92. štev. Uublianl, četrtek dne 11. Junlia 1914. Leto lil. Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin.e ravne toliko številka „£odeče Neie“. „DAN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane »Dan" s prilogo dostavljan na dom celoletno 20 K, mesečne J’70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1‘50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5*50 K, mesečno 1‘90 K. — Naroča nina se pošilja upravnlštvu. Telefon številka 110. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža« Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko številka „Bodečfe Neže46. Uredništvo in opravoiifvo: Ijubljaita. Mitaka ulica štev. 5. popisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ih zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust.. — Za odgovor je priložiti znamko.. Odgovorni urednik Radivoj Koren. 2 Last in tisk Jčifeljske Mame”. Telefon števhka 114. Koroški nemški nacijonalci in njih vredni nemškutarski bratci so postal v zadnjem času sila zbegani. Velike skrbi jim je začela prizadevati vzbujajoča se jugoslovanska zavest in zmiraj bolj naraščajoče nezadovoljstvo slovenskega življa z vladajočimi nemško-nacijonalnim režimom ter iz njega nastalimi razmerami, ki popolnoma spominjajo na »ckdanje razmere v turški Macedo-niji. Koroško ljudstvo se prebuja in .v njem raste čimdalje bolj prepričanje. da bo tudi za nas zatirane goro-fanske Jugoslovane napočil dan svobode. Vsi kar nas je smo prepričani da bomo tudi mi prosti na prosti trudi. Umljivo je, da so se naši uacijo-nalei, ki imajo precej kosmato vest, začeli radi tega vznemirjati. Ker so doživeli s svojim shodom v Sinči-vasi, kjer so metali kaplana, radi kričanja »živel Franc Jožef« na cesto, popoln fiasko, so si hoteli na 'drug način pomagati. Zbrali so nekaj »značajnih« Slovencev in s temi pla-Žanimi ljudmi so se peljali njih vredni nemškutarji Dobernik, Lučovnik, Mlior, Metnic na Dunaj, da predstavijo centralni vladi prave koroške Slovence, ki so imeli nalogo, da so pri izvajanjih Dobernika v ministrstvih z glavo kimali in tako potrdili tesničnost njegovih besed. Seveda so Dobernik In sodrugi ministrom povedali: da si koroški Slovenci želijo še za naprej suženstvo pod nemško nacljonalno palico, da ne marajo slovenskih šol in slovenskega uradovanja pri sodniji in v drugih uradih, ker je slovenski jezik v najbližjem *orodstvu s srbskim jezikom In zato veleizdajalski. Pri vsaki besedici so čudeži pokimali. Kdo bi mogel dvomiti, da niso ti statisti s svojim kidanjem ministre popolnoma prepričali? * Eno je gotovo. Ni Je nikjer take farbarije kot se jo uganja pri nas. Naši ministri bi morali pokazati takim denuncijantom in lažnjivcem vrata. Seveda take bratce se sprejme v avdijenco in se jim vše ne samo obljubi, ampak stori. Če pa zine kak Slovan besedo o nevzdržlji vih razmerah na Koroškem, se pa označi vse kot bajka. Nemški nacijonalci pa le naj pošiljajo deputacije na Dunaj in ma-kari v Berolin, nam koroškim Jugoslovanom je ravno tako kot Izven koroškim začrtana pot; po nji bomo Sli, ne oziraje se na nemški šovini- stični krik, do končnega cilja — do zmage. Ne bo nas v tem stremljenju za našim ciljem ovirala nobena brutalna sila; kajti moč idej se ne da premagati. i im. IZ POSTOJNE. Neki kadet od 27. pešpolka, ki se je izdal za grofa pl. Gramom ie prišel prvi večer svojega bivanja v Postojni pijan v neko privatno stanovanje. Videvši, da so doma le ženske, je začel te nadlegovati z raznimi ponudbami. Obljuboval je en tisočak, ženitev in vrag vedi kaj vse, če sme ondi prenočiti. Zenske od začetka osuple, so ga primerno opozorile na dostojno vedenje in mu kratko zapovedale, da se odstrani. Tedaj sc je mož še le razburil. Postal je naravnost nasilen. Obenem pa je zabavljal čez Postojnčanke, češ da niso inteligentne in se še obleči ne znajo. Ker pa znajo Slovenke svojo čast, če treba tudi s~pestjo — braniti, se je junak naenkrat neprostovoljno znašel na ulici. IZ VSTAJAJOČEGA LAŠKEGA TRGA. To, kar si pred par tedni nihče še niti misliti ni upal, to se je zgodilo: najbolj zagrizeno spodnješta- jersko nemčursko gnezdo Laški trg je ob prvem slovenskem naskoku podleglo, tretji razred in s tem ulica in mase so naše, slovenske! S tem se je nagnil najjužnejši steber nemškega mostu do Adrije in pot na Celje se je odprla! Ob tem za vse Slovenstvo v obče, za cel Spodnji Štajer pa še posebej velepomembnem morda simptomatičnem dogodku moramo pred celo slovensko Javnostjo povdariti, da so nam narodno navdušenje, demokratičnost in sistematično podrobno delo, nič manj pa tudi vse naše slovensko poštenje in naša sloga pripomogli do tega zares krasnega vspeha. Delavec, obrtnik, kmetovalec, trgovec, doktor, naše narodne dame in preproste naše žene — vse se je znašlo nd skupni platformi, narodni podlagi, ter združilo svoje moči za skupni cilj. In Nemštvo, ki je trdilo, da Slovencev na Laškem ni, nemštvo, ki je skoro ponujeni jim kompromis z ošabno gesto zavrglo, to nemštvo leži danes zadeto na smrt na tleh in mi, katerih nas baje ni, mi triumfiramo kot zmagovalci! Krasen vzgled celi slovenski domovini, spodnještajerskim trgom in mestom pa še posebej: narodnost nad vse, potem demokratizem, podrobno delo In naše slovensko poštenje — vse drugo sledi potem iz tega! Upravda. SLOVENSKA LISTA III. RAZREDA V LAŠKEM TRGU, KI JE PRODRLA: Odborniki: Konrad Elsba-cher, trg., dr. Josip Kolšek, odvetnik, Franc Kranjc in Ignac Pirnat, posest. Namestniki' Ignac Gnidi-ca, posestnik, Marko Sagaj, vikar. I. razred nad tl:i glasov: Dr. Kuljc, nadž., Ivan Elsbacher, veletrgovec, Makso Kos, vinski trg. in Ivan Drgan, posestnik in trgovec. II. r a z r e d se nismo udeležili. Štajersko. Nemška laž. Kar se je na spodnještajerskem Slovencev preobjedlo slovenskega kruha, to je preskočilo v nemškonacioualni tabor. Slovenski trgovci in podjetniki, ponajveč rojeni v priprosti slovenski hiši, vse to si je s krvavimi slovenskimi žulji opomoglo in v svoji sainopašnosti zavrglo jezik svojega detinstva ter šlo v razna spodnještajerska gnezda v vrste »Nemcev«. Ptuj, Maribor, Celje, Sloven. Bistrica itd., vsi ti kraji niso prav nič druzega, nego pribežališča narodnih grešnikov, slovenskih janičarjev. Naravno je, da se taka nezrela sestavina ne more vzdržati za delj časa. Priti morajo reakcije, pasti morajo take postojanke. Koder se pri nas naseljuje Slovenec po teh trdnjavah, tam vrši dvojno misijo: očiščenje narodnega prepričanja od odpadrrištva in po-množevanje slovenskega narodnega posestnega stanja, a vse to naravnim potom. Lep dokaz resničnosti za to je izid volitev v Laškem trgu, koder se je pokazala naša narodna »noč v najiepši luč CD pojavi.se bodo vršili drug za drugim in ne bosta jih ustavila niti »Siidmarka« niti »Schulverein«, a tudi ne ves vladni pritisk. Slovenec vstaja in se pričenja zavedati svoje moči ter narodne pomembnosti. Eno je pa večjih naših mestih: Tam je naša glavna naloga, neprestano misliti na sredstva, ki nam omogočajo vedni direktni stik s slovenskim življem. A stik ne sme biti samo navidezen in tudi ne sme biti površen. Na onih, ki imajo v rokah politično narodne vajeti je ležeče, da se z našim, tudi docela preprostim življem spoprijaz-nijo zdobra, tako, da bodo nastali konečno odnošaji vseobče odkritosrčnosti. Najti pa se mora tudi srednja pot skupnosti za gotove narodno važne slučaje. V dosego tega ni potreba dogovorov, kompromisov, marveč zgolj le ljubezni do naroda. Še je čas, da se temeljito izpremene razmere — v korist našemu narodu. Izpremembe bodo prišle, če bo v nas vseh vedno in o pravem času zadostno narodnega ponosa in samozavesti. Kakšni bodo rezultati. Pred. dvema mesecema je šla slovenska de-putacija pred ministre in pred Pit-reicha, da vendar že dosežejo slovenskemu jeziku pravice, ki mu gredo. Ministri so dejali, da bodo slovenske zahteve in želje proučevali, Pitrcich pa je rekel, da ostane vse pri starem. Malokje tako občutimo nezdravost tega narodnega zapostavljanja, kot ravno pri nas na Štajerskem. Te dni so šli koroški »Nemci« ravnotako pred ministre. Obljubili so jim, da bodo njih zahteve in želje proučevali. Nemci na Koroškem in po Štajerskem nimajo ničesar več zahtevati, ker itak imajo vse, kar jim gre. Vseeno smo radovedni, komu se bo ustreglo: koroškim in štajerskim renegatom — ali koroškim in štajerskim Slovencem?! Menimo, da uganka ni težko razrešljiva: Nemcem se bode dalo vse kar hočejo, Slovencem pa ničesar. Dobro bi bilo, da smo za ta slučaj tudi na Štajerskem v naprej pripravljeni, da nastopimo če treba z vsemi močmi in vsem povdarkom. Ljutomer. Naši klerikalci so že delj časa v hudih Škripcih in zadregah. Njihova politična pšenica jim kar noče iti v klasje. Za minolo nedeljo so sklicali izredni občni zbor tukajšnje posojilnice. V javnosti se o tem zavodu govori to in ono, kar da misliti. Nadrevizor VI. Pušenjak je sicer vse te govorice »pobijal s številkami«. Kljub temu je bila -med odhajajočimi zborovalci pretežna večina obrazov zelo resna. Razni ostali dvomi sc ne dado kar tako pobiti. Marsikaj je tu, premišljevanja vredno. Št. Janž na Dravskem polju. Dne 7. t. m. v nedeljo so prišli sem k nam kaline lovit za prazne farov-ške blagajne g. dr. Hohnjec. No, naše ljudstvo tod okoli ni posebno dostopno za take -špekulacije in zato je bilo polno nezaupanja. In naše ljudstvo ve zakaj. Tile gospodje se vozijo lepo udobno po svetu naokoli — na račun lahkovernih ljudi. Obrambne organizacije jim služijo samo za izžemanje slovenskega kmeta. O. dr. Hohnjec naj nam po- preje pokažejo res narodne uspehe in pridobitve slovenskih klerikalnih državno in deželnozborskih poslancev. Teh pa do danes ne morejo, ker tile poslanci vedno pod klop zlezejo, kadar bi morali varovati svetinje in pravice slovenskega naroda! Saj jih poznamo! Dr. Korošcu slaba prede. Dr. Korošec se je svojim savinjskodolin-čanom salamensko zameril in niti njegovi lastni pristaši ga več ne marajo. Po različnih njegovih doslej najvernejših volilnih okoliših si po-šepetavajo že vrabci na strehah, da si dični gospod poslanec več blizu ne upa. Ja, pa se res spreminjajo — časi... Maribor. (Na naslov »Sokola«.) Mariborski »Sokol« ima tudi svojo dijaško vrsto. Ne vemo iz kakšnega vzroka, se to vrsto v zadnjem času neprimerno zanemarja. Že več ur po vrsti, ni prišel noben vaditelj k vajam. In vendar je vrsta kvantitativno in kvalitativno izborna. In kdo naj med nami širi »Sokolstvo«? Gotovo odraščajoče slovensko dijaštvo v najobilnejši meri. Zanemarjanje dijaške vrste je zelo neumestno. Prosimo, da se tej vrsti posveti več pozornosti! Otvoritev zdravilišča za železniške uradnike v Rogaški Slatini. Z velikim pompoin je bila v Rogaški Slatini otvorjena dne 7. t. m. nova zgradba, zdravilišče, za železniške uradnike — Nemce. Sredi slovenskega denienta, smo tu videli zastopnike železniških prog v Avstriji, zastopnika dež. namestnije in onega vlade. Kljub teniu se ni nobeden teh gospodov obregnil ob to, v kar se je vsa prireditev izpremenila — v nemško izzivalno prireditev, v manifestacijo ža najnovejšo nemško postojanko na Spod. Štajerskem! Že v uvodnih besedah je župan dejal, da z veseljem in radostjo pozdravlja najnovejšo nemško postojanko na narodno ogroženih tleh. Te besede župana-odpadnika Stojuška in vedenje c. kr. držav, uradnikov, si bo treba zapomniti. Goriška! Velika dirka okolo soriškega Krasa, daljava 150 km, katera se vrši dne 14. junija t. I. K .tej dirki priglasilo se je 52 dirkačev raznih narodnosti. Za to dirko vlada veliko zanimanje, toliko od strani dirkačev kakor tudi od občinstva. Opozarjamo naše slovenske dirkače, da se pridno vadijo, da dosežejo tudi oni svoj uspeh. Darila za to dirko so narav- V nedeljo, dne 14. Junija t. I. je prvi nastop »SOKOLA pri Sv. Jakobu v Trstu. ::: Nastopi nad 200 naraščaja. ■■ ■ mniiikTrHTT:. LISTEK. M. ZEVAKOa Srce In meč. Roman Iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Na pot tedaj!« je velel stric, ko se mu je zdel nož dovolj nabrtt-V«, »Na pot!« je ponovil nečak, vihteč svoje orožje. »Zdaj naj se le Poizkusi z nama!« Ilj si Je opasal težak meč, ki si ga je bn izposodil iz gospodarjeve orožarne. Za pas je vtaknil dve pištoli in nadomestil svojo čepico s čelado. Odpravila sta se. V domači vozarili je stal majhen voziček. Iljko je zapregel osla, da zapeljeta mrliča v Seno. »Vzemi tudi kako vrv,« je velel stric, »da mu priveževa kamen za Vrat.« Ko so bile te predpriprave gotove, sta se napotila, stric naprej, v eni roki meč, v drugi svetilko, za njim pa nečak, ki je vlekel osla za hovodec. Dospela sta v Memski dvorec brez zapreke, spravila osla vozičkom na dvorišče, zabarikadirala vrata in krenila nato naravnost v služabniško izbo, kjer sta za-hla svoj pogum z bokalom dobrega vma. Prišel je čas, da odpravita še drugi del naloge. Ura v bližnem Tanplu je udarila polnoči. Iljko se je pokrižal, Ilj je vzel ključe kleti. Pred kletnimi vratmi sta se ustavila za trenotek. Nato je odrinil oskrbnik zunanje zapahe, obrnil dvakrat ključ, in vrata so zazijala. Ilj je odskočil in si zatisnil nos. »Ali smrdi!« je dejal. »Vraga!« je menil Iljko, »saj ne leži od včeraj. Prokleto gnil mora že biti!« Tudi nečak si je zatisnil nos. Oskrbnik je brcnil v vrata. Toda uprla so se. »Kaj pomeni to?« je zategnil Iljko in se umaknil za par korakov. »Bedak!« je velel Ilj. »To pomeni, da se je zabarikadiral, ko so mu bili zapetami. Dajva, spraviva to V stran!« Demoliranje se je pričelo nemudoma. Ilko, ki je vtaknil roko skozi špranjo, se je posrečilo z velikim naporom, podreti par brnu; ostalo se je zrušilo laglje in čez uro dela je bila pogrebcema prosta pot; vrata so se odprla na stežaj, šla sta po stopnicah tiizdol, Ilj naprej, s svetilko v roki. Bil je tako prepričan, da ima posla samo z mrličem, da še meča ni maral vzeti s seboj. Iljko mu je sledil za petami, stiskaje v roki svoj nož. »Le počakaj, razbojnik',« je mrmral zadovoljno. »Zdaj ti odrežem uhlje, ko se ne moreš več' bi^nhii« Toda Pardajana ni bilo videti. »Kje neki leži?« je povzel Iljko. »Potrpi,« je dejal Ilj. »Saj naju vodi smrad!« »To je resnica!« je pritrdil Iljko ter si iznova zamašil nos. Klet je bila prostorna, tvorilo jo je več oddelkov; bila je polna kotov, ovinkov in temnih lukenj za velikimi sodi; začelo sc je dolgotrajno iskanje ... »Evo ga!« je vzklikal Iljko vsako minuto. Toda varal sc je — Pardajana ni bilo nikjer, ne živega, ne mrtvega. Zdajci pa se je sklonil lij mahoma v kotu tretjega oddelka in viknil pridušeno: »Kosti!« »Podgane so ga oglodale!« je zastokal Iljko žalostno, meneč, da mu uhaja maščevanje izpod rok. »Saj niso človeške, bebec neumni!« Nočna gosta sta se spogledala začudeno. »Onjatišča so,« je dejal stric. »Glejte! Koliko praznih steklenic!« je dodal nečak in pokazal nedaleč celo goro obglavljenih buteljk. »Dobro sc je najedel, podlež, in napil, preden ga je vzel hudič!« »Maščevanje!« je zaključil Iljko in zavihtil svoj nož. Iskala sta s še večjo vnemo. Za dve uri je bila klet pregledana vse do zadnjega kotička; Pardajanovcga ttnnla nevidno ni bilo več fU. »Čudna reč,« je zamrmral Jlj. »Saj sem reke!,« je dejal Iljko. »Podgane so ga imžrle — s kožo in kostmi!« »Osel!« je zarežal stric. Ta beseda mu je bila omiljena, kadar je govoril s svojim nečakom. Vendar pa se je moral naposled pridružiti Jljkovi razlagi, zakaj tudi ponovna preiskava je ostala brez uspeha, z druge strani pa je bilo jasno, da Pardajan ni mogel pobegniti: vrata so bila znotraj zabarikadirana, zunaj zaklenjena, edina linica kleti je bila nepoškodovana — kje naj bi bil ušel razbojnik? »Hm!« je dejal Iljko nazadnje, »tako nama ga vsaj ni treba vleči v Seno!« »A jaz mu vendar ne morem odrezati ušes,« je vzdihnil Iljko. »Se po svoji smrti mi napravlja lumparijo!« Ker nista imela več česa početi v kleti, sta se vrnila k stopničam. Ilj, ki je hodil še vedno naprej, je ob znožju mašinalno dvignil glavo proti vratom, ki jih je bil pustil odprta na stežaj. Izvil se mu je strašen krik: vrata so bila zaprta. Planil je navzgor, v brezumni nadi, da jih je nemara sam zaslonil po neprevidnosti. Zgoraj pa je bil primoran vzeti na znanje, da niso samo priprta, marveč tudi zapahnjena in dvakrat zaklenjena! Zunaj je bil nekdo zavrti! ključ, dočlm sta onadva iskala mrliča... Toda kdo! »Kaj sc godi?« je vprašal Iljko, ki je pritekel za 'stricem. »Kaj se godi!« je zarjul lij. »Zaklenjena sva!... Tat, razbojnik ali hudič v svoji lastni osebi se je splazil v dvorec in naju zaklenil tu noter!1 Poginiti nama je kakor Pardajanu!« Iljko je stal ves bebast, tresoč sc krčevito... tisti hip pa je skočil rezek grohot izza zaklenjenih vrat. »Iljko!« je kriknil porogljiv glas, »tvoja uhlja mi ne uideta!« lljku so se naježili lasje na glavi! Spoznal je ta glas! Bil je mrličev. Bil je Pardajanov glas!.. Stric in nečak sta se zakotalila po stopnicah nazaj, obadva v blazni grozi, ter padla nezavestna drug na drugega... Da, da, stari Pardajan je bil tisti, ki se je zasmejal in zagrozil lljku. Zapustil smo ga v trenotku, ko je imel v zalogi samo še eno gnjat in jc zagledal pred sabo neizbrisni konec — smrt od gladu. In ko je izginila tudi ta, poslednja gnjat ter je preiskal že stotič vso klet od kota do kota, je uvidel Pardajan, da mu ne preostaja drugega kakor smrt, in je sklenil tole: Vzdrži se z vinom, dokler se bo mogel. Kadar pa mu riostane glad preveč mučen, in zamre v srcu poslednja nada rešitve, takrat se reši muke z radovoljno smrtjo — saj mu ostane še njegovo zvesto bodalo, • . . (Dalje.) nost krasna m dragocena. Začetek dirke je točno ob 10. uri zjutraj na startu v Poclgori pri mostu gostilne Bregant. Opozarjamo vse dirkače, da bodo imeli na startu vsi svoje legitimacije, katero mora vsak juriji pokazati. Po dirki priredi kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici veliko veselico in sicer s koncertom in plesom v »Hiltnteichu». Na cilju v rožni dolini (Tivoli) vrši se tudi od 2. do 4. ure koncert vojaške godbe, pešpolka št. 47, iz cilja korporativen odhod z godbo na veselični prostor v »Hiiniteich«, kjer se slovesno razdelijo darila vsem dirkačem. Vstopnina k veselici 20 vin. Cela dirka okolo goriškega Krasa bo kinemato-grafično posneta. Kakor se vidi, obeta ta dirka in veselica, biti jako zanimiva. Za to naj nihče ne zamudi te prilike si ogledati dirko in veselico. Na c. kr. moškem učiteljišču v Gorici se vrši vpisovanje za prvi letnik v četrtek 2. julija od 9. do 12. dopoldne. Sprejemni izpiti pa bodo isti dan popoldne in v petek ter soboto 3. in 4. julija. Pri sv. Križu na Vipavskem se je vršil v nedeljo dobro obiskan shod, katerega so priredili naši neodvisni slovenski poslanci. Posledice pretepa. Fantje Peter Brumat, Ivan Pavlin, Ivan Gorjan, Ivan In Karl Černec, Izidor Klančič so bili obsojeni vsak na tri dni zapora, ker so se radi prevelike korajže svoječasno stepli v neki gostilni v Št. Petru. Tržaški »neodrešencl« so se zadnjo nedeljo udeležili praznika »Statuta« v Vidmu, kjer so jih regni-koli častno sprejeli. Njihov voditelj prof. Rivalta je imel celo govor. Gorica. 13. in 14. junija priredi gospejno pomožno društvo Rdečega križa v Gorici cvetlična dneva. Cvetke se bodo prodajale po 10 v po ulicah, trgih in v vseh javnih prostorih. Bilje. Pri občinskih volitvah je zmagala napredna stranka v vseh treh razredih. Gorica. (Aretacije.) Aretirali so nekega Batiča, ki je ranil z nožem nekega izvoščeka. Zaprli so znanega pijanca Fr. Scalettari. Gorica. (Izpred sodišča.) Martin Matjaž, star 22 let, je bil obtožen, da se je hotel odtegniti vojaški dolžnosti. Matjaž se je pri razpravi izjavil, da je šel le na obisk k nekemu prijatelju v laški Videm, nakar so ga oprostili. Gorica. Danes se vrši procesija po znanem redu. Laško klerikalno časopisje se norčuje sedaj iz liberalnih listov, ki je po nepotrebnem hujskalo proti slovenski veselici. V slučaju kakih narodnih zapletljajev pa bi tudi laški klerikalci držali s kamoraši! Se poznamo! Dnevno. Hvala lepa za takšno »združitev«. Pod naslovom: »Za združenje hrvatskih in slovenskih dežel« piše »Slovenec«: »O priliki inšpekcijskega potovanja nadvojvode Friderika po Dalmaciji je v dubrovniški okolici pozdravil nadvojvodo učitelj in deželni poslanec Skurič, ki je, povdar-jajoč zasluge hrvatskega naroda za dinastijo, rekel: »Zato s polno pravico pričakujemo, da bo očetovska skrb našega ljubljenega cesarja uresničila naše zgodovinske pravice do zedinjenja z našimi sosednimi bratskimi deželami Hrvatsko, Slavonijo, Bosno-Hercegovlno, Istro In Kranjsko.« — »Reichspost« je objavila to vest brez komentarja, »Danzers Armeezeitung« pa, ki je avstrijskim Jugoslovanom sicer prijazna, pa se nad tem pozdravom jezi. Baš »Armeezeitung« nima zato pametnega vzroka — Pa res nima »Armeezeitung« pametnega vzroka, saj če se uresniči ta klerikalna želja, potem so Izgubljeni Slovenci na Štajerskem na Koroškem In na Goriškem in v Trstu. Za to izjavo Skuriča, s katero se strinja tudi »Slovenec« smo prav hvaležni; sedaj vsaj vemo zakaj se dunajski nemški klerikalci tudi nič ne upirajo tej združitvi. Kako bi se neki upirali, saj se na ta način najložje znebijo zasovraženega naroda slovenskega. Kakšna združitev pa bi bila to, ki bi pomenila smrtonosno razcepitev slovenskega naroda. Hvala lepa za takšno združitev, ki bi izročila večji del slovenskega naroda njegovim smrtnim sovražnikom Nemcem in Lahom. Sedaj pa vendar enkrat razumemo klerikalno ljubezen do »združitve«. Klerikalci so pokazali obisti. Smo radovedni kako se bodo sedaj prali. Po procesu proti Bendasjuku in tovariši. Prosti so po dveletnem preiskovalnem zaporu, ki so ga odsedeli po nedolžnem Bendasjuk in tovariši. O nezaslišanih dogodkih pred sodiščem v tem trimesečnem procesu smo napisali golo resnico. Državni pravdnik nam je članek konfisciral. Predno končamo poročanje o tem procesu, sporočimo javnosti še nekaj, kar se dosedaj še ni zgodilo v fnliskih orostorih. Predsednik ka- zenskega senata je porotnikom priporočal, da naj sodijo tako, kakor to zahteva interes dinastije in države. — Lvovski poljski porotniki so s svojim izrekom za izboljšanje političnih ram er v Galiciji storili več kot vsa avstrijska uradna politika zadnjih let. Porotniški izrek je tem važnejši, ker so bili porotniki — Poljaki, obtoženi pa Rusi. Slava takšnim porotnikom, ki so sledili svoji vesti in pravici in ne raznim željam in opominom. Vojna med balkanskim zavezniki je že vsestransko pojasnjena in danes je že vsakemu človeku, ki se količkaj zanima za javna vprašanja, znano, da so Bolgari Srbe ob Bre-galnici brez vojne napovedi po noči zahrbtno napadli, da bi jih oropali sadov velikih in sijajnih njihovih zmag nad Turki. To je že zgodovina, samo »Slovenec« v svojem slepem in strupenem sovraštvu do vsega kar je srbsko, noče tega vedeti in govori še vedno, da so se Srbi »zahrbtno« zvezali z Grki proti »slovanskim« Bolgarom. Srbi so se zvezali z Grki zato, da se Macedonija pravično razdeli med zaveznike in da je šlo po njihovem, bi imeli Bolgari Stip, Kočane, Radovište, Kavalo in Seres, Odrin z velikim delom Tracije in tudi Rumunom ne bi morali prepustti čez 200.000 svojih državljanov. Da je hotela Bolgarska pošteno razdelitev evropske Turčije, bi bila danes najmočnejša država na Balkanu, ampak ona je hotela imeti vse, Srbiji in Grčiji pa ni privoščila nič, skregala se je z zdravo pametjo in je zahrbtno napadla Srbijo in Grčijo. Za to svojo prevzetnost in zahrbtnost je bila Bolgarska kaznovana in danes je tako slaba, da se je nihče ne boji. Ves svet uvideva, da je Bolgarska to svojo nesrečo sama zakrivila in da je ta nesreča pravična kazen za bregal-niško zahrbtnost in verolomnost — samo »Slovenec« v svoji brezpri-merni perfidnosti očita Srbiji, da ona ni jugoslovanska! Perfidija, ime ti je klerikalec! Ta »Slovenec«, ki je vedno in pri vsaki priliki nastopil proti jugoslovanski misli, hoče dajati Srbiji lekcije o temu, kaka naj bo njena jugoslovanska politika. Daleč bi prišla Srbija, ko bi vodila tako politiko, kot bi to hoteli naši klerikalci — tako daleč, da se je sploh več videti ne bi moglo, ker — je ne bi bilo na svetu! Zmaga v Laškem trgu je nekatere rodoljube presenetila. Tu in tam so sprejeli vest z mirnim obrazom, kakor bi hoteli reči: no, ja, prava reč... Drugod so šli v proslavo krokat. Zdi se. da je med nami še vse preveč apatije in premalo zaupanja v svojo silo. Poglejmo brate na jugu, kako jurišajo na laške trdnjave in kako rastejo v svojem boju. Pri nas imamo neki izgovor, češ, da je razlika med Lahi in Nemci — v resnici pa je razlika le v nas: na jugu smo odločnejši — zato zmagujemo — na severu smo boječi, zato na jugu zmagujemo, na severu padamo. Ni pa dvoma, da bo vsaka zmaga vodila k novim zmagam —■ zato krepko naprej! Sramota za slovenski narod je to, kar si dovoljujejo razni klerikalci proti našim narodnim društvom. Da so denunciantje, o tem smo že pi-ali, naravno je, da te vrste ljudem ne more biti nič več sveto. Najbolj gnusno pa je, kar počenjajo ti ljudje proti Sokolu. Da so se našli razni klerikalni župani, ki so prepovedali sokolski plakat, je le znamenje, kako nizko smo že padli. Take ničle, kakor so razni podrepniki, ki se imenujejo (ne po svoji zaslugi) tudi župani, sramote slovenski narod pred svetom, ker se bo svet smejal njih idiotstvu. Znano je tudi, da so najeti ljudje po deželi raztrgali sokolske plakate. Izdajalci naroda so izpridili našo mladino po deželi, da nastopa proti društvu, ki je celib 50 let dvigalo naš mali narod iz mrtvila. Največja sramota pa je, kar je naredil jeseniški kaplan, ki je zaprl otroke, ker so gledali Sokole. V nedeljo je slavil »Turnverein« v Beljaku z velikim pompom svojo 501etnico. Nemštvo sega že preko Karavank, Jesenice same so polne nemčurjev in tu pride falot, ki si upa s tako podlostjo onečastiti slovensko ime. To je sramota, radi katere nas je lahko sratn pred svetom. Nova pesniška zbirka. Izšlo je: Engerlbert Gangl, Moje obzorje. Učiteljska tiskarna. Cena vezani knjigi 3 K s pošto 20 vin. več. Natančnejše poročilo o tej lepi zbirki prinesemo prihodnjič. »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« priredi II. redni obč. zbor dne 12. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji »Siegel«, Neulinggasse 28, s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora. 3. Proračun za zimski tečaj 1914—15. 4. Slučajnosti. Karbol mesto žganja. Dne 5. t. m. je našel 85letni prevžitkar Miha Štrus iz Volavelj v litijskem okraju, v kleti nekega tamošnjega posestnika steklenico karbola. Ker je ' Štrus mislil, da se nahaia v. stekle- nici žganje, Jo je nastavil k ustom in je izpil nekoliko nje vsebine. Kmalu nato je padel pred hišo nezavesten na tla, in je naslednji dan umrl na težkih notranjih poškodbah. Obesil se je. Lansko leto se je vrnil iz Amerike 401etni posestnik Matija Lavrič iz Hudega vrha v bloški občini. Doma je gospodaril sam s svojo 651etno materjo. V zadnjih mesecih so opazili na njem znamenje blaznosti. Dne 4. t. m. pa so dobili * Lavriča na podstrešju njegove hiše obešenega. Samomor je jzvršil naj-brže v hipni blaznosti. V Lvovu se vidno manjša kon-zum alkohola. Zasluga gre občinskemu svetu, ki ne dovoli nove gostilne ter je znatno skrajšal gostilniško policijsko uro. (Konec.) Nemška socialno demokratična centrala je osamljena razun priveskov. slovenskih in italijanskih so^ drugov. Centralizacija socialne demokracije tudi škoduje v tej smeri, da izgubljamo Slovenci svojo zemljo. Pri železnici je germanizacija velikanska in tako bi se lahko zgodilo, da nas Nemci podjarmijo, ako se jim odločno ne postavimo po robu. Temu uporu pa se bo socialna demokracija seveda uprla. Razume se, da vrže centrala socialno demokratične organizacije tupatam kak krajcar svojim slovenskim sodrugom. Ti pa morajo za vsak bagatelen denar delati reklamo za nemško centralo. In tako raste brezdoinovinstvo slovenske socialne demokracije bolj in bolj. Na Primorskem srno se vrgli na brezdomovince in kmalu bo ležala tam socialna demokracija strta na tleh. Voditelja slovenske socialne demokracije v Trstu sta pokazala svojo narodnost s tem, da je bil prvi proti slovenski porotniški listi in da si je v svoj zagovor najel italijanskega zagovornika, in da je drugi prepričeval sodnika italijanske narodnosti, da se govori v Trstu samo italijansko. Mi, narodno zavedni delavci, združeni v Narodni Delavski Organizaciji pa smo s svojim pohodom po tržaškem korzu, s svojo godbo in s slovenskimi zastavami pokazati, da se v Trstu ne govori samo italijansko, ampak da se nahaja v Trstu čez 70.000 Slovencev. Okrajna bolniška blagajna in zavarovalnica pr,oti nezgodam v Trstu sta v rokah socialne demokracije. Kako internacijonalna je ta socialna demokracija pričajo samo italijanski napisi na poslopjih, omenjene bolniške blagajne in delavske zavarovalnice. Pa ne samo to. Ako pride v bolniško blagajno slovenski delavec in pravi, da je poškodovan na glavi, ga pogleda blagajniški zdravnik na noge, ker je Italijan. Celi aparat v omenjeni bolniški blagajni in v zavarovalnici proti nezgodam je italijanski pod skrbnim vodstvom »internacionalne« socialne demokracije. Slovenski socialni demokratje v Trstu so napratn slovenskemu narodnemu delavstvu bolj zagrizeni nego italijanski nacijonalisti. In sedaj glede zadnjih dogodkov v Nabrežini. Glasilo socialno demokratične stranke je z debelimi črkami napisalo, da smo mi krumirji. To nam očitajo radi tega, ker smo šli v Nabrežino organizirat slovenske delavce. Poglejmo si to »krumirstvo« malo bolj natanko. Nabrežinski soci-jalni demokratje so rekli županu Ca-liariji: »Glej, da napraviš tako, da bodo delavci pri naši organizaciji. Ker pa je stal župan Caharija na stališču, da to ni njegova stvar in ker je bil proti tej želji socialnih demokratov, so zagnali poslednji velik hrup in so začeli stavkati. Narodna Delavska Organizacija, to je njeni člani niso štrajkali seveda in so delali naprej, ker jim niti na misel ni prišlo, da bi podpirali s stavko njim tako sovražno sodružništvo ali socialno demokracijo. Tačas pa so se sodrugi razpetelinili in so začeli kričati. »Glejte, krumirje!« Sodrugi se pritožujejo v »Zarji«, da je bilo petnajst njihovih ljudi aretiranih. Saj so vendar morali biti aretirani, ko so napadli naše s kamenjem. Boj v Nabrežini je nacijonalnega pomena: ali bo tam delal Furlan ali pa Slovenec. Naš nastop v tem boju je pravilen, ker hočemo, da je Nabrežina slovenska in ne italijanska. Naši slovenski socialni demokratje pa so se pokazali v tem boju v svoji pravi luči. »Zarja« je podala roko »Piccolu«; socialna demokracija je podala roko italijanskemu nacijona-lizmu. Oba pa sta začela s skupnimi močmi blatiti Nar. Del. Organizacijo. V Nabrežini so sodrugi sklenili, da razbijejo vsako prireditev Ciril-Metodovc družbe. To je za nas opomin. Snujmo narodne delavske or- ganizacije, da se bomo združeni lahko branili proti nasprotniku. Poleg stanovske zavednosti imejmo vedno tudi narodno zavest! Pristopajmo v velikem številu v narodne delavske organizacije, ki delajo na to, da dobi slovenski delavec boljši kruh. V organizaciji je moč. Vse drugače je in vse drugačni so uspehi, če nastopa za člane organizacija kakor pa posameznik. In tako bomo prišli do tega, da bomo na naši zemlji sami gospodarji in da bodo imeli sovražniki pred nami strah. Snujmo, razširjajmo naše narodne delavske organizacije! Delajmo na to, da bodo plapolale na naši slovenski zemlji naše slovenske zastave!« (Gromoviti ži-vio-klici in viharno ploskanje.) Predsednik se nato zahvali govorniku in želi, da bi padle njegove besede na rodovitna tla. Potem podeli besedo g. Mlakarju, ki obrazloži težnje zveze jugoslovanskih železničarjev in poziva slovenske železničarje naj v obilnem številu pristopajo k Zvezi. Govorila sta nato še g. Kozinc in g. Noč, na kar se je predsednik Narodno Socialne Zveze še enkrat zahvalil za obilno udeležbo in zaključil ob enajsti uri ponoči ta pomembni shod. Ljubljana. — Vsestranski človek je klerikalni občinski svetnik Šerjak. Do sedaj se je mislilo, da je samo nemškutar, ker bi hotel na vsak način, da se ponemčijo ljubljanske ljudske šole, v zadnji seji občinskega sveta je pa rekel, da se razume tudi na — umetnost. Potegnil še je namreč za onega ubogega orla na magistratnem poslopju, ki je baje že zelo obrabljen in je zahteval, da se tega orla, ki ima veliko umetniško in zgodovinsko vrednost, primerno renovira. Ogledali smo si tega orla in pri naj-vestnejšem iskanju nismo našli na njem nič. čisto nič umetniškega. Je to čisto navaden dvoglavi orel, kakršnih je na tisoče in tisoče v Avstriji in resnica je samo ta, da ima ta orel na ljubljanskem magistratu svojo zgodovino in ako hoče ljubljanska občina, da bo imel še večjo zgodovino, ga mora pač popraviti, ker sicer bi se znalo zgoditi, da bi enega lepega dneva — ne odletel, ampak padel in se popolnoma razbil. Tako naj bi povedal Šerjak, ako mu je že toliko do tega orla, o umetnosti naj pa molči. — Sicer je pa naše mnenje glede tega orla tako-le: Dvo- glavi orel je grb avstrijske države in zato visi na vseh državnih uradih, Na avtonomnih uradih ni nikjer državnega grba, ker to pravzaprav nima nobenega pomena. Na deželnih uradih se nahaja povsod deželni grb, na mestnih uradih bi se pa moral nahajati mestni grb. Grbi vendar nekaj pomenijo in državni *rb na ljubljanskem mestnem magistratu izgleda tako čudno, kakor bi čudno izgledal n. pr. kranjski deželni grb na — vzemimo — šentpeterski ali kaki drugi vojašnici, ali pa ljubljanski grb na vladini palači, ali pa na deželnem dvorcu. Orel na ljubljanskem magistratu ima svojo zgodovino in zato. naj se ga lepo shrani — tako mi mislimo — v mestnem arhivu (ko že nimamo mestnega muzeja), na njegovo mesto naj bi pa prišel mestni grb kot simbol mestne avtonomije. — Občinska seja v Mostah. V nedeljo 7. t. m. ob pol 4. uri je bila sklicana odborova javna seja, katere sem se tudi jaz podpisani udeležil. Predsednik otvori sejo nekaj minut pozneje, nakar so se razpravljale razne točke. Ugodilo se je več prošnjam strank, ki stanujejo nad 10 let v občini zaradi domovinske pravice. Enaka prošnja Katarine Juvan, ki jo vlaga ondotna občina, se zavrne. Zupan pravi, da je njen mož prišel iz Amerike in da se sedaj nahaja doma, in da naj mož sam prošnjo vloži. Prošnji g. Zamer iz Sela zaradi občinskih doklad se ugodi, in sicer od 35 K na 30 K mesečno. Ora-žem je sam priznal, da je to stranko precej obdavčil. Pripomniti pa moram, da je g. Zamer plačal lansko leto pod dacarijsko kontrolo 297 K in kljub temu, da se je podražilo vino in žganje, se je tega obrtnika obdavčilo za letošnje leto pri odkupu na 35 K mesečno, to je na celo leto s 420 K. Prošnji g. Mekinda se ugodi. Navedena prošnja se glasi: Ker ima ravno vrt obdelan, prosi za podaljšanje roka do jeseni in takrat bo g. Mekinda rade volje sam odstranil ograjo. Nadalje župan predlaga, da bi se popravile občinske ceste; začel je zagotavljati koliko da bomo dobili podpore, in sicer: od cestnega odbora, deželnega odbora, pa še od nekje drugod, tako da nam je zasigu-rana podpora 2000 K. Nato župan predlaga, da naj bi se dovolilo za popravo občinskih potov znesek 3500 K. — Gospodje odborniki niso ugovarjali. Nato da župan na glasova nift £»rn»ki pa so lepo vzdignili roke in tako je 1 bil županov predlog sprejet. Nato župan predlaga tajno sejo. Jaz kot poslušalec sem sc odstranil. — Fran Hamberger. — Policijski stražnik št. 64 je včeraj med 11. in pol 12. uro silno surovo postopal z nekim totalno pijanim nabornikom. Tako kakor je oij postopal in ravnal, tako se ne dela-red med ljudmi na ulici, pač pa morebiti v kakšnem vrtu divjih zveri, Vsakdo, ki ima le nekoliko čuta o človeški dostojnosti, je obsojal straž* nikovo ravnanje, ki je bilo v danih okolščinah naravnost izzivalno. Po ulici »Pred škofijo« je šel pijan nabornik, ki je enkrat zaklical »auf, tavblih«. Mimoidočo pasantinjo Je pustil popolnoma v miru. Čez nekaj časa nato jo primaha proti njemu stražnik št. 64, ga prime in mu nekaj zapoveduje, kaj, tega ne vem, pač pa vem, da mu je branil iti naprei proti »Mestnemu domu«. Pijani fant mu je povedal, da gre v »Mestni dom« in je hotel iti naprej. V tem hipu ga je pa stražnik začel na vso moč tresti in fant ja padel na tla. Ko se je zopet pobral in ga je policaj držal, je bil fant čisto miren (policaj je čakal pomoči). Tebi nič, meni nič, arez vzroka, je začel zopet policaj vpiti nad njim: »Ali boste mirni!« In ga začel zopet mikastiti. — Fant seveda mu je odgovoril in s pravico odgovoril, da je miren, ker je tudi res bil in so tu priče, ki to tudi pordijo. Takoj nato ga je policaj začel še bolj tresti — ali, da se odkrito izrazim: postopati z njim tako, da je 'ant reagiral s tem, da se mu je hotel ztrgati, kar je menda policaj srna-ral za zadostni vzrok, naskočiti fan-a in ga zopet vreči na tla. Ko se je pobral, je začel policaj ž njim ople-ati ob zid z glavo, kar je imelo za posledico, da se je tudi fant začel resnejše braniti — bil je v silobranu in da je tudi on položil policaja na tlak. d. Saj ga skoraj nič bilo ni. ^'licijskemu ravnateljstvu mora biti na tem ležeče, da se ustvari dobro razmerje med stražniki redu in javnostjo, ne pa, da se dela vedno globočji prepad. Takšno postopanje, kakršnega si Je včeraj dovolil stražnik št. 64, je najmanj pripravno za mnenje, da je stražnik na ulici za to, da dela red. — V ostalem smo pa kot priče na razpolago in tudi prosimo, da se nas pokliče. Takšni pojavi morajo v interesu javnega reda in javne varnosti enkrat za vselej prenehati; če stražnik številka 64 ni svojemu poklicu kos, pa naj gre. (Priče v redakciji »Dneva« na razpolago.) Očividci. — Če sliši naš ljubljanski rodoljub n. pr. o zmagi v Laškem trgu, kako se začudi. »A zmagali so, glejte no, ali dozdaj ni bil ta razred v naših rokah?« Tako majhna je naša domovina, pa jo fako malo poznamo. Dobro bi bilo, da bi še bolj čitali Škrobarja. Morebiti bodo iz njega spoznali razmere. — Škandal! Cesta na južno železnico se nahaja v takem stanju, da je škandal! Lepo si mora predstavljati tujec Ljubljano, ko stopi s kolodvora; v dežju se lahko vtopi v blatu, v suhem vremenu ga lahko zaduši prali, ponoči ga pa komodno lahko kdo pobije. Zadnji čas jc, da magistrat ukrene potrebno, da se ta najbolj prometna cesta izboljša. Pred kolodvorom bi bilo potrebno postaviti najmanj dve obločnici, ostale pli-novke pa pomnožiti. — Jako potrebno je pred kolodvorom tudi lepo veliko 'nvno stranišče (seveda ne tako, kot so nekatera v mestu), kajti cela okolica je vedno tako ponesnažeiu, da gotovo ne dela časti Ljubljani, ki se hoče prištevati modernim mestom! — Kakor čujemo, so usmiljene sestre v hiralnici napravile moderno parno pekarno in bodo dodajale kruh v Lichtenthurn, hiralnico, deželno bolnico. Leoninum. blaznico, Frančiškanom, nunam in Marjanišču. — Magistratni svetnik Ivan Lavtar je bil imenovan v tajni seji občinskega sveta magistratnim nadsvet-nlkom in ne svetnikom (kar je Ž® bil) kakor smo pomotoma poročal* včeraj. — Kinematograf v drevoredu. Kakor čujemo je kupil Bachmaier-ifiMr Ifinpinn tnorrnf v I vem drevoredu g. Rudolf Kokalj iz Kranja. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 14. junija t. 1. — Predsednik se spominja pok. prof. Sker-liča ter poroča o stanju Zemljevida slovenskega ozemlja. Sklene se, da se zemljevid na severu in na jugu nekoliko razširi. Vprašanje, ali sc naj Costov »depositum« smatra za ustanovo, ostane še in suspenso. — Pisatelju Trdini se bo mogla pač še letos razkriti v Mengšu spominska plošča; v tej stvari je v zvezo stopiti z lokalnimi društvi. — Razkritja Dositeje-vega spomenika se Matica udeleži po svojem blagajniku ravnatelju A. Kodru. — Letos avgusta se skliče shod poverjenikov. Sprejme se ustanova Vladimira Ilešiča, ki naj bo Matici Slovenski v pomoč pri izdajanju »Hrvatske knjižnice«. — Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« vljudno vabi svoje redne in podporne člane ter prijatelje društva na prijateljski pevski večer, ki bo v soboto, dne 13. t. m. ob 8. zvečer v areni Narodnega doma. Na vzpo-redu so moški, mešani zbori in razne zabave. Vstopnine ne bo nobene. Kdor želi v soboto zvečer preživeti par veselih uric v prijetni pevski družbi, naj pride v areno Narodnega doma! Oster športni boj. Kdor se hoče diviti ostremu športnemu boju, naj ne zamudi posetiti današnje veleza-nimive nogometne tekme. Ne bo mu žal, ako to tekmo poseti. — Že bratstvo s hrvatskim narodom nam veleva, da posetimo današnjo nogometno tekmo, ki se vrši popoldne ob 4. uri in ob vsakem vremenu, v cim večjem številu. Zato naj velja za danes parola: Vsak zavedni Slovenec na današnjo nogometno tekmo l — Ljubljanske naše naročnike opozarjamo na današnjo prilogo glede današnje nogometne tekme »Gradjanski« : »Ilirija«. Tako z ozirom na bratske goste kakor na živahno delovanje naše »Ilkirije« priporočamo cenjenim naročnikom, da tekmo številno posetijo in tako pokažejo zlasti bratom Hrvatom, da tudi v našem mestu vemo ceniti vrednost športa za naš narod. Posebno še opozarjamo na predprodajo vstopnic Po znižanih cenah. — Današnji pešizlet v Dolsko, ki ca priredi »Sokol« Moste pri Ljubljani, se vrši. Isti se preloži le, če bi danes dopoldne deževalo. Odhod iz društvene telovadnice točno ,ob pol ^veh popoldne. Bratje, udeležite se polnoštevlno! — Na zdai*! — Pešizlet »Sokola« Moste pri Ljubljani, ki se vrši v slučaju lepega vremena danes popoldne čez Posavje v Dolsko, obeta biti zelo zanimiv. Zbirališče ob 1. uri v društveni telovadnici na Selu. Odhod točno ob pol dveh. Ljubljanski gostje se lahko pridružijo za tovarno za klej na ljubljanskem polju. V Beričevem pri Gradu (p. d. pri Pirnatu) pol ure odmora. V Dolsko pridemo okrog 4. ure. Odmor pri Jožefu Zupančič (p. d. pri Jozelnu). Povratek z večernim vlakom iz Laz ob pol deveti uri. Vsi prijateli Sokola se na ta izlet vljudno vabijo. Na svidenje! Na zdar! — Izgubil se je od Mestnega trga do Rimske ceste rubin z biseri. Trst. naj ga prinese v proti pri Pošten najditelj uredništvo našega lista merni nagradi. — Zlata broža z lepimi kamni je bila izgubljena v Trubarjevem parku. — Težka nezgoda na Marijinem trgu. Sluga Sušnikove lekarne je snažil včeraj popoldne svetilko pred lekarno. Stal je na lestvici in naenkrat zgubil ravnotežje; oprl se je na jelena, ki je pripet nad vhodom. S tem pa je podrl raz steno jelena in Z njim vred sam padel na trotoar tako nesrečno, da je dobil težke poškodbe na temenu glave — Mala nezgoda. Pri gradbi v ljubljanični strugi se je včeraj zjutraj prekucnil prazen vagon ravno pa mostiču čez Gradaščico. Porini ie v vodo tudi dva delavca. Dobila Sta lahke poškodbe. — Neki gospod je izgubil na potu od Poljanske ceste št. 20 do Glavnega trga zlat poročni prstan. Najditelj naj ga izvoli oddati uredništvu »Dneva« proti primerni odškodnini. Polnočno solnce, svetovna sen-zacijska učinkovitost Nordisk film Co. sestavil Laurids Brunn, predvajala se bo jutri v petek v kinematografu »Ideal«. Danes zadnji dan vele-krasne kolorirane drame »Častniški piloti, k je žela pretečene dni na občno priznanje. Dotičnim naročnikom »Dneva«, katerim čas ne dopušča se v Ljubljano oglasiti, nudi eksportna tvrdka Pr. Čuden, Ljubljana 75 — Prešernova ulica 1. v svojem ilustrovanem ceniku, ki se pošilja na zahtevo brezplačno, veliko izbiro finih ur, prsta-nov, uhanov itd. — Loterijske številke. Brno; 44, 25, 85, 87, 89. G r a d e c: 56, 10, *5. 66. 81. Sokol pri Sv. Jakobu ima v nedeljo 14. t. in. svoj prvi nastop, na telovadišču za »Jadranom«. Nastopi nad 200 naraščaja, člani in članice. Proizvajale se bodo ljubljanske zlet-ne vaje, telovadba na orodju in skupina. Vaditeljski zbor nastopi z ruskimi prostimi vajami. Po nastopu je velika veselica in ples. Zvečer umetalni ogenj. Med nastopom in pri veselici svira združena godba N. D. O. »Slovanski denar v nacionalne svrhe«. »Piccolo« besni; gre za slučaj nove naše pridobitve; Hrvatska Štedionica je kupila v ul.Orologio hišo, ki je bila nekoč lastnina princev Hohenlohejev. »Piccolo« piše na ta račun: »Dobimo torej novo slovansko poslopje; šolo v najbolj cem-trični poziciji mesta. Prašali boste: Kako zmorejo Slovani tako visoke svote? Kje raste to novo bogastvo? — Potem pa odgovarja sam: »Slovani si pomagajo pri delu roko v roki. Hrvatska šola je samo predpriprava za slovensko šolo, za katero pa Slovenci nimajo dovolj sredstev na razpolago«. In še prej: »Kakor bi bila Hrvatska najbogatejša zemlja sveta in bi imela vsega v izobilju, stavi na razpolago nad pol milijona kron samo da bo ustanovljena v italijanskem mestu nova slovanska šola.« Sosedje zdihujejo torej nad premočjo slovanskih financ. Pravijo, da si niso kaj takega nikoli niti domišljali! Centrum mesta v naših rokah, to jim kar noče v glavo! Da so se tako pogrešili v računih! Italijani imenujejo ta naš uspeh naskok, s katerim poskušamo svoje moči. Da; mi kujemo, ker se zavedamo pomena Trsta. Švabsko rjovenje in italiansko zavijanje nas lahko dovolj prepriča, kako mora iti naša pot. (orak na tej poti je hiša v ul. Oro-ogio. Roft Skhypank>! Avstrijski loyd baje namerava odpraviti do-sedaj rabljeno italijanščino na svojih parnikih in jo hoče nadomestiti z — albanščino! Za boga vendar, kaj pa misli ta Lloyd! Ali bodo njegovi parniki vozili zgolj v Drač in nazaj? Naj ima vendar nekoliko usmiljenja s kapitani, ki bi se morali s takim ajanjem zadušiti ali vsaj ohripeti za večno! Res je sicer, da zahteva vsaka nova stvar in uvedba velikih žrtev; za nas pa pomenja preveliko žrtev že dosedaj zavožena avstrijska politika. Kam hočete naprej? Poskus samomora. Včeraj, v torek zjutraj je izpila 2©letna Ivanka Tunich dozo feriikalne kisline s samomorilnim namenom. Tunichevi pa se ni posrečilo. Rešil jo je zdravnik z rešilne postaje, ki ji je izpral želodec in jo je velel pozneje prepeljati v bolnišnico. S pestjo po obrazu. Policija je aretirala 221etnega urarja H. Novaka, ki se je — kakor je na komisari-jatu sam povedal — vsled pijanosti znesel nad nekim policajem in ga je večkrat udaril s pestjo po obrazu. Redar je namreč Novaka opomnil, naj neha žužnjati, Novak pa ni hotel nehati, temveč je stopil k policaju in ga prekrižal po svoje. Križ in blagoslov premišlja Novak v za- poru. Sprla sta se zakonska Anini. Mož je vsled silne jeze tekel v kavarno »Šport« in od tam poklical na pomoč Trevesa, od katerega je zahteval, da prepelje ženo v blaznico. Treves je skrajšal proces: Obvestil je o prepiru policijskega komisarja, ki je Aninija in ženo pomiril. Italjanska čebula je spravila v nezavest tri prenašalce na parniku »Vienna«. Interveniral je parnikov zdravnik. Goreč musliman. Te dni je prišlo med plesom v gostilni »Pri stari pipi« do prepira, katerega je izzval 25letni kurjač na parniku Osman Ben Mehmed. Mehmed je vsled neke žaljivke pograbil stole, prevrnil mizo in pobil več steklenic. S stolicami je prav uspešno pretepel več gostov, ki so morali radi njegove goreče prepiraželjnosti iskati pomoči na zdravnški postaji. Osman Ben Mehmed, sin Allaha je sedaj v zaporu. Kamen ie poškodoval uslužbenca na Lloydovem parniku »Marien-bad«, Franca Sossa. Omenjeni natakar se je mudil v torek zjutraj v hangarju št. 58 v prosti luki in nekaj brskal po zidovih. Ni ostalo brez posledic; nogo mu je moral obvezati zdravnik. Ribe lovi, samega sebe pa ne more vlovitl. 71etni M. Rukavina je lovil v torek popoldan ribe v prosti luki blizu skladišča št. 17. Naenkrat pa je izgubil ravnotežje in je padel v morje. Trnek seve za njim. Ubogi ribolovec si ni mogel pomagati, rešili so ga ljudje in poklicali zdravniško oostajo. ki ga ie prepe- ljala v ul. sv. Frančiška, ter mu tam pomagala. Rukavina bo ta ribolov gotovo dobro pomnil. Nož v roki. V pondeljek je grozil kovač R. Mjot iz Budimpešte v neki žganjarni v ul. Istituto svojemu znancu V. Cadelu z nožem, čigar posledica bi bila gotovo smrt, če ne bi bil Mjot še pravočasno aretiran. Grozilca so spravili pod streho temnic. Kovčeg pod streho. Policija je aretirala I. Stalizzo. ki je osumljen tatvine nekega kovčega mornarja C. De Bozzo. Kovčeg so namreč našli v Stalizzijevi kabini in so Staliz-zija radi poskusa tatvine vtaknili pod ključ. Seja mestnega sveta se je vršila v sredo zvečer in je nadaljevala snoči. V sredo je govoril dr. \Vilfaw celi dve uri in pol in je v svojem govoru protestiral proti postopanju italijanske večine in zapostavljanju Slovencev. Govoril je tudi o šolah. Za njim je govoril socialist dr. Puecher in za njim v imenu italijanske večine svetnik Ara. Aro so Italijanaši navdušeno sprejeli, Wilfanov govor pa je odobravala slovenska manjšina. O četrtkovi seji bomo še poročali. Vabila na Leglno izzivanje v Škednju imajo na okvirjih oken nabiti vsi tramvaji, ki vozijo od pre-. dora Moiitezza v Skedenj in nazaj. Konstatiramo, da se s temi tramvajskimi vozmi vozi največ slovenskih ljudi in protestiramo, da se pošteno slovensko ljudstvo provocira na tako nedopusten način. Tramvaj je mestna lastnina in je torej s tem pokazal slepo izpolnjevanje ukazov tržaških magistratovcev. Slučaj in agitacijo si bomo zapomnili. »Piccolo« je že zopet pričel hujskati. Tokrat hoče nagnati »citta-dine« na »Sokole«, ki bodo imeli v nedeljo 14. t. m. popoldan javen nastop pri Sv. Jakobu. Kaj bo to nedeljo s policijo? Skedenj, mesto, sv. Jakob? Vso odgovornost prepuščamo tistim, ki bi morali stvari urediti. »Piccolo« je že pograbil kost, kako jo bo oglodal, bomo videli v nedeljo. Cvetlični dnevi pri Sv. Jakobu so nesli naši Družbi sv. C. in M. 726 K 21 v. Največji znesek je v St. Jakobskem okraju nabrala gospodična M. Širok. Slovenci! Odgovorite na »Pic-colovo« hujskanje proti sokolskemu dnevu pri Sv. Jakobu s čim večjo udeležbo! V nedeljo popoldne vsi k prvemu letošnjemu nastopu »Sokola« pri Sv. Jakobu!, Živinski semenj v Bazovici. V Bazovici se bo vršil 20. t. m. živinski semenj. Če bo ta dan praznik, se vrši semenj dan pozneje in bo trajal od 9. dopoldne do 2. popoldne. Premaščenja pri policiji, ki jih je odredilo namestništvo, prinesemo jutri. Narodno-socialna mladinska organizacija. Sestanek pri Sv. Ivanu se vrši ob 4. uri popoldne in ne ob treh, k&kor smo javili včeraj. Bratje iz Trsta naj se zato zbero ob treh in pol v dvorani NDO., da odkorakamo skupno k Sv. Ivanu v Narodni dom. Sv. Ivansko mladino opozarjamo na ta sestanek, in jo vabimo, da se ga udeleži v polnem številu. Na svidenje! Zabavni večer priredi pevski zbor Z. J. Ž. v nedeljo, dne 14. t. m., v gostilni »Bonvecchiati«, ulica Ghe-ga. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop prost. Narodno petje, pristne pijače in izvrstna kuhinja g. Vavpotiča. je gotovo najbolje vabilo k obilni udeležbi. Odbor »Dramatičnega društva«, izvoljen na občnem zboru v torek zvečer, je: preds. dr. M. Čok, odborniki: Ponikvar, Katnik, .Muha, Pertot, Žiherna, Vašte in Krajger. Popravki. V sredino številko »Dneva« se je vrinilo več tiskovnih pomot, ki mestoma kvarijo smisel notic. Tako bi se moralo brati v notici »Po raznih časopisih« kraj Berlin in ne Zerln. V nadaljnem stavku je prva beseda se in ne so. — Ime rani-telja pod naslovom »Preklan obraz« je Sulič in ne, kakor je bilo pomotoma tiskano Gulič. V torek se je vršila razprava proti napadalcem dijakov slov. trgovske sole v ulici Stadion. Eden izmed izzivačev, Mazzutti, je bil obsojen v globo 20 K ali tri dni zapora. Proti Semuliču se bo razpravljalo drucič. POROTA. Trst, 10. junija. Danes je stal pred tukajšnjo poroto 521etni Ivan Delzotko, finančni respicijent radi pregreška v službenem oziru. Razpravi je predsedoval svetnik Glisa, votanta sta bila sodnika Pa-chor in dr. Rosso, obtoženca pa je branil dr. Robba. O procesu bomo še pisali; za danes sporočamo na kratko, da ie bil Delzotti po posvetovanju porotnikov oproščen. DVORNI SVETNIK JOSIP GER-DESlČ umrl. Novo mesto, 10. junija. Danes je umrl tu bivši predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu, dvorni svetnik v pokoju Josip Gerdešič. Dosegel je visoko starost 83 let. Z njim se je zrušil v grob eden spomenikov polpretekle dobe, ko je Imel Slovenec vsaj še nekaj veljave v sodni in državni službi. BH 5e blagi pokojnik vsekdar zvest in iskren rodoljub in svojega mišljenja ni skrival. Njegov nastop je dajal poguma marsikateremu drugemu. Za javno življenje se je do zadnjega zanimal. Kot sodnik je bil Izredno milosrčen In ljudomll. V zadnjih letih je bil težko bolan, smrt ga je rešila trpljenja. Lahka mu hodi zemljica domača! ZAUPNICA MINISTRSTVU RIBOT. Pariz, 10. junija. Združeni radikalci In radikalno socialistične stranke so Imeli danes dopoldne posvetovanje o stališču, ki naj bi ga zavzeli napram ministrstvu Ribot. Po daljši debati je bila s 108 proti 104 glasovi sklenjena zaupnica Rlbojevemu ministrstvu. GENERALNI ŠTRAJK V ITALIJI. Rim, 10. junija. Generalni štrajk je povzročil Po celi deželi krvave dogodke. V Florenci In Rimu je prišlo do velikih protldemonstraclj. Množica je kričala slavo kralju in Italiji. Upanje je, da se bo že jutri pričelo z delom. Generalni tajnik splošne delavske zveze je razposlal okrožnico, v kateri zahteva, da se preneha s štrajkom ob polnoči. RUMUNIJA NI POSREDOVALA. Berlin, 10. junija. Vesti, da bi bila Rumunija v Berlinu posredovala za pomoč knezu VVledu se zanikavajo. V LONDONU BO TUDI ŠTRAJK. London, 10. junija. Eksekutivni odbor mornariških inženirjev je sklenil štrajk, da se doseže izbolišanje zaslužka in delavskih pogojev. ALBANIJA IN DRUGO. Berlin, 10. junija. Listi poročajo iz Petrograda Iz ruskih dlplomatičnlh krogov, da velesile niso še nobenih sklepov storile glede demonstracije brodovja kot tudi glede odpošiljanja mednarodne čete v Albanijo. ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER ZA NEDOLŽNOST ITALIJANOV V DRAČU. Rim, 10. junija. V današnji seji je zunanji minister dl San Giuliano izjavil: Preiskava proti obema Italijanoma je dokazala popolno nedolžnost obeh. Sedaj ima poslanik baron Aliotti prosto roko zahtevati takšno zadoščenje od Albanije, kakršno zahteva prestiž Italije. Dositej Obradovič. (K odkritju spomenika v Belgradu.) Velik in slavnosten dan je bil v Belgradu. Saj se je odkril spomenik enemu največjih mož, kar se jih je rodilo na jugoslovanski zemlji. Kadar se bo stavil panteon, v katerega bo nova generacija postavila velike može Jugoslavije — se bo med njimi na prvem mestu svetilo ime Do-siteja Obradoviča. Dositej Obradovič ie pri nas še premalo znan. Naloga nacionalistične mladine bi bila, da vsaj mlajši rod seznani z velikimi jugoslovanskimi možmi. Doslej imamo o Dos. Obra-doviču dva večja spisa: prof. Ilešič: Dositei Obradovič (v »Slov. spominih in jubilejih«. Izd. Mat. Sl.) in dr. Lah: Dos. Obradovič v »Popotniku« (leta 1911.). Na Kalimeg-danu, kjer je najlepša belgrajska promenada, od koder se krasno vidi nazaj na Savo in na slavonske planjave — tam bo stal spomenik velikega Jugoslovana, ki je prvi za Hrvatom Križaničem zagledal jugoslovanski svet v celi njegovi velikosti. ♦ Spomenik predstavlja Obrado viča kot potnika, ki hodi naprej po utrujeni poti za svojimi velikimi cilji. Hrv. kipar Valdec je lepo izrazil v spomeniku življenje velikega potnika, ki ni poznal miru, dokler ni utrujen legel k večnemu počitku v Bel FMAST MALIM, d-iplom-iran Isrojač. Trst. - Ulica Tor S. Piero 4 - Trst. Podružnica: Nabrežina 99. Jestvine, kolonijalno blago, FR. MILLONIG - TRST Piazza Caserma 5., blizu Narodnega doma. Jtazpo&lljanje po pošti. Ta napis si je napravil sam. L. 1911 se je slavila njegova lOOletnica — sfedaj so mu postavili spomenik. • Težko je v nekaj besedah podati njegovo burno življenje. Napisal je sam svoj »Život«, ki najlepše priča o negovem življenju in delu. Rojen je bil 1742. v Cakovu v Banatu. V zgodnji mladosti je postal sirota. Bil je sam sebi prepuščen — in ie hrepenel v svet. Prišel je v srbsko cerkveno šolo in se je naučil čitati in pisati. Čital je življenje svetnikov. Hotel je postati pop in svetnik. Prišel je v samostan Hopovo na Fru-ški gori. (1757.) Učil se je mnogo — želel je videti svet. L. 1760. je z nekim dijakom odšel v Zagreb, da bi se naučil latinščine. Iz Zagreba je odšel v Dalmacijo kot magister (učitelj). Tu je učil pri mestu Kninu na Kneževem polju. Srbi so takr.it pisali še cerkveno srbski jezik. Dositej Obradovič pa je videl, da je za narod treba knjig v narodovem jeziku. Zato je na prošnjo neke deklice, Jelene Simičeve, napisal »Do-siteove bukvice« — »prostosrbski«. Ta knjiga se je v prepisu širila med ljudi. Obradovič je sklenil, da bo začel pisati za ljudstvo. Po čudni usodi je prišel na Krf, v Morejo, na Sveto Goro. Naučit se je grško. Vrnil se je zopet v domovino in je bival na črni Gori in v Albaniji. Videl je poldivji narod in ga je hotel pro-svetiti. Prišel je tudi v naš Trst. Od tod ga je pot zanesla v Italijo, iz Italije v Carigrad, iz Carigrada v Moldavijo, iz Moldavije je prišel preko Poljske (čez Lvov in Vratislavo) v Lipsko in Halle na Nemško. Tam je videl novovstajajočo kulturo na univerzah. Izdal je svoje »Basni«, »So-veti zdravega razuma«, »Život i priključeniia« (oboje 1783) in »So-branije nravno - učitelnih veštej« (1793). Prišel je tudi na Dunaj. Bil je prosvetljenec-Jožefinec. Prišel je tudi v London in Pariz. Videl je svet in se je vrnil. Njegova želja je bila, dvigniti narod iz nevednosti. * Parkrat je potoval skozi Ljubljano, dalje časa je bival med Srbi v Trstu. Iz Siska ie pisal: »Ko vam opišem, kako sem s Kranjci potoval, boste imeli čemu se smejati in se čuditi.« Poznal je torej Slovence. V Trstu je bilo zadnje njegovo bivanje. predno je odšel v Belgrad. Leta 1807 so Srbi dobili Belgrad. Začela se je (po prvi vstaji leta 1804) organizirati nova državica. Dositej je želel kje zase ustanoviti šolo jn tiskarno — pa bil je poklican v Belgrad na dvor Karagjorgja — da organizira srbsko šolo. Ustanovil ie Veliko šolo, bogoslovje in postal minister. Kmalu na to je 1811 umrl. * Glavno delo Dositeja spada v leta 1770, 1780, 1790, ko so tudi pri nas prosvetljeni duhovi pod cesarico Marijo Terezijo in cesarjem Jožefom skrbeli za lju3sko šolo in izobrazbo. Toda za Jožefom ie pri nas nastala reakcija — srbski narod pa le kljub vsem težavam skrbel za svojo prosveto, za šolo in knjigo. V tem znamenju je srbski narod tudi zmagal in po slavnih zmagah I. 1912 in 1913 — postavlja sedaj spomenik svojemu prvemu učitelju in prosveti-telju. Bodi mu večen spomin. Kakor orel je preletel svet in je v njem spoznal svojo domovino. Njegov duh je premeril čas in je spoznal resnico. Zagledal je svoj narod na Balkanu in ga je hotel rešiti iz trne. Boril se je za jasno luč, ki vodi do spoznanja in do zmage. Velik mož je bil, ki je od Trsta do Carigrada vzgajal rod k novemu^ življenju. • * O odkritju spomenika poroča »Slov. Narod«; Predvčerajšnjem se je vršilo slavnostno odkritje spomenika Dositeju Obradoviču. Odkritje se je izvršilo na izredno slavnosten način. Udeležilo se ga je nad 20.000 ljudi. Kralja Je zastopal njegov generalni adjutant Juričič. Navzoči so bili skoraj vsi ministri. Predsednik akademije Stojan Novakovič je otvoril slovesnost z govorom, v katerem je pozdravljal zlasti zunanje goste. Go- gradu 1. 1811. kot minister prosvete vorj|j je nato belgrajski župan Nesto- v službi Črnega J ur ja (Karadžor dža). Tam je tudi pokopan. Na nje govem grobu v stolni cerkvi se sve ti napis: »Tu ležijo njegove srbske kosti. Ljubil je svoi rod. Večen mu spomin« rovič, ter minister prosvete Ljuba Jovanovič, ki je zlasti naglasal Obva-dovičev pomen za vse Jugoslovane, ki je potujoč po jugoslovanskih deželah širil prosveto ter bil tudi v pismu pravi naslednik bratov Cirila Sobot© 13 KedeEfo 14 Pendelj. IS § so 10. Odstavek II. 10 vin. zvišane cene. Veseloigra v 3 dejanjih polna dovtipa ii v glavni ul zdravega dovtipa in fine pl kanterije v glavni ulogi' da Treismann En Vigo La i Wan- rsen. in Metoda. Tajnik Književne zadruge Pavle Popovič je pozdravil osobito slovenske in lirvatske goste ter slavil edinost Jugoslovanov v kulturnem delu. Slavnost je imela popolnoma značaj bratske kulturne solidarnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov. Zlasti zastopniki Ljubljane in Dalmacije so bili predmet prisrčnih ovacij. Poleg deželnega poslanca g. dr. Novaka in obč. svetnika g. Pustoftem-ška so se udeležili slavja dubrovniški. župan dr. Cingrija, zagrebški župan arhitekt Iloljac, zastopniki občine Knin v narodnih nošah, kjer je bival Obradovič tri leta, ter zastopniki skoraj vseh drugih jugoslovanskih mest. Snoči se je vršil slavnostni banket, danes dopoldne je priredila mestna občina gostom na čast slavnostni diner. Povsod, kamor prihajajo, prireja občinstvo navdušene ovacije zastopnikom Ljubljane, Dubrovnika, Zagreba in Prage, Knina, Splita in drugih slovanskih mest. Hali oglasi. Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek SO vinarjev. Pismenim vpraSanJem Je pritoihl znamko 30 vinarjev. — Pri malih oglasili nJ nie popusta in se plačujejo vnaprej; m* nanji Inscrenfl v znamkah. Zaključek maiib oglasov ob 6. uri zvečer. Mesečna soba, 2 lepi sobi z balkonom in prostim vhodom se v Sodni ulici št. 6. I. nadstropje, takoj odda. 470—x Mesečna soba s posebnim vhodom se odda s 1. julijem. Naslov v «Anončni ekspediciji« Ljubljana, Še-lenburgova ulica 6. 535—3 KORESPONDENCA. Lavoslav, dvignite pismo. L 534—2 Kupim 6—10 mesecev starega jazbečarja (Dakelna) rujave barve, ako mogoče pristne pasme. Ponudbe pod Šifro „Dakel“ poštno ležeče. Edina primorska tovarna dvokoles »Tribana* florica, Tržaška Bilca St. 29, prej pirovar. Gorjup. naloga dvokoles, Šivalnih efika eka strojev, strijonov amofonov, orke* Satjel dorloa, Stolna ulica iter. 9-1. Prodaja na obroke. Ceniki franko. - .... kurjene likarkc z dnevno plačo 4—5 kron se takoj sprejmejo v tovarno perila. — Ponudbe sprejema „Anon. ekspedicija", Ljubljana, Šeleriburgova ulica 6. L ....... CORČEl/fl KOLE5A PRIZNANO HOJ: BOLJ5« SEDANJOSTI X A.GOREC 7~%\ U H L) A N A MARIJE TERE: ZIJE tESTA sr.l^ NOWl SVET HASPROTI KOIIZE) A - ZAHTEVAJTE PRVI S LOV.CENIK BREZPLAČNO SANATORIUM -EMONA ZA' NOTRANUE • IN -KIRURG 1CNE • BOLEZNI. -____________NICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA-A ?£p-ZDRA^ffK:pfffliARU ■ DR- FR. DERGANC Kinematograf .Ideal Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar = Dunajska cesta št* v. 20. JL| 11 lil j 111111 Kolodvorska ulica štev. 18. Pristne emajlne "barve, IcarToolinej, mavec itčL. Na dioTsaa*5 lan. d.e"toelo. 3^"a-