Ql25om
T^and
s-yu&ice...
NO. 230
AM6RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
MORN*NOVN€WSPAP«R
CLEVELAND 8, Q.. TUESDAY MORNING, NOVEMBER 23, 1948
LETO L. - VOL. B,
:

VESTI
IZ SLOVEHIIJE
SOVJETSKE PREDSTRAŽE |bilo madžarski vladi le neprijet-
v boju proti titovcem so vse komunistične vlade in stranke okrog Jugoslavije. Vsi so poslani v boj proti komunističnim krivovercem. Zadnji čas je bilo slišati največ o Madžarih.
NA OGRSKEM se baje zbirajo sovražniki titovcev in tem daje madžarska vlada ne samo zaščito, ampak jih kar naravnost pripravlja za napade v Jugoslaviji. Napetost je šla tako daleč, da je madžarska vlada nekaterim jugoslovanskim uradnikom na po-laništvu v Budimpešti vzela pravico bivajna na Ogrskem. Nekatere je Jugoslavija sama odpoklicala. Nekaj pa se je našlo tudi “izdajalcv," ki so prešli k Ko-minformi in Tita zatajili. Jugoslavija je poslala ostro noto ogrski vladi. Ta je v toliko pomirjevalno odgovorila, da zagotavlja, da nima nikakih namenov seči po kakem delu jugoslovanske države. Izgleda, da je
no, če bi Jugoslavija pretrgala diplomatične zveze z njo, ki je tudi komunistična vlada.
JANKA PUSTA. — Ta kraj je tudi prišel v sporih znova do veljave. Na tej veliki samotni ogrski kmetiji so pred leti vež-bali morilci kralja Aleksandra. Hrvaški ustaši so imeli tam enega svojih sedežev za rovarjenje proti Jugoslaviji. Sedaj da se zbirajo na Janka Pusti tisti komunisti, ki so proti Titu in pripravljajo napade nanj. Te imenujejo v listih protititovske le-gijonarje. Janka Pusta je blizu meje nekdanje Hrvaške.
“REAKCIJONAR.” — Za za-padni svet je morda iz tega boja proti Titu najbolj interesantno, da imenujejo sedaj evropejski komunisti Tita “reakcijonarja.” Ta priimek so dobili poprej vsi, ki niso bili za Titov režim, sedaj je dobil to novo odlikovanje komunistični maršal.
(Mie ne 3. itraal)
Ameriško delavstvo proti komunistom
Cincinnati. — Predsednik American Federation of Labor Mr. Green je na zboru konvencije zahteval naj britanski inj
okličejo s\
da orodje za komuhi-
stične pete kolone. Ta organizacija ne dela za u3peh Marshallovega načrta v Evropi in za gospodarsko obnovo sploh. Ameriške in britanske delavske unije naj napravijo novo svetovno zvezo delavskih unij, ki bo brez vsakega komunističnega vpliva,
Max Eastman je govoril na konvenciji in zahteval, da mora USA začeti ostrejšo in odločnejšo politiko proti Sovjetski Zvezi in komunistični agresivnosti. Amerika 'mora zaustaviti sovjete in zrušiti njihov režim ali pa bo prisiljena v trapasto obrambno vojskovanje, je nagla-šal govornik.
Zastopnik mornarske unije Ryan je pa povdaril, da sedanja stavka ameriških mornarjev nima nič skupnega s stavko francoskih premogarjev in sploh nima nikake zveze s politiko.
Novoizvoljeni senator Long je poročal, da pričakuje, da bo novi 'kongres razveljavi Taft-Hartleyev zakon že v enem mesecu potem ko se sestane.
Tajnik Meany je izjavil, da Green in njegovi sodelavci na konvenciji ne bodo imeli nikake resne opozicije za zopetno izvolitev.
zakonu ali mnogi so za to, da se tudi po novem zakonu zahteva protikomunistična izjava in garancija. Tako garancijo pa naj podpišejo tudi delodajalci.
Glede nadaljnega nastopanja delavskih unij v mezdnih sporih in drugih borbah za zboljšanje delavskega življenja je Eastman dejal in svetoval takole: “Pazite, da ne pobijemo gosi, ki leže zlata jajca. Kapitalzem je nekaka taka gos. Poberimo vsa njena jajca, ki jih le moremo, ali nikar ne ubijmo gosi.”
Mrs. Chiang Kai-shek apelira'in svari Amerikance
Nanking. — Madame Chiang Kai-shek je govorila po radiju Amerikancem in jih prosila za nujno in odločno pomoč za Kitajsko. Povedala je, da je predsednik republike trdno odločen, da se bori proti komunistični nesreči do konca in da trdno upa v končno zmago klub temu, da je sedanji položaj demokratične Kitajske res težko kritičen. Gospa je dejala, da naj Amerikanc dobro vedo, da komunističen cilj ni samo Kitajska ampak pred vsem Amerika. Amerikanci naj se ne varajo, da bodo mogli držati daljni vzhod, ker drže Japonsko. Vsak vojaški strokovnjak lahko potrdi, da bodo komunisti, če osvoje Kitajsko, pomenili za Ameriko največjo nevarnost, ki ji je kdaj grozila. Ce bo padla Kitajska, gre cela Azija in Amerika bo imela ogromni kontinent za svojega sovražnika.
Komunistični radio je oznanil pozive Ameriki, da naj drži roke proč od Kitajske in naj Be ne meša v državljansko vojno, kajti komunisti bodo smatrali vsako pomoč sedanji kitajski vladi za sovražno dejanje in temu primerno odgovorili.
—-----o-----
Domžalski župnik Franc
Poslanec napo1 dobo gospodi napredka
Washington. — Sam Rayburn, demokratski poslarite, ki je bil speaker v poslanskjjfzbornici in bo verjetno izvoljen zopet na to mesto, je po obisku pri predsedniku Trumanu, izjavil, da se v
Zunanje polilKne zahteve ameriškega delavstva
Cincinnati___Amerikan Fed-
eration of Labor poziva Ameriko naj preneha trgovati s Sovjetsko zvezo za čas dokler ne bo ta opustila svoje nečloveške blokad Berlina. Nadalje poziva
Združenih državah «i bati nika- Ameriko naj oborožuje prijatelj-ke ekonomske depresije v bližnji bodočnosti in jeipovdaril, da bo državna administracija v najsigurnejših rokah vodila ves ameriški narod prihodnja štiri leta skozi dobo procvitajočega gospodarskega napredka. V zunanji politiki bo vladala še nadalje sloga obeh strank in se bo nadaljevala ostra politika proti vsaki sovjetski agresivnosti.
Parlament bo hitro pfipravil zakonodajo, kakršno jefpredsednik obljubil v volilni kartanji in je bila že med predsednikovimi počitnicami določena #8ta in zaporednost zakonov, iti pridejo pred zbornico.
o-
ROVI GROBOVI
Frances PangeriU
Kakor smo že poročali, je u-mrla Frances Pangerjič na 1153 E. 63 St, rojena v Yasi Žagarski vrh župnija Javor pod Ljubljano. Od tam je prišla v Cleveland pred 39 leti. pila je članica oltarnega društva pri sv. Vidu. Soprog Frank j i je umrl pred tremi leti. Tuiptj zapušča
ske narode v Evropi, da bi se mogli braniti proti komunistični agresiji. Poročilo odbora za zunanje zadeve delavske zveze ostro kritizira tajnika za zunanje zadeve Marshalla radi njegovega premehkega in neodločnega stališča glede pomoči Kitajski in radi neodločnosti v politiki proti Rusiji. Proglas pravi, da Amerika ne more in ne 3me stati brezposelna, ko sovjetski moloh požira eno svobodno državo za drugo, svobodne narode drugega za drugim, da postanejo nasilno pomočniki in sateliti azijskih despotov in sovražniki Amerike. Delavska zveza stavi celo vrsto drugih zelo važnih predlogov in zahtev: Zveza Narodov naj proglasi za. kriminalno udejstvovanje vsako-petokolonsko delo v korist tujih sil na območju vsake države čla-
Darovl za begunce
V našem uradu so bili izročeni sledeči darovi za slovenske begunce: Mrs. Francs Baraga je
nice Zveze narodov, vse cone Nemčije, ki niso okupirane po sovjetskih četah naj se vključi- Nov telefon—
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
jo v Zapadno Evropo, izključeni naj bodo samo nemški finančni magnati, ki so med drugo svetovno vojno podpirali Hitlerja, ustvari naj se Zveza evropskih držav po vzgledu United States of America, odpravi naj se veto pravica v vseh mednarodnih ustanovah, delavska zveza odobrava Baruchov program za kontrolo atomske energije, revidirajo naj se vsi sklepi jaltske in potsdamske konference in spremene v duhu Atlantske Karte in statuta Zveze Narodov.
Ta mogočen apel in silen program ameriškega delavstva je najlepši program zunanje polit-ke in najboljši dokaz, da je ameriško delavstvo politično modro in stvarno.
Belgijska vlada nenadoma odstopila
Bruselj, Belgjia. — Vlada dr. Henrika Spaaka je podala ostavko. Princ Karl je ostavko sprejel in prosil zopet Spaaka, naj sestavi novo vlado. Ostavko vlade je povzročil zastopnik krščansko demokratske stranke minister pravde, ki so ga socija-listi v parlamentu hudo napadli.
Urad Matt F. Intiharja na 630 E. 222. St, je dobil novo telefonsko številko in sicer je zdaj RE 6888.
Zaroka—
Mr. in Mrs. James Debevec naznanjata, da se je zaročila najmlajša hčerka Jean z Mr. William Edukaitis, sinom Mr. in Mrs. Wm. Edukaitis, 1072 E. 174. St. Zaročenec pohaja zadnje leto na Detroitsko univerzo, kjer študira za inženirja. Pobiranje asesmenta—
Tajnica dr. sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ bo pobirala ases-ment v šoli sv. Vida na 24. in 26. novembra od 6 do 9 zvečer.
Tajniki, ki pobirajo asesment v Slovenskem domu na Holmes Ave. bodo pobirali 24. in 26. novembra ob navadnem času.
Peta obletnica—
V sredo ob devetih bo v cerkvf sv. Vida maša za pok. Joseph Koporc v spomin pete obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Članice Oltarnega društva fare sv. Vida naj pridejo nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Frances Pangeršič.
Za okrasitev—
Nadaljni darovi za okrasitev
Tri na dan
Pravijo, da ima novi guverner države Ohio težke skrbi, kako bi si izbral dober kabinet. To ni nič težko. Samo Prešerna naj posluša, ki je rekel: le čevlje sodi naj kopitar.
* • *
Na Madžarskem je komunistična vlada. Vsi vemo, da ne bodo pustili komunisti v deželo nikogar, ki ne zastopa komunistične fronte. Torej ne more Ameriški slovanski kongres v Ameriki več tajiti svoje prave fronte, ko pošilja svoje zastopstvo na Madžarsko.
• * •
Wallacovi so nabrali v Ohio nekaj čez 870,000 za volivno kampanjo. Potrošili so približno prav toliko. Dobili so okrog 36,-000 glasov, torej po $2 glas. Inflacija tudi tukaj.
Nemci ne smejo dobiti porurske industrije
London. — Francoski zunanji minister Schuman je osebno obrazložil delegacijam USA in Velike Britanije francosko zahtevo, da se porurska industrija v no-benem^slučaju ne sme izročiti nemški upravi.
Isto stališče zagovarja 9. poslancev angleške delavske stranke, ki so v parlamentu vložili protest proti vsem odločbam, ki gredo za tem, da bi Porurje prišlo v nemške roke. Tudi oni zagovarjajo predlog, naj se porur-ska industrija izroči v lastništvo mednarodnega odbora ali sveta tako, da bo popolna garancija, da se ta velika industrija ne bo nikdar več mogla zlorabljati za vojne namene proti nemškim sosedom, ampak da bo služila le mednarodnem gospodarstvu.
Tudi dva vplivna britanska lista, londonski Times in Economist .svetujeta naj se resno razpravlja o francoskemu predlogu in upošteva francosko stališče.
umrl preč. gospod svetnik Franc Bernik, župnik v Domžalah iia Gorenjskem. župnikOval je v Domžalah od leta 1903. On je tudi ustanovil to faro, ki je bila prej podružnica Mengša. Bil jfe izredno goreč in sposoben dušni' jjj pastir ter dober organizator. Veliki Katoliški društveni dom, najlepša stavba v Domžalah, je njegovo delo. Vpeljal je otroško zavetišče, katerega so vodile šolske sestre (amirobrske). Ko so Nemci zasedli Domžale, je moral bežati v Ljubljano. Po vojski se je vrnil na svojo ljubo Goričico (domžalska cerkev), vendar v novih razmerah ni mogel več delati Tudi se ga je lotevala bolezen, kateri je končno podlegel S pomočjo svojih faranov v Ameriki je izdal knjigo o domžalski fari. Med farani je bil zelo priljubljen. Ko je hodil po domžalskih ulicah, je veselo 'pozdravljal na levo in desno. Nihče ga ni mogel prehiteti s pozdravom: on je vedno že od daleč naprej pozdravljal vsakega, tudi otroka. — Naj v večnem miru uživa zasluženo plačilo za V3a svoja številna dobra dela.
Iz raznih naselbin
NEW YORK. — V Brooklynu je po dolgi bolezni nmrl John Žakelj, star 47 let, rojen v Ljub-ljasi. Tukaj zapušča ženo, mater in sestro .Frances Carter, v Gloversvillu, N. Y., pa sestro Anno Verbich.
Mary .Tomažič, tri pravnuke in nečakinji Mrs. Mary Rangus in Mrs. Jenny Perko. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 9:15 iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na pokopališče Kalvarija.
Peter Popovič
V nedeljo Izvečer je zadel avto Peter Popovic-a, ko je šel preko ceste. To se mu je zgodilo v njegovem domačem mestu Albion, Penna., kjer je živel zadnjih 15 let. Poprej je živel v Clevelandu in mnoigi se ga še spominjajo. Bil je 64 let star, rojen v selu Sopotij in je prišel sem v Ameriko ipu-ed kakimi 50 leti.- Vsled zadobljenih poškodb je umrl v Hamot Hospital v Erie, Pa., kamor so ga hitro prepeljali po nesreči. Za-
pušča sestro Mrs. Mary Deano- j0hn K0kal.
Viharji na zapadu
Chiiapro. — Po zapadu divjajo viharji. Kakih dvajset mest v južni Nebraski je brez elektrike, vse zveze so potrgane in vse napeljave. Viharji z velikim dežjem, nalivi in drugimi nesrečami so rušili tudi v Kansas, Louisiani in v vseh državah ob reki Mississippi. V Nebraski je pet irič snega, ki je padel tudi v Colorado in South Dakota.
Škoda vsled stavke v zapadni Nemčiji
Frankfurt, Nemčija. — Dr. Hans Boekler, presednik delavske zveze za zapadno Nemčijo j. je obrazložil generalno stavko takole: Ta stavka nam je bila usiljena, ker so brezobzirni vodje industrije vzdržali cene delajo neutemeljene in nepravične dobičke.
vic in mnogo nečakov in nečakinj. Truplo je bilo prepeljamo v Cleveland in leži v Grdinovem pogrebnem zavodu odkoder bo pogreb v petek zjutraj. Cas bomo še naznanili.
, Martin Ocvirak Na švčiem domu, 6407 Standard Ave., je umrl Martin Ocvirak, sin Martina in Mary. Oče je že poprej umrl. Zapušča mater, sestre Mrs. Zora Sanfilippi, Mrs. Stella Kipela, Mrs. Ann Ohyski in Mrs. Frances Kozl-car ter brata William. Pogreb bo iz Golulbovega Ipogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40, cesti v sredo zjutraj ob 9:30.
»bhii Potokar, predsednik'.
Double Eagle Bottling Co. je da- F1*™ obsodbo dveh zločmcev v royal $20.	‘	mapjše kazni. Po^g tega pa so
Po $10: Jennie Drobnik iz v vladi tud: spor. krščanskih de-
Barberton, O., neimenovana, Joseph Stampfel, 1139 E. 76. St., Joe Pozelnik, 15721 Waterloo Rd., John Stimetz, Kansas City, Kans., John Terček, 1075 E. 64. St.
Po $5: Joseph Kožel, 6304 Carl Ave., Mr. in Mrs. Frank Snyder, 3529 E. 81. St.„ Mrs. Frances Raspet, Pueblo, Colo., Joseph in Ivana Gerbeck, Indianapolis, Ind.
Mrs. Ivana Hočevar, Lead-ville, Colo. $2, Mary Jene, 921 E. 210. St. $1.50.
Rev. Alojzij Madic, tajnik Lige, je prejel $35, darovali so: po $$10: Metod Šircelj in Mary Šircelj; po $5: Ciril Šircelj,
Iskrena zahvala vsem skupaj in toplo priporočamo še drugim, da bi kaj prispevali v ta človekoljubni namen. rt
"■	'■	-..-(—''IV
mokratov s socijalisti radi vprašanja vrnitve kralja Leopolda in radi šolstva. Spaak prvi dan krize ni mogel rešiti, vendar pa je najverjetneje, 3a bo on zopet novi ministrski predsednik, ker socijalisti nikakor ne bodo dovolili, da bi predsedstvo prešlo v roke krščanskih demokratov, kr-! ščanski demokrati pa tudi ne bodo hoteli kakega drugega soci j solističnega predsednika kot Spaaka samega, ki se je izkazal kot najbolj lojalen in ki ima med socijalisti največjo avtoriteto.
Injlh: Flajsfiman Tavern, •"/
Černe Jewelry, Euclid Music House, 0t, Clair Hosiery Center, Oraizem’s Confectionery, Bahor Beauty Shoppe, Dr. Gar-bas, Dr. Stare, Leopold Ku-shlan, Contoriere Shoppe, John Rebrača Grocery, Brayer Typewriter Co., Mollies Cafe, S &
Cafe, John's Delicatessen,
Leo’s Cafe, Chuck’s HLSIpeed, Tjeber’s Home Bakery. Vsem se naj lepše Zahvaljujemo.
Grška vlada še vedno v težavah
Atene, Grčija. —•• Nova grška vlada je dobila v parlamentu malenkostno večino dveh glasov. 18 poslancev je bilo odsotnih. Vlada kljub temu misli 03tati in nadaljevati svoje delo.
Sojenje proti komunistom
New York. — Federalni sodnik je določil 17. januar za začetek sodnega postopka proti obtoženirnjkomunističnim voditeljem. Predsednik komunistične stranke William Foster, ki je bolan, je zahteval po svojem zastopniku, da se sojenje odloži za daljši čas. Sodnik je dovolil Odlog do 17. januarja
Razne najnovejše svetovne vesti
PARIZ. — General Lucius Clay in USA ambasador Robert Murphy sta dopotovala iz Berlina v Pariz, da sta dala podrobne podatke o najnovejših dogodkih v Berlinu. Po njunih poročilih smatra delegacija USA, da ni veliko upanja, da bi se berlinska kriza mogla rešiti mirnim potem in na način kakor nekateri zastopniki nevtralnih držav pri Zvezi narodov to žele.
>	•	•
VARŠAVA. — šest političnih voditeljev poljske protikomunistične socialistične skupine je bilo obsojenih na več let ječe radi tega, ker so hoteli zrušiti komunistično vlado. Vse njihovo premoženje je bilo konfiscirano. Voditelj skupine Kazimir Puzak je dobil 10 let in je že 5 let v ječi. Britanski list Manchester Guardian poziva britansko delavsko stranko, da naj organizira proteste po celem svetu proti krivicam, ki se gode socialistom v Poljski in Bulgariji.
•	g
LISBONA. — Predsednik portugalske vlade je dal posebno izjavo, v kateri zahteva, da se Vsa svobodna Evropa združi v protikomunističen blok. Smatra, da ni dovolj, da v skupni fronti proti komunizmu sodelujejo samo Francija, Benelux in Anglija, ampak zahteva vključitev tudi vseh treh Skandinavskih držav, Španije, Italije in Portugalske. Povdarjal je, da bo Portugalska mogla mnogo koristiti zapadno evropskemu bloku. USA ima že
če Foster ne bo mogel biti navzoč.
in določil, da nadaljnega odlaganja ne bo več dovolil, tudi itak P1-*™0 *» baze na Azorskih otokih. Poleg tega je predsednik rekel, da je treba v celoten načrt vključiti tudi Afriko, ki je itak zelo odvisna od zapadne Evrope.
Pridite — molimo!
Po sklepu Zveze Oltarnih Društev bo skulpna Sveta Ura molitve na prvo adventno nedeljo 28. novembra 1948 popoldne od 2:30 do 3:30 v cerkvi Sv. Pavla, Euclid in 40th St.
Govori pre vzvišeni g. škof Dr. Gregorij Rožman.
Najvljudneje vabljene ne samo članice društev ampak vse naše žene in dekleta, da skupno počastimo Naj svetejše in prejmemo najboljšo duhovno pripravo za adventni čas in svete božične praznike 'ter poprosimo za blagoslov našim družinam in vsem našim milim in dragim.
------o------
Tajnik madžarskega kardinala aretiran
Budapest. — Madžarsko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo, da je bil aretiran dr. Andras Zakar, tajnik kardinala Mindszenty-a. Dolže ga, da je delal proti narodu, niso pa dali nikakih daljnih o b r a zložitev aretacije. Posamezni člani vlade so zadnje dni ponovno napadali kardinala samega in vlada je konfiscirala njegovo pastirsko pismo duhovščini V tem pastirskem pismu je kardinal ostro napadel prepoved in konfiskacijo vseh katoliških šol, preganjanje duhovščine, omejevanje verskih obredov in uničevanje cerkvenega premoženja. Kardinal v pastirskem pismu pravi, da še nikdar noben kardinal na Madžarskem ni bil tako preganjan od svoje vlade, kakor je on sedaj.
11	«jasr£Z.. »ar1 **
mer v Evropi ni mogel Trst niti Kititi samostojnega življenja, Je ga velesile rušijo in ovirajo in ko prav preko njegovega najvažnejšega zaledja pada neprodorna železna zavesa, ki onemogoča vsak promet in vsako količkaj redno tr-
ttala prinesle.
NAROČNINA
1* Zed. države $8.60 na leto; za pol leta $6-00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
per year, for 3 months.
Bnterad u Mcond-cliM miller Jsnuery 6th, 1608, it CjereUnd, Ohio, mitt the Art of Msrch 3rd, 1ST«. _
8°V1 Delati zaključke na osnovi sedanjega stanja, ko je odstranitev neugodnih okolnosti popolnoma izven moči nove tržaške državice, je zavijanje in zlorabljanje dejstev za posebne namene, ki so samostojnemu Trstu sovražni Zapad ne sile naj že vendar nehajo nasedati italijanskim šovinistom in komunističnim spletkarjem. Oboji gredo za tem, da se v Trstu blamira ideja demokratične uredile in da se izjalovi prvi udarec škodljivim evropskim nacionalizmom, ki zapadni Evropi ne puste na noge. Komunisti pa itak nič drugega net žele kot spraviti Amerikance proč in ven iz te w >ua	strateško in gospodarsko tako važne točke. Njim je vse
itd* United St.*. 110 enoaliAmerikancizapuste Trst zato, ker je postal spet lta-$6 for 6 month., $8.50 j kj a[. kakega drugega razloga. Glavno je da Ame-iths.	rikanci gredo ven in puste komunistični expanziji prosto
polje.
SUBSCRIPTION RATB8 United Štete* $8.60 per ye«; $6 for < month«; $8 for S month*.
Canada and all other coon-trie* outelde United State* »10
Ala pi memo.
Zato boete lahko Se marsikaj zvedeli o novih in starih kanadskih Slovencih _ seveda ne vsega na enem sestanku. Celo to boste mopda zvedeli, da se kanadhki “dipijevci” in "dipi-jevke” zelo smilijo maloštevilnim kanadskim slovenskim komunistom. Smilijo se jim zato, ker so baje v Canadi padli v roke nazadnjakom. . ,


Sam Bog ve, če se tj siroma-
tk* Pod Offloa at
No. 230 Tues., Nov. 23, 1948
ki ne bodo sedaj še vse bolj smilili komunistom, ko je moja malenkost začela vas navduševati, da hodite v Toronto na obisk in tam poslušajte, kaj vam vedo ,povedati slovenska dekleta. . .
Komunisti in italijanski šovinisti hočejo doseči da Amerikanci zapuste Trst

Mnogi pisci imenujejo Trst ‘ključ k Evropi. Ne le da je tržaška luka najvažnejši izhod vse srednje Evrope k Sredozemskemu morju tam v okolici Trsta se stikajo tri največje evropske narodne rase, germanska, romanska in slovanska. Trst je postavljen v to stikališče prehodov iz donavske kotline, panonske nižave in Alp ter padovske doline in Jadranskega morja. Narava tam veže in spaja srednjo in južno Evropo in njeno morje. Kar pa narava veže, človek
zno Evropo 111 lijcnu muijv. IV«.	7—'
razdvaja Ljudje so napravili iz stikališča ognjišče sporov in prepirov, ki jih vedno znova neti in podžiga nevoščljivost, .. ni-nrW in državne, nuble fraze zavita konkurenca
n prepirov ki jih vedno znova neu m puu/.,8e ,n,.«™.., v razne narodne in državne puhle fraze zavita konkurenca ter borba za oblast. Ne.mci so hoteli imeti Trst za svojo po-
ter borba za omast. m-mu so umen m m, .	m r
stojanko. Zato so preko slovenske zemlje gradili svoj most k Adrji.” ’ Hoteli so uničiti mali slovenski narod, ki živi
k Adrji. noien so umom m««	-- -
vse okoli Trsta, da bi to zemljo ponemčili in tako tudi narodnostno osvojili. Italijani se prizadevajo ze skoraj stoletje, da bi razširili svojo oblast od apeninskega polotoka v srednjo Evropo preko Trsta. Hočejo imeti Trst ne rad. Trsta samega, ampak zato, da bi od tam vplivali na pomorski promet in trgovino vseh dežel, ki so navezane na tržaško luko Slovenci, ki žive v neposrednem zaledju mesta pa sodijo, da je mesto de,l njihove zemlje, ki jo je tujec - usmi-Ijenec le deloma mogel v stoletjih spremeniti m naseliti s svojim življenjem.
Ti narodnostni boji so samo škodovali mestu samemu
Odpri srce, odpri roke...
P. Bernard Ambrožič
Današnja kolona je torej samo nadaljevanje prejšnje. Zato ne pozabite, da ste pri svojem obisku v Torontu ta hip na sestanku s Slovenskimi dekleti po večerni šoli.
Ce znate db kratkem veliko vprašati in dobro poslušati, boste <v teku pol ure veliko zvedeli o onih 600 slovenskih “Novih Kanadčanih,” ki jih je omenila moja kolona prejšnji teden. In smete mi verjeti, da bo to koristno za vas, zakaj če hočete še ostalih 570 osebno obiskati, si vzemite pol leta dopusta in polne žepe denarja. Veste, Canada je ogromna dežela in njeni ljudje niso nikjer na posebno velikem kupu. Tudi Sloven, ci ne.
AL PA NE
Slednjič smo se spustili od obale Portugalske in jo udarili čem stari Atlantik proti Kanadi. Upal sem, da se naša ladja zdaj ne bo nikjer več ustavila, ko smo obrali vse luke v Ja-
Pred oltar stopita
Cleveland, O. — Na Zahvalni dan 26. novembra ob desetih
dopoldne bosta stopila pred ol-Ali v Torontu ni mogoče tako tar in si Zljubila večno zvesto-
Ker so vam pa ta dekleta, ki imate ž njimi sestanek v Torontu, trenutno najMižja, boste želeli najprej o njih samih kaj več poizvedeti. Vprašali
Ti narodnostni boji so samo škodovali mestu samemu Lte na primeri odkod so do-in mu^niso dovolili svobodnega in nemotenega naPfMq^Hma Vsega si ne boste zapom-
ki se’ je v zadnjih desetletjih pojavilo v Evropi, je hotele postati tudi gospodar Trsta. Poraz Hitlerja in Mussolinija je
SsaKTMSK
stati tudi gospodar irsia. ruraz nurcij« m muaauiiuija jv pustil Stalina kot edinega in daleč najmočnejšega imperialista v Evropi, ki je med vsemi drugimi svojimi osvojitvami
4*..y4: TV** »/ evnin ufluvinri rarstvn
hotel dobiti tudi Trst v svojo vzhodno carstvo.
Mednarodna konferenca, ki je odločala v zvezi z Italijo tudi o Trstu, je bila že v znamenju sovražnosti med za-padom in vzhodom. Zato Jugoslavija in Rusija nista mogli v Trstu ostati in ga obdržati. Slovenci smo Trst izgubili po krivdi komunističnih okupatorjev in nasilnikov v naši stari domovini in Jugoslaviji.
Pravilno ugotavlja Slovenska Demokratska zveza v svoji spomenici na Zvezo Narodov, da moramo biti hvaležni samemu slučaju, da se je osnovala ta samostojna drža-va. Državniki so bili prisiljeni, da niso obravnavali tržaškega vprašanja z vidika nacionalističnih central Rima, Ber-lina in Moskve, ampak so morali povdarjati koristi mesta, mestnega prebivalstva in celega dela Evropje, ki mu Trst služi. Rešitev pa je po sebi srečna, ker končuje spor med neposrednimi sose.di, ki naj.se zadovolje, da je sporno (.zemlje izločeno. Samostojna tržaška država je tako nastala rešitev, ki služi interesom svojih ljudi, interesom miru v srednji Evropi in koristim splošnega miru v Evropi. Zato je v osnovi srečna in dobra in naj ostane trajna, zlasti bi morala ostati tudi v vsaki bodoči demokratični organizaciji Evrope.
Nekateri zavezniški organi tega ne uvidijo. Zato pošiljajo v svet netočna poročila. Tako je n. pr. ameriško — britanski komandant v Trstu že dvakrat poročal, da se v Trstu še ni dvignil smisel za državo in njeno samostojnost in da prebivalstvo še vedno simpatizira deloma k Italiji, deloma k Jugoslaviji. Tržaško prebivalstvo je pa že opetova-no povdarilo, da ga ne briga niti Italija niti Jugoslavija ampak hoče neodvisno tržaško državo. Ko je general Airey sam priporočil naj ljudje v Trstu manifestirajo za priključitev mesta k Italiji, se manifastacija ni posrečila in je'ogro-mna večina ljudi prireditev bojkotirala. Tržačani so s tem povedali, da hočejo mir, varnost, stalnost razmer in priložnost za delo.
Tako smo sedaj doživeli smešno — žalostno dejstvo, da vse druge okolnosti lepo zagovarjajo obstoj tržaške države, samo velesile, ki so jo ustvarile, jo rušijo. Trst se ne more urediti, konsolidirati in umiriti, ker sami vojaški upravitelji tega ozemlja pri vsaki priložnosti ubijajo vero in upanje, da je sedanja rešitev stalna in ker dejansko vedno kršijo mednarodne določbe, ki so jih sami postavili in podpisali.
Velesile so predpisale za Trst štatut, ki vsled vednih sporov med njimi samimi ne more stopiti v veljavo. Za go-vernerja se ne morejo sporazumeti. Vse to je razumljivo. Ni pa mogoče opravičiti, da nekateri zavezniški uradniki v Trstu pripisujejo prebivalcem, kakor da bi oni bili kaj krivi sedanjega neugodnega položaja. Prebivalstvo samo ni še nihče vpraša! in nihče mu še ni da! prilike, da bi izrazilo kaj pravzaprav želi.
Kljub temu so na delu že sile, ki hpčejo tržaško drža vo rušiti, češ da se ni obnesla. Kako se naj obnese, če so jo pa že pri nastanku razdelili na dvoje, če vsled povojnih raz-1
_______ .. ___________m
mesto, Smlednik, itd., vam bodo gotovo ostali v spominu.
če jih vprašate, odkod in od kdaj se med seboj ipoznajo, bo menda :za vse en sam odgovor; Iz Spittala ob Dravi. Ob tem odgovoru vam bo vse jasno.
Da, da! Ta “ljubi” Spittal! Kakor bo ostal tisočem v črnem spominu, je dal našim ljudem tudi čudno veliko dobrega. Vprašajte ta dekleta, če jim je dolgčas po Spitallu. Pomilovalno se bodo nasmehnile, ampak brž se jim bodo zresnili obrazi in priznale bodo, da jim je vsaj v dvojnem pogledu le dolgčas po tem kraju, ki ima že v svojem imenu tako neoku sen prizvok.
Radi ondotne cerkve jim dolgčas in radi stotine prijateljskih vezi, ki so se kruto trgale ob slovesu. Za nekatere obstoji upanje, da se bodo zopet sklopile kdaj v Canadi, — druge so šle narazen bolj ali manj za zmerom, zakaj če bo kaka Argentina ali podobna dežela stotinam naših ljudi za stalno postala “nolva domovina” — kako naj jim kdo garantira 'v bodočnosti “špittalsko slovensko skupnost?”
nadaljevati?
No, tako gotovo ne! Vsaj nedeljska služba božja bo pa menda s kakimi redkimi izjemami vsakemu na razpolaganje. Tudi takim služkinjam, ki ne delajo po katoliških hišah.
In v čast njim ter vsem drugim je, da so se ravno za to zadevo najlprej in najbolj zanimali.
Večinoma si je vsak brž poiskal najbližjo katoliško cerkev. Slovenske, žal, ni. Hrvat-ske tudi ne. Poljske so in slovaška. Vse to in tako so naši ljudje dognali po večini že pred prihodom v Toronto. Je pa v mestu hrvatski duhovnik, Father Hraščanec, ki pa nima v Torontu službe božje vsako nedeljo, ampak le po enkrat ali dvakrat na mesec. Druge nedelje hodi v druge naselbine. Kadar je služba božja za Hrvate v Torontu, je med verniki kaka polovica Slovencev. Seveda pa čakajo Slovenci svojega
" .M jim j« *e <*U "
-■
En slovenski duhovnik pa je primerni bližini Toronta. To je dr. Ivan Pajk, ki je pa nastavljen za kaplana pri angleško govoreči župniji v St. Catherines, blizu Niagarskih slapov. Kadar pa le more, z veseljem pohiti med Slovence v Toronto, Hamilton, Vineland še drugam. Ko pridejo še nadaljni, si bodo lahko razdeliti delokrog in bolj in bolj povezovali Slovence v ‘kanadsko skupnost” v verskem in družabnem pogledu.
Torontska slovenska dekleta ustvarjajo nekako središče za sestanke — poleg večerne šole — tudi v zavodu, “Sisters of Service” na Wallesley Place št. 4. Ker je videti, da ima ve je čina prosto isto popoldne v tednu, se bodo lahko tam shajale in si omislile morda celo kakšno organizacijo.
bo John M. Bandi in Mary Jo Lavtižar.
Ženim je sin obče spoštovanih staršev Mr. in Mrs. Lawrence Bandi. Nevesta pa je hčerka poznane in spoštovane družine Mr. in Mrs. Louis Lavtižar. Ženin je zelo nadarjen mladenič, ki je vedno rad podpiral vsako dobro stvar ter je tudi zelo naobražen, da lahko še kaj več pričakujemo od njega. Nevesta je diplomirana bolničarka v St. Vincent Charity bolnišnici in je radi svoje pridnosti in vztrajnosti zelo spoštovana in priljubljena.
Starši obeh so dobri katoličani, ki so vedno dajali dober vzgled svojim otrokom. Poročil ju bo ženinov brat Father Bonaventura Bandi OSB.
Vama, novoporočenca, želimo dbilo sreče v življenju. Ko bosta stopila pred oltar in si obljubila večino zvestobo, spomnita se vseh tistih lepih naukov,
ll AterSt JM0g«ev1V«ta'1tudi
riflva bodila po trnjevi poti kot
so vajini starti, toda ne ustrašita se. Vse se prenese. Sorodniki in prijatelji, ki se bomo u-deležili poročnih slavnosti v cerkvi sv. Vida, vama želimo o-bilo sreče in božjega blagoslova na ipoti, ki jo bosta nastopila škupno ta dan. Sonce sreče naj vaju sipremlja v zakonskem stau.
To so tudi moje iskrene želje in dal Bog, da bi se tudi uresničile. Sprejmita 'prav iskrene čestitke.
John Kadunc.
mi je zaupal pri sloveeu: “Jap-ček, če se kaj primeri na morju in bi kazalo napek, skesaj se, močno se skesaj, pa bo dobro!” Obljubil sem mu, da če se res primeri kaj takega, se bom ke-
la, ko smo oorau vse iunc .	i^“-------J ,	., ,.	.
dranskem in Sredozemskem mo- sal, kakor se m še nikoli noben
_ 	, •	1_1 i —	«n rairofll no a OTTI 7.A11D&1
rju. Kakor ongava strina, ki je šla vprašat za ženjice in spotoma obrala skoro vso vas. Ni mogla, da se ne bi ustavila pri tej in oni .prijateljici, da ji je povedala vse najnovejše prigodbe v vasi, roteč jo, da ne sme tega povedati živi duši.
Naša barka je plula proti se-verozapadu in če bi naš kapitan krenil svoj škaf samo malo na desno, pa bi se lahko ustavili pol ure v Londonu, kjer bi nam postregli s čajem. Kaj bi pa zmudili s tem. Toda naš krmar j el bil očividno namenjen, da še pred božičem prijadra v Kanado. Saj tudi bo, če bo malo 'podkuril v kotlih. Zdaj smo sredi maja in če bo morje prijazno, če se v našem čebru kaj ne potre, pa bomo do Vseh Svetov v Kanadi, kakor jo dirjamo, odkar smo zapustili Trst. Saj je komaj dva tedna, ko smo za vozili v Jadransko morje in zdaj smo že mimo Gibraltarja. V dveh tednih smo prišli tako daleč! Doma sem slišal, da prevozijo ladje Atlantik v petih ali šestih dneh. Tista je bosa! Ce prid© čez v enem mesecu, pa ši mora polomiti vse stroje. Saj mi je moj brat Francelj pripo-
človfek na svetu, da sem zaupal svoje življenje taki kadi.
Toda nebo nam je bilo naklonjeno, morje je bilo vse naslednje dni mirno in naša barka je ponosno kašljala in rezala morsko gladino proti Kanadi. Dnevi na ladji so potekali enakomerno. Vse dneve smo vlekli špano, ali kakor pravijo ponekod; župana vleči za nos. Trikrat na dan smo se uvrstili pred kuhinjo, kjer so nam nametali v posode menažo. Po jedi sem računal, da se moramo bližati cilju, ker jedi je bilo vedno manj, juha je bila vedno bolj redka. Menda so se bali, da bi se zredili ob obilni hrani.
Zadnje dmi na ladji sem se slučajno seznanil z nekimi Bu-kovinci. Govorili so nemško in ko so nas slišali, da tudi znamo po nemški, so se nam približali in začeli smo kramljati. Povedali so mi, da jih je več družin, ki se izseljujejo v Kanado, kjer imajo svojce in sicer v Regini, provinca Saskatchewan. Sčasoma smo postali že kar domači. Drug drugega smo spraševali kako in kaj in nekega dne mi njih vodja kar naravnost predlaga, naj bi se peljal ž njimi v
Zamorec v peči
Ko boste čuli od teh deklet, da jim je dolgčas po slovenski cerkvi in slovenski službi božji
Sipittalu, bo dobro, če veste tole:
Amerilka škofovska organizacija je poslala letos poleti šest odličnih duhovnikov v Evropo nalašč za to, da so preiskali in preštudirali razmere po begunskih taboriščih. Ko so se vrnili, so dali svoja poročila. Njih vodja, Msgr. Ligutti, je poročal o svojih najdbah v New Yorku. Med drugim je precej govoril o vzornem katoliškem življenju v spittalskem begunskem taborišču. Okoli 4500 Slovencev je tam videl, je pripovedoval, in med njimi je vsaj en tisoč vsakdanjih svetih obhajil.
Kako si znajo naši ljudje pomagati v tujini, naj pove naslednji primer, ki vas torontska dekleta lahko o njem bolj podrobno informirajo.
Kakih sto milj od Toronta proti Montrealu v mestu Trenton (če se ne motim), je Batova tovarna za čevlje. Lepo število slovenskih “Novih Kanadčanov” je zaposlenih v njej. Ti fantje so tam v bližini odkrili češko katoliško cerkev in so na praznik Kristusa Kralja v njej organizirali skupno sveto obhajilo in potem imeli skupen zajtrk s primernim govorniškim programom. Bilo je baje skupaj do 150 Slovencev iz okolice — vsaj ena Slovenka je bila celo iz Toronta.
* • *
Ce se zanimate in hočete po-praševati, boste še marsikaj takega zvedeli iz raznih krajev Canade. Ta dekleta namreč niso osamljene vsaka v svojem kotu, ampak so že prve dni navezale stike z drugimi širom Canade, ki so bili že pred njimi tu. Celo to bi se menda smelo zapisati, da so mnogo kanad
INeki zamorec se je iz vroče Afrike pripeljal v mrzlo Ameriko. Bilo je to sredi zime. Črni sin puščave ni nikdar prej videl snega in tudi ni vedel, kaj je mraz. Zato je jel kar koj od mraza trepetati, ko je urnih krač hlača) od kolodvora v me sto.
Postal je truden. Sedel je pod drevo ob poti, da bi se malo odpočil.
Cez nekaj časa so ga opazili mimodoči in se jeli gnesti okoli njega. Bil je že ves trd od mraza in ni kazal nobenega znaka življenja več. Odnesli so ga v bližnjo hišo in ga skušali oživite. Zastonj. Zamorec je bil mertev.
Potisnili so ga zato v tisto peč. v kateri v Ameriki mrliče sežigajo. Zaprli so vratca in dobro zakurili.
Ob določeni uri, ko se mora vsako truplo že v pepel spremeniti, so vratca spet odprli. In 'glej čudo prečudno: zamorec je udobno sedel sredi peči in se prijazno smehljal, da je tako lepo na gorkem. Tistemu možu, ki je dopri vratca peči, je glasno zaklical:
“Hej, vi mož, zaprite no tista vratca, da ne bo sapa vlekla
tje polnih šest mesecev. Pa ki
so se vozili z ladjo na jadra, “
so veliko bolj zanesljiva kot
ta novotarija na paro. Tistega Dalmatinca na ladji sem vprašal,kdaj, misli, pridemo v Kanado. Pokazal je svoje bele zobe, zmignil z rameni in svečano izjavil: “Ma kada dodjemor pa čeme da dodjemo!’” Vesel sem bil tega odločnega odgovora, ker sem iz njega spoznal, da ima veliko vero v našo ladjo in da je trdno prepričan, da nas privleče na cilj. Ce bi bil rekel: ‘To je pa vse v božjih rokah!” bi s tem hotel povedati: kakor bo božja volja. Ce nam je Gospodar zgorej namenil, da se pripeljemo v Kanado, pa se bomo. Ako bi se mu _pa zdelo, da smo na tem Svetu prijadrali do konca kar sredi Atlantika, bom pa storil, kakor mi je naročil moj dobri brat Jože, ki
mi je moj orat [m"“'i	jaga, naj m se peijai z njimi >
vedoval, da so se vozili čez mo-]Regjno. Povedal mi je, da je
sadil na tisto razbeljeno žerjavico v peči . . .1 ■o
Vzrok
Gospa: “Micka, ste kupili gobo, kakor sem vam naročila?”
Micka: “Ne, nisem mogla dobiti primerne, vse so bile luknjaste;"
■o
odločim in grem ž njimi.
Sprva me je to vabilo osupnilo, potem mi je bilo pa vedno bolj všeč in nazadnje sem dal besedo, da grem tudi jaz v Saskatchewan. Kaj vem, kje je. Pa naj bo že kjer hoče, če gre toliko izseljencev tje, se bo tudi še za enega našel prostor. Mikalo me je pa tudi zaradi tega, ker se bom že takoj ob prihodu v Kanado pomaknil precej proti zapadu in če res nameravam na zapadno obrežje in od tam čez Tihi ocean po svetu, mi bo že precej pomagamo.
Moj Vrhničan je bil tudi kar zadovoljen s tem mojim načrtom, ker sva uganila, da se bova peljala skupaj prav do Chicaga. Povedali so nam namreč, da nas bodo naložili v Quebecu na vlak in nekje bomo prestopili mejo, se peljali do Chicaga, potem pa gor proti severu nazaj v Kanado in naprej. Bilo jih je namreč precej na ladji, ki so hoteli ostati v Zed. državah in te so nameravali izloži-ti v Chicagu. Ostala tovariša, Švicar in Nemec, sta se tudi peljala v Chicago, torej bomo I vsi štirje še precej časa sku-
Uganite zakaj so se praskali?,' Pao'dkar sem kot mlad fantalin
“Kako pa ste zadovoljni s psi-, padel z s(;nega voza v žiraraici
ckom, gospod Brkič .	jn priletel na glavo, sem imel
‘‘O, hvala; sedaj je pnslo všaj1
nekoliko življenja med nas.”
“Dar
“Vsekakor — vsi se praskamo!”
Med “mladimi” fanti
A. (katerega je telefon zelo zgodaj poklical): “Govorite vendar nekoliko razločneje, ne'morem prav nič razumeti.” — B.: “AH si še niste ušes nataknili?” A.: “O pač, toda vi najteže še nimate zobovja v ustih.”
116 uv capo viCAi« i
notri ” —	Tudi dobrodošel
Kajne, vam je tič takle za-’ Mož: ‘Moj novi prijatelj moreč, ki prinese z lahkoto ta- ie nezanesljiv. Kar vidi, vse kšno strahovito vročino! Samo mora imeti.” pomislite — brrr — samo po- Žena: “Predstavi ga najini
zapisali, aa so mnogo aanau-	„
skih "stikov” že s seboj iz Spi- mislite, dragi moj, če bi vas po- najstarejši hčeri.
neko 'posebno srečo. Kakor Kajfež fc Kočevja, ki je rekel, da mu gre vse tako po sreči, če bi vrgel pest blata ,v zrak, pa bi mu priletel cekin nazaj v roko. Se reče, tudi Kajfežu se je sčasoma pokrotvičilo in pre-okrenilo tako, da če je vrgel cekin v zrak, mu je priletel nazaj -kamen, pa ne v pest, ampak na glavo. Kar na slepo sem se odločil, da se peljem v Regino in kar dobro se mi je izšlo, čeprav je nekaj časa kazalo, da bo precej narobe. Ne morem si misliti, kako bi se bila preokre-nila pot mojega življenja, če bi bil oetal v Kanadi pri kraju. Morda bi bil še danes tam. Toda Gospodar mi je velel v Saskatchewan, pa sem lepo ubogal. ________________l._________j
|vj Ameriška Domovin*
Novodošlim slovenskim Kanadčankam
Že nekatero dobrodošlico smo čitali <v Ameriški Domovini, ki je bila'priobčena vsem Slovenskim dekletom v dobrodošli pozdrav.
Tudi mi ne smemo prezreti tega dogodka. Zato vas prav iskreno pozdravljamo. Žali Bog ne vemo, kje se vse nahajate, kajti mi »mo najbrže precej daleč od vas.
Posebno Jožetov Žebot, ki strašno rad bi šel od tod, da podal bi vam roko in Cobdenu podal slovo.
Osebno bi vas rad pozdravil,
Peterlin in Mlakar tako mi je lahko vsak takoj dobi ljudi na
pravil,
a žal mi je, ker daleč sta —• morda pa le prideta. . .
Salamahdra pa je blizu njih, ki mori ga tam prepih, posebno, kadar s konji vlači in na hlevu mrvo tlači.
Preselil Salamandra se iz Cobdena v Ruby je, tukaj misli pa ostati in kon.raktu brco dati.
zibeli.
Bodimo ponosni na majhnost našega naroda! Bodimo ponosni na njegovo kulturo, lepoto in vernost!
Povsod slišimo: hočSm biti moderen! Bodi moderen! Dobro torej', bodimo moderni!
Na vseh koncih in krajih sveta imate komuniste, imate katoličane z omejeno vero. Kaj ■sedaj ? Piravlijo, hočemo biti modemi. Torej bodimo. Komunizem propada, ima ]e še navidezno moč. Toda to je be3 poginjajoče zverine; to je ples nad prepadom. Danes komunizem ni več v modi. Ljudje pa so danes na razpotju in ne vedo ne kod ne kam. Danes
Blizu teh je tudi Vovko, ki že dela mUholoVko, da kontrakt bo ujel in s tem bo nas pa vse otel.
Mislim, da ne boste hude, če imel bo kaj zamude, ker Kanada je velika Renfrew z vsemi nima stika.
Končno prejmite pozdrave, želimo srčne vam zabave po kuhinjah in sobah vaših želijo fantje s farm naših.
Dore.
svojo stran, saiho če jim zna govoriti m pokazati neki cilj. Danes so ljudje brez pameti. Toda vidi pa se, da sv. Cerkev dela. Ona hoče ljudi rešiti, ker se ji smilijo, ker umirajo 'brez poti v večno veselje.
Zato hodi po poti svojega Odrešenika, hodi dosledno po poti svojega velikega Učitelja. Mi »mo katoličani in ponosni bodimo na to! Saj smo tudi moderni, če se -hočemo tako i-menovati. Komunizem je že skoro preživet. Nastopila bo doba, ko bo sv. Cerkev v obilici žela. Bodimo verni in priznaj mo sv. vero pred vsem svetom. Saj moderen človek je tudi veren. Pritsnajmo vero pred ljudmi in le tako si bomo zaslužili srečno večnost, če bomo delali za našega Kristusa Kralja.
Pozdravljam vse Slovence, Slavko.
♦ ♦ ♦
Picture Butte, Altu. — Danes se tudi reparji obračamo
JANUŠ GOLEČ:
KRUCI
Ljudska povest po zgodovinskih virih
Nad imedveda so planili iz trstičja cigani. Kar ostrmeli so pri pogledu na neznanega jezdeca, blodečega v nočni temi po močvirju. Cigani in Vida so spogledovali eden druze-ga, dokler se ni izmotal iz bičevja starikav možak z gorečo plamenico. Prišlec in konjik sta se spoznala pri prvem srečanju z očmi in vedela, pri čem da »ta. Stari cigo Brajdič se je poklonil globoko g ospodarici Vidi, proseč jo pojasnila glede njenega nenavadnega pojava v tako nevarnem kraju ob kru-cevski strani Mure. Pomagal je poznemu gostu s konja in poslušal napeto povest o ugrabitvi in pobegu. Cigan je kar migal z ušesi od zadovolja, ko je
ču|, kako je pomagal zgolj slučaj Vidi, da se je ‘izvlekla iz krucevske pasti, a zašla v — cigansko! Peklensko hudqbno so se mu iskrile oči ob koncu be-gun-kini doživljajev. Znanka ga je še prosila za nadaljnji nasvet in pomoč v noči na močvirnih tleh. Ciganska in maščevalna duša, koj je iztresel iz svoje torbe edini rešilni načrt.
som je dopovedoval Vidi, da preko Mure nikakor več ne more. Reka je tako zastražena od razpaljenih Krucev, da bi jim ne ušla niti miška. Ker Veržej-ka ni razumela vzroka zastra-žltve, ji je razložil na dolgo ter široko strašni maščevalni napad veržejskih strelcev na Ba-kovce. Požig in pokolj v tem selu pomen j ata za Kruce vojno napoved celemu Murskemu polju.
Še on—nepristranski glavar ciganske družine Brajdičev se je umaknil ipred jezo Krucev v nedostopne močvare krog Hotiških mlak. Ako bi padla Vida živa Krucem v roke, bi jo nasadili na drenov koT ravno tik ob Muri nasproti Veržeju, na katerem bi umirala celi dan in noč v najgroznejših mukah. Božja
VE5TI
*s Titom. Titu pa je sedaj, 1 tako sam, gotovo dobro dela ’ tolažba. Če ni bilo zraven celo’’ kake kupčije.
IZ SLOVEPHIJE
prizanesljivost se je polastila njenega konja, da je krenil baš v to smer, kjer je zadela na Brajdiče—stare prijatelje Mu-ropdljcev, ki dolgujejo posebno hvaležnost “Hauptmanowi” hiši. Sedaj v največji sili je priložnost, da poplača stari Marko Veržeju z zaščito Vide, cve-
Marku Brajdiču je bilo zna-'ta Muropolja, kar je storil trg no do pičice natančno, kako in ! dobrega njegovemu rodu. V ta-kedaj so ugrabili Vido Godrnje- borišču Brajdičevih ciganov bo vi Kruci. Bil je priča požiga Vida bolj na varnem kakor pod Bakovcev in sedaj — sedaj je streho očetove hiše. Za čas bes poslalo nebo baš njemu Vido.lnenja najhujšega k-rucevskega da se osveti na njej njenemu viharja se bo umaknil on Braj-
očetu za -brce in batine!
Pri spominu na starega Ropoša, hudoba ciganska, ni vzrojil, ni se lotil vidno maščevanja, ampak pod krinko najbolj udanega prijatelja v pripravljenosti: tvegati za rešitev pod solncem najlepše mladenke celo življenje! S skrbečim gla-
da jo je privedla usoda ipod ci-
w* jtesftss&ai	assraSrtSe
A Ima, f. S. — Lepe pozdra- p]8.	,
ve ivsem delavcem pri Ameriški Domovini in enako vsem, ki jih doseže pod božjim ivodstvom širom sveta.
Danes bom nekoliko odgovoril na neke članke, ki so bili priobčeni v eni zadnjih številk Ameriške Domovine. Tam je bilo pisano o našem življenju v Zed. državah. Pisec je pravil,
Najprej bodite prisrčno po-zdravljenS vsi znanci in prijatelji širom Kanade in Amerike. Ne zamerite nam, ker se nismo tako dolgo nič oglasili. Gotovo ste že mislili, da smo zadremali ali celo pomrli. Pa to že ne bo držalo.
Sem, v Kanado, smo prispeli in sicer skupina dvanajst dru-
da ni upanja, da bi še slišal žin na sladkorno peso. Nase-
slovensko besedo čez nekaj desetletij v Ameriki. Če bo -to res, če se uresničijo te besede, tedaj vedimo, -da nismo storili svoje dolžnosti. Pri družinah bodo tega krivi starši in otroci. Kako to?
Starši imajo sveto dolžnost vzgaj ati svoje otroke v čimjglob-lji veri; enako morajo gledati na otrokovo izobrazbo, na otrokovo narodno zavednost itd. Starši morajo biti tisti, ki prvi posredujejo otroku omiko, ljubezen, spoštovanje itd., in to do enega ali -drugega. Ce bodo starši tako ravnali, potem se ni treba nikoli bati propada slovenske besede ne v Zed. drža-
lih so nas v provinci Alberta, okolici mesta Letglridge. Na imenovani postaji »o nas 21. junija iztožili, kjer so nas ta koj prevzeli okoliški farmarji. Ker pa se je bito že zelo zamudilo z okopavanjem pese, se skoraj nismo imeli časa razgledati, kam so nas poslali. Lahko pa nam verjamete, dragi čitatelji, da nam je bilo kaj čudno pri srcu, ko smo vse to tiho in z nekim strahom v srcu zasledovali.
Pokrajina je večinoma ravnina iposejana s pšenico, ječmenom itd. Se razume, da tudi sladkorne pese ne manjka. — Farme so pa oddaljene druga
dič s svojo varovanko bolj v notranjost Madžarske, kjer še ne zna nikdo o ugrabitvi muro-poljske krasotice in o požigu Bakovcev.
Malhar ciganski, je pihal de-vojki tako skrbeče ip prepričevalno na srce, da je bila hvalež-
nnutaitennte • i .twit' munisti drugih dežel, pa so sa-NAPETQRTMED MADŽAR- m; tu(jj komunisti. Ker so v sporu s Kominformo in drže s Titom, iščejo zaščite v Titovini.
ALBANIJA IN RUSIJA. — Pisali smo, da je Albanija, ki je sicer živela od Jugoslavije, tej po pasje zobe.
SKO IN JUGOSLAVIJO je podčrtana tudi s tem, da je Jugoslavija poslala mnogo čet z zapad ne meje na ogrsko mejo v Vojvodino. Toko poročajo iz Slovenije.
V MOSKVO JE TITO POSLAL dosedanjega poslanika v Budimpešti Karlo Mrazoviča.
Ta je prišel iz Budimpešte v1 ]i jugoslovanski kruh. Sedaj po-Belgrad, pa se ni več tjakaj'ročajo, da se jih je usmilila Ru-vrnil. Tudi to smatrajo za zna-1 sija in poslala z ladjo nekaj ži-menje velike napetosti med Ogri ta, da bodo lahko spet korajžno
pokazala prav Albanci so izgnali Jugoslovane in vse njih prijatelje. Toda s tem so Albanci sami sebi odjed-
edaj, Ufe, >rt> dela ti
iKOiran
MALI OGLASI
Stanovanje v najem
Za malo slovensko družino z odraslimi ljudmi se odda 4 lepe sobe. Pokličite UT 1-3505.
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas,
Mandel Drug
15702 Waterloo Bd. slovenska lekarna
in Jugoslovani.
Poprej so vedno jnisHli, da je Rumuhija določena, da zbira upornike proti Titu, sedaj kaže, da je za to izbrana Ogrska.
POLJAKI VEŽBAJO ŠPIJO-NE ZA V JUGOSLAVIJO. -Veliko pozornost je vzbudila tudi vest, da na Poljskem vežbajo posebne špijone, ki jih pošilja Kominforma proti Titu.
ŠTEVILO BEGUNCEV V JUGOSLAVIJO. — Sedaj poznajo tudi v Jugoslaviji begunce. Teh ne zmerjajo z izdajalci. To so namreč begunci, ki so pribežali v Jugoslavijo pred ko-
zabavljali čez Jugoslovane.
ALBANCI MED SEBOJ; — Pa imajo Albanci tudi medsebojne “čistke.” Komunisti namreč vedno kaj čistijo v svojih vrstah. Zmeraj najdejo, da je marsikaj gnilega med njimi. Sedanji komunistični poglavar Albanije Hodža čisti svojo stranko. Poročajo, da je več stotin sumljivih dal zapreti. Med njimi je tudi Koči Drozde, ki je bil notranji minister. Pri komunistih je treba vedno računati, da današnji minister drugi dan vzdihuje v ječi.
Listi trdijo, da je Rusija poslala namesto izgnanih Jugoslovanov v Albanijo celo vrsto svojih strokoynjakov, da organizirajo armado in gospodarstvo.
VRNITEV VAJENCEV NAPRAVILA VTIS. - Iz Jugoslavije poročajo, da je na vse ljudi naredilo velik vtis, ko so vi-
Išče stanovanje
Nujno rabim hišo za eno družino ali apartment stanovanje, z vsaj dvema spalnima sobama v Euclidu. Bomo sami prebarvali in dekorirali. Kdor ima kaj naj pokliče OR 7490.	(234)
Stanovanje iščeta
Novoporočeni par bi rad dobil najem 2 do 4 opremljene ali neopremljene sobe. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE' 7176.	(233)
ganov je peljal Veržejko k vozu, -ki je bil po ciganskem zatrdilu neobljuden ter določen za imenitne goste ob priliki gostij in drugih družinskih slovesnosti. Konja naj le prepusti njegovi oskrbi. Večerjo ji deli, da je češka jugoslovanske
bodo pripravile ženske in pre-^ vajence pognala domov. Listi uredile njej odkazani voz v. pišejo jezno, da bodo Čehi to že prenočišče. Po dnevu se bo lah- še občutili, ko pride čas. ko vozila ali -pa jezdila svojega! Tudi Poljaki.so vrnili vajen-konja. Vendar bi ji priporočal J ce jn študente, ki so se ličili na on, njen varuh, naj bo na po- p0ijakem.
FRANCOSKI. KOMUNISTI
kbt zabav-
na iz dna srca Bogu in ciganu, tovamju lepo varno pod plahto na vozu, da je ae bi prepoznal
•Ijtfodtiral na odgofor.
pozimi. Upam, da bomo imeli nje še najstrašnejše smrti. — rTako je bila sprejeta Vida več časa ter se še kaj oglasili.IBrez vsacega pomisleka ali iz- med cjgane postregli so ji z
Iščeta stanovanje
Dve odrasli osebi iščeta 5 ali neopremljenih sob ali apartment, na sevemovzhodni strani mesta, v Euclidu ali East Cleveland. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče Willoughby 1456-J-l, mi plačamo telefon — collect.	(232)
Farma naprodaj
Naprodaj je 30 akrov farma So. Madtoon. Nova 5 sob hiša, elektrika, furnez, voda v kuhinji, električna sesalka, 6 akrov gozda in veliko sadnega drevja. Za informacije pokličite Broadway 1710.	—(230)
Na dnevnik Ameriško Domovino smo .povečini vsi naročeni in jo tudi prav z veseljem prebiramo. Saj je pa tudi edini časopis, kjer' lahko izveš vse novice in zanimivosti širom dežele v našem materinem jeziku. Zato ga tudi vsakomur najtopleje pripdročamo. Mi pa osta-
govora je sledila starcu skozi trstiko k taboru. Ta se je razprostiral po suhih tleh ob severni strani Hotiških mlak.
Ciganov: moških, žensk in otrok je kar mrgolelo krog ognjev, ki so goreli pod kotliči pri vsakem s platnom ipokritem vozu. Ciganska kljuseta so se pa-
belo. Zabavljajo, ker je take ! ukazano od komunistične vrho-
-	, .	. r. - . |Vne komande. Titu očitajo im-
vsem potrebnim m ji prepusti-	ializem in da dela	tihem ,
h v popolno uporabo Bnazen,	mj ka itaisti poseben
“ « «' — I ker da je sprejel nazaj v zunanje ministrstvo Vladimira Ve-
nemo tudi za naprej vaši zvesti' sla. Niti z učesi niso zmigala, vam udani,	ko je stopala mimo Vida s svo-
Reparji. jim iskrim rjavcem, plavar ci-
vah in ne kje drugje. Ce hoče- od druge ponekod tudi po par mo ostati zvesti naši materi milj. Kaj ne -boš potem hribo-Sloveniji, ljubimo in ohranjaj- vec plašno gledal sredi same mo nepokvarjene naše šege in'ravnine, le tu in tam malo dreiv-naš narodni zaklad v prozi in ja okoli farm. No, pa smo se vezani besedi. Prav tako pajtudi tega kmalu privadili, zasluži pozornost naš slovenski | Dela je -bilo dovolj, za kar so dom — naša kmečka hiša, če že i tudi naši hrbti dovolj vedeli.
za drugega ne zato, ker je dala toliko -velikih delavcev našemu narodu.
Predragi, kdor gre mimo vsega tega, kdor pusti otroke v ne-mari, da zrastejo brez vse na-
Včasih, že ni šlo že več drugače, smo jo pa tudi kar po kolenih navijali na njivi. Drugi so se nam malo smejali, pa kaj boš, začetek je vsak težak in tudi delo smo že do časa i*vr-
činec, namreč zločinec z narodnega pogleda. Ta roditelj je kriv bede svojih otrok. Kje i-ma tak otrok narodnost? Je član svojega naroda, toda ne ve za to. On se izdaja za nekaj drugega, kar ni in tudi biti ne
rodne zavesti, tak je velik zlo- šili. Ko smo pa peso v glavnem
okopali, smo pa takoj pričeli mlatit žito. Veste, tudi tam je prišel marsikak dolar v naš prazen žep.
Tako smo ipred par tedni s peso v glavnem zaključili. Ker je bito večinoma lepo vreme,
Razprodaja rabljenih avtov
GARANTIRANI RABLJENI AVTOMOBILI
194« PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, temnordeč
1946	PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, siv
1947	PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, siv 1947 PONTIAC STREAMLINER, Sedan Coupe, črn
Vprašajte za Phil Sumrada
(. J. HARMON, Inc.
2926 Mayfield Road
ER 2400
Tumim
po dnevu.
Vida se je dobro naspala na od cigank njej pripravljenem ležišču. Drugo jutro pri odhodu od Hotiških mlak je bila povsem uverjena, da ne sme sedaj nikakor ipreko skrbno zastražene Mure, ampak mora za ceno lastnega življenja s cigani proti severu, da se izogne Krucem, prežečim na njo po celi Krajini. Stari Brajdič je še	.....
poslal navidez najbolj pretka- Pa^ zastonj pričakujete, nega cigana na Muropolje in v Veržej. Sporočil ho Ropošu, kako čuva nad njegovo, edinko roka starega prijatelja. Privede] mu bo hčerko tudi sigurno nazaj, a zaenkrat je še rešitev edinole v begu ® strogem prikrivanju pred maščevalnimi Kruci.
(Dalje prihodnji! 1
lebita, ki ga je Kominterna vzela posebej na piko in ga proglasila za angleškega špijona. Zabavljanje francoskih komusistos je toliko bolj značilno, ker sc jugoslovanski komunisti pobirali od jugoslovanskih delavcev prispevke za francoske komuniste, ko so bili ti na štrajku. Hvaležnosti v komunističnih vrstah
ALI STE
I; PREHLAJENI?
Pri nas imam« izborno z|ra-
viio, da vam ustavi kašelj in
prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
more, čeprav se za to prišteva; 'nam je delo pri, kopanju šlo torej revež, ki nima nikjer pro- kar hitro od -rok. Tudi pridelek
štora. Zato pa, dragi roditelji, imejte toliko krščanske lju
je kar zadovoljiv, tako da smo ponosni nanj, posebno pa, ker
bežni do svojih otrok in jim|smo tudi še precej zaslužili in dajte narodno zavednost že v se sedaj ne pišemo več “Nema-
AVSTRIJA IN JUGOSLAVIJA. — Spor v komunističnih vr-stah je hotela izrabiti tudi mala Avstrija in je nekako Titu ponujala roko v spravo. Tako je predsednik nemške Avstrije dr. Renner v Celovcu ponujal roko v spravo. Pri tem je seveda ho-
tel, da ostane cela Koroška pri
Ker so razkopali, morajo sedaj popravljati. — Stavkarji v Lillie, Francij« so razkopali cestni tlak, da so iz opeke napravili barikade v spopadih s stražniki in vojaštvom. Vlada jih je sedaj prisilila, da morajo storjeno škodo popraviti. Stavkarji so morali počistiti cesto in nanovo položiti tlak.	*
Avstriji. Nekaj kasneje je predsednik avstrijske vlade Figel govoril o zboljšanju razmer z Jugoslavijo. Belgrajsko glavno glasilo komunistov je odgovorilo, da o kakem zboljšanju razmer z Avstrijo ni govora, dokler si Avstrija lasti pravico, da obdrži in ponemči koroške Sloven ce. Ponujana roka je torej odbita. Vsaj na videz. Bodočnost bo pokazala, kaj je pripravljen storiti Tito za koroške Slovence. Ali bo tudi v tem zunanje političnem vprašanju posluša! samo Moskvo?
ZILIACUS TOLAŽBA. — Eno toložbo pa ima Tito v teh težkih dneh. Obiskal ga je voditelj levega krila angleške delavske stranke znani Ziliacus. Ta je vedno drl s komunisti čez drn in strn in angleškim delavskim voditeljem napravil marsikako preglavico. 26. septembra je bil sprejet pri Titu. Ta angleški komunist ali komunistični sopot-liik je torej le nekoliko krivoversko pobarvan, da si upa govoriti
JOHN ZULICH
INSURANCE AGENCY
PRANCES ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohiitvo.
IVanhoe 4221 1811S NEFF ROAD
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
DO vou r
VITAMlRf?
CavMirt #*• »
-rttaltdapMUWOllW VtanlMf AimtMVPMfto
Im pmi
OME 1*| DAY
UMKE VITMIM WNUS
A Angl* Ona-A-Ooy (brand) Muk apla Vhatala Capa* *my d«* <un*h*a d* Ms d*y •m e( dtašha vkaatas »• gUnmanfe <• hua

	
	
\
N
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vse prilike
Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred. Thomas (Tomc), lastnika
15800 Waterloo Rd.—IV 3200
t
August Hollander 6419 St. Clair A ve.
▼ S. N. Domu
(Tues.-x)
Ba. tiB.i Bi iiVmijjNf
Vtaala Capafat aLJMAMf
mm a«
m
	
: ssfyaras?'*
PRE-HOLIDAY < SALE
tC STREAMLINER Sedan Coupe-Wine iC STREAMLINER Sedan Coupe—Grey LC STREAMLINER Sedan Coupe-Grey lC STREAMLINER Sedan Coupe—Black
See PM Sumrida
(. J. HARMON, Inc.
ER 2400
2926 Mayfield Road
N0VICE--znc*,mla
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
NO VIC E - -ki <ih Pofrebujete
N 0 VIC E - -ki <lh doblte ie mie
NOVICE- - Popolnoma neRrisIranske
~f >l«j i,	: f 1. t ’ • i '
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Sotventnoit K. S. K. Jednote znaU 129.91%
NOVICE-ko,lkor m°9°{e originalne
NOVICE-kisozanimive
vam vsakdan prinaša v hlio
Povejte to sosedu, kite ni naročen nanjo
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St	Joliet, DL
FANT S KRESINJA
IVAN MATIČIČ

je, da kdo ljudem take reži pa-1 ^®le •* ^“P®4 T>dP***lJ* metno razloži.”	|ožnike’ Pot®m mal°
“Dokler je študent, še lahko « nasmehne m reče: Hm, veš, kaj hasne doma, potlej ga ne bo Vid, doma je pa treba delat!, več na Kresinje, kvečjemu s trdo delati, kočijo se bo pripeljal kdaj na| Sai vem' da J®treba delatl-reče Žele bolj za P°ivzame fant- .
1 “In za to je treba imeti prvič vajo, drugič pa veselje.' Kajpak, vajo in veselje, to
Je Žele mar opazil kako za- poljedelstvu in sadjarstvu, dru-drego v hiši ali kaj neprijetne- žinam vasovalec s svojo zgo-ga na fantu? Bh, vidi pač, da vornostjo in prijetno družab-fant ni prav lepo počesan, saj nostjo. In to je tisto, kar da-sam tudi ni; prav tako se za je Želetu na Kresinju veljavo, tiste praske na fantovem obra- On ni zanikrn, kakor bi kdo so- ujeda. zu ne zmeni. To so malenkosti, dil po zunanjosti njegovega
obisk, šalo.
‘Ha, s kočijo!” se zaroga stari.
“Nu, zakaj pa ne?” ga pogleda učitelj.	.
“Zato, ker se ne bo, s koči- pre?l^ jo nikoli!” poudari »tari. “Z gnojnim vozom se bo vozil, če ga bo imel!”
Vsi se spogledajo, saj nihče! starega ne raaume, čemu tako ■
vse dobro vem,” pritrjuje fant. “Kaj si mar že vse to dobro
‘Kajpak sem premislil.”
“In si se odločil, da ostaneš na kmetih in da boš delal na gruntu?”
“Da, odločil sem se.” žele se zdaj s slovesno kret-
kaj 'hočete fantu? Boga zahvalite, da se je našel nekdo, ki ga šole niso spridile. Doma hoče ostati in delati na kmetih, v teh hribih 1 Ste že videli kaj takega? Jaz še ne. Boga zahvalite in recite: čast Bogu, imeli bomo vsaj enega šolanega kmeta!”
Zdaj so šele iz sebe. Poljanka pogleduje zdaj učitelja, zdaj starega in nič več ne razume. Stari nasrši čelo pa vrže proti učitelju kakor kamen trdo: “Gospod žele, ne norčujete se še vi iz nas in ne dajajte mulcu potuhe!”
Učitelj nato povsem mirno: !“Prosim vas, Poljančev oče, ni-
s katerimi se Žele ne utegne j oblačila, temveč od sile dela-ukvarjati.	ven, neumoren. Zgodaj zjutraj
Marjetka mu ponudi stol,'je že na šolskem vrtu, že regu-mati Poljanka pa s predpasni- 1*> obrezuje, cepi, okopava, kom skrivaj briše fantu s čela Tu goji vzorno drevesnico s kri žele ne sede, temveč ve- sadnim drevjem, razne pleme-nomer mendra sem in tja po ”ite sadeže ter Čebelnjak. Če-hiši Je kakor domač, ne le tu, mu je vse to? Zgolj za zabavo,
... ,	wX'ni® obrne k družini, rekoč: kar ne mislite kaj takega!
gsrsr- site-«* «■. ui i—«*
temveč povsod, kamor ga noga zanese, v vsaki hiši na Kresinju.
“Veš, Vid, mnogo mnogokaj bo treba treba treba ukreniti na Kresinju. Veste, mar-marsi-kaj bi se uredilo, če bi imeli pri roki kakega pripravnega človeka. Vi-Vid bo še masi koristil.” Pri drdrajočem govorjenju je kako besedo snedel, nekaj pojecljal, nekaj ponovil. Ni važno, glavno je, da naglo poveš, kar misliš.
“E, kaj bi Vid koristil!” vzdihne zdaj mati Poljanka namesto fanta. Želeta niti ne moti, da fant ne vstane in ne odgo-ri, kakor se spodobi. Misli si, da je pač hudo utrujen od dolge poti. Sicer pa Želeta take zunanje okoliščine kaj mal,o motijo. Ni prišel zato, da bi gledal fantu na zobe ali na frizuro, niti ne zato, da bi ga vprašal po spričevalu. Poče-mu torej hodi motit družino?
saj je še samec. Njemu in učiteljici, ki je precej starejša od njega, kuha starikava kuharica, ki se pa prav malo meni, ali imajo gospod učitelj srajco poškrobano in obleko zlikano. Po šolskem pouku hiti na kak vrt, kjer se loti kakšnega zanikrnega drevesa in ga s vso vnemo zdravi. Potem gre in se s kakim gospodarjem posvetuje zastran gnojne jame, drugega poučuje pri čebelnjaku, na kar jo ubere čez polje, kjer znova in znova razlaga ljudem pravilo o kolobarjenju sadežev. Zmeraj se mu mudi, najrajši bi vse kresinjske vrtove in njive sam prekopal, preoral in presadil. Kdaj naj se potem ukvarja sam s seboj in s skrbjo za svoje oblačilo? Ne, te reči so Želetu popolnoma odveč, še spat bi najrajši legel oblečen, da bi si s tem prihranil nekaj časa.
Tak je torej učitelj Žele na Kresinju. Ni mar neke vrste
skozi vrata? Nič. Poljanec je nataknjen, učiteljček bi zletel ven, toda Kresinjci bi Poljancu to reč hudo zamerili in se ne bi ozirali na to,-da je bil nataknjen. Težko bi se našel kdo, ki bi dal Poljancu prav in bi se ne postavil za učitelja. Kako, za takega brblina? Da, da, prav za takega, kajti učiteljček Žele na Kresinju nekaj pomeni. In sicer tak, kakršen je: površno opravljen in vihrav, tak ima veljavo. Ce bi bil lepo oblečen, zlikan in počesan ter imel morda še nohte skrbno negovane, potem bi prav gotovo ne bil Kresinjcem to, kar jim je: učitelj, svetovalec in vasovalec. Šolarjem je učitelj, kmetom svetovalec pri umnem
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Franka Ivančič
U Je a vedno uprl ovoje dobre odi 20. nov. 1046.
Po dolgih letih truda ln trpljenja tvoje telo zdaj počiva v hladni Jamici; Bog U Je dal plačilo nad zvezdami.
ve. Hm, prav v tem je Žele kakor nalašč za Kresinje. Družba so mu šolarji, zabava delo, prijatelji pa vsi Kresinjci. Razen tega ima še mongo knjig za razvedrilo in pouk, z učiteljico se tudi marsikaj stvarnega pogovorita, predvsem o šol-»kih zadevah, konec koncev ga pa zanese noga ob nedeljah tudi v krčmo med može in fante, Včasih se znajde celo v pijanem fantovskem metežu. kaj hoče še več. Kaj pa kdaj se spusti tudi z gospodom župnikom v debato. Vendar župnik s težavo sledi Želetovi nagli go-vrici ker je že »tar in nekoliko naglušen. Zato je obema prav, da so njune debate bolj kratke. (Nlazadnje ni čudno, če si zaželi Žele še Vidove družbe. Po letih sta sicer nekaj narazen ; Žele je za osem let starejši in ima toliko več življenjskih izkušenj, vendar si obeta od ta-kegale študenta vsaj toliko izobrazbe, da si bosta zastavila lahko kako kočljivejše vprašanje. Kako pa kaj Želetove srčne zadeve? Saj je mladenič v tistih letih, ko pričenja že močno brenčati. O, nekaj ima Žele, neko skrito ljubezen, ki je pa globoko nekje v dolini in jo redkokdaj vidi. Niti to ne dela Želetu nikakih težav.
Tako je torej. 'Gruntar Poljanec naj le poskusi vreči vasovalca iz hiše, vso družino in vso vas ibo imel proti sebi. Zato lepo molči ter pomišlja, kako bi savsnil z besedo.
“Veste, takle študent lahko marsikaj koristi na deželi,” nadaljuje Žele. “Ko pojdem na počitnice , me bo Vid nadome-stoval v raznih stvareh. Pridejo razna pisanja z glavarstva ali županstva ali kar koli, nekdo mora biti, ki te reči razumno preštudira in ljudem
Mulec ni zdelal šole, t padel je . . . Zdaj bo lahko črednik na Kresinju!”
Družina žalostno skloni glavo, kakor bf jim nekdo s kolom njihov najdražji up na tla podri. Le učitelj, ne zgubi ravnotežja, temveč ei popravi naočnike ter prav mirno vpraša fanta:
“Padel si? V čem?”
“V kemiji,” odverne Vid tiho.
“V kemiji! To ni nič, ničvredno besede,” zamahne Žele z roko. “Boš pač ponavljal eno leto, nič hudega. Ne razumem vas, Poljanec, čemu se toliko razburjate zaradi tega.”
Družini odleže, P o tjanka hvaležno pogleda Želeta za prijazne tolažilne besede, Poljanec pa udari po mizi, rekoč: “Saj to je tisio, ker ne mara mulec ponavljati, sploh ne mara več v šolo!”
Zopet se družina spogleda, Žele si znova popravlja očali in vpraša fanta: “Kako, ne maraš ponavljati razreda?”
“Ne maram ne,” otrese fant. Žele se začudi: “Kako, sploh U ne maraš več nazaj ?”
”Ne, ne maram.”
“Ha, ga vidite?” poprime stari. “Tu ga imate novega kre-ainiskftga črednik«—&a aa. na« stirja de bo prida; če je enkrat
Žalujoči ostali:
SOPROGA in OTROCI Cleveland, O. 23. nov. 1846.
razloži.
“Ha, tak študent naj kar sam sebi razlaga!’” useka stari.
Poljanka po sili zakašlja ter skuša zabrisati ostre moževe bede, rekdč: “Kajpak, potrebno
izprijen, je Sprijen!”
Zdajci'poprime učitelj: “Čakajte, čakajte, Poljanec, da vidimo, kako je s to stvarjo.” Nato se obrne k fantu bi ga vpraša zaupno: "Kaj pa prav za prav nameravaš? Bi hotel morda kam v službo?"
“A, kaj mi bo služba!”
“Nu, recimo h kakemu lesnemu trgovcu za pisarja.”
“Ne, ne maram.”
“Bi hotel mar doma ostati?” "Doma, doma!”
AND IBS W08SJ IS VET TO uMu -biijtaufc Me pride ,
-vri-/

>:•
V. N. lepak za fo leto. — Lepak, ki mm ga kaže gornja slkia je bU izdeWn po Armandi Paez Torres iz Argentine, ki je s tem dobila prvo nagrado v vsoti $1,500 v mednarodnem kontestu, ki ga je razpisala organizacija Združenih mrodov za to leto. Cvetlice m lepaku so v barvah nekaterih narodnosti, velike črke na kockah pa sestavljajo beseda “PAX," kar pomeni “mir." Ta lepak bo razposlan v razstavo po vsem svetu.
Pošiljanje MOKE
IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	Vrečo bele moke 100 fantov pošljemo za $9.00
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE Zi polno izgubo (total losa) 4o mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svbjegd bivališča.
2)	Vrečo bele moke 100 fantov pošljemo z. $13.00
uh| (total losa), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA
EJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko.
J Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrsttie kvalitete, vsebujoča visoko količino proteina, najmanj 13Jš%.
j! STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SElDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Opozarjamo, da postane vse blago, po naročbl Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — ček in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-N1 ODBOR.”
URADNE URE: Vsak dan od 8 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 West 18th Street	New York 11, N. Y. *
Telefon: WAtUns 4-6016