Badalonlja, župan In univ. profesor Nlcola Badaloni, ki je poleg pozdrava Izrekel željo po sodelovanju tudi na področju gospodarske in politične dejavnosti, številni politični in kulturni delavci ln umetniki so kar na otvoritvi Izražali svoje čestitke in priznanja naši umetnosti. Priznali so, da poznajo Ljubljano samo lz časopisnih vesti kot center grafične dejavnosti po dvoletnih Mednarodnih grafičnih razstavah, vendar so tudi odkrito Izjavili, da je naša umetnost po svoji kvaliteti na mednarodnem, evropskem nivoju. Uspeh obeh razstav v Plstoji ln Livornu ter tovarištva, ki so bila tam sklenjena ter stalen nadaljnji osebni stik bodisi z izmenjalnimi razstavami ln obiski, je poroštvo, da se bo poznanstvo in zbliževanje vedno bolj poglabljalo. Otvoritev naše razstave v Flrenzl i bo 8. oziroma 9. marca. 1 vc ga mornarja« bo v Operi v četrtek, 6. marca. Skladatelj Richard Wagner (1813-1883) ima za svoje revolucionarno delo na področju opere nešteto navdušenih pristašev, vendar še vse do danes ni povsod dokončno prodrl. Nedvomno pa je, da je bil izrazita umetniška osebnost in da je močno vplival na nemško in evropsko opero XIX. stoletja, ki ji je začrtal povsem novo ■ smer in ji vlil nov glasbeni izraz. Wagner je s svojimi deli razvil osebni operni slog, razvil je novo kompozicijsko tehniko, orkester je oblikoval simfonično, opustil je italijansko maniro zaključenih pevskih točk in obravnaval opero kot »celostno umetnino« (Ge-samtkunstwerk), v kateri naj bi se skladali besedilo, glasba, scena, petje in igra. Uvedel je tudi brezkončno melodijo in pomensko motiviko v opero, ki je z vsemi temi novostmi zadobila povsem drugačno obliko in vsebino. Toda v svojih poznejših delih, zlasti v ciklusu »Nibelunški prstan«, je Wagner razen glasbenega mojstrstva bolj in bolj razvijal in slavil tudi mit ger-manstva, saj je poslej tudi snov zajemal izključno iz nemškega bajeslovja. To je najbrž tudi vzrok, da so po vojni manj igrali njegova dela. Drugi razlog redkejšega uprizarjanja Wagnerjevih del pa je v dejstvu, da terjajo Wagnerje-ve opere poseben odrski aparat in izredne pevske glasove, ki jih ne premorejo vsa gledališča. In te pomanjklijvosti ovirajo tudi našo Opero. Opera »Večni mornar« pa izvira iz prvega obdobja Wagner-jevega ustvarjanja ln čeprav kaže v kompoziciji že nekaj značilnosti poznejšega njegovega dela, temelji vendar še na tradiciji in verjetno tudi zato sodi med najbolj priljubljene njegove opere. Ideja za to opero se je Wagnerju zbudila ob nekem viharnem potovanju po morju lz Rige v Pariz. Domislil se je stare mornarske bajke o »Letečem Holandcu« in na osnovi Hineje-ve novele z isto snovjo je napisal libreto in nato ustvaril opero, ki so jo prvič uprizorili leta 1843 v Dresdenu. Bajka o »več-I nem mornarju« pripoveduje o drzriem holandskem kapitanu, ki se je nekoč v nevihti zaklel, da ne bo odnehal, dokler ne obja-dra nekega nevarnega rta. Za lahkomiselno predrznost ga je nato san* vrag kaznoval in obsodil, da mora brez miru jadrati do sodnega dne po vseh morjih, in poslej mornarji večkrat pripovedujejo, da so v viharju srečali pošastno senco njegove blodeče jadrnice. Samo vsakih sedem let sme Holandec enkrat stopiti na kopno in če bi takrat našel dekle, ki bi mu ostala vse življenje zvesta, bi gd s tem odrešila prekletstva. To mornarsko bajko je Wagner lokaliziral na norveško obalo, kjer živi dekle Senta, ki s svojo ljubeznijo in smrtjo odreši Večnega mornarja. Novo uprizoritev »Večnega mornarja« v naši Operi so pripravili dirigent Ciril Cvetko, režiser Ciril Debevc, scenograf Maks Kavčič, osnutki za kostume so delo Mije Jarčeve, zbore pa je naštudiral Jože Hanc. Posamezne vloge pa bodo pri premieri peli: Deland — Ladko Korošec, Senta — Vanda Gerloviče*-va, Erik — Drago Čuden, Marija — Bogdana Stritarjeva, Krmar — Miro Brajnik in Holandec .— Danilo Merlak. Besedilo je na novo prevedel Pavle Oblak. S. Knjige m revije FRAN BRADAČ: SLOVENSKO- LATINSKI ILOVAR; Založila Državna založba Slovenije v Ljubljani 1957. Strani 347 + (I), 8”. SLOVENSKA BIBLIOGRAFIJA ZA LETO 1954. VIII. letnik. Časopisje ln knjige. Članki in leposlovje v časopisju ln zbornikih. Priredil Janež Logar s sodelovanjem Štefke Bulovec in Ančke Posavec. Izdaja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Založila Državna založba Slovenile v Ljubljani 1957. Strani 342 + (II). V 8*. MO§A' PIJADE: Razstavni katalog ob razstavi v Modemi galeriji v Ljubljani 1958. Predgovor ln ureditev Zoran Kržišnik, uvod Petrovi*. Izdala ln založila Moderna galerija v Ljubljani. NASA SODOBNOST. Leto VI (1958), 8t. 2. Izdaja Državna založba Slovenije v Ljubljani. Glavni in odgovorni urednik Drago Sega. OBZORNIK 58, št. 2. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba v LJOblJani. Odgovorni urednik Josip Ribičič. KNJIGA 58. Glasilo slovenskih založb. Leto VI, št. 1. Za slovenske založbe Izdaja Cankarjeva založba v Ljubljani. Odgovorni urednik Ivan Skušek. . ' DR2AVN0 PRVENSTVO V ALPSKEM SMUČANJU KONČANO Dornik zmagovalec kombinacije Na težki progi za smuk odstopilo 24 tekmovalcev — Zmagovalci: Dornik, Čc Ciril Cop in Zupančičeva Kranjska gora, 3. marca. — Včeraj dopoldne Je bila na sporedu zadnja disepllna državnega prvenstva v alpskem smučanju, in sicer smuk. Med člani Je zmagal Ludvik Dornik, med mladlnrl Ciril Cop, pri članicah pa Slava Zupančičeva. Proga za člane Je bila dolga 2200 m z višinsko razliko 520 m, medtem ko Je bila za mladince dolga 1C00 m In « 450 m vilinske razlike. tudi Janeza Stefeta. ki nam Je dejal, da ne bo več tekmoval. »Včerajšnja tekma je bila moje slovo od smučarOe.* Verjetno pa Stefetu ni vzrok za to odločitev starost, ampak bolezen. Baje ima rano na dvanajsterniku. Rezultati: člani — 1. Ludvik Dornik (Ljubelj) 2:04,8, 2. Jože Illja Današnja proga za smuk Je bila hudim padcem Je končal tudi Tin-ena najtežjih, kar Jih Je bilo kdajkoli ček Mulej, ki pa se je k sre« le lažje speljanih pri nas, saj so tekmovalci poikodaval. Dornik, ki Je pridrvel (Enot.) 2:00,9, 3, Stanko Klinar (Je-kljub slabem snegu dosegli hitrost za njim. Je vot.1I srečno do cilja in senice) 2:05,0, 4. Peter Lakota (Jese- 444,76 točke itd. prek 90 km na uro. Skoraj več kot zasedel najboljše mesto. Zvrhana nice) 2:03,4. 5. Žiga Prestor (Kranjska----------------------------------------------- polovica članov Je odstop.la. skledo smole pa Je imel tudi Lu- gara) 2:08,7. »lede Tomaž Jamnik, Prva žrtev hitrosti je bil mladi kane, ki je po strmi votnji pridrvel Zugovic, Škerl, Cetina, Križaj, Starc Jeseničan Zugovic, ki Je težji del tik pod »S«, padel in zaradi padca itd. Vsi predstavniku ostalih repu- SVETOVNO PRVENSTVO V LAHTIJU Finec Korhonen zmagovalec kombinacije Lahti, 3. marca. — Na svetovnem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah v Lahtiju na Finskem se Je danes končalo tekmovanje v klasični kombinaciji. Včeraj Je bilo tekmovanje v skokih, danes pa v teku na 15 km. V teku Je zmagal Finec Korhonen 51:32,7 pred Norvežanoma Bernstenom 52:31,8 ln Gundersenom 52:52,6 ter Švicarjem Golleyem 53:28,1. Peti Je bil spet Norvežan Barhaugen itd. Korhonen Je tako osvojil tudi prvo mesto v kombinaciji 448 točki 2. Stenersen (Nor) 447, 3. Matella (Fin) Odbojka Je bila vedno zelo priljubljen šport mladinskih brigad proge zanesljivo speljal, tako, da Je odstopil. Odlično Je vozil tudi Pogač- bilk so odstopili. Članice — 1. Slava imel v drugi tretjini proge najboljši nlk, vendar Je v zadnjem smuki čas, v skoraj ravnem delu proge pa pred ciljem izgubil ravnotežje ln pa Je padel ln zasedel šele 7. mesto. S imel v Zupančič Kerštajn (Kranjska Avto cesta bo tudi športno središče Nova delovna akcija jugoslovanske mladine je poživila dejavnost »Partizana« novomeškega okraja, odbojkarske zveze in Zveze nogometnih sodnikov (Triglav) liska goi talo je 7 mladink, elanov 39, odsto- 1:51,1, 2. Men ora) 2:42.3. Star- pllo pa 24. Mladinci — 1. Ciril Cop (Jesenice) 1:38.5, 2. Boris Llmovšek (Kranjska gora) 1:39,3. 3 Janez Cop (Jesenice) 1:46,8, 4. Franci Mrak nlk, vendar je v zadnjem smuku pred ciljem izgubil ravnotežje ln padel, odpele so se mu smuči ta moral Je odstopiti. Mladinci niso prav nič zaostajali za najboljšimi člani. Janez Cop ,te danes vozil predlvje in v drugi tre-. - . , _ ....... tjlni pioge padel, vendar Je kljub (Kranjska gora) 1:50,4, 5. Andrej Kil-temu zasedel tretje mesto. Njegov P**. (Jesenic) 1:54.4. j Slede Dolanc, soimenjak Ciril pa je z lepo m hitro Medja, Ivarinlk, Detiček, Ačkun, vožnjo osvojil naslov državnega pr-, Zajec lta. vaka. | Rezultati alpske 'kombinacije: 1. Domačin Mrak, ki bi verjetno Ludvik pomik (Ljubelj), 2. Stanko tudi danes pobral lovoriko, če ne bi Klinar, 3. Zugovic (obaJese- v zadnjem delu padel. Vendar Je ,« kljub temu nadaljeval z vožnjo ln i £onla?. j zasedel 7. mesto, izredno lepo J« ?,r** V voz 1 tudi mladi domačin Llmovšek. j , 9 V zadnjem smuku pa ga je zaneslo, I Andrej Klinar (vsi Jesenice), 4. Bo- drugimi republikami v zadnjih letih » k« a« T ivn.i.i. , nazadovala. Ne primanjkuje le tre- kar ga je po vsej verjetnosti nko M^dla (TrtBlavi slede Tvart- nerjev ln sodnikov, marveč pred- zmago. i Branko MedjajTrtglav), slede Ivart- vsem dobrih organizatorjev. Najslab- 1 STEFE NE BO VEC TEKMOVAL še sc razvija odbojka^a^ pc^ročju pIeJ neporažell/ ie Ivhov< WM,- GAK. Kordon policije je moral s pen- ja . fOlJSKa o .U. I tulovlč in Sofrevski Stanje na lest- drekl preprečiti 20U0 gledalcem, da V srečanju z Avstrijo je bila vici pred 7 kolom: Ivkov in Matu- niso s kamenjem pobili sodnika ln zias«j zanimiva Dartiia med Vo- lovle *. Clrlč 4,5, Sofrevski 4, Mata- nasprotnlkovih Igralcev. gSem in WegSom, kfstav » Djuralevi# in Vuk- tretjem setu igrala »na čas«. Pri rezultatu 11:11 se je iztekel do ločen čas za trajanje seta, in ko je v nadaljevanju igre žogica DR2AVNO SAHOVSKO PRVENSTVO Prva Triiunovičeva zmaga Sarajevo, 3. marca. — Danes dopoldne se Je končala edina zaostala partija prvih testih kol državnega prvenstva. Velemojster Začel se je boj šahovskih velikanov ' Botvinnik in Smislov se že v tretje borita za naslov svetovnega šahovskega prvaka Po enaintridesetih letih, odkar polnih J7 let, dokler ga ni leta 1921 na letih. Kot Smislov je tudi Botvinnik sl Je priboril naslov svetovnega ša- Havani, kljub raznim težavam, ki Jih poosebljen mir. Toda, kako je z živci? hovskega prvaka Rus dr. Aljehin, je povzročal svojemu tekmecu, prema- V lanskem dvoboju je Botvinnik se bo danes v Moskvi začelo po- gal avtor novega preciznega šahovske- 1 menda prav tu odpovedal. Udeleženci vratno srečanje (24 partij) med ie- ga sloga Kubanec Capablanca z 9:3. lanskega evropskega moštvenega pr-stim in sednlra dosedanjim svetov- Njega Je po šestih letih »kraljevanja- venstva v Badenu, kjer Je bila Jugo-nlm lahovsklm prvakom. | premagal g doslej največjem dvoboju slavlja druga, so vedeli povedati, da . . . ,, ... 34. partij v Buenos Airesu genialni je tam Smislov tudi kazal znake ner- Letos bo poteklo točno 100 let od Aljehin z 18,5:15.5 ob rekordnem Stevi- voze. Kot pravi naS velemojster Mata-tedaj, ko Je genialni Šahovski vele- lu M remijev. Aljehin je obdržal lo-1 novlč: -Z neprekinjeno prakso je mojster Morphl v Parizu prepričeval- vorjev venec svetovnega prvaka do Smislov dosegel skoraj nedosegljivo no premagal poznejšega uradnega sve- ^onca SVojlh dni, leta 1946 na Portu- tehniko. Primerjajo ga s preciznim Sa-tovnega Šahovskega prvaka Andeise- Rai3icem. I hovskim strojem - Capablanco. Tedaj. Šah* Pozneje le le\a 1866 v Londonu BlvM svetovni prvak dr. Botvinlk ko Smislov izgubi partijo ali naredi u st a no vUefl lnalav^il t vorec rnod er- Je priboril naslov svetovnega pn>a- 1 napako, gre to po »vetu Kot Izredna nJ «ahovake teoriTe Lelnlz DrrrSaaSi v znamenitem match-turnlrju peto- Mnlmivost,- Lahko upamo, da se je, Andersena z 8*6 sleiniz le d^ Sn- rlce, (Botvinik, Smislov, Keres, Res- bivši svetovni prvak za povratni dvo-hovsko žezlo šo leti 1894,jko sf ga Je hevski dr. EUWE) leta 1948 v Haagu ln | boj 'Izlčno - P™0 in teoretsko v 7DA 7 7maflo Droti nlemu 10 6 ob Moskvi. Po sklepu kongresa Svetovne mnogo ooije pripravil kot za lansi« Štirih remilih nriboril Šahovski veli- šahovske zveze si Je sedanji svetovni dvob'?1^1 v Moskvi. Tedaj Je ^tvinniK kan dr E Lasker Dr Lasker le bil prvak Smislov priboril pravico do dvo- nekaj-osnovnih napak, km^lu Kan ar. t. l^asKer. ur. MSKer je dii BntvlnrHlcnm na zadni^m tur- Izgubil voljo In konfino klonil. Ob za- Sahist, osebnost, človek - filozof in z tsoivinniicom na zaanjem lur » dvoboia 1«* bil smislov svež človek - borec. Lasker je krepko stal , ngu ^didMov borbab i? pl ‘- I Uko^ot ob ^čelku mfmem ^o je n« vrhu svetovne tahovske lestvice, ^^^^^ ^ ^ll^o^r.K Botvinnik kazal vidne znake lzčrpa- ____________ - ------------------- dr. Botvinnik v lanskem dvoboju z nostl. . HI deset let mlajšim Smlslovom klonil Z| Ali bo Botvinnlku uspelo doseči 1 9.5:12,5. I čarovnih 12,5 točk. se bomo prepričali I Smislov je tedaj prevzel vodstvo z na nedvomno hudih dvomesečnih bor* ,Jv-,:.h; A. zmago v osmi partiji In jo obdržal do bah, kolikor bo trajal dvoboj dveh S»* konca. Po pravilih je Botvinnik kljub novskih velikanov v dvorani nesmrt-temu, da svetovna Šahovska Javnost bfga Čajkovskega v Moskvi, smislovu ni bila prepričana o tem. Izzval, Sml- « M}« ponovna učinkovita zmaga nad slova na povratni dvoboj. Zato stojimo Botvlnnikom nedvomno najlepše da-pred zanimivim vprašanjem, ali bo rll° z?, rojstni dan, katerega praz Botvinnlku uspelo ponoviti podvig pre- nuJe 24* marca, rojenega Aljehina ki sl Je leta 1937 , SMISLOV JE MLAJŠI v dvoboju z dr. Euwejem prvi med svetovnimi prvaki ponovno priboril I _ . , vlada za dvoboj Smislov nrvenstvo I Botvinnik pri nas in na celem svetu veliko zanimanje. Dvoboj bo pred ' medeonskim šahovskim turnirjem v NAPAKE ŠAHOVSKIH VELIČIN KOT Portorožu v središču svetovne šahov-IZREDNE ZANIMIVOSTI ske Javnosti. Strokovnjaki v teh vpra- šanjih menijo, da ima Smislov ven* Res je, da nam je blvSi svetovni darle več upov na zmago že zato, ker prvak zaradi svojih redkih nastopov, je mlajši ln ker rabi za ohranitev na* zlasti Izven Sovjetske zveze, mnogo slova le neodločen izid 12:12, prav ta* bolj tuj kot sedanji, vendar moramo ko kot leta 1954 v dvoboju med istima nujno upoštevati Botvinnikovo aktiv- nasprotnikoma, ko je Botvinnik ob* no udejstvovanje v poklicu kot dok- držal lovorjev venec svetovne šahov* torja elektrotehniških ved. Seveda pa ske organizacije z neodločenim rezul* Ima zato Botvinnik kljub temu več tatom 12:12. stalnih šahovskih svetovalcev. Smi- --------------------------------------- slov Ima za seboj mimo številnih le- ® BRISBANE, 3. marca (AP). - Poraz v Budimpešti Budimpešta, 3. marca. — V Budimpešti Je bila sinoči povratna tekma v hokeju na ledu med reprezen- J" ko i zdrsnila ob robu mize na Vo- s i:2 (2:2, i:o, 3:0). I grinčevi strani, je Wegrath ' Jov dinarjev. Nogometaši -Zagreba' že neka] mesecev ne dobivajo ne pl®, ne premij. Zato so igralci pobiti, kar Je najlaže videti na prvenstvenih sre* čanjih, ko jim sploh ne gre. V zadnjem času pa je upravi klub« le uspelo najti »razumevanje« na ra*' nih mestih za težavo in sredstva spet počasi stekalo v klubsko blaga)' no. Zrno do zrna ... Je pa zdaj v Z®' grebu govora o ne(*em drugem: o zdru* žitvi »Zagreba- ln conskega ligaša komotive. Za šedaj so to le govoric«* kaže pa. da ta reSitev ne bi bila naj' slabša JOŽO PETRlCEVlC ' TELESNA 'KULTURA )------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ PREBLISK SKOZI BELEŽKE PTUJSKE TRŽNE INŠPEKCIJE Po združitvi ptujskega okraja z Jnarlborskim Je okrajni tržni Inšpektorat pričel opravljati svoje po-8le v okviru ptujske občine. Ker pa občina Lešje ln Gorišnica nimata samostojne tržne inšpekcije, opravlja Inšpekcijsko službo tudi v ten ou-Clnah. Zanimivo Je pregledati Izsledke tržnega Inšpektorja, ki so dokaj verna slika trgovinskega poslovanja na omenjenem področju. Med drobnim, na oko skoraj nevaž-nim vsakodnevnim delom pri urejevanju odnosov na trgu so tudi' ugotovitve, ki morajo vzbuditi zanimanje-vseh potroSnlkov ln občinskih ljudskih odborov. zasebni žagarji so utajili VELIKA SREDSTVA DRU2BI Pri pregledu žag veneciank na območju občine Ptuj, LeSJe ln Gorišnica Je tržna Inšpekcija zasledila Popolnoma neurejeno evidenco, ki 80 Jo žagarji dolžni voditi. Od 13 Pregledanih žag vodijo omenjeno evidenco le nekatere, pa Se tu Je netočna. Značilen lastnik žage iz Pobrežja Konrad KoroSec, ki v zadnjih letih sploh ni prikazal nobenega prometa, čeprav Je žaga ves cas obratovala. Tako ni plačal dav-*a na dohodek In tudi ni odvedel Prometnega davka, ki ga pa Je vendar zaračunaval lastnikom lesa. Enako Je z žago v Tržcu, Mosteč-hem, Slapah ln. nekaterih drugih *agah. Žagarji so utajili velikanske količine sežaganega lesa z namenom, da niso odvajali prometnega davka ln niso plačali stvarnega davka na dohodek od žagarskih storitev. Tako so zadržali veliko sred-Mev, namenjenih družbi, zase Pre-eej krivde, da so to lahko počenjali, J* Pri finančnih organih občine, ki ntso zahtevali točne evidence o sežganem lesu od lastnikov žag. To zadevo Sele sedaj urejujejo. ZNIŽALI SO CENO, DA BI SE IZOGNILI OBVEZNOSTIM Trgovina »Železnina* v Ptuju Je Napravila svojevrstno homatijo s pocenitvijo blaga Sredi minulega leta »o znižali prodajno ceno pri nekaterih vrstah blaga tudi do 50 odstotkov, samo zato. da Jim ne bi bilo treba odvesti ustvarjenih sred-stev družbeni skupnosti. V tem času 80 nekateri uslužbenci trgovine pokupili velike količine razne posode 'n drugih gospodinjskih potrebSčln, ki so Jih pozneje spet prodali trgovini, ko Je le-ta omenjeno blago podražila. Tako so brez truda zaslužili lepe tisočake. Značilno Je Se to. da v blagajniškem poslovanju teh manipulacij ni zaslediti, ker so vse skupaj izravnali pri blokiranju prodanega blaga. V isti trgovini Je kupil pomočnik dvokolo na kredit ln ga takoj nato prodal za gotovino, trgovini pa počasi odplačuje dolg. Trgovska inšpekcija je ugotovila Ptujski mestni stolp nekaj podobnih, vendar ne tako očitnih primerov, tudi v drugih trgovinah, kjer so enako med letom znižali ceno blagu, to blago pa so pokupili uslužbenci dotlčne trgovine JALOVA ŽIVINA POD OZNAKO PLEMENSKE Poglavje zase so prekupčevalci z živino. Ni malo primerov, ko le-tt kupujejo Jalove krave ln okužene s tuberkulozo, na sejmih pa Jih prodajajo kot plemensko živino, katere cena je znatno viSJa. Tako zaslužijo tudi po 19 tisočakov pri glavi živine. Najbolj žalostno Je, da živi no prodajajo kupcem iz Haloz ln Slovenskih goric, ki se na živino malo spoznajo. Kupcem Izročijo celo živinske potne liste. Le-tl pa se glasijo na druge osebe ln nimajo nič skupnega s prodano živino. Ko pozneje lSčeJo krivca, naletijo na nekrive ljudi ln zgubijo sled za prekupčevalcem. Kolikor Je bilo mo- {oče, Je trgovinska lnSpekcija Bku-ala pomagati opeharjenim ljudem ln Je nekoliko prekupčevalcev tudi izsledila ln Jih predala v pravni postopek. SUSMARSTVA NI MOGOČE OMEJITI Vzlle vsem naporom lnSpekclje Je SuSmarstvo v obrtništvu zajelo tak obseg, da ga zlepa ni mogoče preprečiti. Obrtniki lz dneva v dan odjavljajo obrt, sklicujoč se na prevelike družbene dajatve. V nekaterih primerih je ta trditev utemeljena ln so res za posamezne obrtnike dajatve prevelike. Na drugi strani pa finančni organi pri občinah nimajo pregleda nad obrtniki, ki Imajo zelo visoke dohodke, kot so na primer lastniki žag ln mlinarji, manJSe obrtnik?, ki se ukvarjajo s krojaštvom, čevljarstvom, kovačijo ln podobnimi obrtmi pa tudi, pretirano obremenjujejo. S takim odnosom do obrtništva bo treba prenehati, kajti drugače bo SuSmarstvo skoraj nemogoče izkoreniniti, -mr MARIBORSKA tfFSTl DEŽURNA LEKARNA: Torek, 4. marca, lekarna »Planinka«, Glavni trg 20. Sreda, S. marca, lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Torek, 4. marca ob 19: Skvarkln: •Tuje dete«. Gostovanje na Teznem. Ob 19.30: Puccini: »Madame But-terfly«. Red A. Nekaj sedežev v prodaji. Sreda, 5. marca ob 14.30: Kreft: »Celjski grofje« Zaključena predstava za osemletko Rače. Ob 19.30: Bidovec: »Bajka o slavčku« Red LMS-1. KINO »UNION«: angleški barvni film »Smrt na cesti«. »PARTIZAN«: češki barvni film »Nekoč Je t:vel kralj«. »UDARNIK«: amer. film »Vzhodno-zahodna stran«. Dvoje je, kar je za Vas posebno važno: Da boste tudi vi med tistimi srečnimi, ki bodo prejeli bogate nagrade, morate: • biti vsaj 3 mesece naročnik naSega lista in • Imeti v redu poravnano naročnino! Novi naročniki pridejo v poštev pri nagradah le, če poravnajo naročnino vsaj za tri mesece! Ze veste, kakšne nagrade smo pripravili za naše naročnike? • 4 motorje COLIBRI • 8 ROGOVIH koles • 2 pralna stroja • S hladilnike • moderen električni štedilnik na 4 plošče s uro in termostatom in tako dalje. TUDI VI, KI SE NISTE NAROČENI NA NAS LIST, LAHKO PRIDETE V POŠTEV ZA NAGRADO! TAKOJ NAROČITE »LJUBLJANSKI DNEVNIK«- IN PORAVNAJTE NAROČNINO VSAJ ZA TRI MESECE — POTEM LAHKO UPATE, DA BO TUDI VAS POISKALA SREČA! DAN 2RČBANJA SE HlfRO BLIŽA! Sl H 1 m ICKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE Torek, 4. marca ob 15.30: Juro Kislln-ger: »Na slepem tiru«. II. srednje-Šolski abonma. Ob 20: Marijan Marinc: »Komedija o komediji«. Torkov abonma m Izven. Sreda, S. marca ob IR: Juro Klsllnger: »Na slepem tiru«. II. srednješolski abonma. Četrtek, 6. marca ob 18 ln 20: Kole Cašula: »Veja v vetru«. Gostovanje Ograjnega gledališča Ptuj. KINO »UNION«: italijanski Olm »Kruh. ljubezen ln .. .* KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO -UNION« Angleški film DNEVNE NOVICE »Španski vrtnar« Tednik r. N. ». Predstave ob U. n. 19 ln U. Ob 10 je matineja istega filma. Prodaja vstopnic od »—11 K od 14 dalje. Dane« zadnjikrat. GLtDAUSCA Uprava za ceste LRS sporoča, da „ s« pričela rekonstrukcijska dela ”a mostu čez Savo pri Črnučah. V ‘vezi ■ temi deli Je možen le eno- ' DRAMA “rncmt,. promet prek moetu. Pozivamo Torek, 4. marca: zaprto. koristnike ceste, da upoštevajo Sreda, 5 marca ob 19.30: Shakespeare: Postavljena opozorila ln prometne »ukročena trmoglavka«. Abonma S. nake ter navodlila uslužbencev. | (Katarina Duša Počkajeva. — Pre-Vsem prebivalcem občine Beži- ostale vstopnice v prodaji.) P’®«. teren Ježica. V zobni ambu- Četrtek, 8. marca ob 18.30: Iwaszkle- lanti na Ježici, Titova 181. bo p 1' marcem t .1. pričela z delom do-zobna ambulanta. Ordina-cua bo v torkih, sredah ln četrtkih od pol 8. do 12.30 ure. Planinci! Koča pri Triglavskih »zerih Je j i. marcem odprta. Krasna smučišča. Četrtek, 8. marca ob 20: Kulandžlč: •Usode« Abonma TSS 1 Petek, 7. marca ob 20: Kulundžlč: »Usode«. Abonma TSS II. Sobota, 8. marca ob 20: Evrelnov: »Komedija o sreči«. Izven. Nepreklicno zadnjič. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom 12 PTUJA wlcz. »Poletje v Nohantu«. Abon- Sobota, (. marca ob SO: Br. Nušlč: Za čiščenje zraka ■!Bvixc£ VRŠAC ma K. (Preostale vstopnice v prodaji) Petek 7 marca: zaprto. Sobota, 8. marca ob 19.30: Brecht: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Premiera Izven. Nedelja, t. marca ob 18. ln 20: Good-rlch-Haekctt: »Dnevnik Ane Prank«. Gostovanje ljubljanske Drame v Kopru V soboto, 8. marca bo v Drami premiera komedije Bertolta Brechta: »Svejk v drugi svetovni vojni«. Sloviti pisatelj ni dramatiziral literarne »2aluJočl ostali«, komedija. Izven. Nedelja, fl. marca ob 15: H. Fltz: »Srebrna lilija«, pravljična Igra z godbo Popoldanska predstava. Izven. Ob 17.15: Br. Nušltf' -Žalujoči osta-11«, komedija. Red Nedelja — popoldanski. Vstopnice so tudi. v prodaji. Predprodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje telefon S2-860. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg It. I KINO »PTUJ«: madžar. čmo-bdi umetniški film »Vrtinec«. * -i " n , 0GLBSI PRODAM STIJCALNO URO Slemena 15 A za dvotariinl števec, dvigalo za avtogaražo ln skoro nov pisalni »troj. Ponudbe na upravo pod »Prilika S«. 824 HRASTOVE IN BUKOVE DESKE, suhe. prodam. Segler Benedikt, Mlhelca l, pošta Šentvid pri Stični, Primskovo. ‘ 823 ŠOFER - KINOOPERATER želi menjati službo — vzamem tudi samo šofersko. Ponudbe pošljite na upravo »LP« Maribor, pod geslom 103 Maribor«. 821 KINO *V I (• CeSld barvni film »Dobri vojak Švejk« Tednik: zimska radost. Samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17. 1» ln 21. Prodaja vstopnic od 9 do 11 ln od 14 dalje. predloge Jaroslava Haška, marveč je Četrtek, 8. marca ob 17: pengov-Sl-: njegove Junake prestavil v drugo sve- mončlč: »Zlata ribica«. ■ ,tovn,°, v°in°- » čimer Je še pomnožil sobota. 8. marca ob 17: P. Milčinski: J komične situacije ln duhovite dovtl- »zvezdica Zaspanka«. Ob »0.30: F Pocd: »Čarobne gosli«. Za odrasle. ROČNE LUTKE Resljeva c. 38 Nedelja, >. marca ob 17: A. Papler: »Hudobni graščak«. Prodaja vstopnic od torka dalje na upravi, Resljeva c. 36, od 10.—12. ure (telef. 32-020) ln pol ure pred začetkom vsake predstave prt gledalii- i Dezodorant — Dezinfektant • obleke veliko bolj učinkoviti ln teht- : nejšl. Predstavo je režijsko pripravil ..........................—■■■- France Jamnik, sceno je prispeval PnnnnniluiH I mg- arch. Niko Matul, glasbeno sprem* HKDBvflNIB I ljavo Bojan Adamič, osnutke za ko- Prirodoslovno društvo v Ljubija-1 stume pa Milena Kumar-Matulova. 5 Vabi na poljudnoznanstveno pre- Prevod je oskrbel Mile Klopčič, med- '•avanje prof. dr. Bogdana Breclja: Igre in epilog Je napisal Janez Me- •Vlisl s potovanja po Kitajskem«, nart Naslovno vlogo bo upodobil predavanje, spremljano z barvnimi Stane Sever. JJaPMltivi. bo danes ob 20. url v pri-| v petek 7 marca bo ob 17. uri *kl blagajni. vhtd‘PVI)i pretavn1ff;c,‘ univerzl‘- V Drami R^ndez-vous pred premiero d lz Gosposke ulice. Brechtove komedije »Svejk v drugi [ tfESTl 12 KRANJA torjevUi*na muz‘\*lcev '" svetovni vojni«. Sodelovali bodo dra- i • Ob n ? "»aturg Lojze Filipič, režiser France, KINO “n. uri v knjižnici Narodnega mu- Jamnlki prevajalec Mile Klopčič av- »STORŽIČ«: francoski film »Lju- aa® (h* Prešernovi cesti) Javno pre- tor me{ilger ^ epiloga Janez Menart, blmec Lady Chatterley«. Predstave O n?. ^e. ravnatelja Borisa Orla. SCenograf Ing arh. Niko Matul, kom- ob 16, 18 in 20. UzeJlh na prostem. VabUenl. ponlst Bojan Adamič, kostumograf »TRIGLAV«: ameriški film »Tar- ing. arch. Milena Kumar-Matulova, zanova Jez««. Predstava ob 19. lektor prof. dr. Anton Bajec, glavni Igralci ln gledališki! kritik Vasja 2 BLEDA <Šp*k TOVARNA PERILA, PLETENIN IN ROKAVIC — KRANJ TOREJ KINO »S L CG A« „ Angleški film Tolpa iz lavender Hilla Tednik: F. N. It. ». Predstave ob 15. 17, 19 ln 21. Prodaja vstopnic od t do II ln od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: amer. barvni cl- | Prodaja vstopnic v vseh klnem*- nemascope film »Trije novčiči v tografih od 9—11 ln 14 dalje, vodnjaku«. Brez tednika. Predsta- MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: ve ob 15, 17, 19 in 21. jugoslovanski film »NI bilo **- KINO »SISKA«: češki barvni film man«. Predstavi ob 10 ln 15. »Dobri vojak Svejk«. Predstave ob . KINO »LITOSTROJ«: a/nerUkl tlim 15, 17, 19 lil U. I »Gospoda 880«. Predstava ob 20. Čuva usnje — daje sijaj ILIRIJA KONCERTI Vabimo vse obiskovalce gledališča. Vstop prost. OPERA Torek, 4. marca ob 19.30: Donizettl: »Lucia Lammermoorska«. Abonma red A. . Sreda, 5. marca: zaprto. Četrtek, 8. marca ob 19.30: Wagner: »Večni mornar«. Premiera. (Vstopnice v prodaji od 17. ure dalje v torek, 4. marca.) I Petek, 7 marca ob 15 url: Smetana: KINO dr»™LE»Njih-balka v ritmu — 23.00—23.15 ln 23.30 —23.45 Oddaja za tujino (Prenos lz Beograda). II. PROGRAM 14.00 Od melodije do melodije — 15.00 Napoved časa, poročila lin vremenska napoved — 15.10 Ljubljanska kronika In obvestila — 15.26 Otroški ln mladinski zbori pojo — 15.45—16.00 Filmska kronika. Raznašalke-ce za raznašanje časopisa -LJUDSKA PRAVICA-v Jutranjih urab »prejmemo takoj. - Plača dobra. Zglasite se v ekspedltu -Ljudske pravice«* na Poljanskem nasipu št. Z. izdaja io cuk* J**« rubrika Kopitarjeva a/ril. tol t»*<*foo 31 858 - Poslovalnic* o* . no.it.ita o ra vi ca- Ul-.bllana Kopitarjeva ulica 8. telefon 39 181 - Notranjepolitične *ospodar«kB rubnkt. Ntuorleva 12 11 tel 20-501 m 22-621 - Kultu »i »M ^Jo«v« Trubarjeva ulica 24 telefon 22 491 In 2J 49J - Naročnlnski oddelek PetkovSkovo nabretje 25. telefon 22 494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva ulica t TiS - Mesečna na^čn.na 250 d.a « tujino 500 din - Tekoči račun 60-KB-8-2-I393 - Postni predal 43 - Poštnina plačana v gotovini - Načrti za plovne prekope med Donavo, Vislo in Odro Na pariški kliniki za bolne živali, kjer zdravijo brezplačno tiste zastopnike živalskega sveta, katerih gospodarji sami ne premorejo do* volj sredstev, se kdaj pa kdaj oglasi tudi kak šolar s svojim ljubimcem. Na sliki: deček z bolnim muckom Zdravilna smreka Drobne Gledališče v balonu VLOMILCA NA KOLESU Pred neko londonsko banko sta se pripeljana vlomilca i tandemom (kolo za dva). Eden Je sedel na kolesu, drugi pa Je s samokresom v roki prisilil banfinega blagajnika, da mu Je Izročil 170 funtov. Potem ita oba Izginila. PRVI REAKTOR V GRČIJI Grčija Je sklenila z ZDA pogodbo, po kateri bo dobila atomski reaktor za znanstvene raziskave. Imel bo 10.000 kW, Instalirali pa ga bodo v znanstvenem initttutu za Jedrske razitkave »Dtmokrit« blizu Aten. 2RTEV IZ PRVE SVETOVNE VOJNE V porenskem mestu Rattln-gen se je zastrupila ženska t vodo lz domačega vodnjaka. Med preiskavo so ugotovili, da Je bilo v bližini zakopanih ie lz prve svetovne vojne nekaj tisoč cevk s strupom »modri križ«. Cevke so bile zavite v masten papir, ki Je v Štiridesetih letih razpadel. Dežnlca Je spravila v vodnjak bojni (trup, ki vsebuje arzen. ■* V zadnjem trenutku Zgodilo se je nekega popol- govoril z njima. Prišla sta drug dneva, ko je v londonskem pred- za drugim, roparski vlomilec je mestju neznanec potrkal na hišna obema zagrozil s samokresom in vrata bančnega direktorja. Ban- ju zvezal. Pri enem izmed njiju kirjevi ženi, ki je odprla vrata, je je našel ključe od blagajne in se dejal, da mu je slabo in da bi rad napotil v banko. » kozarec vode. Komaj ga je gospo- Kmalu po njegovem odhodu pa dinja spustila v hišo že je po- ge je eden lzmed bančnih name. tegnil samokrM in jo 1p*®vrtel Vencev tešil vezi in takoj tele-telefonsko številko ’in sporočil drdral policiji. Policijski patrulj-bančnemu ravnatelju, da je nje- ™ voz se je naglo pripeljal pred govi ženi slabo in da so njega bančno poslopj;. Vrata so bila poklicali kot zdravnika. Prosil je odprta, roparskega vlomilca pa ravnatelja, naj pride takoj domov, niso našli. Pobegnil je bil, še Ko je ta prišel, je tudi njega zve- preden je utegnil kaj vzeti s seboj, zal. Ker v njegovih žepih ni našel Londonska policija meni, da ,je ključev bančne blagajne, je spet to eden najbolj drznih poskusov telefoniral v banko in povedal roparskega vloma, kar so jih do-dvema uradnikoma, da je ravna- slej zaznamovali v Veliki Brita-telju slabo in da bi rad takoj niji. Neki gradbenik iz ameriškega New Jerseya Je prevzel gradbišče, na katerem je stalo nekaj starih hiš, ki naj bi se umaknile novim. Najel je 45-tonski tank »Sherman«, kakršne so med drugo svetovno vojno uporabljali na evropskem in drugih bojiščih. Tank je hišo z nekaj sunki zravnal z zemljo, prihranil gradbenim dclavcem precej truda in časa, saj je bilo potem treba le še zložiti zidake, in tako vsaj enkrat opravil koristno delo TOREK. 4. MARCA