Barcolana: na nabrežju je vse živo Karakterizacija sovodenjskega odlagališča pred koncem leta Primorski Kako so Rumitarji premaknili skladišče Danjel Radetič »Kako so Rumitarji premaknili skladišče« bi lahko bil naslov pripovedke o skupinici preprostih ljudi, ki so se po zgledu Petra Klepca in drugih ljudskih junakov uprli krajevnim političnim in gospodarskim veljakom ter jih po večletnem boju tudi premagali. Prizadevanja za rešitev Jeremitišča pred razlastitvijo in cementifikacijo so se začela leta 1999, ko je goriška občinska uprava odločila, da bo z denarjem iz sklada, ustanovljenega na podlagi določb Osimskega sporazuma, zgradila še eno skladišče na območju štandreškega tovornega postajališča. Takrat so domačini začeli svoj boj za ohranitev celovitosti Jeremitišča, ki so ga skupaj z zagovorniki nedotakljivosti zaselka dokončno zmagali leta 2006. Takrat je levosredinska občinska uprava pod pritiskom ru-mitarske »armade« sprejela varianto k regulacijskemu načrtu, ki predstavlja pravno podlago za trajno zaščito slovenskega zaselka in omogoča posodobitev domačij. Odobritvi variante je sledila sprememba načrta, na podlagi katerega so sporno skladišče premaknili tako, da ne ogroža rumitarskih domačij. Po štirih letih in s precejšnjo zamudo glede na predvideni časovni plan so v torek predali namenu novo skladišče v štandreškem tovornem postajališču; upravitelji družbe SDAG so zagotovili, da že imajo najemnike za vse razpoložljive prostore, med slovesnostjo pa je pomenljivo izstopala skepsa goriškega župana. Med svojim nagovorom je izrazil upanje, da bi novo skladišče res zaživelo, saj je v Gorici že dovolj opuščenih hal. V Podgori namreč že preko dvajset let sameva nekdanja predilnica, v severnem delu mesta životari obrtna cona, ob cesti za Sovodnje je več praznih tovarn, letališče že leta propada. Ali bo novo skladišče oživilo gospodarski utrip na območju tovornega postajališča, bo znano čez nekaj let, nedvomno pa je že zdaj jasno, da družbo SDAG čakajo težki časi. Ko bo Hrvaška vstopila v Evropsko unijo, bo tovorno postajališče izgubilo kakih dvajset odstotkov prihodkov, težke čase pa pričakujejo tudi številni avtoprevozniki, ki poslujejo z Balkanom. Na območju tovornega postajališča se vsekakor tudi za prihodnja leta obetajo nove naložbe, saj ima družba SDAG na razpolago deset milijonov evrov za obnovo svojih infrastruktur. Tovorno postajališče bo posodobilo svojo podobo, kar po drugi strani velja tudi za Jeremitiš-če. Nekateri domačini so si že obnovili svoje domove, drugi pa prenovo pravkar načrtujejo. Zaselek ima, kot kaže, svetlo prihodnost; verjetno svetlejšo od skladišča, s katerim so mu grozili. dnevnik ČETRTEK, 7. OKTOBRA 2010 Št. 237(19.944) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Premier napovedal sistematično izvajanje programa v petih točkah Berlusconi noče predčasnih volitev Boji se »tehnične vlade«- Opozicija razglašena madžarska - Strupeno blato bi se lahko izlilo v Donavo Ekološka katastrofa v Ajki dobiva vse večje razsežnosti BUDIMPEŠTA - Ekološka katastrofa na Madžarskem, do katere je prišlo po izlitju strupenih snovi v tovarni aluminija v Ajki, dobiva vse večje razsežnosti. Doslej so zaradi izlitja umrli štirje ljudje, oblasti pa skušajo preprečiti, da se strupeno blato ne bi izlilo v Donavo. Madžarske oblasti so bile zaradi nesreče deležne ostrih kritik domače javnosti. Upraviteljica rezervoarja, Madžarska družba za proizvodnjo aluminija (MAL), je sporočila, da je v rezervoarju še vedno med 96 in 98 odstotkov odpadne gošče in da potekajo popravila, s katerimi bi preprečili nadaljnja izlivanja. V ta namen so okoli rezervoarja tudi začeli graditi šest metrov visok nasip. Na 21. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj na nepričakovani tiskovni konferenci napovedal, da bo vlada sistematično izvajala program v petih točkah, na osnovi katerega je dobila zaupnico v parlamentu. Izključil je možnost predčasnih volitev tudi zato, ker bi v primeru njegovega odstopa lahko prišlo do oblikovanja »tehnične vlade« za volilno reformo. Opozicija se je na Berlusconijev nastop odzvala nekoliko zmedeno. Casini ga je pohvalil, Di Pietrovi pristaši so ga označili za farso, med demokrati pa se je vnela polemika o tem, ali naj bo Berlusconijev protikandidat Luca Cordero di Montezemolo. Na 6. strani V DZ o zastopstvu Slovencev iz zamejstva in izseljenstva Na 2. strani Ballaro reklamiziral Slovenijo Na 4. strani Trst: kreganje v občinski dvorani Na 7. strani Tržaški primarij v vrhunski rimski bolnici Na 8. strani Latinskoameriški filmi spet protagonisti Na 9. stani »Čezmejna« peterica osumljena 48 kaznivih dejanj Na 15. strani gorica - Tehnični ali politični zaplet? Slovenka v Škocjanu z dvema priimkoma BffiUS» GORICA - Če prebivaš v občini, ki ne sodi v seznam 32 občin iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino, nimaš pravice do šumnikov v imenih in priimkih. To je prišlo na dan v občini Škocjan ob Soči, kjer matični urad sklicujoč se na odlok ministra Renata Brunette iz leta 2009 ni mogel registrirati v občinsko matično knjigo občanke slovenske narodnosti z njenim pravilno napisanim priimkom. To je v odkritem nasprotju z zaščitnim zakonom za Slovence (člen o imenih in priimkih ni vezan na ozemeljsko izvajanje zaščitnih določil) in tudi z vsemi zakoni, ki ščitijo dostojanstvo državljanov. Županja Škocjana Silvia Caruso je napisala ogorčeno pismo predsedniku Dežele Furlanije-Julijske krajine Renzu Tondu in od njega zahtevala, naj zaščiti pravico italijanske državljanke slovenske narodnosti. Dovolj bi bilo, da bi Dežela posredovala računalniške programe s slovenskimi šumniki tudi tistim občinam, ki ne sodijo v zaščitni zakon za Slovence. Poseg pri predsedniku Dežele napoveduje tudi stranka Slovenske skupnosti, medtem ko je Svet slovenskih organizacij o tem dogodku obvestil goriško Prefekturo. Na 3. strani 040 369 369 - Trst, ul. Torrebianca 18 www.British-FVG.net -J Jir¿l'díi lsT?r¿jf 'dX SJÍ H j L! ILMVliKSn YrfáttfHQDOfi ESOlEbdlkiiiD Authorised centre 2 Četrtek, 7. oktobra 2010 ALPE-JADRAN / ljubljana - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Razprava o zastopstvu zamejcev in izseljencev v državnem zboru Iz Italije prisotni Pavšič, Štoka in Terpin - Za tesnejše sodelovanje s Slovenci zunaj meja LJUBLJANA - Komisija DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je včeraj razpravljala o pobudi za spremembo ustave, po kateri bi zamejci in izseljenci dobili zastopstvo v slovenskem parlamentu. Na koncu se je komisija zavzela za tesnejše sodelovanje s Slovenci zunaj njenih meja, "vključno z razmislekom o ustavnih spremembah", a brez nakazanih rešitev. Sklep, ki ga je komisija podprla soglasno, tako ne predvideva, kaj naj bi spreminjali v ustavi. Se je pa v razpravi govorilo predvsem o dveh novih poslancih v državnem zboru - eden bi zastopal slovensko manjšino v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, drugi pa ostale Slovence po svetu. Čeprav so idejo z redkimi izjemami načeloma podprli vsi predstavniki manjšinskih in izseljenskih organizacij in društev, pa so nad njo zadržani predvsem na strani vladne koalicije. Kot je povedal državni sekretar v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, vlada možnosti ustavnih sprememb sicer ne izključuje, a o njih niti ne razmišlja, predvsem ker je za to potrebna dvotretjinska večina. A Franc Pukšič (SLS) je to že označil za izmikanje in napovedal podporo ustavnim spremembam tako svoje stranke in kot celotne opozicije. Prepričan je, da bi s poslancem v DZ predvsem manjšine dobile moč v razmerju do držav, v katerih živijo in ki se do njih obnašajo mačehovsko. Nepovezani poslanec Franc Žnidar-šič je v zvezi s tem menil, da dva poslanca ne bosta izboljšala položaja Slovencev zunaj meja Slovenije. Po njegovem mnenju bi jih moralo biti vsaj 20. Franco Juri (Zares) je pozval predvsem k nadaljevanju iskanja možnosti za krepitev sodelovanja s Slovenci zunaj meja Slovenije, ne pa le k iskanju dodatnih poslanskih sedežev. Zato so v Zaresu do ustavnih sprememb zadržani, je pojasnil. Slovence v Italiji so zastopali predsednik Slovenske-kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka in deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin. Pavšič je menil, da bi bilo bolje najprej okrepiti že obstoječe instrumente za sodelovanje države z manjšino. Na ta način bi po njegovem mnenju prej dvignili raven odnosov med matično državo in zamejci oz. izseljenci. Predsednik SKGZ je poudaril, da že obstaja veliko instrumentov, ki pa se jih ne uporablja. Pri tem je med drugim omenil možnost, da manjšina lahko predlaga zakon, kar pa se doslej še ni Rudi Pavšič zgodilo. Pavšič ni proti zajamčenemu zastopstvu Slovencev iz zamejstva in izse-ljenstva v državnem zboru, je pa ob tem opozoril še na nekatere probleme, ki bi se ob tem pojavili. Predsednik SSO Štoka je poudaril, da bi bila prisotnost poslanca slovenske manjšine v Državnem zboru zelo pomembna, Damijan Terpin pa je spomnil, da si njegova stranka že ves čas prizadeva za zajamčeno zastopstvo slovenske manjšine v italijanskem parlamentu in zato je podpora predloga, da bi do tega prišlo tudi v slovenskem DZ le logično nadaljevanje njihove politike. Drago Štoka Janez Rogelj iz Slovenske izseljenske matice je celo dejal, da izseljencev politika v Sloveniji pravzaprav ne zanima, ampak da je v ospredju njihovih interesov predvsem kultura, da bi ohranili slovenstvo. Volitve pa bi prinesle samo dodatne delitve znotraj slovenskih skupnosti v svetu, je prepričan Rogelj. Toda Boris Pleskovič iz Svetovnega slovenskega kongresa je temu nasprotoval, češ da je zanimanje za politiko v Sloveniji med Slovenci v svetu še kako veliko. Ker je Slovencev zunaj meja Slovenije po njegovih besedah več kot če- Damijan Terpin trt milijona, si zastopanost v slovenskem parlamentu tudi zaslužijo, je poudaril. V razpravi se je odprlo tudi precej problemov - od tega, kdo bi imel volilno pravico, ali bi se moral kdo odreči državljanstvu države, v kateri živi, do problema, da bi o zadevah v Sloveniji odločal kdo, ki v njej pravzaprav ne živi. Na koncu sicer zanimiva razprava ni prinesla jasnih in odločnih sklepov; komisija je tako pravzaprav pozvala le k okrepitvi sodelovanja matice z zamejci, izseljenci in zdomci in k "razmisleku" o spremembah ustave. (STA/CR) slovenija - Po dogovoru o zamrznitvi stavke Sindikati javnega sektorja iščejo rešitev za ohranitev socialnega dialoga LJUBLJANA - Potem, ko sta slovenska vlada in stavkovni odbor 21 sindikatov javnega sektorja v torek podpisala sporazum o zamrznitvi stavke in si do 13. oktobra vzela čas za pogajanja, so za pogajalsko mizo včeraj vnovič sedli reprezentativni sindikati javnega sektorja. Razpravljali so o aneksu h kolektivni pogodbi za javni sektor in določili dinamiko nadaljnjih pogajanj. Kljub torkovemu dogovoru o zamrznitvi stavke je Policijski sindikat Slovenije včeraj sklenil, da s stavko nadaljuje, dokler vlada ne bo preučila njihovih zahtev, je pojasnil predsednik sindikata Branko Prah. Ta sindikat namreč ni del pogajalske skupine, ki jo vodi Janez Posedi, vlada pa se z njimi ves čas stavke ni pogovarjala. Za v prihodnje Prah napoveduje morebitno zaostrovanje izvajanje stavke, če vlada ne bo pripravljena zadostiti njihovim zahtevam. Že danes se bo z vladno pogajalsko skupino na čelu z generalno sekretarko vlade Heleno Kamnar sestal stavkovni odbor 21 sindikatov javnega sektorja, jutri pa naj bi znova zasedali reprezentativni sindikati. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, ki vodi pogajanja, pričakuje razum in razumevanje zaostrenih javnofinan-čnih razmer ter da bodo vsi, "tako kot se spodobi za socialni dialog, za isto mizo ponovno združeni". Junija so se namreč po njenih besedah sindikati razšli in se del sindikatov ni želel pogajati. Prav tako pričakuje, da bodo ponovno premislili, ali bodo s predlogi vlade vendarle uspeli najti konsenz. Glede na zadnjo ponudbo vlade pa obstaja upanje, da bo oktobra 2012 že mogoče izplačilo tretje četrtine odprave plačnih ne- sorazmerij, v kolikor bo v letu 2011 dosežena 2,5-odstotna gospodarska rast, dodaja Pavlinič Krebsova. Prav to bo predmet pogajanj vlade in sindikatov do prihodnje srede. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je pred pogajanji zagotovil, da bo konfederacija konstruktivno sodelovala. Odločitev, da je aneks, ki so ga v konfederaciji junija parafirali, podlaga za nova pogajanja, pa je po Štrukljevih ocenah razumna. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Janez Posedi upa, da bodo pogajanja uspešna. Ob tem ocenjuje, da je vlada s tem, ko je prišla s protipredlogom glede aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, izrazila jasno namero, da si želi iskanja skupne rešitve. Doslej temu po njegovih besedah ni bilo tako. Prav zato so se v torek odločili za "neko vrsto premirja". Do 13. oktobra bodo tako videli, "ali je zaplet mogoče rešiti izključno za pogajalsko mizo", je dejal Posedi. Stavkovne zahteve sicer po njegovih besedah ostajajo enake, vendar v drugih okoliščinah. Od pogajanj je tudi odvisno, kaj bo z interventnim zakonom, v katerem je vlada predvidela zamrznitev plač. Tega lahko spreminjajo z dopolnili. Če se torej vlada in del sindikatov ne uspejo sporazumeti, obvelja zamrznitev plač v javnem sektorju in tudi zahteva vlade za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe. V tem primeru je možno nadaljevanje stavke. Če bodo pogajanja uspešna, pa lahko vlada umakne tudi zahtevo za razvezo 50. člena kolektivne pogodbe, so pojasnili na ministrstvu. (STA) Film o Klavdiju Palčiču na TV Koper Capodistria KOPER - »Biti to, kar si« so sklepne besede tržaškega umetnika Klavdija Palčiča v novem televizijskem filmu o njegovem življenju in raznolikem ustvarjanju, ki ga je pripravila novinarka Mirjam Muženič, dopisnica RTV Slovenija iz Furlanije Julijske krajine. Film je bil 24. septembra predpremierno predvajan v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu ob odprtju druge razstave v nizu poklonov umetniku ob njegovem življenjskem jubileju. Teden dni kasneje ga je v svoj drugi program uvrstila Televizija Slovenija, nocoj pa bo film na ogled v slovenskem programu koprske Televizije ob 22,30. Dokumentarni film, v katerem poleg Klavdija Palčiča in njegovih dveh vnukov, sodeluje tudi več umetnikovih sopotnikov in poznavalcev njegovega dela iz Italije in Slovenije, je nastal v produkciji Regionalnega RTV centra Koper Capodistria ob sodelovanju mojstra fotografije Nika Čadeža, tonskega tehnika Emila Grbca, montažerja Sama Petaverja, z glasbo Vlada Batiste, grafiko Karin Žorž , režijo pa podpisuje Magda Lapajne. Majhno zanimanje za razstavo o Haiderju CELOVEC - V nekdanjem koroškem firerskem bunkerju so zaprli razstavo o pokojnemu deželnemu glavarju Jorgu Haiderju. Razstavo, ki je bila odprta eno leto, si je ogledalo komaj 11.500 ljudi. Celovški podžupan Albert Gunzer (FPK), ki pravi, da so stroški s tem kriti, je bil kljub temu zadovoljen, čeprav so prvotno pričakovali približno 70.000 obiskovalcev. (I.L.) Pogrešanega našli mrtvega KOPER - V torek popoldne so iz Centra za socialno delo v Kopru obvestili policijo, da od ponedeljka pogrešajo 79-letnega občana iz Svetega Antona. Pogrešani je v ponedeljek odšel v gozd nabirat kostanj in se ni vrnil domov. Organizirali so iskalno akcijo, ki je bila zaradi teme prekinjena ob 19. uri. Včeraj ob 9. uri se je iskanje nadaljevalo, sodelovalo je tudi pet vodnikov iz Društva reševalnih psov Burja ter šest vodnikov iz Društva reševalnih psov Nova Gorica. 79-let-nika so ob 10. uri našli mrtvega, ležal je ob potoku, ki teče ob cesti Boškarji - Potok. Znakov nasilja na telesu ni bilo, je sporočila Policijska uprava Koper. koroška - Dvojezični krajevni napisi Izjavam deželnega glavarja Dorflerja skoraj nihče ne verjame CELOVEC - Signali koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja, da je pripravljen rešiti vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem, so pri ostalih koroških strankah naleteli na malo zaupanja. Prvič, ker prihajajo tik pred viškom praznovanj ob 90. obletnici koroškega plebiscita ta konec tedna v Celovcu, drugič, ker njegove izjave niso usklajene niti znotraj svobodnjaške stranke (FPK). Govornik Zelenih v avstrijskem parlament Wolfgang Zinggl pa je še dodal, da koroškemu deželnemu glavarju ne gre zaupati. »Kdor se je toliko časa zoperstavljal odločitvam ustavnega sodišča in ne upošteva pravice manjšin, ostaja neverodostojen,« je dejal Zinggl in dodal, da je bilo praznih obljub v zvezi z ureditvijo vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov že na pretek. Da vprašanja očitno tako kmalu, kakor je to napovedal državni sekretar Josef Ostermayer (SPO), ne bo mogoče rešiti, pa državni poslanec Zelenih pojasnjuje tudi z dejstvom, da omenjena rešitev predvideva postavitev manj tabel kot predlog nekdanjega zveznega kanclerja Wolfganga Schussla iz leta 2005, katerega je SPO takrat odklonila. Predstavnica koroških Zelenih Zalka Kuchling Predsednik koroške ljudske stranke (OVP) Josef Martinz je menil, da je Dorfler zdaj vsaj pristal na predlog, ki ga njegova stranka že vseskozi zagovarja, predsednik koroških socialdemokratov (SPO) Peter Kaiser pa je poudaril, da se morajo »vsi približati drug drugemu in zagotoviti ureditev dvojezičnih napisov na čim širši osnovi.« »Kdor pa noče ureditve, naj to tudi pove, ker si tako prihranimo pogajanja z napačno stranjo,« je še dodal Kaiser, ki tudi opozarja, da s pre- števanjem krajevnih tabel stvar ne bo urejena. Rešitev mora biti politična, pot do cilja razpoznavna, predvsem pa mora biti sprejeta na ustavni ravni. Prenagljene odločitve v občutljivem vprašanju ureditve dvojezičnih napisov vsekakor niso smotrne, je še menil predsednik koroške SPO. Namestnica deželnega govornika Zelenih in govornica za narodnostna vprašanja Zelenih na Koroškem, Zalka Kuchling, je prav tako opozorila, da je diskusija o ureditvi dvojezičnih krajevnih napisov spet enkrat izbruhnila kakor po naključju okoli 10. oktobra, obletnice plebiscita. Ob tem je opozorila, da je od razsodbe ustavnega sodišča minilo že skoraj deset let (2001) in jo je treba uresničiti. Ustavno sodišče je takrat razsodilo, da mora biti za postavitev dvojezičnega napisa 10 odstotkov slovensko govorečega prebivalstva in tudi razsodbe, ki so sledile pozneje, jasno določajo ta kriterij za postavitev dvojezičnih napisov. Zato Zeleni menijo, da je treba dvojezične krajevne napise postaviti čim prej, predvsem pa še pred deseto obletnico »žalostnega jubileja neizpolnjene razsodbe iz leta 2001«. Ivan Lukan v nedeljo, 17. oktobra Kmečka zveza vabi člane na Burnjak v Gorenji Tarbij TRST - Kmečka zveza vabi člane, da se v nedeljo 17. oktobra udeležijo izleta na tradicionalni praznik kostanja Bur-njak v Gorenjem Tarbiju, ki spada med tradicionalne prireditve Nadiških dolin in na katerem se že peto leto zapored srečujejo slovenski kmetje iz treh dežel: Koroške, Slovenije in Furlanije Julijske Krajine. Praznik nudi poleg pokušine in možnosti nakupa domačih pridelkov, med katerimi izstopa kostanj, bogat kulturni spored. Avtobusa Kmečke zveze bo ob 7.30 odpeljal iz Boljun-cain nadaljeval po tradicionalni poti ( Bazovica, Opčine, Se-sljan, Krmin). V Krminu bodo na križišču z državno cesto Gorica - Videm na avtobus vstopili izletniki z Goriškega. Sledil bo ogled Stare gore, v Gorenji Tarbij pa naj bi predvidoma prišli ob 11.30, ko bo tudi slovesna maša in procesija. Nastopil bo mešani zbor Pod lipo. Po kosilu ob 13.30 bo popoldne ob 14.30 srečanje dia-toničnih harmonikarjev, nato pa ogled kmetijske tržnice po vasi. Ob 16. uri bo v sklopu Kogojevih dnevov nastopil Brass kvintet iz Reke. Izlet se bo zaključil z ogledom Čedada, od koder se bodo izletniki ob 19.30 podali proti Trstu. Cena izleta je 35 evrov in vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk. Zainteresirani naj se čim prej prijavijo v uradih Kmečke zveze (tudi telefonsko) od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure v Trstu (040 362941) ali v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 15. ure v Gorici (0481 82570). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 7. oktobra 2010 B slovenska manjšina - Primer v občini Škocjan ob Soči Vt «V I v | v« »Ce ne zrns v narodno mešanem območju, nimaš pravice do svojega izvirnega priimka« Ogorčenost županje, ki je pisala predsedniku Dežele Tondu - Politični ali administrativni problem? GORICA - Če prebivaš v občini, ki ne sodi v seznam 32 občin iz zaščitnega zakona za slovensko manjšino, nimaš pravice do šumnikov v imenih in priimkih. To je prišlo na dan v občini Škocjan ob Soči, kjer matični urad ni mogel registrirati v matično knjigo občanke Magde Nadlišek z njenim pravilno zapisanim priimkom. V Trstu, kjer je doslej prebivala, je uradno Magda Nadlišek, v Škocjanu pa pod silo razmer Magda Nadlisek. To je v odkritem nasprotju z zaščitnim zakonom za Slovence (člen o imenih in priimkih sploh ni vezan na ozemeljsko izvajanje zaščitnih določil) in tudi z vsemi zakoni, ki ščitijo dostojanstvo državljanov. Občina Škocjan, kot nam je povedala županja Silvia Caruso, je dolžna izvajati dekret ministra Renata Brunette (odlok številka 56 z dne 9.3.2009), ki na nek način določa kriterije za uradno navajanje imen in priimkov. V odloku oziroma priloženi tabeli ni slovenskih šumnikov (črke č, š in ž), s katerimi občinski matični urad v Škocjanu sicer tudi ne razpolaga. Informatska družba Insiel je namreč računalniški program s slovensko abecedo posredovala le občinam iz zaščitnega zakona. Očitno ne vsem, kot dokazujejo zadnji zapleti z osebnimi izkaznicami v Reziji. Županji Silvii Caruso, ki vodi levosre-dinsko občinsko koalicijo, se zdi neverjetno, da državna in deželna administracija še nista rešili tega problema. Zaradi tega je napisala ogorčeno pismo predsedniku Furlanije-Julijske krajine Renzu Tondu. Ime in priimek sta razpoznavna elementa človeka, odraz njegove zgodovine in izraz osebne identitete, ki jo jamči republiška ustava. V naši demokratični Italiji očitno ni tako, piše županja, ki navaja odlok ministra Brunette in dolžnost občinske uprave, da ga polnomočno izvaja. Pri tem omenja primer gospe Nadlišek in njeno dvojno uradno identiteto. »Zaprepaščena in užaljena sem kot državljanka in tudi kot predstavnica javne uprave, saj ta zaplet s priimkom postavlja pod vprašaj upravno posebnost in avtonomijo Furlanije-Julijske krajine,« piše županja Škoc-jana predsedniku deželne vlade. Danes obstajajo tehnologije, ki lahko brez vsakršnih problemov hitro rešijo takšen zaplet in onemogočijo diskriminacije, podobne tisti, ki je do- letela gospo Nadlišek, pravi županja Silvia Caruso. Dovolj bi bilo nekoliko dobre volje in bi se brez težav izognili temu zapletu. S.T. Levo županja Škocjana ob Soči Silvia Caruso in desno minister Renato Brunetta, ki zmagoslavno predstavlja enega svojih odlokov škocjan - Zaplet s priimkom SSk: Upamo, da gre le za nerodnost t GORICA - Na problem, ki je nastal v Škocjanu ob Soči, so stranko Slovenske skupnosti v zadnjih tednih opozorili nekateri Slovenci, ki so zaman zahtevali dokumente s pravilno zapisanimi imeni in priimki. Razlog za to naj bi bil odlok ministra za javno upravo Renata Brunette, ki ureja »pravilno zapisovanje« vseh črk, ki niso predvidene v italijanski abecedi. Črke š,č in ž se tako preprosto spremenijo v s,c in z. Neverjetno je, da nosi Brunettov dekret datum 2. februarja 2009, novica in očitno prvi konkretni problemi prihajajo na dan šele sedaj, se pravi poldrugo (!) leto kasneje. Pravica do pravilnega zapisovanja slovenskih imen naj bi ostala v veljavi izključno v dvojezičnih občinah. Deželni svetnik SSk Igor Ga-brovec skupaj s kolegoma Demokratske stranke Francom Brusso in Giorgiom Brandolin napoveduje poseg pri predsedniku Dežele Ren- zu Tondu. Stranka Slovenske skupnost je vso dokumentacijo posredovala tudi pravnemu uradu parlamentarne skupine Južno tirolske ljudske stranke (SVP) v Rimu, goriški predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj pa se je pred dnevu obrnil na goriško Pre-fekturo v Gorici. Pravica do pravilnega zapisovanja slovenskih imen in priimkov na vseh uradnih dokumentih je zajamčena na osnovi mednarodnih dogovorov in nazadnje zapisana tudi v sedmem členu zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Upati je, da gre za nerodnost pri sestavi ministrovega odloka ali pri njegovi interpretaciji. Drugače pa smo ponovno priča zapostavljanju osnovnih državljanskih pravic pripadnikov slovenske narodne skupnosti v Italiji, na kar moramo odgovoriti strnjeno in odločno, menijo pri Slovenski skupnosti. gospodarstvo - Simpozij v Celovcu Turizem in novi mediji v prostoru Alpe-Jadran Gostitelj srečanja bo referenta za alpsko-jadranske zadeve, turizem in gospodarstvo dežele Koroške Josef Martinz CELOVEC - Na povabilo referenta za alpsko-jadranske zadeve, turizem in gospodarstvo dežele Koroške, deželnega svetnika Josefa Martinza bo jutri v koroški prestolnici potekal simpozij »Turizem in novi mediji v prostoru Alpe-Jadran«. Simpozij bo pripravil sekretariat DS Alpe-Jadran pri sejem arca 2010 - Priznanja slovenskim inovatorjem Tri zlata priznanja in grand prix V Zagrebu nagrajeni trije slovenski izumitelji, v Osijeku pa je najvišje priznanje dobil še en Slovenec LJUBLJANA - Trije slovenski inovatorji so minuli konec tedna na Mednarodnem sejmu inovacij, novih proizvodov in tehnologij ARCA 2010 v Zagrebu za svoje izume prejeli zlata priznanja. Istočasno je najvišjo nagrado (grand prix) za svoj izum na šesti mednarodni razstavi inovacij, prototipov in poslovnih načrtov Bodi vzor v Osijeku prejel še en Slovenec. Kot so sporočili iz Inovatorskega centra Aktivni slovenski inovatorji, je bilo na sejmu v Zagrebu razstavljenih več kot 220 izumov iz različnih držav, z devetimi izumi pa je na njem sodelovalo devet slovenskih izumiteljev. Zlato priznanje so za svoje inovacije prejeli Romina Znoj iz Ljubljane, Rafael Cingerle iz Nove Gorice in Ivan Gregorčič iz Vogrskega. Znojeva si je nagrado prislužila za novo molekulo na področju zdravljenja raka. V šestih letih je namreč pripravila rastlinski ekstrakt, primeren za poskuse na rakavih celičnih linijah in za analizo. Na ta način je določila molekulo, ki povzroča odmiranje več vrst rakavih celic. Cingerle je bil skupaj s podjetjem Hidrogib nagrajen za oblikovanje rotacijskih hidravličnih klešč, ki se uporabljajo za izgradnjo kamnitih podpornih zidov, za sanacijo plazov, primerne pa so še za odstranjevanje po-potresnih ruševin. Njihova prednost je v tem, da se neomejeno vrtijo v vse smeri, zato ne glede na položaj bagra dosežejo vse vertikalne in horizontalne kote. Na sejmu inovacij, novih proizvodov in tehnologij ARCA 2010 v Zagrebu je bilo razstavljenih več kot 220 izumov iz različnih držav Tretji nagrajenec Gregorčič je komisijo navdušil z večfunkcionalnim kmetijskim strojem, namenjenim različnim vrstam kmetijske, delovne, čistilne in vzdrževalne obdelave. Bager ima pogon v treh hitrostih in je uporaben za strmine do 40 stopinj naklona. Kot omenjeno, je minuli konec tedna v Osijeku potekala še razstava inovacij, na kateri se je izkazal Alojz Tomazin iz Kopra. Ocenjevalce je prepričala njegova mo-mentna sklopka za motorne kosilnice, ki preprečuje zvijanje in lomljenje motorne gredi. uradu koroške deželne vlade, na njem pa bodo strokovnjaki iz dežel članic DS Alpe-Jadran pretresali možnosti prostora Alpe-Jadran v globalni turistični konkurenci tudi s pomočjo uporabe novih socialnih medijskih ponudb kot sta Facebook in Twitter. Po uvodnem referatu poslovodje koroške turistične promocijske agencije Kärnten Werbung Christiana Kresse-ja bo Špela Bratun z Ljubljanskega sejma predstavila koncept »Alpsko-ja-dranskega težišča« na ljubljanskem sejmu za turizem in prosti čas 2011. Koncept ima za cilj skupno promocijo alp-sko-jadranskega prostora v globalni turistični konkurenci. O aktualnih in bodočih trendih na področju socialnih medijev v turističnem trženju pa bo nato informiral Olaf Nitz iz vseavstrijske turistične agencije Österreich Werbung. Kako se lahko udejanji alpsko-ja-dransko sodelovanje v turizmu, naj bi pokazala dva primera s Koroške. Marina Einspieler-Siegert s Slovenske gospodarske zveze (SGZ) na Koroškem bo predstavila projekt Interreg IV »Alpe-Adria-Tourism«, ki naj na slovenskem trgu promovira deželi Koroško in Furla-nijo Julijsko krajino kot celoletni desti-naciji, drugi primer pa je čezmejni turistični vodnik, ki naj skupno promovira kmetije na Koroškem, v Furlaniji Julijski krajini in v Venetu. Čezmejni vodnik bo predstavila Edith Sabath Kerschbaumer iz združenja turističnih kmetij »Urlaub am Bauerhof« (dopust na kmetiji). Udeležba na simpoziju je brezplačna, na voljo pa bo tudi prevajalski servis v slovenščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini, madžarščini ter angleščini. Več informacij najdete na spletni strani Delovne skupnosti Alpe-Jadran pod naslovom www.alpeadria.org. (I.L.) 4 Četrtek, 7. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI sodelovanje - Močna bavarska gospodarska delegacija na Trgovinski zbornici Veliko zanimanje Bavarcev za sodelovanje s Trstom in FJK Danes obisk na Deželi in srečanje z vodstvi vseh logističnih vozlišč v FJK TRST - »V tem nelahkem gospodarskem trenutku je možno in mora obstajati večje sodelovanje med tržaškim pristaniščem in Bavarsko,« je v pozdravnem nagovoru na sinočnjem srečanju bavarske gospodarske delegacije s tržaškimi institucionalnimi predstavniki in podjetniki dejal predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti. Vzporedno z institucionalnimi pogovori so se namreč ločeno sestali podjetniki na neposrednih pogovorih o možnosti navezave novih poslovnih stikov. Zelo močno bavarsko delegacijo, v kateri je okrog 40 podjetnikov, vodi direktor direkcije za transport na bavarskem gospodarskem ministrstvu Kurt Bechtold, medtem ko je v poznejših večernih urah dopotovala v Trst tudi državna sekretarka na tem ministrstvu Katja Hessel. Bech-told je ob tem spomnil, da je bil zadnji obisk bavarske institucionalne delegacije v Trstu leta 2004 (takrat je obiskala tudi koprsko pristanišče, op.ur.), številni podjetniki v delegaciji pa dokazujejo velik interes za sodelovanje s Trstom, njegovim pristaniščem in Furlanijo-Julijsko krajino. Po besedah tržaškega občinskega odbornika za gospodarski razvoj Paola Rovisa je Fur-lanija-Julijska krajina »naravna logistična platforma« in ravno zato bodo imeli Bavarci danes srečanja z deželnim odbornikom za infrastrukture in mobilnost Ric-cardom Riccardijem in z odbornico za finance Sandro Savino, nato pa se bodo sestali z odgovornimi za tržaško in za trži-ško pristanišče in z vodstvom tovornega terminala na Fernetičih. Tržaški sogovorniki bavarske delegacije so sinoči izrazili veliko zadovoljstvo nad zanimanjem gostov za gospodarsko sodelovanje in za uporabo tržaškega pristanišča. Ker pa to sodelovanje ovirajo nekatera »ozka grla«, v prvi vrsti problemi z železniškim tovornim prevozom, so se sogovorniki dogovorili za vzpostavitev posebnega omizja, na katerem bi se za reševanje teh problemov pogovarjali vsi odgovorni dejavniki, začenši z družbo Trenitalia. Obisk bavarske delegacije, ki ga je organizirala italijanske trgovinska zbornica v Muenchnu, se bo danes nadaljeval s srečanjem z deželnima odbornikoma, nato pa se bo nadaljeval z ogledom pristanišč v Trstu in Tržiču in tovornega terminala na Fernetičih. Ze včeraj so si gostje ogledali železniško vozlišče v Čer-vinjanu, danes popoldne pa se bo uradni obisk končal v deželni palači na Velikem trgu, kjer se bodo člani bavarske delegacije sestali z vodstvi vseh logističnih vozlišč v Furlaniji-Julijski krajini. (vb) Vodstvo bavarske delegacije s tržaškimi gostitelji na trgovinski zbornici KROMA televizija - Po sledi poletne zgodbe o »kraji banan« V oddaji Ballaro odlična brezplačna reklama za Slovenijo TRST - »Vidim, da republika banan ni več zanimiva niti za banane ...« To je eden od komentarjev, ki se je pojavil na internetu v zvezi s televizijsko oddajo Ballaro, ki je bila v torek zvečer po tretji mreži RAI. Eden od prispevkov v oddaji, ki jo je voditelj Giovanni Floris tokrat naslovil Resnični interesi Italije, je bil - pod naslovom Kraja banan - pravi reklamni spot za Slovenijo. Avtorica, ki se je po sledi poletnih časopisnih polemik o pretovoru banan odpravila v Trst in Koper, je Paola Ba-ruffi. Najprej je o zadevi povprašala predsednika tržaškega pristanišča Claudia Boniciollija, ki je povedal, da je bila ponudba koprskega pristanišča iz različnih razlogov bolj ugodna. Predstavnik Luke Koper Sebastjan Šik pa je v tekoči italijanščini odgovoril, da ni šlo za nobeno krajo, ampak da je koprsko pristanišče preprosto bolj fleksibilno. K temu gre dodati, da je delovna sila v Kopru za približno 30 odstotkov cenejša kot v Trstu, je bilo še rečeno, predsednik tržaških in- Giovanni Floris ARHIV dustrijcev Sergio Rezzeto pa se je ustavil pri enem največjih problemov tržaškega pristanišča - železnici. Za 30 kilometrov vožnje Trenitalia zahteva plačilo, ki bi zadostovalo za 200 kilometrov dolgo pot, je povedal za primer. Novinarka se je nato ustavila ravno pri železniških zvezah Trsta z vzhodom, saj se govori, da je mesto okno proti vzhodu. Izvedela je, da je za pot od Trsta do Dunaja potrebno več kot osem ur, če pa izberemo »udobno« povezavo čez Benetke, je treba vmes še nekaj ur čakanja na prestop. Kaj pa če želimo v Ljubljano? Vožnja traja obilni dve uri, vendar vozi en sam vlak na dan, ki odpelje iz Trsta ob 22.26 in »prisopiha« v slovensko prestolnico tam proti eni uri zjutraj. Če hoče nekdo na poslovni sestanek, mora potrpeti »samo« sedem ali osem ur. TV ekipa se je tako v Ljubljano odpravila z avtomobilom in izbrskala italijanskega podjetnika, ki je v Slovenijo preselil proizvodnjo papirnih prtič-kov. Ernesto, kot se gospod imenuje, je tam zelo zadovoljen, zlasti kar zadeva davčno obremenitev in birokracijo, medtem ko je delovna sila le za spoznanje cenejša kot v Italiji. Zadnji se je z novinarko pogovarjal finančni svetovalec Igor De Bernardi in ji izročil snopič slovenske vlade o davčnem sistemu in olajšavah. Poleg davkov pa je v Sloveniji veliko cenejša tudi elektrika, je še povedal Ernesto, ki se je tudi pohvalil, da mu ni treba plačevati kopice različnih dajatev, med njimi npr. takse za dostop vozil do tovarne. (vb) slovenija - Centralna banka rahlo znižala oceno letošnje rasti Konkurenčna sposobnost največje srednjeročno gospodarsko tveganje LJUBLJANA - Banka Slovenije (BS)za letos napoveduje 1,1-odstotno rast slovenskega gospodarstva, kar je 0,2 odstotne točke manj od aprilskih napovedi, je razbrati iz oktobrskega poročila o cenovni stabilnosti. Za prihodnje leto v BS pričakujejo 1,9-odstotno gospodarsko rast, v letu 2012 pa naj bi se okrepila na 2,9 odstotka. Kot je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila v Ljubljani dejal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, se je makroekonomska slika slovenskega gospodarstva delno izboljšala, zato je tako kot letos tudi v letih 2011 in 2012 pričakovati - čeprav šibko - gospodarsko rast. Kljub nekoliko slabši napovedi za leto 2010 v primerjavi z aprilsko v BS poudarjajo, da je trend okrevanja gospodarstva še naprej relevanten. Napoved o 1,1-odstotni rasti v letošnjem letu je nekoliko višja od zadnjih napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki za letos predvideva 0,9-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Napoved je enaka pričakovanjem Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in za 0,3 odstotne točke nižja od napovedi Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Napoved za leto 2011 je z 1,9 odstotka na ravni napovedi EU in IMF, a precej nižja od napovedi Umarja, ki pričakuje 2,5-odstotno rast. Na letošnjo gospodarsko rast še posebej pozitivno vpliva povečanje zunanjega povpraševanja, ki bo po napovedih BS letos 7,8-odstotna, kar je za 4,7 odstotne točke več od aprilskih napovedi. Prihodnje leto se bo upočasnila na 5,4 odstotka, v letu 2012 pa pospešila na 6,5 odstotka. Prav neto menjava s tujino bo vse do leta 2012 največ prispevala h gospodarski rasti, potem ko je bil v letih pred krizo njen prispevek celo negativen. Trend naj bi se obrnil leta 2012, ko se bo po pričakovanjih BS občutneje povečal delež investicij in zasebne porabe. Letos in prihodnje leto bo gospodarstvo namreč še izkoristilo presežne zmogljivosti, zasebna poraba pa se zaradi razmer na trgu dela ne bo močneje okrepila. Trend poslabševanja razmer na trgu dela se sicer upočas-njuje, v letošnjem letu pa padec blaži tudi skoraj dveodstotna rast zaposlovanja v javnem sektorju. Le v gradbeništvu se po ugotovitvah centralne banke razmere še naprej poslabšujejo. V BS sicer opozarjajo, da so napovedi še vedno zelo negotove in podvržene številnim tveganjem. Kranjec je med tveganji navedel predvsem težave s konsolidacijo javnih financ, morebitno oteženo pridobivanje finančnih virov na trgih in zmanjšanje zunanjega povpraševanja zaradi upočasnitve rasti v gospodarskih partnericah. Kranjec je sicer kot glavno dolgoročnejše tveganje za razvoj slovenskega gospodarstva navedel njegovo konkurenčno sposobnost v naslednjih letih, ki bo odvisna predvsem od gibanja stroškov v gospodarstvu. »Mislim, da bo treba imeti v prihodnjem obdobju zelo odločno politiko vlade, da zagotovi stabilizacijo stroškov v javnem sektorju,« je dejal in ob tem kot izziv navedel tudi brzdanje stroškov v zasebnem sektorju glede na sposobnosti podjetij. (STA) EVRO 1,3856 $ +0,6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. oktobra 2010 evro (povprečni tečaj) valute 6.10. 5.10. ameriški dolar 1,3856 1,3780 japonski jen 114,98 9 2713 114,80 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 41,3600 61 5000 9,2205 41,6400 61,5550 II lUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona rvritancKi ti int" 7,4547 0,87260 7,4549 0,86670 1 La1 O M 1 Ul 1 L švedska krona nnr\¿i ^ U;0/ ZUU 9,2993 8,0340 9,2626 80410 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 24,530 1,3361 24,498 1,3348 jVILoIjKI llallK estonska krona m^HTarcki trtrint 15,6466 270,33 15,6466 272,73 1 1 la\J£.al->Kl ILM II 1 L poljski zlot 3,9490 1 4018 3,9708 1 4070 Kol IGUJM UUIGI avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,4221 1,9558 1,4338 1 9558 UUIUal JM ICV romunski lev lit"/*\\/cki ifac 4,2720 3,4528 4,2780 3,4528 IILUVJM IILaj latvijski lats hr37i iCki rAal 0,7091 23113 0,7092 2,3078 Ulcl£.IIJjpJ ICal islandska krona ti lira 290,00 1 9650 290,00 1 9889 LUI jl\a lila hrvaška kuna 7,3145 7,3048 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 6. oktobra 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,25688 0,29063 0,46313 - LIBOR (EUR) - - - - LIBOR (CHF) 0,14500 0,17833 0,24000 - EURIBOR (EUR) 0,726 0,953 1,191 - ZLATO (999,99 %%) za kg 31.092,10 € +179,86 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 6. oktobra 2010 sep - Seja v Trstu Za regionalno sodelovanje pri energetiki TRST - Na sedežu sekretariata Srednjeevropske pobude (SEP) v Trstu se bo danes dopoldne sestala delovna skupina programa SEDRI (Regionalna iniciativa za vzdržni energetski razvoj), ki sta ga skupaj pripravila SEP in Svet za regionalno sodelovanje (RCC). Slednji ima sedež v Sarajevu in je naslednik nekdanjega pakta stabilnosti za JV Evropo. Namen programa je promovira-nje in vzpostavljanje platforme za regionalno sodelovanje na področju energetike (obnovljivi viri in energetska učinkovitost) v vzhodnoevropskih in balkanskih državah. V Trstu se bodo tako danes sestali visoki predstavniki gospodarskih ministrstev devetih držav (Albanije, Be-lorusije, Bolgarije, Črne gore, Hrvaške, Moldove, Romunije, Srbije in Ukrajine), ki so koristnice programa SEDRI, ko pa bo program začrtan, se bodo lahko vanj vključile tudi ostale države, članice EU, v prvi vrsti Italija, Avstrija in Slovenija, ki so hkrati tudi ustanovne članice Srednjeevropske pobude. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,91 +0,23 KRKA 63,19 +1,38 MERCATOR 142,45 +0,09 TELEKOM SLOVENIJE 243,33 87,54 -1,03 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA - - DELO PRODAJA - - ISKRA AVTOELEKTRIKA - - NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,30 -0,48 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO 15,00 - PROBANKA - - SAVA 184,35 -0,35 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 16,95 -1,74 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. oktobra 2010 +0,28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,115 84,3 -0,36 +0,84 BANCO POPOLARE 4,41 +0,07 -0,17 BCA POP MILANO 3,54 ,39 +2,98 ENEL ENI 0,92 3,88 +1,71 +0,00 FIAT 11,01 -0,63 GENERALI 8,73 14,61 +0,75 +2,10 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,42 +1,15 LUXOTT1CA 19,96 +2,46 +1,63 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,04 6,8 +2,41 PIRELLI e C 5,94 +0,75 +1,63 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 31,26 +3,75 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,71 5,52 +0,47 +3,47 TENARIS TERNA 14,02 +2,20 +1,01 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,08 0,10 -0,24 +0,70 UNICREDIT 1,83 +0,00 -1,18 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 83,12 $ -0,13 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. oktobra 2010 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 809,39 3.240,94 +0,37 +0,04 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 1.916,36 849,74 +0,51 FIRS, Banjaluka 1.442,36 -0,56 SRX, Beograd 248,72 -0,07 -0,40 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.173,27 +1,52 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.949,11 2.000,57 +0,04 -1,19 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.157,80 1.199,00 6.270,73 -0,25 +2,01 +0,88 CAC 40, Pariz 5.681,39 3.731,93 2.584,41 +0,81 +2,25 PX, Praga 1.143,1 2.758,56 +1,20 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.391,43 3.190,07 22.880,41 2.655,65 20.543,08 +1,81 +0,87 +1,06 +1,72 +0,66 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 7. oktobra 2010 5 GLOSA Kdo se mora sramovati? Jo2e Pirjevec Na sežanski naslov sem pred dnevi dobil nekaj listov 78. številke »Zaveze«, revije »za duhovna, kulturna in politična vprašanja sedanjosti in preteklosti - s posebnim ozirom na krizo slovenstva po boljševiški revoluciji in državljanski vojni«. Poslala mi jo je neznana gospa, ki je na naslovno stran napisala: »Spoštovani g. Pirjevec, Pošiljam v vednost. Ali vas je kaj sram? Bralka zaveze.« Ker sem želel vedeti, zakaj naj bi me bilo sram, sem prebral priloženi članek. Napisal ga je Anton Drobnič, bivši generalni tožilec Republike Slovenije in ga naslovil »Padec nedotakljivih - od herojev do zločincev«. O čem govori? O primeru Kononov, ki je bil predmet v zadnjih letih številnih sodnih obravnav. Začelo se je v Latviji, kjer je Center za dokumentacijo o posledicah totalitarizma leta 1998 obtožil Vasilija Kononova - po narodnosti Rusa - vojnega zločina pri okrajnem sodišču v Rigi. Dinamika dogodka je bila naslednja: neodvisno republiko Lat-vijo je po sporazumu Molotov-Ribbentrop na začetku druge svetovne vojne zasedla Rdeča armada. Ko je 22. junija 1941 Hitler napadel Sovjetsko zvezo, pa Wehrmacht. Na okupiranem območju so Rusi organizirali partizansko gibanje, ki se je borilo proti nacistom in njihovim domačim sodelavcem. Februarja 1944 so Nemci odkrili in uničili skupino Rdečih partizanov, ki so se skrivali v skednju nekega kmeta v vasi Ma-zie Bati. Zgleda, da je prišlo do izdaje, saj so bili vaščani v stiku z lokalno komando, ki jih je celo oskrbela s puškami in bombami. Da maščuje smrt tovarišev, je Vasilij Kononov s svojo enoto, oblečeno v uniforme nemške vojske, 27. maja 1944 napadel omenjeno vas, pobil šest mož in tri žene, ki so jih žive vrgli v goreče hiše. Ena med njimi je bila noseča. Latvijsko sodišče je Kononova spoznalo za krivega. Na pritožbo je višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo tožilstvu v dopolnilne preiskave. Okrožno sodišče je nato Kononova oprostilo obtožbe za vojne zločine, češ da so bi- li pobiti vaščani sodelavci okupatorja, obsodilo pa ga je zaradi umora treh žena. Javno tožilstvo se je proti tej sodbi pritožilo in doseglo, da so v naslednji instanci Kononova znova spoznali za krivega vojnega zločina. Ta se je pritožil na Vrhovno sodišče, a bil zavrnjen in obsojen na eno leto in osem mesecev zapora. Ni miroval: obrnil se je na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Prvostopenjski senat omenjenega sodišča pod predsedstvom Boštjana M. Zupančiča je leta 2008 s štirimi glasovi proti trem razsodil, da so bile usmrtitve latvijskih vaščanov izvršene na vojnem območju in da so bili umorjeni pripadniki vojskujoče se strani, torej kola-boracionisti. Ljubo Bavcon, Božo Repe pa še drugi - mednje spadam tudi sam - smo odločitev pozdravili kot jasen znak, da nacizma in kolaboracionizma ne gre enačiti z odporništvom. Maja 2010 pa je Veliki dom Evropskega sodišča na pritožbo Lat-vije razveljavil »Zupančičevo« sodbo in dokončno uveljavil latvijsko obsodbo Kononova kot vojnega zločinca. »Vsi iz boljševiških zločinov, laži in prevar«, komentira Drobnič, »in iz liberalnega intelektualističnega sprenevedanja skrbno sestavljeni miti o junaškem partizanskem boju med drugo svetovno vojno so se v temeljiti in jasni, šestdeset strani dolgi sodbi, zrušili v prah!« Ali res? Ali je mogoče na podlagi nekega primera, ki je bil v zadnjih dvanajstih letih interpretiran na različne načine, zavrniti »en bloc« boj proti nacizmu kot zgrešeno, celo zločinsko dejanje? Še pred kratkim je papež Benedikt XVI. med obiskom v Veliki Britaniji označil nacistični režim kot »strahoto« in hvalil tiste, ki so se uprli »tej pogubni ideologiji.« Jaz sem pripravljen priznati, da je bilo znotraj narodnoosvobodilnega gibanja marsikaj obsojanja vrednega, tudi zločinskega. Nisem pa pripravljen zanikati njegovega visokega moralnega in zgodovinskega pomena. Od Drobniča kritične ali odklonilne misli o nacizmu in kolaboracionizmu še nisem slišal. Kdo se mora v tem kontekstu sramovati? VREME OB KONCU TEDNA Za Barcolano idealni vremenski pogoji Darko Bradassi Vremenska slika je že včeraj obrnila od severovzhoda, od koder priteka proti nam občutno bolj suh in nekoliko bolj svež zrak. Nad evropskim severom in deloma severovzhodom je nastal obsežen anticiklon, ki bo več dni pozitivno vplival na vremensko sliko pri nas, nad Atlantikom pa nastaja globoko ciklonsko območje. Anticiklonski zid toplejšega zraka bo tokrat dovolj soliden, da se atlantski ciklon ne bo približal našim krajem. Po daljšem času je pred nami stanovitno in povečini sončno obdobje brez padavin. Zaradi razporeditve zračnega tlaka na širšem območju bo pri nas več dni prevladovala šibka do zmerna burja, od severovzhoda pa bo v prizemlju pritekal tudi vse hladnejši celinski zrak. Temperature so se že itak z izjemo torkove in včerajšnje otoplitve za dobrih deset dni zadrževale občutno pod dolgoletnim povprečjem. Po torkovi otoplitvi pa bo odslej spet pritekal postopno vse hladnejši zrak. Občutek mraza bo tokrat nekoliko drugačen kot v zadnjem obdobju, v prvi vrsti zato, ker ga bo burja vsaj občasno nekoliko povečala, po drugi strani pa tudi zaradi jasnega neba in suhega zraka. Zgodilo se bo zato, da bodo predvsem v bolj zatišnih legah noči za ta čas zelo mrzle, nižje kot v preteklih dneh pa bodo zaradi vetra tudi dnevne temperature. Kot kaže, se bo živosrebrni stolpec v soboto in nedeljo ponoči ponekod na Krasu spustil občutno pod 10 stopinj Celzija, ob morju pa do okrog ali le malo nad 10 stopinj Celzija. Najvišje dnevne temperature pa se bodo predvsem v soboto in nedeljo povsod zadrževale pod 20 stopinjami Celzija. V osrednji Sloveniji se bo živo srebro ponekod lahko spustilo celo pod 5 stopinj Celzija. Takšen poudarek temperaturam dajemo zato, ker bodo ravno temperature verjetno odigravale zelo pomembno ali morda odločilno vlogo na nedeljski Barcolani. Ohladitev celinskega zaledja severovzhodno od Tržaškega zaliva bo namreč prav go- tovo prispevala dodaten vetrovni zalogaj. Šibki burjici bo treba zato dodati še termično komponento. Kaže, da bo zato letošnja Barcolana potekala v idealnih vetrovnih razmerah, takih ki omogočajo zmagovalcem hitre plovbe in ki manj veščim jadralcem ne povzročajo večjih preglavic. Če bi sodili po sedanjih razmerah, bi ocenili povprečno hitrost burje v nedeljo na okrog 10-20 km/h, hitrost posameznih sunkov pa do največ 40 km/h. Močnejša bo vsekakor v jutranjih urah, opoldne pa bo postopno slabela, čeprav za zdaj ne kaže, da bi lahko ponehala. Z natančnejšimi in bolj verodostojnimi projekcijami bomo vsekakor razpolagali šele v soboto. Kaže torej, da bo konec tedna pri nas sončen in prijeten, jesen se nam bo končno predstavila v svoji najlepši luči, pa čeprav ne bo ravno toplo. Ne smemo pozabiti, da smo se v preteklih letih v tem obdobju občasno še sončili in celo kopali. Letošnja jesen je bila doslej razmeroma hladna. Anticiklon bo v prihodnjem tednu uspel zdržati še vsaj kakšen dan, zato na kratek rok ne pričakujemo občutnejših poslabšanj. Zračni tlak pa bo, kot kaže, postopno nekoliko popustil v drugi polovici tedna. Na sliki: nad našim širšim območjem in nad evropskim severovzhodom se krepi soliden anticiklon sežana - Predstavili dvojezično pesniško zbirko v Sežani rojenega pesnika Danila Dolcija Pesmi za vse čase in kraje Za slovenski prevod zbirke pesmi Non sai scegliere - Ne znaš izbirati je poskrbela Jolka Milič SEŽANA - V Kosovelovi knjižnici so pred dnevi predstavili dvojezično pesniško zbirko Danila Dolcija, ki je bil rojen 28. junija 1924 v Sežani očetu Enricu in materi Karmeli Kontelj. Bil je pisatelj, pesnik, esejist, sociolog in pedagog, ki je umrl 30. decembra 1997 v Trappetu (Palermo). Ob številnih domačih kulturnikih in ljubiteljih poezije se je prireditve udeležil tudi Dolcijev prijatelj Giuseppe Meli z Opčin, po rodu s Sicilije, mi-rovniki iz Trsta in drugi. Dolcijevo pesniško zbirko Non sai scegliere - Ne znaš izbirati je v slovenščino prevedla sežanska prevajalka Jolke Milič. Jolka Milič je že uveljavljeno prevajalsko ime. Prevaja še zlasti poezijo. Leta 2005 ji je Društvo slovenskih knjižnih prevajalcev podelilo La-vrinovo diplomo kot nagrado za življenjsko delo pri prevajanju in posredovanju slovenske književnosti drugim narodom. »Dolcija se spominjam kot ogromnega, a simpatičnega človeka, ki se je, ko je prišel na obisk Z nedavne predstavitve Dolcijeve dvojezične pesniške zbirke O. K. iz najsiromašnejših predelov Sicilije, v Sežano, veliko družil z družino Kranjec, kjer je sedaj že pokojni slikar Mi- PISMA UREDNIŠTVU Najkrajše pismo »Status quo ... vadis?« »Ad querendum Gorizam!« et »Slori docet!« Aldo Rupel MU Pot na teritorij Svoje sredino razmišljanje Ace Mermolja zaključuje z besedami »naši ljudje so pogostokrat manj naši kot si predstavljamo« ter se apelira na poniž- nost in zavest srečanja s stvarnostjo. Ta pa se zna pokazati boleča, kajti tudi »naše vodstvo« je velikokrat manj naše, kot si sam predstavlja in pričakuje. Stojan Glavina ro prevajal. Prve razrede osnovne šole je obiskoval z mojo sestro Vilmo v Sežani,« pravi Jolka, ki je pred leti objavljala prevode posameznih Dolcije-vih pesmi. Z utečeno pesniško prevajalsko roko je prevedla tudi predstavljeno pesniško zbirko, za katero je spremno besedo napisala italijanistka, univerzitetna prof. Martina Ožbolt. V spremni besedi z naslovom Pesnjenje kot družbeni angažma nas seznanja s tematsko-motivno umestitvijo Dolci-jeve poezije. Dolcijeve pesmi so s svojo socialno noto univerzalne in primerne za vse čase in kraje. »Dobrih 10 let po Dolcijevi smrti so se prav po zaslugi Jolke Milič tudi slovenski bralci srečali z ustvarjalnostjo tega avtorja, ki sodi med zanimivejše osebnosti italijanske kulture druge polovice prejšnjega stoletja. Dolcijevo pesništvo označimo lahko kot družbeno angažirano. V svoji neizprosno kritični liriki kaže kot opazovalec nepravično- sti sveta, ki ga hoče narediti boljšega. Dolci je samosvoj pesnik,« pravi prof. Ozbič. Pesniško zbirko, ki je izšla v nakladi tisoč izvodov ob tisku divaške tiskarne Mljač, je oblikoval uspešen di-vaški oblikovalec Jože Požrl. Zbirka ob dvojezičnih pesmih vsebuje tudi Jol-kin zapis o pesniku in fotografije iz Dolcijevega življenja, povezanega s Sežano. O razlogih za izdajo pesniške zbirke je v imenu izdajatelja povedala ravnateljica knjižnice Nadja Mislej Božič. Knjigo je finančno podprla sežanska občina, župan Davorin Terčon je osvetlil Dolcijev lik. Kulturno društvo Vilenica mu je ob sežanskem občinskem prazniku pred šestimi leti postavilo spominsko ploščo na pročelju hotela Tabor v Sežani, kjer je nekoč stala Dolcijeva rojstna hiša. O Dolci-ju, ki je prejel več pomembnih priznanj in nagrad, devetkrat pa je bil no-miniran za Nobelovo nagrado za mir, ki pa je žal ni nikoli prejel, so priredili več simpozijev, v sežanski knjižnici pa so pred dvema letoma pripravili tudi dokumentarno razstavo o njegovem življenju. Velja poudariti, da je bil Danilo Dolci eden od pobudnikov in udeležencev prve mednarodne literarne nagrade Vilenica, ki se je neuradno pričela že leta 1980 in na kateri so v jami Vilenica svojo poezijo brali še Ciril Zlobec, Marko Kravos in Aleksander Peršolja. Gledališki igralec Aleksij Pregarc je v programu, ki ga je povezovala bi-bliotekarka in prof. slovenskega jezika Tanja Bratina Grmek, interpretiral Dolcijeve stihe, dogajanje pa je na saksofon obogatil prof. Tomaž Nedoh. Dvojezično Dolcijevo pesniško zbirko Non sai scegliere-Ne znaš izbirati bodo predstavili še v Tržaški knjigarni v Trstu in Kopru ter v Librisu v Kopru. Olga Knez Bučjada - razstava, pokušina in kulturni program v Harijah HARIJE - Kulturno, etnološko, turistično in športno društvo Alojzija Mihelčiča iz Harij pri Ilirski Bistrici organizira prireditev Dobrodošli pri nas, bolj znano kot Bučjada, ki bo potekala od petka do ponedeljka v Harijah. V sklopu prireditve bo v soboto ob 19. uri na Kmetiji Sanabor predavanje »Rak, prehitimo ga«, v nedeljo pa od 14.30 ure dalje Bučja-da. Program bodo sooblikovali člani Brštulin bande, Možaki z Bukovce, Folklorna skupina iz Gradina, domači godci z Gornjega Zemona, igralska skupina Harije, Duo Pozdrav in številni drugi. Otroci se bodo lahko zabavali s čarovnico in poigrali s tetko Jesenjo. Na ogled bo razstava bučnih dobrot in še marsikaj. Prav vsi pa se bodo lahko zavrteli na plesišču in poizkusili bučne jedi. Jutri predstavitev pesniške zbirke Emila Pribca v Padni PADNA - Kulturno društvo Beseda Slovenske Istre prireja jutri ob 18. uri v dvorani restavracije Istranova v Padni predstavitev pesniške zbirke Emila Pribca z naslovom Senca v halji mesečine. Gre za pesmi mladega že pokojnega istrskega pesnika Emila Pribca, ki je leta 1963 umrl v prometni nesreči. Pobudo za izdajo pesniške zbirke so dali njegov brat, sošolci, ravnateljica in mentor Avgust Gojkovič kot tudi mentorica Študijskega krožka Beseda Slovenske Istre Nadja Rojac iz Trsta, ki bo literarni večer tudi vodila. Pesnika in njegove pesmi bodo predstavili: Alferija Bržan, Luka Demšar, Darij Dujmo-vič, Herkul in Vlasta Jerman, Špela Kocjančič in Bert Pribac. Na violino bo v kulturnem programu zaigrala Nika Toškan. 6 Četrtek, 7. oktobra 2010 ITALIJA / politika - Premier izključil možnost predčasnih volitev Berlusconi napovedal, da si bo vlada zavihala rokave Sistematično bo izvedla program v petih točkah - Razglašeni odzivi opozicije RIM - Vlada namerava z največjo odločnostjo izvesti program v petih točkah, na osnovi katerega je pretekli teden dobila zaupnico v parlamentu. Na vsaki izmed svojih prihodnjih sej bo obravnavala po eno točko. Danes bo odobrila odlok za izvedbo davčnega federalizma, na prihodnjih sejah pa bo sprejela napovedane ukrepe na področjih pravosodja, varnosti in priseljencev, razvoja juga in davkov. Tako je povedal premier Silvio Berlusconi na tiskovni konferenci, ki jo je sinoči nepričakovano priredil v Palači Chigi skupno z gospodarskim ministrom Giuliom Tremontijem. Berlusconi je dejal, da ni nikoli računal na predčasne volitve. Izrazil je prepričanje, da bo lahko vladal do naravnega izteka zakonodajne dobe. »Prepričan sem, da Finijevi privrženci ne bodo nikoli glasovali proti vladi, kar zadeva Bossijeve izjave o predčasnih volitvah, pa naj povem, da jih znam dobro tolmačiti in da nikakor niso v nasprotju z mojimi stališči,« je zatrdil premier. Berlusconi torej zdaj noče več predčasnih volitev. Poznavalci pravijo, da ima za to vsaj dva tehtna razloga. Po eni strani je spoznal, da bi bilo v primeru njegovega odstopa osnovanje »tehnične vlade« za odobritev volilne reforme dokaj stvarna možnost. Po drugi strani pa nima nobenega interesa, da bi pred javnostjo izpadel kot odgovoren za predčasen raz- pust parlamenta. Če že mora do njega priti, naj bodo za to odgovorni drugi, po možnosti finijevci. On mora zdaj pokazati, da namerava do konca izpolniti mandat, ki ga je prejel od volivcev. Toda Berlusconi v resnici ni povsem odpisal možnosti predčasnih volitev. To pove npr. dejstvo, da je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil knjigo o dosežkih vlade v zadnjih dveh letih, ki jo namerava izdati v 10-milijonski nakladi, tako da bo prišla v vsako hišo. Gre za očitno predvolilno potezo. Včerajšnji premierjev nastop je opozicijo vsekakor nekoliko zmedel. Če so v preteklih dneh voditelji vseh opozicijskih sil ubrano govorili o potrebi po tehnični vladi, ki bi izpeljala volilno reformo, pa so bili včeraj razglašeni. Pier Ferdinando Casini je dejal, da se je Berlusconi končno streznil in da namerava izpeljati mandat do naravnega izteka, kar je še najboljše. Glasnik Italije vrednot Leoluca Orlando je menil, da smo priča novi Berlusconijevi farsi, saj je program v petih točkah neresna zadeva. Predstavnik Demokratske stranke Goffredo Bettini pa je predlagal, naj bi volilno zavezništvo proti Berlusco-niju vodil Luca Cordero di Montezemolo. Tajnik demokratov Pier Luigi Bersani je dejal, da gre za »lepo domislico«, levo usmerjeni člani stranke pa so se negativno odzvali. Premier Silvio Berlusconi je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil tudi knjigo o dveh letih dela vlade, ki jo namerava izdati v 10-milijonski nakladi ANSA Umorili nekdanjega desničarskega terorista RIM - V neki podeželski hiši v kraju Guidonia, blizu Rima, je neznanec umoril 58-letnega Ser-gia Caloreja, nekdanjega desničarskega terorista, ki je sodeloval s sodniki. Z nožem so ga zabodli v grlo. Calorejeva žena je ka-rabinjerjem prijavila njegovo izginotje, saj moža ni bilo domov, našli pa so ga mrtvega. Calore, ki je bil vpleten v številne atentate in v trgovino z orožjem, je bil po aretaciji med glavnimi skesanimi predstavniki »črnega terorizma«. S pomočjo njegovih razkritij so preiskovalci razvozlali marsikatero skrivnost v zvezi s t. i. svinčenimi leti. Ženska rešila oba vnuka, preden jo je tovornjak ubil PALERMO - Včeraj popoldne se je na plaži Mondello pri Palermu pripetila srhljiva prometna nesreča. Težak tovornjak je zavozil s ceste in trčil v bar ob plaži. Pri tem je grozljivo ubil 69-letno Mario Claudio Pensabene, saj jo je naravnost obglavil. Tik pred tem strašnim koncem pa je ženski uspelo odstraniti 3-letnega in 1-letnega vnuka, ki ju je varovala, tako da sta se le lažje poškodovala. V nesreči sta bila lažje ranjena še dva moška. sindikati - Protestne akcije v Rimu in Leccu Napadi na CISL Zaradi pogajanj s Fiatom - CGIL obsodil dogodka, FIOM le delno ■ j* il Ü f> I n t TV " P Ti Rdeča barva, jajca in letaki pred sedežem sindikata CISL v Rimu ANSA umetno oplojevanje - Odločitev firenškega sodišča Zakon 40/2004 bo ponovno predmet ustavne presoje FIRENCE - Prepoved heterološke umetne oploditve, ki jo določa zakon o umetnem oplojevanju št. 40 iz leta 2004, bi lahko bila neustavna. Zato se je prva sekcija civilnega sodišča iz Firenc na predlog nekega neplodnega para obrnila na ustavno sodišče, naj se o zadevi izreče. Po mnenju sodišča je norma, ki prepoveduje, da bi pri umetnem oplojevanju uporabljali jajčece ali spermo zunanje darovalke oz. darovalca, ustavno sporna iz dveh razlogov. Najprej zato, ker naj bi bila »neracionalna«, saj naj ne bi bilo sorazmerja med naravo ukrepa in zasledovanim ciljem. Potem pa zato, ker naj bi se zakonodajalec na »nedopusten način vmešaval v zasebno intimnost«. Sicer pa že obstaja precedens na evropski ravni. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč obsodilo Avstrijo, ker je v svoji zakonodaji prepovedovala heterološko umetno oplojevanje. Zakon 40/2004 je že bil predmet ustavne presoje. Ustavno sodišče je namreč že razveljavilo določilo, po katerem je bila dovoljena proizvodnja največ treh zarodkov za vsako umetno oploditev in je bilo treba obvezno vsaditi vse tri zarodke. Odločitev firenškega sodišča je takoj naletela na politične odzive. Minister za zdravstvo Ferruccio Fazio je dejal, da vlada brani zakon 40/2004, njegova namestnica Eugenia Roc-cella pa je menila, da bi se nekateri radi »vrnili na divji zahod«. Predstavnik Demokratske stranke Ignazio Marino je takoj odvrnil, da smo že zdaj na divjem vzhodu, češ da je je zakon 40/2004 v resnici vnesel veliko zmedo. RIM - Sindikat CISL je bil včeraj spet tarča napadov, v Rimu in v pokrajini Lecco, potem ko je do izpadov na njegov račun prišlo že pred dnevi in tedni. Skupinica predstavnikov gibanja »Action diritti in movi-mento« je včeraj proti pročelju državnega sedeža CISL v Rimu zmetala rdečo barvo, jajca, letake in solzivce. Dogodek preiskuje politična policija Digos, ki je zasegla posnetke nadzornih videokamer. Aktivisti omenjenega gibanja so na svoji spletni strani potrdili, da so izvedli bliskovito protestno akcijo, »ker sindikata CISL in UIL pristajata na Fiatovo izsiljevanje in na nazadovanje na področju delavskih pravic«. Aktivisti so še poudarili, da sta sindikata oddaljena od vsakodnevnih problemov delavcev in da ne bi smela sprejemati odločitev na njihovi koži. Prav tako včeraj dopoldne pa je skupina aktivistov sindikata FIOM-CGIL vdrla v prostore sedeža CISL v kraju Merate pri Leccu. Žalili so uslužbence in zmetali nekaj letakov. Tajnik FIOM v Lombardiji Mirco Rota je izjavil, da ni šlo za napad. Dejal je, da so štirje sindikalni delegati najprej obvestili policijo, nato naj bi dva vstopila v poslopje in izročila letak. Sindikat CISL je v noti za tisk ožigosal napad na državni sedež, pridružili so se mu tudi številni politiki, od ministra za delo Mau-rizia Sacconija do glasnika Ljudstva svobode Danieleja Capezzoneja in predstavnika Demokratske stranke Daria Franceschinija. Kritičen je bil tudi tajnik FIOM Maurizio Landini, voditelj CGIL Guglielmo Epifani pa je nasilneže pozval, naj zapustijo sindikat. rim - Po nedavni žalitvi Umberta Bossija »Spravno kosilo« med predstavniki večnega mesta in voditelji Severne lige RIM - Trg Montecitorio pred poslansko zbornico v Rimu je bil včeraj opoldne prizorišče »spravnega kosila« med predstavniki večnega mesta z županom Giannijem Alemannom na čelu ter zastopstvom Severne lige, ki ga je vodil Umberto Bossi. S tem naj bi bilo konec pogostih napadov Severne lige na večno mesto, ki so dosegli enega svojih viškov v nedeljo, 26. septembra, ko je Bossi na izboru Miss Padanie v mestu Lazzate v pikri izjavi kratico SPQR tolmačil kot »Rimljani so svinje«. Tako sta včeraj na Trgu Motecito-rio Bossi in njegov tesni sodelavec Roberto Calderoli jedla »rimske rigattone«, Ale-manno in predsednica deželne vlade La-cija Renata Polverini pa »padsko polento«. Obred so spremljali pristaši Severne lige, ki so vzklikali svojemu voditelju, ter nekateri Rimljani, ki so odgovarjali s skan-diranjem imena rimskega župana. Sicer pa je bila pobuda tudi tarča kritik. »Spravnemu kosilu« so oporekali demonstranti iz vrst Demokratske stranke, po oceni katerih naj bi šlo za prazno farso. Z leve: Renato Calderoli, Renata Polverini, Umberto Bossi in Gianni Alemanno 'ndrangheta V Reggio Calabrio pride vojska REGGIO CALABRIA - Za okrepitev javne varnosti bo vlada v kratkem v Reggio Calabrio napotila vojsko. Tako je včeraj povedal tamkajšnji prefekt Luigi Varratta, ki je pojasnil, da je zadevni poziv včeraj izrekel krajevni pokrajinski odbor za red in javno varnost, na kar se je Rim že pozitivno odzval. Do odločitve je prišlo dan potem, ko so pred sedežem javnega tožilca Giuseppeja Pignatoneja v Reggiu Ca-labrii našli bazuko. Šlo je za jasno grožnjo 'ndranghete proti krajevnim predstavnikom sodne oblasti, ki v zadnjih časih dokaj uspešno vodijo preiskave proti organiziranemu kriminalu. Sicer pa je do podobnih dogodkov že prišlo v bližnji preteklosti. Tako so pripadniki 'ndranghete 26. avgusta razstrelili bombo v bližini doma glavnega tožilca Salvatoreja Di Landra v Reggiu Calabrii, 3. januarja pa v bližini sedeža javnega tožilstva v istem mestu. V obeh primerih ni bilo hujših posledic. Očitno gre za strategijo ustrahovanja predstavnikov javnih institucij. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Na seji urbanistične komisije kreganje v občinski dvorani Osnutek načrta bi moral predstaviti župan Dipiazza, ki pa ga ni bilo - Tajnost seje? Četrt ure kreganja v občinski palači. V takem bezniškem vzdušju se je včeraj okrog poldneva začela in tudi zelo hitro zaključila seja občinske urbanistične komisije, ki bi morala razpravljati o novem mestnem prometnem načrtu. Sejo je sklical predsednik urbanistične komisije Roberto Sasco (UDC), da bi zadostil izrecni želji župana Roberta Dipiazze. Načrt (ali bolje rečeno osnutek načrta) bi morala predstaviti sam župan in občinski me-nedžer za mobilnost inž. Giulio Ber-netti. Ta je sicer pripravil ekran, na katerem naj bi prikazal predvidene prometne novosti, župana pa ni bilo od nikoder, prav tako pa ni bilo na seji generalnega tajnika Santija Terranove. Odsotnosti sta takoj izzvali hudo kri med prisotnimi. Svetniki so začeli nergati, ker jim ni bila dostavljena nobena dokumentacija ali kako drugo gradivo o načrtu (ali bolje rečeno osnutku načrta). Sklicanje komisije je bilo zavajajoče, saj so svetniki pričakovali dokončen sklep o novem prometnem načrtu, o katerem naj bi izrekli svoje mnenje. Obenem se je zastavilo vprašanje tajnosti seje (zastavil ga je severni ligaš Maurizio Ferrara). Ob razpravi o regulacijskem načrtu je generalni tajnik zau-kazal, naj bodo seje o tako pomembnem vprašanju tajne. Včerajšnja seja o prometnem načrtu (ki je za mesto tudi zelo pomembno vprašanje) pa je bila odprta javnosti, z obilico novinarjev, ki so bili priča pravcatemu kreganju med svetniki in predsednikom urbanistične komisije. Besedni prepiri so se vrstili, dokler ni svetnik Občanov Roberto De-carli uradno zahteval prekinitev seje. Velika večina svetnikov tako desnosre-dinske koalicije kot levosredinske opozicije je zahtevo podprla, tako je bila seja prekinjena in kreganja je bilo konec. Kakih deset minut po prekinitvi se je v sejni dvorani pojavil župan Di-piazza. Predsednika Sasca in svetnike Furlaniča, Kakovica, Racovellija in Lippolisa, ki so se zakasnili v dvorani, je povprašal kaj se je zgodilo, in ko je izvedel za prekinitev seje, je menil, da prekinitev ni problem: bo pač potrebno sklicati novo sejo urbanistične komisije. M.K. Svetniki levosredinske opozicije so zagnali vik in krik ob predstavitvi osnutka mestnega prometnega načrta KROMA INDUSTRIJA - Odzivi na glasovanje v tržaškem občinskem svetu »Centrala gre naprej« Pri podjetju Lucchini presenečeni, saj so krajevne uprave lani podprle načrt - Sergio Razeto: »Kakšen razvoj hočemo?« Tržaški občinski svet je pred dnevi presenetljivo zavrnil sklep o umestnosti nove električne centrale na območju nekdanjega obrata Esso pri Žavljah. Županova večina je bila v tem primeru preglasovana, ob politični zmedi pa je glasovanje povzročilo tudi manjši šok v gospodarskem svetu. Podjetje Lucchini je včeraj izrazilo svojo osuplost in razočaranje, oglasil pa se je tudi predsednik tržaške Confindustrie Sergio Razeto, predsednik združenja tržaških industrialcev Confindustria Trieste. Razeto opozarja, da je nujno določiti, kakšen naj bo gospodarski razvoj Trsta. Podjetje Lucchini v tiskovnem sporočilu jemlje na znanje, da občinski svet ni podprl njegovega načrta o električni centrali. Vodstvo podjetja je osuplo, saj predstavlja ta načrt prvi korak za preureditev škedenjske železarne ter priložnost za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Pri Lucc-hiniju se ne spuščajo v politične logike, ki so privedle do nepričakovanega razpleta v občinskem svetu. Poudarjajo pa, da so se krajevne uprave (Dežela FJK, Pokrajina in Občina Trst) z načrtom strinjale, ko so 20. aprila 2009 podpisale ustrezen protokol. »Vse uprave so načrt opisale kot pomemben poseg in priložnost za tržaško ozemlje« in so se zavzele za čimprejšnjo odobritev in uresničitev načrta. Vodstvo podjetja Lucchini izpostavlja, da je podrobno odgovorila na vse pripombe v zvezi z načrtom in natančno izpeljala postopek za pridobitev okoljskih dovoljenj. Zavrača tezo, po kateri naj bi bila prisotnost plinskega terminala ključna za električno centralo. »Postopek bomo nadaljevali, protokol z dne 20. aprila 2009 je še veljaven in proces preureditve železarne je v teku,« napovedujejo pri Lucchiniju. Sergio Razeto, predsednik krajevnih industrialcev, meni, da je glasovanje v občinskem svetu povod za razmišljanje o prihodnosti Trsta. »Kateremu ekonomskemu modelu moramo slediti, če hočemo ustvariti delovna mesta in blagostanje v prihodnjih letih?« se sprašuje. Poleg negativnega mnenja o električni centrali omenja Razeto zavračanje plinskega terminala, zavlačevanje s sanacijo onesnaženega območja, pomanjkanje sredstev za logistično ploščad, verjetno zaprtje železarne in popoln molk v zvezi z načrtom o »super pristanišču«, ki ga predlaga Unicredit Logistics. »Že leta se sprašujemo, v katero smer naj se premikamo. Menimo, da so električna centrala, plinski terminal, ovrednotenje pristanišča in Unicreditov načrt konkretne priložnosti za razvoj,« pravi Razeto, ki opozarja, da je stvarna debata na to temo zelo nujna. 7 Petek, 8. oktobra 2010 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / VZHODNI KRAS Večje pristojnosti rajonskemu svetu Po zahodnokraškem je tudi vzhodnokraški rajonski svet izrekel pozitivno mnenje o predlogu občinskega svetnika Stefana Ukmar-ja, po katerem bi morali imeti rajonski sveti v tržaški občini večje pristojnosti od dosedanjih. Toda: medtem ko so na Zahodnem Krasu predlog podprli vsi v sejni dvorani prisotni svetniki, to je svetniki levosredinske večine in desno-sredinske opozicije, so se na torkovi seji vzhodnokraškega rajonskega sveta na Opčinah svetniki desno-sredinske opozicije vzdržali, tako je bilo pozitivno mnenje o predlogu izglasovano s samimi glasovi svetnikov levosredinske večine. Svetniki opozicije so na res čuden način utemeljili svojo odločitev. Menili so, da tak predlog »ne more biti pobuda enega samega občinskega svetnika,« temveč bi se moralo zanj odločiti več svetnikov in strank. Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič je uvodoma nakazal novosti, ki jih predlog uvaja, podal pa je tudi zanimivo primerjavo med pristojnostmi rajonskih svetov v tržaški občini in v občini Verona. V Trstu imajo ti organi le posvetovalno vlogo, izražajo mnenja, sicer obvezna, a ne obvezujoča, za katera se nato mestna uprava večinoma ne zmeni. V Ve-roni pa imajo rajonski sveti na svojem ozemlju upravno avtonomijo za celo vrsto posegov na področju javnih del, in to do zneska 100 tisoč evrov. V ta namen imajo tudi lasten tehnični urad. Tako na primer rajonski sveti lahko določijo, kateri pločnik je treba popraviti, kateri odsek ceste na novo tlakovati. V bistvu jim ni treba prosjačiti mestno upravo za manjše posege na njihovem ozemlju, kot se to dogaja rajonskim svetom v tržaški občini. Predlog s popravki k pravilniku delovanja rajonskih svetov bi tem organom dodelil nove pristojnosti in jim zagotovil večjo avtonomijo. Za svetnike desne sredine pa vse to - očitno - ni potrebno. M.K. PRISTANIŠČE - Carinska kontrola Zaseg 1690 oblek • • • i • s ponarejenimi znamkami Osebje tržaške carinske uprave je v nekaterih tovornjakih, ki so iz Turčije s trajektom pripotovali v tržaško pristanišče, našla večjo količino oblek s ponarejenimi znamkami. V akciji je sodelovala operativna sekcija nove prostocarinske cone. V tovornih vozilih je bilo uskladiščenih 61 kartonskih škatel s 1690 ženskimi majicami in hlačami s ponarejenimi znamkami, pa tudi 233 škatel z umetnimi tkaninami. Kontrolo so izvedli po navodilih računalniškega sistema carinske uprave, s programsko opremo, ki zaznava morebitne nevarnosti in nepravilnosti. Proti italijanskim podjetjem, ki so blago nabavila, so na državno tožilstvo v Trstu vložili sodne prijave. Na podlagi madridskega dogovora o registriranih znamkah so podjetniki osumljeni prometa z industrijskimi proizvodi z lažnimi znamkami. Devinska skala spotike Na območju devinskega »portiča« se nahaja skala, s katere kopalci radi skačejo v morje. Tržaška pristaniška kapitanija je letos ocenila, da je to početje nevarno, zaradi česar je zasebniku, ki ima to območje (ki je last državne domene) v koncesiji, velela, naj dostop do skale prepreči. Zasebnik je del obale ogradil, s tem pa je povzročil ogorčeno reakcijo enega izmed običajnih skakalcev. Le-ta je avgusta odžagal del ograje, nakar je upravitelju poslal grozilno in žaljivo anonimno pismo. Napisal je, da če bodo ograjo popravili, jo bo sam celo sežgal. Ograjo so vseeno popravili, sledilo je novo grozilno pismo in 1. oktobra je ljubitelj skokov v vodo spet poškodoval ograjo. Tokrat pa ga je ujela videokamera, ki so jo namestili devinski policisti. V videu so prepoznali 62-letnega domačina C. B.-ja, rednega obiskovalca tamkajšnje plaže in skale. Med hišno preiskavo so našli uporabljeno orodje in pisalni stroj, s katerim je bilo baje napisano eno od pisem. Zaradi suma povzročanja škode in groženj so ga kazensko ovadili. TRŽAŠKI OBČINSKI SVET - Un altra Trieste Tiskovka pred cerkvijo Bandellijevci utemeljili nasprotovanje električni centrali družbe Lucchini Tiskovna konferenca pred cerkvijo ni vsakdanja stvar. Svetniška skupina Unaltra Trieste-Drugi Trst je izbrala včeraj prav prostor pred škedenjsko cerkvijo za predstavitev svojih pogledov na električno centralo, ki jo namerava družba Lucchini zgraditi na območju nekdanje žaveljske čistilnice, in na ške-denjsko železarno. Štirje svetniki Bandellijeve skupine so med ponedeljkovo občinsko sejo glasovali proti gradnji električne centrale družbe Lucchini. Načelnik Bruno Sulli je včeraj pojasnil zakaj. Gradnja električne centrale je neposredno povezana z gradnjo uplinjevalnika pri Žavljah. Za njeno delovanje bi bila namreč potrebna uporaba hladne vode, ki bi izhajala iz uplinjevalnika, sicer bi morala centrala uporabljati morsko vodo, kar bi imelo hude posledice na tamkajšnje morsko okolje. Izvedenci morskega observatorija so izračunali, da bi se temperatura morske vodena območju od centrale pa vse do prvega, kilometer 600 metrov dolgega valobrana, zvišala za 8 Bruno Sulli KROMA stopinj, kar bi kvarno vplivalo na morsko floro in favno. Unaltra Trieste-Dru-gi Trst pa se je pred časom že javno izrekla proti uplinjevalniku, zato je - posledično- glasovala tudi proti centrali (ki bi bila odvisna od uplinjevalnika). Bandellijeva skupina je zahtevala izredno sejo tržaškega občinskega sveta, na katerem naj bi razpravljali o vprašanju škedenjske železarne. Zadnji podatki o onesnaženju zraka kažejo, da škedenjski objekt nadaljuje z onesnaževanjem okolja. O železarni je do pred nekaj meseci razpravljalo skupno omizje, po zamenjavi deželne odbornice za delo Alessie Rosolen pa se ni omizje niti enkrat sestalo. Podatki o vse večjem onesnaženju zraka bi lahko privedli do posega sodstva. Morebitno zaprtje železarne pa bi odprlo hud socialni problem z več sto novih brezposelnih iz škedenjskega objekta in iz bližnje tovarne Sertubi, ki je surovinsko odvisna od železarne. Škedenj-ski obrat bi morali zapreti leta 2015. Dotlej bi morali poiskati rešitev za zaposlene v železarni. Časa ni veliko, zato je Un'altra Trieste zahtevala izredno sejo občinskega sveta, na kateri naj bi vsaj nakazali, kaj storiti. M.K. 8 Četrtek, 7. oktobra 2010 TRST / barcolana 2010 - Dogajanje stopa postopoma v živo Trume radovednežev med šotori na nabrežju Nad dvesto stojnic, več dogodkov posvečenih spoznavanju domačih vin in proizvodov Med gledališčem Miela in nekdanjo ribarnico je včeraj tudi uradno odprlo svoja vrata morsko mesto, t.i. Barcolana Village. Nad dvesto šotorov posejanih po nabrežju privablja na trume radovednežev, ki se sprehajajo in uživajo ob neobičajni mestni radoživosti. Med sprehajanjem (to je sicer zaradi množice ljudi precej težavno) lahko naletite na primer na šotor Občine Devin-Nabrežina, ki je že prava stalnica. Pri njem predstavljajo svoje pobude združenja SK Devin (sejem smučarske opreme), mladinska konzulta, športni krožek Ajser 2000 in pomorska društva. Na voljo bodo tudi brošure SDGZ o Okusih Krasa, zgibanke o didaktični poti srednje šole Igo Gruden ter seznam raznoraznih pobud v občini. Novost predstavlja letos t.i. green point ali zelena točka, kjer bo beseda tekla o alternativnih virih energije, ločenem zbiranju odpadkov in spoštovanju okolja (prvič bodo v naselju postavili zaboje za ločeno zbiranje odpadkov). Znotraj zelene oaze je nameščen tudi muzej burje, ki bo v celoti posvečen tržaškemu vetru. Tu več fotografij na WWW.primorski.eu Ob regati Barcolani postane Trst neobičajno živ, tako da je dogajanje na nabrežju (pa ne samo) včasih celo kaotično KROMA si bodo lahko sprehajalci nabavili celo burjo v pločevinki. Kot smo že opozorili, bo na nabrežju prisotna tudi deželna agencija za kmetijski razvoj Ersa, kjer bo poskrbljeno za degustacijo deželnih vin in domačih proizvodov. Jutri bodo ob 18.30 na svoj račun prišla kraška vina s someljejem Ianom DAgato, v soboto pa bo ob 12. uri Stefano Cosma predstavil primorske vinarje (med njimi Bibca). Podobno bo pri Expomittelschool, kjer so si zamislili Bubble Bar: vsak dan bo od 11. do polnoči na voljo pokušnja deželnih penin v abinaciji z različno hrano. Tudi pediatrična bolnišnica Burlo bo s svojim stendom prisotna na nabrežju. Ja-drajmo za Burlo je naslov dobrodelni pobudi, s katero skušajo zbrati sredstva za ureditev otroškega vrta v bolnišnici. Openski trgovci konzorcija Centro in via Skupaj na Opčinah pa ponujajo v soboto brezplačne kratke vožnje z zgodovinskim tramvajem št.6 od openske postaje do Obeliska in nazaj (od 10. do 17. ure). Sprehajalci bodo nenazadnje lahko naleteli tudi na stojnico socialnega podjetja Ad formandum, ki bo predstavljalo svoje delovanje. barcolana - Predstavitev knjig Zgodbe o vetrovih, morju in ribištvu Letošnjo Barcolano zaznamuje več novih prireditev in pobud, med njimi tudi Barcolana di carta (Papirnata Barcolana). Gre v dejansko za prodajni sejem knjig ter za predstavitve knjig o morju, za katere skrbita knjigarni Mursia in Lovat. V areni Gas Natural se je včeraj popoldne prvi predstavil Giacomo Scotti s knjigo Lupi di mare sotto le vele (založba Lint). O avtorju in njegovem delu je govoril novinar Ales-sandro Marzo Magno. Sledil je roman Simoneja Mocennijja Ginestre sulla costa, ki ga je predstavil novinar Primorskega dnevnika Sandor Tence. Za tem je beseda tekla o knjigi novinarja Roberta Covaza o An-nibaleju Pelaschierju. Danes ob 15. uri bo predsednik krožka Istria Livio Dorigo predstavil knjigo Roberta Brunija in Luise Bellini z naslovom Itinerario per la terraferma veneta nel 1483. Uro kasneje bo novinar Alessandro Mar-tegani govoril o knjigi Fabia Novel-lija Infinito viaggio creativo. Ob 17. uri bo na sporedu predstavitev knjige Carla Romea Mollare gli ormeg-gi, za katero bo poskrbel novinar Enrico Maria Milič. Ob 18. uri bo novinarka RAI Barbara Gruden spregovorila o knjigi Andree Garbarina Mollare gli ormeggi, današnje prireditve bo ob 19.uri sklenila knjiga Francoisa Moitessiera Sessantamila miglia a vela z novinarjem Nikijem Orciuolom. Udrihanje po zdravstvu Deželni sindikat Uil je ogorčen nad ukrepi deželne vlade. Sprememba sistema financiranja je nedopustna, saj bo hudo oškodovala deželno zdravstvo, predvsem tisto tržaško. Zmanjšanje prispevkov za zdravstvo namreč hromi delovanje zdravstvenih struktur in njihove ponudbe storitev, nikakor pa ne pripomore k rasti kakovosti. Po selitvi Burla se namreč obetajo spet nova združevanja struktur. Politične vede na trgu Fakulteta političnih ved bo letošnje akademsko leto prvič začela na Velikem trgu in ne v svojih predavalnicah. Ob 10. uri se bodo študentje in njihovi predavatelji srečali z županom Robertom Dipiazzo, ob 11. uri pa se bo delegacija študentov »preselila« v bližnjo deželno palačo. Z njimi se bo srečal prof. Julian Nida-Rümelin, docent politične teorije in filozofije na univerzi v Münchnu, ki je bil v preteklosti tudi nemški minister za kulturo. Film Pred dežjem V Ljudskem domu v Podlonjerju se nocoj začenja niz, posvečen balkanski kinematografiji. Prirejata ga tamkajšnji krožek Arci in kinematografski krožek Charlie Chaplin. Uvodni film bo Pred dežjem, s katerim je Mil-čo Mančevski zmagal zlatega leva na 51. beneškem filmskem festivalu. Pričetek ob 20.30. Shod krožka Miani Krožek Ercole Miani ter združenja Servola respira (Škedenj diha), Tvoje Milje in koordinacija odborov mestnih četrti prirejajo danes ob 17. uri protestni shod na Velikem trgu. Sprevod se bo ob odprtju Barcolane pomikal po največjem mestnem trgu, protestniki pa bodo opozorili na dejstvo, da tržaški politični razred v desetih letih ni bil zmožen ponuditi učinkovitih odgovorov in rešitev, ki bi Trstu zagotovili svetlo prihodnost oziroma ekonomski razvoj. Proti Gas Natural Alpe Adria Green in Greenaction Transnational organizirata v soboto in nedeljo demonstraciji proti španski družbi Gas Natural, ki je med pokrovitelji Barcolane. Okoljevarstve-niki trdijo, da skuša španska družba kljub nasprotovanju krajevnega prebivalstva vsiliti plinski terminal, pri čemer izkorišča politične opore in slavno regato. V soboto od 9. do 19. ure bodo na Velikem trgu delili informativno gradivo, v nedeljo od 9. do 13. ure pa bo demonstracija na Debelem rtiču v Sloveniji. zdravstvo - Tržaški zdravnik Giuliano Torre, primarij v rimski pediatrični bolnišnici Bambino Gesu Zdravijo otroke z bolnimi organi Prejšnji teden prvič nasploh vsadili »umetno srce« najstniku - Tržaški zdravnik, ki je dolgo delal v bolnišnici Burlo Garofolo, zdravi bolezni jeter in črevesja Pred tednom dni so 15-letnemu dečku v rimski pediatrični bolnišnici Bambino Gesu vsadili v srce štiri centimetre veliko elektronsko napravo, ki bo mlademu pacientu po mnenju zdravnikov omogočilo 20 do 25 let življenja. Kirurški poseg je trajal deset ur, šlo pa je za prvo tovrstno operacijo na svetu, saj je bila vsaditev t. i. umetnega srca doslej le prehodna rešitev do presaditve srca darovalca. V primeru petnajstletnika pa zaradi bolezni presaditev organa ni bila mogoča in odločili so se za tovrstno rešitev. V rimski bolnišnici je kot primarij zaposlen tudi tržaški zdravnik prof. Giuliano Torre, ki je dolgo delal v otroški bolnišnici Burlo Garofolo. V Rimu vodi oddelek za hepatologijo, gastroente-rologijo in prehrano. Prof. Torre, zakaj je podvig vaših kolegov kardiokirurgov pod vodstvom prof. Antonia Amodea tako pomemben? Najprej naj pojasnim, da to pravzaprav ni umetno srce, temveč sistem, ki zagotavlja pravilno delovanje srčne- ga prekata. V dečkovo srce so vstavili malo hidravlično črpalko, povezano z Srčne črpalke za odrasle, najstnike in otroke. Pokazali so jih prejšnji teden po uspešni operaciji v bolnišnici Bambino Gesu v Rimu ANSA baterijo, ki jamči pravilno delovanje srca. Ko se srce razširi, sistem zagotovi pra- vilno delovanje in zadostno črpanje krvi. Novost je v tem, da naprava ni velika in je torej primerna za prsi najstnika. Doslej so tovrstne sisteme vsadili samo odraslim. Ko ima pacient zelo bolno srce, pride navadno v poštev presaditev, v nekaterih primerih pa zdravstvena slika tega ne omogoča. Takrat si morajo zdravniki izmisliti alternativno rešitev. Bolnica, v kateri delate, je na vrhunski ravni. Pediatrična bolnišnica ima na razpolago avantgardno tehnologijo in njen cilj je nuditi vse terapije in kirurške posege za zdravljenje insuficienc različnih organov. Dializo, presaditve, farmakološke terapije in presaditve kostnega mozga izvajajo marsikje in rezultati so običajno kar dobri, bolnica Bambino Gesu pa je edina v Italiji, ki ponuja vse to skupaj in je zato neke vrste referenčna točka na državni ravni. Zgodba o uspehu se je začela s kardiokirurgom Carlom Marcellettijem, ki je leta 1986 prvič v zgodovini vsadil srce otroku, zatem pa se je razvilo vse ostalo. S čim se vi ukvarjate? Na našem oddelku zdravimo otroke s problemi na jetrih in v črevesju. Sledimo otrokom, ki ne morejo jesti ali imajo hude prebavne težave, jih umetno hranimo na domu ipd, pogosto pa se naše delo zaključi z odhodom v operacijsko sobo. V zadnjih mesecih smo v bolnici opravili tri kombinirane presaditve jeter in ledvic, kar seveda ni enostaven poseg. Opravljamo pa tudi presaditve črevesja. Prvo so pred leti izvedli v Bergamu, kjer sem delal. Kakšni spomini vas vežejo na Burlo, kjer ste začeli kariero? V bolnici Burlo Garofolo sem se naučil poklica, nato pa sem sprejel nove izzive. Najprej sem se preselil v Bergamo, kjer sem bil pediatrični direktor, nato pa v Rim. Kaj hočete, v Trstu sem delal dvajset let in spomini so lahko samo lepi. To je bila čudovita izkušnja in menim, da je Burlo odlična bolnišnica, v kateri se lahko mladi zdravniki res veliko naučijo. Aljoša Fonda / TRST Četrtek, 7. oktobra 2010 9 FESTIVAL LATINSKOAMERIŠKEGA FILMA - Od 23. do 31. oktobra V znamenju 200-letnice osamosvojitve južnoameriških držav Kultura širi obzorja in povezuje. Zgovoren primer tega je nedvomno tradicionalni Festival latinskoameriškega filma, ki ga že 25 let zapored prireja Združenje za promocijo latinskoameriške kulture v Italiji Apclai s podporo Dežele FJK, Pokrajine Trst, Občine Trst, Trgovinske zbornice in Promotrieste ter s pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za zunanje zadeve in tistega za kulturo ter drugih mednarodnih ustanov. Od 23. do 31. oktobra bodo v gledališču Miela, na sedežu fakultete za vzgojne vede, na oddelku za psihično zdravje Zdravstvenega podjetja in na Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu predvajali nad 160 filmov in dokumentarcev o kulturi, umetnosti, zgodovini in družbeni stvarnosti držav v južni Ameriki. Festival se bo letos s svojim filmskim programom poklonil dvestoletnici osamosvojitve južnoameriških držav izpod španskega jarma. Slovesno odprtje bo v soboto, 23. oktobra, v centru za teoretsko fiziko. »Naš recept je preprost in hkrati bogat: gledalcem ponujamo sočno in realno pripoved o latinskoameriškem kontinentu kot takem, brez olepšav ali nepotrebnih dodatkov,« je na včerajšnji predstavitvi v Tržaški zbornici pojasnil direktor festivala Rodrigo Diaz. »Pripoved o nam različnemu svetu, o srčni energiji latinskoame-riškega človeka in seveda njegovih težavah in skrbeh.« Krčenja prispevkov kulturi so zadala hud udarec tudi tržaškemu festivalu, ki pa lahko vselej računa na veliko sodelovanje latinskoameriških vlad: slednje namreč letos v celoti krijejo potne stroške režiserjev in igralcev, ki si pripeljejo v Trst. »Predstavitevfilma na tržaškem festivalu velja za nekaj zelo uglednega, skorajda za uresničeno sanjo.« Žirija, ki jo bodo tokrat sestavljali znani argentinski kantavtor Leon Gieco, mehiška igralka Arcelia Ramirez, itali-jansko-čilski režiser in producent Johnny Dell'Orto ter parlamentarec in nekdanji podtajnik za zunanje zadeve oz. veleposlanik Slovenije za Španijo in Kubo Franco Juri, spet ne bo imela lahkega dela, saj se bo v tekmovalni kategoriji pomerilo 14 sodobnih dolgometražnih filmskih produkcij. Posebno mesto si je letos zaslužil eden izmed najbolj perspektivnih mehiških igralcev Damian Alcazar, ki se bo tržaškega festivala tudi udeležil. Njemu oz. šestim filmom, v katerih je odigral glavno vlogo, bo posvečena retrospektiva. Posebno pričakovanje pa velja tudi za argentinskega glasbenika Leona Gieca in za njegov dokumentarec Mundo Alas, v katerem nastopajo umetniki s posebnimi potrebami. Giecu bodo podelili nagrado Oriundi, ki je namenjena obujanju spomina na italijansko migracijo v južno Ameriko. Nagrado Malvinas, ki je poimenovana po vojni leta 1982 med Argentino in Združenim kraljestvom zaradi posesti Falklandskih otokov oz. Islas Malvinas ter spodbuja sožitje med narodi in mednarodno pravo pa bo prejel nekdanji borec na Malvinah Italijan Mario Volpe. In kot rečeno bo del filmskega programa namenjen 200-letnici osamosvojitve, ki bo zaživela v tridesetih filmih. Od leve gostitelj predstavitvenega srečanja na Trgovinski zbornici Antonio Paoletti in direktor festivala Rodrigo Diaz KROMA Filme bodo kot običajno v gledališču Miela predvajali od 9.30 do polnoči. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje oz. za podnapise. Za karto za osemdnevni program bo treba odšteti 25 evrov, za dnevno karto pa 5 evrov. Podrobne informacije in spored posameznih filmskih večerov boste v kratkem lahko našli na spletni strani www.cinelatinotrieste.org oziroma na spletni skupnosti facebook. (sas) KRIŽ - Visok jubilej Justa Košuta slavi sto let Križanka Justa Košuta praznuje danes sto let. Rodila se je v Pier-čevi družini in se vse življenje, ki zanjo ni bilo ravno lahko, posvetila družini. V mladih letih se je izučila za šiviljo (ali žni-derco, kot pravijo temu poklicu v Križu), nikoli ni bila sicer redno zaposlena, pač pa je šivala za družino, prijatelje ter za vse domačine oziroma zlasti domačinke, ki so jo zaprosili za pomoč ali uslugo. Danes poklic šivilje žal izumira. Slavljenka živi tik ob glavnem vhodu v kulturni dom Alberta Sirka (društvu, kot mu pravijo Križani) in je bila tudi zaradi tega dokaj stalna gostinja na kulturnih prireditvah SKD Vesna. Do odbornikov vaških društev je imela vedno prijazne besede in, če je bilo potrebno, jim je tudi priskočila na pomoč, še posebno ko so v domu potekala obnovitvena gradbena dela. Dolgo let je bila članica KPI in se udeleževala partijskih pobud v kriškem Ljudskem domu. Pred kratkim jo je zelo prizadela smrt brata Slavka Košute, do katerega je bila zelo navezana. Gospe Justi čestita za rojstni dan hčerka Mira z družino. OBČINA TRST - Javna razsvetljava V enem letu 772 novih svetilk Porabo energije naj bi zmanjšali za 23 odstotkov Proti reformi - Razočaranje zaradi medijskega molka univerza - Včeraj skupščina Protest »Več svetlobe, večja varnost in manjša poraba« je geslo, ki ga je Občina Trst izbrala za nov sklop posegov za obnovo javne razsvetljave. Načrt so predstavili občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis, direktor pristojnih občinskih uradov Edgardo Bussani in odgovorni pri podjetju AcegasAps Massimo Carratu. Načrt je »težek« 3,1 milijona evrov: približno polovica te vsote bo namenjena zamenjavi starih svetilk, druga polovica (točneje 1,6 milijona evrov) pa namestitvi nove razsvetljave. Približno do jeseni 2011 naj bi na cestah, ulicah in trgih skupno namestili 772 svetilk. Največ posegov bo na Ulici San Giacomo in Monte (Sv. Jakob), na Trgu Carlo Alberto (Sv. Vid), v Škednju, na Ul. Marchesetti in na Opčinah, kjer bodo razsvetljavo postavili na novo. Izredni vzdrževalni posegi bodo na vrsti na Ul. Bosco, na Trgu Rosmini, v Barkovljah, pri Sv. Ani, na Pončani in na rebri Scala Santa. Z uporabo novejših svetilk bodo porabo energije znižali za približno 23 odstotkov, je napovedal odbornik Rovis. Na tržaški univerzi je včeraj zasedala generalna skupščina, ki se je je udeležilo okrog petsto študentov, raziskovalcev in docentov. Izglasovali so dokument, s katerim izražajo svoje »popolno nasprotovanje« reformi univerzitetnega sistema. Rektor Francesco Peroni se glasovanja ni udeležil, med skupščino pa je spregovoril o reformi ministrice Gelmini. Ta po njegovi oceni vsebuje tudi nekaj pozitivnih smernic, vladi pa očita, da tako kot njene predhodnice ni sposobna vključiti med svoje prioritete izobraževanja in raziskovanja. Raziskovalce, ki že več časa protestirajo in napovedujejo, da ne bodo sodelovali pri izobraževalni ponudbi univerze, je pozval k »odgovornosti«. Svoj glas so včeraj dvignili tudi študentje matematičnih, fizikalnih in naravoslovnih ved, ki so razočarani nad medijskim molkom, v katerega so oviti večdnevni protesti po vsej Italiji. ZDRUŽENJE SODOBNI TRST - Včeraj predstavili jesensko sezono Video filmi srednjeevropskega prostora Sredi oktobra si bo mogoče ogledati 100 filmov projekta Transitland, ki je posvečen dvajsetletnici padca berlinskega zidu - Decembra razstava mlade srbske umetnice Dušice Dražic Združenje Sodobni Trst (Trieste contemporanea) je včeraj predstavilo letošnjo jesensko sezono, ki se bo začela v soboto v prostorih Studia Tommaseo v Ulici del Monte. Ob italijanskem dnevu sodobnosti bodo v soboto priredili debato o unikatih in reprodukcijah, ki spada v sklop razstave The Only One. Sodelovali bodo nekateri razstavljavci, ki jih je kustosinja Julia Trolp uvrstila v razstavo, na kateri je štiriintrideset evropskih ustvarjalcev predstavilo svoj pogled na »unikatnost« s pomočjo fotografije; njihove posnetke so zbrali tudi v angleško-italijanskem katalogu. Začetek ob 18. uri. Predsednica Sodobnega Trsta Giuliana Carbi se posebno veseli, da bodo med 16. in 20. oktobrom gostili Transitland - izbor vizualnih umetnin, ki so nastale v srednje-vzhodni Evropi v obdobju 1989-2009. Projekt Transitland je nastal lani, ob dvajsetletnici padca berlinskega zidu, z namenom, da prikaže družbene spremembe ome- njenega obdobja. Sto najboljših video filmov bo oktobra na ogled tudi v Trstu: 16. oktobra v muzeju Revoltella, od 17. do 20. oktobra pa v Studiu Tommaseo (od 17. do 23. ure). Epilog mednarodnega natečaja za mlade oblikovalce, ki ga sodobni Trst prireja že devetič, bo 23. oktobra, ko bodo odprli razstavo enaintridesetih finalistov in nagradili najboljše. Geslo letošnje izvedbe je bilo Pocketluck (žepna sreča), zato so oblikovalci pogumno in ironično razmišljali o sreči. Nagrado za najmlajšega oblikovalca bo prejel 12-letni Ilya Choni iz Ukrajine, nagrado Srednjeevropske pobude (CEI) Belorus Aliaksei Hur, absolutno nagrado Gillo Dorfles pa Estonka Marta Kisand. Jesensko sezono bo 18. decembra zaključilo odprtje razstave Dušice Dražic, srbske umetnice, ki je letos osvojila nagrado za mladega evropskega ustvarjalca, ki se šele uveljavlja v svetu umetnosti. Nagrada predvideva realizacijo novega razstavnega projekta in izdajo kataloga. (pd) Sezono so včeraj predstavili v Studiu Tommaseo v Ulici del Monte KROMA 10 Četrtek, 7. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - Vabilo k abonmaju Drevi v Križu komedija Dueti Petra Quilterja Ko Jon govori o neprijetnih aspek-tih samskega življenja z osebo, ki jo je komaj spoznal na zmenku na slepo (... Kar malo v obup te spravijo, a ne. Da se moraš tako reklamirati. Kot da bi si na vrt pred hišo postavil jumbo plakat - »Tu živi osamljen samski moški.«) ali ko Janet prizna svojemu delodajalcu, s katerim živi in sodeluje 24 ur na dan, da bi se njun odnos lahko mirno prelil v partnersko zvezo ( Poroka z gejem še zdaleč ni najbolj nora stvar, ki jo ženska lahko stori v tem kaotičnem svetu), se bolj tradicionalna podoba ljubezenskih odnosov prikazuje v kompleksnosti mnogih, različnih nians nekonvencionalnih parov 21. stoletja. Samskima osebama in poslovnima partnerjema se v štirih komičnih situacijah pridružijo še komaj ločena zakonca na počitnicah ter brat in sestra pred njeno tretjo poroko; njihove zgodbe tvorijo snov novejše uspešnice angleškega sodobnega komediografa Petra Quilterja, ki je spomladi debitirala v slovenskem jeziku v Slovenskem stalnem gledališču. Vse vloge zabavne predstave v režiji Matjaža Latina upodabljata igralca Vladimir Jurc in Maja Blagovič, ki sta v uvodnem sklopu predstav abonmajske kampanje, že obiskala gledalce na Krasu in bosta drevi ob 20.30 gostovala tu- di v Ljudskem domu v Križu. Enkratna ponovitev produkcije SSG Dueti bo zaživela s sodelovanjem gostilne Bita in SKD Vesna. Komedija ne bo opremljena z italijanskimi nadnapisi. muzej revoltella - Danes odprtje razstave Barvna »revolucija« modne oblikovalke Roberte di Camerino Stil Roberte di Camerino je bil zelo prepoznaven, kot bo potrdila tudi razstava, ki jo odpirajo danes Niz predavanj o italijanskem preporodu Ob 150-letnici združitve Italije bo na liceju Dante Alighieri (Ul. Giustiniano 3) potekal niz predavanj-debat Risorgimenti d'Italia. Ciklus, ki ga koordinirata Raoul Pupo in Tullia Catalan s tržaške univerze, ima dve vezni niti: rojstvo ideje o naciji in narodnosti ter preporod v Trstu in njegove posledice (iredenti-zem, fašizem itd.). Prvo predavanje bo na sporedu danes ob 16.45: zgodovinarja Giorgio Negrelli in Giuseppe Trebbi bosta skušala odgovoriti na vprašanje, kaj je na-cija. Delavski upor pri Sv. Jakobu leta 1920 V Narodnem domu (Ul. Filzi 14) bo jutri na pobudo tržaške antifašistične koordinacije in Odbora enakih in svobodnih državljanov ob 17. uri debatno srečanje o delavskem uporu pri Sv. Jakobu iz leta 1920. Sodelovali bodo zgodovinarka Marina Rossi, delavec oz. vodja Cgil Paolo Niccolini, sin šentjakobskega upornika Mira Ivančiča, zgodovinar Claudio Venza ter predstavnik odbora Claudio Cossu. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 7. oktobra 2010 MARKO Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 18.34 - Dolžina dneva 11.24 - Luna vzide ob 6.44 in zatone ob 17.58. Jutri, PETEK, 8. oktobra 2010 BRIGITA VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj C, zračni tlak 1015,5 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 77-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 9. oktobra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Var-dabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italija 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italija 14 (040 631661). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M* Kino jega kraljestva 3D«; 17.00, 19.10, 21.20 »Mačeta«. KOPER - PLANET TUŠ 16.20 »Svet igrač 3 - 3D (sinhro)«; 18.40, 21.00 »Odpleši svoje sanje 3D«; 16.10, 18.30, 21.05 »Butec na večerji«; 16.00, 18.20, 20.40 »Čarovnikov vajenec«; 15.10, 18.00, 20.50 »Jej, moli, ljubi«; 21.20 »Scott Pilgrim proti vsem«; 15.20, 17.20, 19.20 »Legenda sovjega kraljestva 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.00, 19.30, 22.00 »Inception«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 16.20 »Mordimi«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.15 »Mangia, prega, ama«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Un weekend da bamboccioni«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 2: 18.10, 20.10, 22.10 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.30 »Inception«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.00 »La passione«; Dvorana 5: 17.30, 19.50, 22.15 »Man-gia, prega, ama«. -n Nicole se ne bo več sama igrala, štorklja je v naročje Barbare in Mitje malega položila. Vsi se z vami veselimo, najboljše želje zaželimo nonoti, tete in strici iz Saleža in Nabrežine . ¿3 Čestitke AMBASCIATORI - 16.15, 18.45, 21.15 »Inception«. ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.00 »La pecora nera«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«; 15.50, 18.00, 20.00, 22.00 »Un weekend da bamboccioni«; 17.15, 20.00 »Il mondo di Patty«; 16.00, 17.40, 19.00, 20.30, 22.00 »Inception«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »L'ultimo dominatore dell'aria 3D«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »La passione«; 21.45 »Mangia, prega, ama«; 16.00 »Shrek - E vissero felici e contenti 3D«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »La solitudine dei numeri primi«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La passione«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45 »Cani & gatti: La vendetta di Kitty 2D«; 18.30, 20.15, 22.00 »Somewhere«. KOPER - KOLOSEJ - 15.50, 18.30, 21.10 »Jej, moli, ljubi«; 17.30, 19.40, 21.50 »Piran«; 15.30 »Legenda sov- Danespraznuje v Križu 100 let JUŠTA KOŠUTA. Slavljenki čestitamo in želimo še veliko zdravih, sončnih dni. Dragica z družino. V torek je bila prava lunca, rodila se je velika punca. Mamo Eleno, očeta Marka in bratca Mateja zdaj IVANA veseli in z njimi se veselimo vsi! Vsi nonoti, tete, strici in bratranci. Rodila se je brhka IVANA in osrečila družino Presl. Mamici Ele-ni in očku Marku želimo čim več mirnih noči, bratcu Mateju pa prijetno družbo. SK Devin. Ves Križ zna, da MAURO GPK 50 let ima. Na osmico bomo šli in tam nazdravili vsi. Kolkor kapljic, tolko let bomo morali zapet! Klapa iz Križa. Naš MAURO jih danes 50 ima, vse najboljše mu kliče njegova združena ekipa vsa! Srečno in zdravo še enkrat toliko let, ti z ljubeznijo voščijo tvoji Jan, Danjel, Devan, mama, tata, Tanja in Tatjana. Ob pomembnem življenjskem jubileju čestitamo našemu predsedniku MAURU vsi iz Združenja staršev iz Križa. In končno prišel je dan, ko naša MARTINA slavi 40. rojstni dan! Zdravje, sreča in veselje so zate naše skrite želje. Kar tako naprej! Smučarska klapa. Vse najboljše našemu »KAMP-JONU« za 75. rojstni dan! Vsi domači. S Izleti KMEČKA ZVEZA prireja v nedeljo, 17. oktobra, tradicionalni izlet na praznik kostanja Burnjak v Gorenji Tarbij. Odhod avtobusa iz Boljunca ob 7.30, ki bo nadaljeval po poti Bazovica, Op-čine, Sesljan, Krmin. Podrobne informacije in vpisovanje sprejemamo na sedežih Kmečke zveze v Trstu in Gorici ali na tel. 040-362941, 048182570. Cena izleta 35,00 evrov (vsebuje prevoz, kosilo in 1 kg domačih beneških jabolk). TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira izlet 27., 28. in 29. oktobra. Z avtobusom se boste odpeljali do Plitvičkih jezer, prvi dan ogled spodnjih in drugi zgornjih jezer. V petek vas pričakuje otok Krk, vodeni ogled mesta in ekskurzija na otok Kosjun. Po kosilu ogled tipične torklje. Zain- teresirani pokličite v jutranjih urah tel. št. 040-8990103 Laura oz. 0408990108 Roberta. Izleta se lahko udeleži kdorkoli, ne glede na to, če je naš član, oljkar oz. odjemalec. SS Prireditve UMETNOSTNI IN KULTURNI CENTER ŠKERK, Trnovca 15, sporoča, da bo v organizaciji krožka KRUT postavljena pomembna kolektivna razstava S cvetjem v jesen. Otvoritev razstave bo v petek, 8. oktobra, ob 17. uri: nastopa Moška vokalna skupina Lipa, predstavlja Deziderij Švara. Razstava bo odprta se v soboto, 9. in v nedeljo, 10. oktobra od 15. do 20. ure. Vstop prost. Info: www.skerkcenter.it. 15. MUZIKFEŠT bo v nedeljo, 10. oktobra, pod šotorom v Praprotu. Vabljeni vsi muzikanti, ki igrajo na različne inštrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli; skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 9. oktobra, na tel. št. 380-3584580 ali na tajnistvo@skdvigred.org. GLASBENA MATICA ŠOLA M. KOGOJ v sodelovanju s SKD Barkovlje vabi na Diplomski koncert - Petra Marega, flavta, razred prof. Erika Slama, klavirska spremljava prof. Claudia Sedmach, v nedeljo, 10. oktobra, ob 20. uri v dvorani SKD Barkovlje, Ul. Bo-nafata 6. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na operno predstavo Gianni Schicchi Giacoma Puccinija v izvedbi Akademije za glasbo iz Križa, vodi Aleksander Švab, v nedeljo, 10. oktobra, ob 17. uri v KD Igo Gruden v Nabrežini. TPK SIRENA vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča o regati Barkovljanki v društveni dvorani v Miramarskem drevoredu št. 32 v Barkovljah. Ogled je možen do nedelje, 10. oktobra, v času odprtja društvenega bara. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. oktobra, v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3 (TS), na predstavitev knjige dr. Mihaela Brejca »Igralec ragbija«. O svojevrstnem političnem trilerju bodo spregovorili raziskovalec slovenskih povojnih političnih in var-nostno-obveščevalnih procesov Igor Omerza, predstavnik založbe Nova revija Tomaž Zalaznik in avtor. Začetek ob 20.15. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na predavanje o zgodovinski železniški povezavi Trst - Buje - Poreč, bolje poznano kot »Parenzana«. Gospod Srečko Gombač nam bo podrobno opisal kako je potekalo in razvijalo družbeno ekonomsko življenje ob tej mali a izredno pomembni progi za razvoj celotne Istre. Vabljeni v torek, 12. oktobra, ob 20.30. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled mednarodne likovne razstave Igraj se z mano - povabilo k druženju, skupni dejavnosti, povezovanju... Odprta bo do srede, 13. oktobra, od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, pod pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, vabi na spominski večer Nadje Kriščak in predstavitev njene knjige ob sodelovanju ŽPS Studi Ledi v četrtek, 14. oktobra, ob 20.30. O knjigi »Marko in note« ter avtorici bosta spregovorila ilustratorka Jasna Merku in Marko Tavčar. KONCERT SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju z župnijo sv. Jerneja apostola - Opčine in pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij vabi na koncert Slovenskega komornega zbora, ki bo pod vodstvom Martine Batič nastopil v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v župnijski cerkvi sv. Jerneja ap. na Opči-nah. H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ sta odprla osmico v Mavhinjah. Vljudno vabljeni! Tel. št.: 040-299442. OSMICO je odprl Škerk, Praprot 20. Tel. št.: 040-200156. OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. ukmkeed [tlim gli 11111(1 ici: ia srn .i r ildkid ibMP^Jifca kamRn*i(» ÏÛHWÎÛLI ç^VNl ABOHMA+1 bbimlikT OSNOVNI ABONMA pnpiíswv') OSNOVNI m*******"* napnrd5UV> ftyasniia in vpLioivwtjç ahoDimjjLT: l^v blagajna Sluvenskega ïLâlcHga Ulica Pi-trontú, 4 Trst TfeL 0039 MO 362542 ^ ^ Brezplačna številka: 300 214302 V času abonmajske kampanje lx> blapajria odprta vsak delavnik z urnikom 10.00-L5j00/ 17,00-20.00 POHITITE IN REZERVIRAJTE SVOJ BEDES' Vpinriinje tbentnijev dçt oi.tflbrí / □ Obvest ila GOSPODARJI IGRAJO DOMINO s pravicami delavcev. Kako jih lahko zaustavimo? Javna razprava bo v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu danes, 7. oktobra, ob 17.30. Uvedli jo bodo pokrajinski tajnik kovinarske zveze FIOM Stefano Borini, Silvia Di Fonzo in deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Vabljeni! KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure na društvenem sedežu. Mentor: Marica Pahor. Vpisovanje na prvem srečanju danes, 7. oktobra. LETNIKI OD 1930 DO 1960 IZ TREBČ organizirajo v soboto, 6. novembra, celodnevni izlet na Dolenjsko. Kdor se še ni vpisal, lahko to stori danes, 7. oktobra, od 20. ure dalje, v Ljudskem domu v Trebčah. OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE - TRST ima vaje vsak petek ob 16.15 v Večnamenski dvorani Dijaškega doma v Trstu. Informacije na licu mesta ali v tajništvu šole (tel. 040418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA: Glasbena matica prireja tečaj za otroke stare od 5 do 7 let. Srečanja bodo ob četrtkih od 16.00 do 17.00 v Prosvetnem domu na Opčinah pod vodstvom Jane Drasič. Vpisovanje in informacije v tajništvu šole (tel. 040-418605) vsak dan razen sobote od 9.00 do 17.00. Začetek tečaja danes, 7. oktobra. TEČAJ ZA NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj sprostitve in priprave na porod s pomočjo glasbe in gibalnih vaj v bazenu. Voda in glasba blagodejno delujeta na bodočo mamico in na otroka, sproščata napetosti in pripomoreta k razvijanju kvalitetnih medsebojnih odnosov. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel danes, 7. oktobra. Prijave in info na tel. 328-4559414, info@melanieklein.org, www.melanie-klein.org. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice tdria Onlus v sodelovanju z Du-hovsko zvezo vabi na predavanje škofovega vikarja za Slovence g. tntona Bedenčiča »Zakrament bolniškega ma-ziljenja« danes, 7. oktobra, ob 17. uri v Marijanišče - Dunajska ul. 35, Opčine. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v petek, 8. oktobra, na večer »Ro- manje v smeri rimske ceste«. Predavatelj tlen Kermac bo v sliki in besedi prikazal svojo 800 km dolgo romarsko pot v špansko mesto Santiago De Compo-stela. Večer bo v Marijinem domu v Ro-janu (Ul. Cordaroli 29) ob 20. uri. GUSARJI IN PETER PAN NA BARCOLA-NI - ŠC Melanie Klein prireja v okviru letošnje Barcolane glasbene delavnice, srečanja s čarodejem in uprizoritev pravljice o Petru Panu. V petek, soboto in nedeljo čaka otroke bogat program v stojnici pri Pomorski postaji. Podrobni program na www.melanieklein.org. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L tlbero tzzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure: 13. oktobra: »Z lista na list«; 8. in 15. oktobra: »Kostanjeve skulpture«, »Halinove pravljice«. Informacije: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VIGRED vabi 8., 9. in 10. oktobra, na 15. Kraški Oktoberfešt pod šotorom v Praprotu. V petek ob 19.00 otovoritev s harmonikarji društva Kraška harmonika in godbeno skupino Salež; ples z ansamblom Kraški ovčarji; ob 21.30 plesne skupine Timava-Medjavas-Štivan. V soboto ob 15.00 ex tempore in turnir v briškoli; od 16. do 18. ure plesna delavnica; ob 19.00 nastop plesnih skupin; Ples z tlter Ego. V nedeljo ob 13. uri odprtje kioskov; od 9.00 do 9.45 zbirališče na pohod Na Krasu je krasno; ob 16.00 srečanje ljudskih godcev in pevcev; ples z Kraškimi muzikanti. 65-LETNIKI s Proseka in Kontovela sre-čajmo se! V soboto, 9. oktobra, ob 20. uri v Društveni gostilni na Proseku ali pa po dogovoru. Info v večernih urah na tel. št. 040-225519. GLASBENA DELAVNICA - v priredbi ŠC Melanie Klein bo izjemoma v soboto, 9. oktobra, potekala v društvenem šotoru na nabrežju v okviru Barcolane. Urniki in podrobne info na: www.me-lanieklein.org, 328-4559414. GLASBENA SKRINJICA Zveza cerkvenih pevskih zborov - Trst v sodelovanju s Slovensko prosveto prireja glasbeno delavnico na osnovi Orffove metode za otroke od 4. do 7. leta starosti. Prvo srečanje bo v soboto, 9. oktobra, ob 10-ih v Peterlinovi dvorani na ulici Donizetti, 3 v Trstu. Dodatne informacije in prijave na telefonski številki 328-4535725 od ponedeljka do petka med 14. in 18. uro. LJUBLJANSKA OBMOČNA ENOTA Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske prireja avtobusni izlet v Beneško Slovenijo v soboto, 9. oktobra, z odhodom ob 7.00 iz avtobusnega parkirišča pred Halo Tivoli in z vrnitvijo do 20. ure. Okvirni program potovanja vključuje ogled Čedada, Špetra, Barda in Landrske jame. Strokovno vodstvo: prof.dr. Jurij Kunaver. Cena izleta (prevoz, kosilo, vstopnine) bo predvidoma do 40,00 evrov. Informacije in prijave na milos.mikolic@sindikat-zsss.si ali 031 833 074. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, javlja, da zaradi bolezni prof. Marinke Pertot, prenese »Pohod Zoro Starec« na 23. oktober (in ne v soboto, 9. oktobra). SKD TABOR - PLESNA SKUPINA vabi na plesne vaje ob sredah, od 17.45 do 19.15, v malo dvorano Prosvetnega doma, pod vodstvom Jelke Bogatec. Vabljeni srednješolci in srednješolke ter dijaki prvih razredov višje šole! ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da bo v soboto, 9. oktobra, urad zaprt, zaradi udeležbe na Barcolani. Hvala za razumevanje. Info na: 328-4559414, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. 60-LETNIKI IZ TRSTA, srečajmo se! Kje? Na agriturizmu na Krasu. V četrtek, 21. TRST oktobra, ob 19. uri. Info v večernih urah 040-433675 (Marinka) ali 338-7845845 (Nevja). Prijave do 10. oktobra. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste pevce, ki obiskujejo vrtec in osnovnošolce. Pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štalci v Šempolaju, mentorja tljoša Saksida in Nikol Starc. TEČAJ KLEKLANJA bo potekal pri SKD Tabor. Za informacije pokličite na tel. št. 040-211870 (Dunja) po 20. uri. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela je na razpolago še nekaj prostih mest. Info od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem tuser dva tečaja slovenščine: za začetnike in nadaljevalce, enkrat tedensko za skupnih 36 ur (do maja), ob torkih ali sredah v večernih urah (še nedoločeno), z začetkom 11. oktobra. Za predvpis pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231. PLESNA SKUPINA SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse odrasle na tečaj latino-ameriških in standardnih plesov. Prva vaja bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v društveni dvorani na štadjonu 1. Maj. Mentor Mitja Bitež-nik iz plesne šole Terpsihora iz Šempetra. Za info: 349-7338101. TORKLA V TRŽAŠKI KMETIJSKI ZADRUGI bo začela obratovati v ponedeljek 18. oktobra. Zaradi organizacijskih razlogov, naprošamo naše cenjene člane in oljkarje, ki želijo stiskati oljke pri nas, da se za prijavo, zglasi-jo v naših uradih, v trgovini oz. na tel. št. 040-8990120-114 šele od ponedeljka 11. oktobra naprej. ŠD KONTOVEL - rekreacijska sekcija obvešča, da se bo tečaj latinsko-ame-riških plesov začel v ponedeljek, 11. oktobra, na Kontovelu ob 20.15. Info na tel. št.: 333-9072969. DSMO K. FERLUGA organizira 4 tečaje slovenščine za začetnike 1., 2. in 3. stopnje, ki bodo potekali na sedežu društva, Ul. Roma 22 (1. nadstropje) v Miljah ob torkih ali sredah, od torka, 12. oktobra dalje. Tečaje bosta vodili prof. Majda Mihačič in prof. Valentina Sancin. Informacije in vpisovanje 040-274995 v večernih urah ali 347-5853166 (Ivica). PRIPRAVA NA POROD - ŠČ Melanie Klein ponuja pripravljalni tečaj namenjen nosečnicam. Tečaj bo potekal v Ul. Cicerone 8. Število mest je omejeno. Tečaj se bo začel v torek, 12. oktobra. Prijave in info na tel. 3284559414, info@melanieklein.org, www.melanieklein.org. TEČAJ YOGE, MASAŽE IN AVTOMASA-ŽE, organizira društvo Noe. Informacije na tel. št. 349-8419497 ali 040-299461. ELIC - SINTESI - Umetnostna šola za otroke obvešča, da se dejavnosti pričenjajo v sredo, 13. oktobra. Informacije na tel. št. 040-775486, 3334784293 ali 338-3476253. OTROŠKE URICE V Narodni in študijski knjižnici - Slovenske ljudske pravljice, pripoveduje tlenka Hrovatin. Spored: sreda, 13. oktobra, ob 17.00: Hvaležni medved; sreda, 10. novembra, ob 17.00: Bela kačica s kronico; sreda, 1. decembra., ob 17.00 praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. SKD TABOR - V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH: v sodelovanju s Košarkarsko sekcijo tŠD Polet in tŠZ Jadran vabi v sredo, 13. oktobra, ob 20.30 Bruno Križman - razstava »Berite svetovni dnevnik« - časopisi iz (skoraj) celega sveta in potopisno predavanje »Ke na-ko«! potovanje po Južni tfriki; v nedeljo, 17. oktobra, »Jesenski dan« s pohodom, skupnim kosilom, kostanji in ex-temporejem za otroke. Zbirališče ob 10.00 v Prosvetnem domu na Opčinah; ob 18.00 »Openska glasbena srečanja«. Nastopa tkademski pevski zbor Uni- verze na Primorskem, dirigent Ambrož Čopi; v nedeljo, 24. oktobra, ob 18.00 gostovanje dramske skupine Brce iz Gabrovice pri Komnu s predstavo Georges Feydeau - Krojač za Dame, režija Sergej Verč. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN: Vadba za začetnike bo potekala ob četrtkih od 17.00 do 18.30 pod vodstvom prof. Mateje Šajna, mag. Lize Koželj in mag. fiziologije Davida Labuschange iz Avstralije. Prvo srečanje bo 14. oktobra. Za prijave in pojasnila tel.: 00386(0)40303578 ali mail: mateja.saj-na@gmail.com. JUS NABREŽINA vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v petek, 15. oktobra, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani SKD Igo Gruden, Nabrežina št. 89. Glavna točka: predstavitev in odobritev predloga transakcije z Občino Devin Nabrežina. Zaradi pomembnosti izrednega občnega zbora računamo na polno-številno prisotnost članov. TEČAJI ANGLEŠČINE IN SLOVENŠČINE pri SKD Igo Gruden v sodelovanju z Občino, se začnejo v mesecu oktobru s sledečim urnikom: angleščina 3. stopnja - ponedeljek od 17.30 do 19.00, 2. stopnja - sreda od 18. do 19.30, začetniki - sreda od 19.30 do 21.00. Slovenščina začetniki - četrtek od 18. do 19.30, nadaljevalni - torek od 18. do 19.30. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren sporoča, da se telovadba za gospe v zrelih letih vrši vsak torek in petek v društveni dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Začetek ob 9. uri. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo počutile in naredile kaj zase. ŠKD CEROVLJE - MAVHINJE prireja v nedeljo, 17. oktobra, 18. jesenski pohod na Grmado in okolico. Vpisovanje od 9.30 do 10.30 v Cerovljah na koncu vasi. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji narave. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala dovoljenje za sečnjo in pobiranje suhih drvi in čersakov na jusar-skih površinah do ponedeljka, 18. oktobra. Člani lahko dvignejo obrazec za prošnjo ob ponedeljkih in sredah od 18. do 19. ure na sedežu Jusa v stavbi Nabrežina Kamnolomi 12/D (Centro Ser-vizi) prvo nadstropje. AD FORMANDUM sprejema vpise na tečaje slovenščine (stopnji B1 in B2), hrvaščine (stopnji 1 in 2), photoshop, priprava web strani, network fundamentals, oljkarstvo. Za informacije: tel. 040-566360, ts@adformandum.eu, www.adformandum.eu. KRUT, ob priliki 10. srečanja »Starosta mali princ«, letos v Kopru, vabi člane in prijatelje, da se v nedeljo, 24. oktobra, udeležijo celodnevnega dogajanja, ki vključuje proslavo v Marezigah, ogled skupinske razstave in popoldanski koncert. Info in prijave v Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število je omejeno) na SKGZ v Trstu, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12. ure. 30-LETNIKI se bomo 6. novembra zbrali in ob 20.30 v gostilni praznovali. Do 31. oktobra se odloči in na te številke prisotnost sporoči: Klara (3395901531), Silvia (333-1314065), Sara (340-5937718) in Marko (3398243934). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA TREBČE vabi k vpisu v godbeniško šolo, kjer lahko izbirate med pihali, trobili in tolkali. Za vse dodatne informacije lahko pokličete na 347-3712578 (Luka Carli) ali pa se oglasite v Ljudskem domu v Trebčah vsak torek in petek od 20.30 dalje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da v telovadnici nižje srednje šole v Dolini poteka vadba Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe po sledečem urniku: torek ob 18. uri Pilates I., ob 19. uri PBT ali telovadba, ob 20. uri Pilates II., ob petkih pa ob 18. uri PBT ali telovadba, ob 19. uri Pilates II. REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA zbira gradivo za izdajo nove številke Četrtek, 7. oktobra 2010 135 občinskega glasila. Prispevke lahko oddate v občinskem tajništvu do 5. novembra. V pisni obliki ali po elektronski pošti na naslov: segrete-ria@com-monrupino.regione.fvg.it. S Poslovni oglasi FARMA KRALJIČ PRODAJA mlade kokoši. 335-6322701 SLAŠČIČARNA SAINT HONORÈ NA OPČINAH IŠČE 2 prodajalki. Urnik: torek-nedelja 8.00-14.00 Tel.: 040-213055 V OBRTNI CONI DOLINA dajemo v najem 2 urada. 040-228537 (8.30-12.30 in 14.30-16.30) 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM manjšo opremljeno hišo v Boljuncu; pritličje: kuhinja, dnevna soba, kopalnica; prvo nadstropje: dve spalnici. Ogrevanje na plin, klima naprava. Tel. št. 338-3440586. GOSPA pomaga starejšim osebam pri gospodinjskih opravilih. Imam 60 let, brez družinskih obveznosti. Tel. št.: 040-2171069 (Opčine). GOSPA Z DOLGOLETNIMI IZKUŠNJAMI išče delo kot hišna pomočnica, enkrat na teden. Tel. št. 327-9969360. IŠČEM DELO kot negovalka na domu starejših oseb. Po potrebi tudi injekcije in druge usluge. Tel. št. 329-2618514. IŠČEM zazidljiv teren v Barkovljah, na Kontovelu, pri Obelisku ipd. Tel. 3355363818. NA PROSEKU oddajamo opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja in sanitarije) z balkonom in parkiriščem. Tel. 333-1129574. NISSAN PRIMERA 16 SLX, 1600 cc, letnik 1996, klimatizirana, s premično streho, črne barve prodam za 500 evrov; tel. 0481-882112. PODARIM male mucke. Prosimo, da pokličete na tel. št. 333-1812855. PRODAM enkrat rabljeno ročno kosilnico alpina vip 21. Tel. 040 - 228736 ali 333-2874389. PRODAM Isuzu Trooper LS, 3000 cc, 159 cv, prevoženih 160.000 km, 7.500,00 evrov v zelo dobrem stanju. Tel. št.: 348-8865580. PRODAM ALFA ROMEO 159 SW, 2.4 JTDM, 20 V, full optional, letnik 2006, prevoženih 83.400 km. Tel. št. 3484208079. PRODAM DIATONIČNO HARMONIKO - tel. št. 335-5387249. PRODAM SILOS iz steklenega vlakna z zmogljivostjo 60 kvintalov. Tel. št. 3356322701. PRODAM 60 kv. m. strežnih zidakov iz opeke starih 100 let. Velikost 23,5 x 11,5 cm, debeli 1,5 cm, ročno delani. Tel. št. 040 - 576116. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. 348-3127194. PRODAM punto diesel 1.300, letnik 2004 po ugodni ceni. Kličite ob uri kosila na tel. št. 335-6938143. PRODAM zimske gume 185/55 R15 v dobrem stanju. Tel. št. 348-2693442. SIMPATIČNO MUCKO sive barve, podarimo ljubitelju živali. Tel.: 040-213701. ZANESLJIVA GOSPA pomaga pri oskrbi starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. Prispevki V spomin na Robija Ferfoglio darujeta Sabina in Alwyn 20,00 evrov za društvo SŠKD Timava. Ob 2. obletnici smrti drage sestre Sil-vane daruje Miroslava Leban 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Robija Ferfoglio darujeta Antek in Tatjana Terčon 20,00 evrov za društvo Timava Medjavas-Štivan. Ob 20. obletnici smrti brata Igorja Jan-koviča ter v spomin na mamo Vlasto in očeta Pavla daruje Nora 100,00 evrov za Sklad Ota-Luchetta-D'Angelo-Hrovatin. Ob 25-letnici hotela Pesek daruje družina Kariš 50,00 evrov za cerkev na Pesku. V /iDILU IV ADUlliVmj U Vstopnice (6 € )in vpisovanje abonmajev na kraju prireditve Slovensko stalno gledališče Peter Quilter Dueti režija: Matjaž Latin Danes - četrtek, 7. oktobra ob 20.30 Ljudski dom v Križu v sodelovanju z gostilno Bita in SKD Vesna ZAPELJIVE MEDIGRE Abonmajska kampanja 2010-2011 Vpisovanje abonmajev pri blagajni SSG vsak delavnik 10.00 - 15.00 / 17.00 - 20.00 Tel +39 040 362 542 brezplačna številka 800214302 12 Četrtek, 7. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI benetke - 54. Mednarodni festival sodobne glasbe Za zaključek maratonska video-glasbena »plovba« Umetniški vodja Luca Francesconi prepušča obiskovalcem možnost svobodne izbire dogodkov Na zgodovinskem sedežu beneškega Arsenala se je konec prejšnjega tedna zaključila 54. izvedba Mednarodnega festivala sodobne glasbe. Bienale Luce Francesconija, ki ima pred seboj še eno leto mandata kot umetniški vodja, se je tudi letos odvijal v znamenju prekoračenja omejevalnih žanrskih kalupov in je postavil sodobno glasbo na križpo-tje vzorov preteklosti in spodbud, ki prihajajo iz različnih glasbenih svetov. V zaključnem delu festivala se je pevska nit razvila na meji s tišino v koncertnem programu Latvijskega državnega radijskega zbora, ki je s skladbami Ligetija, Messiaena, Ratnieceve, Parta in Feldmana raziskoval dimenzijo lebdečega zvoka v razširjenem tempu. Žal pa se je vezna nit prelila v monotonijo zaradi odmaknjenosti pevcev in hladno me-tronomskega pristopa zborovodje Ka-sparsa Putninsha. Pozornost do natančnosti izvedbe, ki je neločljiva od sporočilnosti, pa je bila osnova laboratorija o skladatelju Luigiju Nonu; udeleženci so v petek »krstili« obnovljeno koncertno dvorano palače Giustinian z dodelano in občuteno izvedbo skladateljevega Poljskega dnevnika, izraza angažiranega umetniškega navdiha v poklon kolegom in delavcem v času upora delavske zveze. V sklopu nujnih povezav, ki jih Bienale goji s teritorijem, je orkester ve-ronske Arene nastopil z bogatim izborom skladb, pri katerih sodobna glasba črpa iz jazza. Da bi velik orkester izpeljal z največjo natančnostjo zahtevni repertoar (ki je obsegal tudi poseben po-klon umetnosti Donatonija in Maderne), ga je dirigent Ola Rudner oklenil s strogo gesto, ki je dosegla zanesljivo obvladanje kompleksnih struktur, a je tudi odvzela izvedbam in zvoku potrebno prožnost. Kot je že tradicija, se je Bienale zaključil s skoraj šesturnim maratonom Exit, ki je letos dobil navdih v fragmen-tirani video in zvočni interakciji spletne navigacije. Obiskovalci so se tudi tokrat, prosto sprehajali v prostoru, kjer so bile glasbene točke v določenem smislu »na razstavi« kot likovne umetnine. V »krožnem tempu« je publika sledila zvokom in spodbudam programa, ki je v primerjavi z lansko izvedbo ponudil manj zgoščeno zaporedje prikupnih točk. Med belimi laserji, ki so se oblikovali po površini milnih mehurčkov v inštalacij rusko-ameriške dvojice Domnitch-Gel-fand in interakcijo med glasbo, daljincem wiimote in video skupine La grande Fabrique, je publika doživela emocijo, da je lahko od neposredne bližine prisluhnila skladatelju Sylvanu Bussottiju in pevcu Nicholasu Isherwoodu; gledalci so zaradi svobodnega premikanja v prostoru lahko sledili izvajanju igrivih miniatur čisto zraven znamenitega in poliedrične-ga italijanskega mojstra, z vpogledom v primere njegovega grafičnega pisanja. Zelo posrečena sta bili tudi glasbeno-igralska prizora Mauricia Kagela v izvedbi Rowsensembla z nekonvencional-no parodijo tangovske strasti skladbe Tango Aleman in koncerta za pet spre-hajajočih gentlemenov oz.plesa lažne vljudnosti z udarjanjem s čevlji po različnih površinah. Po izvajalski virtuozno-sti je izstopala dobra izvedba zahtevnih vokalnih vragolij v dialogu z elektroniko novejše skladbe Voi(rex) Philippa Le-rouxa, ki jo je pripravila in podala skupina Icarus. »Zaupam v inteligenco občinstva, ki jo organizatorji kulturnih dogodkov prepogosto podcenjujejo. Obiskovalcem pustim svobodo, da izberejo ponudbo in način, kako ji bodo sledili, kar pomeni razveljaviti tradicionalno, horizontalno formulo parter-oder«, je umetniški vodja izjavil na tiskovni konferenci in publika se je tudi letos kmalu prilagodila neobičajni koncertni situaciji; nekateri so vlekli za seboj stole, drugi pa so za daljši čas sedeli pred izbranim prizoriščem, češ da se bo prej ali slej nekaj zgodilo; največje število obiskovalcev si je predčasno zagotovilo mesto okrog kra- Zaključni maraton je oblikovala tudi skupina La grande Fabrique ja, kjer je nastopila pakistanska skupina, ki je dala večeru etno noto s prizvoki muslimanske duhovne glasbe. Bolj radikalni kontrasti med sedanjostjo in preteklostjo pa so se pojavili v različnih glas- benih svetovih, ki jih je flavta Antonia Po-litana pričarala med renesanso in sodobnim eksperimentiranjem. Vztrajne exit-navigatorje so organizatorji po beneški tradiciji postregli tu- di s fižolovo juho, kar je s svojim ljudskim značajem dodatno zanikalo snobistično etiketo, ki je ne gre k sreči pripisati temu festivalu odprte konfrontacije. Rossana Paliaga Draga Lidia - Cara Lidia V Pretorski palači v Kopru (Titov trg 3) bodo danes predstavili Draga Lidia - Cara Lidia, zbirko pričevanj o tržaški igralki Lidii Ko-zlovich. Publikacijo je uredila Anna Rosa Rugliano, v slovenščino pa prevedla Veronika Brecelj. Današnje predstavitve, ki se bo začela ob 18. uri, se bosta ob avtoricah udeležila še Tatjana Rojc in Li-vio Crevatin. Prirejata jo Mestna občina Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja iz Kopra. RTV Koper-Capodistria: nagrajen tudi Jelinčič Uredništvo radijskih sporedov RTV Koper-Capodistria, namenjenih italijanski skupnosti, je tudi letos razpisalo nagrado za najboljše radijske igre, pri kateri sta sodelovali tudi Unija Italijanov in založba EDIT z Reke. Prvo nagrado je prejel Ugo Vicich za delo La memoria di Medea, v katerem je Medejin mit postavljen v sodobno zdravniško ambulanto. Drugo mesto si delita Dušan Jelinčič za igro La notte dei ricordi, ki se dogaja v povojnem Trstu, in Corrado Premuda za tekst o ljubezenskem odnosu med Peggy Guggenheim in Samuelom Bec-kettom. Tretjo nagrado prejmejo Claudio Ugussi, Rosanna Bubola in Claudio Grbec, posebno priznanje pa Mario Schiavato. koroška - Železna Kapla Srebrni jubilej Kvinteta bratov Smrtnik Pevci gojijo slovensko pesem ter obenem gradijo tudi mostove - Na treh koncertijjim je čestitalo več kot 1500prijateljev pesmi in glasbe Kvintet bratov Smrtnik iz Železne Kaple je s tremi koncerti (uvodni v Celovcu, ostala dva v domačem kraju) praznovalo svoj sreb-ni jubilej. Medtem po celi Koroški in tudi Sloveniji znanim pevcem je čestitalo več kot 1500 prijateljev (slovenske) pesmi in glasbe. Družinsko petje jim je bilo položeno že v zibelko, svoj prvi javni nastop so imeli pred 25 leti v okviru Družinskega petja, ki ga je Krščanska kulturna zveza priredila pri Cingelcu na Trati. Medtem so imeli nad 700 nastopov, katerih lok je segal od Koroške preko Slovenije do daljne Argentine. Prepevajo pa pod geslom: »kultura združuje in ne pozna meja«. Uvodni jubilejni koncerti v nabito polni veliki dvorani celovškega Doma glasbe pretekli petek in dva koncerta v prav tako prenapolnjeni farni dvorani v Železni Kapli v soboto so prepričljivo dokazali, da Kvintet bratov Smrtnik z umetniškim vodjo Bertejem Logarjem ni samo virtuozen družinski ansambel, temveč predvsem tudi glasbeno telo, ki je izredno priljubljen v slovenski narodni skupnosti kakor tudi pri večinskem narodu. Na treh koncertih je kvintetu prišlo čestitat več kot 1500 prijateljev. Slavljenci so ponosni koroški Slovenci, ki z veliko ljubeznijo gojijo domačo slovensko pesem, hkrati pa uspešno gradijo mostove do večinskega naroda. Slavnostne koncerte, ki jih je moderirala simpatična urednica slovenskih sporedov koroškega ORF Danica Thaler-Urschitz, so popestril še skupine, s katerimi je slavljenec v preteklih 25 letih navezal prijateljske stike: Viergesang Bad Bleiberg, Kärntner Viergesang, kapelška »Klika«, pliberški Kvintet »Foltej Hartman« ter citraša Tomaž Plahutnik in Klemen Matk. Ob srebrnem jubileju je Kvintet bratov Smrtnik izdal tudi jubilejno DVD, ki jo je pripravil Miha Dolinšek. (I.L.) Na sliki: Kvintet bratov Smrtnik (spredaj desno) s skupinami, s katerimi so navezali prijateljske stike in ki so sooblikovali jubilejne koncerte. Pilgrims Progess Kula Shaker psychedelic-rock Strangefolk, 2010 Angleška skupina Kula Shaker se vrača na glasbeno sceno! Po treh letih strastnega čakanja se oboževalcem benda obeta nova plošča Pilgrims Progress. Kula Shaker, ki so proti koncu prejš- njega stoletja zasloveli s svojim psihedeličnim rockom iz sedemdesetih, so tokrat izpostavili tudi folk ritme s spremljavo akustičnih kitar. Zasedbo so leta 1993 ustanovili pevec in kitarist Crispian Mills, basist Alonza Bevan, pianist Jay Darlington in bobnar Paul Winterhart. Fantje so se takoj odločili za psihedelični rock iz sedemdesetih let, kateremu so na poseben način dodajali indijske melodije in elektronske efekte. Leta 1996 je bend podpisal pogodbo z glasbeno založbo Columbia Records in izdal svoj prvenec K ter prodal kar dva milijona izvodov. Kula Shaker so takrat izredno zasloveli in začeli z dolgo serijo nastopov po Evropi. Po prvencu K, ki je zmagal kar lepo število mednarodnih glasbenih nagrad, je prišla na vrsto nova plošča Peasants, Pigs & Astronauts, ki pa ni žela tako pozitivnih glasbenih kritik kot prva. V bendu je namreč zaškripalo, med člani je prišlo do glasbenega nesoglasja, kar je privedlo tudi do trenj z glasbeno založbo; na novem albumu pa se je seveda vse to poznalo ... Razočarani fantje so leta 1999 skupino razpustili in raje začeli samostojne glasbene kariere. Nekaj let kasneje se je bend, malo za šalo malo zares, spet spravil v studio in izdal novo ploščo Strangefolk. Kula Shaker so tako ponovno zaživeli, le pianista Jaya Darlingtona so zamenjali s Harryjem Broadbentom. S to postavo je zasedba letos izdala nov album Pilgrims Progress. Dvanajst komadov, v katerih pride do izraza tako psihedelija iz sedemdesetih kot akustična, folk glasba; v bistvu bolj "divan-plošča" ... Začetna Winter's Call spominja na Pink Floyde, takoj za njo pa je na vrsti pravljična Peter Pan R.I.P. Zabavna Modern Blues nekoliko pospeši ritme, ravno tako akustična All Dressed Up (And Ready to Fall in Love). »Beatelska« Ruby poslušalca pospremi do konca plošče, kjer je še čas za »vesoljsko« Figure It Out in za komad v stilu Tarantinovih filmov Barbara Ella, pred zadnjo, zapeljivo To Wait Till I Come! Rajko Dolhar Sem prihajajo vsi. Sergijev Posad je namreč središče ruske pravoslavne cerkve, zato je v velikem samostanskem kompleksu vedno polno ljudi. V glavnem so to ljudje s podeželja, tudi iz oddaljenih krajev, kar opaziš na prvi pogled po oblačilih. Vse ženske so pokrite z ruto, tako, kakršno so nosile naše stare mame (ruta je obvezna, vendar ne za turistke; v tem so pravoslavni strpnejši od muslimanov), posedajo po klopcah v velikem parku, v katerega stopiš, ko prideš skozi velika obzidna vrata. Tu je, takoj pri vhodu, tudi ženska s sodom na vozičku, ki prodaja kvas. Čeprav ljudje molčijo ali se pogovarjajo šepetaje, je vendar zelo živahno. Množica to naredi. Tudi dejstvo, da je med obiskovalci - verniki veliko mladih. Samostan Svete trojice v Sergijevem Posadu je danes največji pravoslavni samostan v Rusiji. V njem živi kakih 100 menihov. Je tudi najpomembnejši, saj je tu formalno sedež patriarha ruske cerkve. Slednji sicer živi v Moskvi, vendar je ohranil vodilno funkcijo v tem samostanu, le da njegovo delo opravlja namestnik. Sergijev Posad je pravzaprav vse. Veliko je tu zgodovine, veliko umetnosti, veliko vere, tudi veliko legend, ki se prenašajo iz roda v rod. V začetku 14. stoletja sta dva brata, Sergij in Bartolomej, zgradila majhno leseno cerkvico in na zemljišču, ki sta ga podedovala od očeta, zgradila samostan. Bartolomej je nato zgradil drug samostan, Sergij - danes je sv. Sergij zavetnik Rusije - pa je na severovzhodu države ustanovil še kakih 50 samostanov. Ti samo- stani so bili pomembna središča pravoslavne vere, bili pa so tudi kraji upora proti Mongolom, nekakšni branitelji in seveda krščanstva Rusije pred invazijami. Leta 1380 je Sergij blagoslovil princa Dimitrija Donskoja in njegovo vojsko, preden je šla v boj proti Mongolom. Čeprav je bilo Mongolov štirikrat več, so Rusi zmagali in odtlej je ta samostan cenjen kot branitelj Rusije, nekakšna verska in tudi narodna trdnjava. Leta 1540 ga je Ivan Grozni obdal z visokim obzidjem, ki še danes stoji; samostani so bili pogosto obzidani, ker so se tja zatekli domačini ob mongolskih napadih. Vedeti je treba, da je bila v času napadov Mongolov in njihove delne okupacije Rusija dejansko odrezana od sveta. Samostani so povezovali Ruse in bili obenem kraj molitve in obrambne utrdbe. Pa ne samo to, bili so tudi edini kraj izobraževanja in hranili so bogate knjižnice, seveda predvsem verske vsebine, pa tudi druge knjige. V njih so menihi prepisovali rokopise, ter jih krasili s podobami. V samostanih so se izdelovale ikone in freske, omislili pa so si tudi druge izdelke. Prav v Sergijevem Posadu je nastala matrjoška, lesena deklica, ki jo odpreš, pa v njej najdeš drugo deklico in tako odpiraš dalje. Danes imajo različne oblike in na njih so razne podobe; veliko tudi političnih, na primer s Putinom, ko odpiraš pa se prikažejo njegovi predhodniki vse do Lenina. Šund za turiste, seveda, izvorno pa je bila to igračka, med drugim zelo pomembna za vzbujanje koncentracije pri predšolskih otrocih. No, ostali smo pri Mongolih. Pa niso napadali samo Mongoli. 50 let po postavitvi tega obzidja so Poljaki 16 mesecev zaman oblegali samostan, v katerem je bilo takrat 3.000 menihov. Če bi padel Sergijev Posad, bi padla Rusija, so takrat trdili. In dejansko so samostan kasneje še utrdili z obrambnimi stolpi, da je od zunaj videti kot velika trdnjava in se ti pogled razneži, ko prestopiš prag in se skozi mogočna vrata znajdeš na dvorišču med lepimi baročnimi cerkvami, v velikem parku, ne pa med vojaškimi objekti, na katere daje misliti zunanji pogled na obzidje. Notranjost je bogata, rekli bi kar razkošna. V sredini kraljuje katedrala vne-bohoda, ki jo je dal zgraditi Ivan Grozni leta 1585 v počastitev zmage nad Mongoli v Astrahanu; čudovito poslopje z veliko zlato kupolo in štirimi manjšini kupolami modre barve, ki jih krasijo zlate zvezde. Enako bogata je notranjost z ikonami in 300 kvadratnimi metri fresk. V cerkvi je vedno velika gneča; po eni strani so tu turisti z vodiči, ki jim razlagajo posamezne znamenitosti, po drugi strani pa na stotine vernikov; ob vhodu so pulti, kjer verniki na lističe pišejo prošnje; oblika molitve, ki je v pravoslavnih cerkvah zelo običajna. V tej cerkvi je pokopan Boris Go-dunov, ruski car od leta 1598 do leta 1605. Pred cerkvijo je čudežni vodnjak, vodnjak Sv. Sergija. Tu verniki točijo vodo v steklenice in jo odnašajo domov. Pravijo, da se je tu Sergij s palico dotaknil zemlje, pa je pritekla voda in slepi menih, ki je stal ob njem, je spregledal. Na sredini dvorišča je velik zvonik; zgradil ga je ita- lijanski arhitekt Rastrelli, eden najpomembnejših arhitektov carske Rusije. Na zvoniku je bilo nekoč 40 zvonov in najtežji je tehtal 65 ton. V času komunizma so zvonove odnesli in šele po padcu komunizma so zvonik zopet opremili z zvonovi, vendar manjšimi in v manjšem številu.. In potem je tu še manjša cerkev Sv. Trojice, v kateri je pokopan sv. Sergij. Pred vrati je vselej dolga vrsta vernikov, ki potrpežljivo čakajo, da se poklonijo krsti s posmrtnimi ostanki sv. Sergija, krsti, ki je obdana s steklom, kajti ljudje so lomili koščke krste in jih odnašali kot spomin. Tu, na tem dvorišču, je videti, kot da je življenje zastalo. Zunaj pa vse teče normalno, čas je šel svojo pot. Ob glavni cesti, ki teče nedaleč od samostana, je velik McDonalds, tudi nekaj drugih restavracij, namenjenih turistom, in pa velika tržnica s stojnicami, v glavnem za domačine in romarje. Promet v ruski provinci ni zelo gost, še zdaleč ni podoben Moskvi. Tudi javni prevozi so videti zelo skromni; tu so v glavnem rumeni kombiji, pa stari avtobusi, pogosto natrpani do zadnjega kotička. Zanimivo je, da tu ni še nič avtomatizirano. V avtobusu so poleg šoferja še sprevodniki, običajno so to ženske srednjih let, ki se morajo od postaje do postaje preriniti od prednjih do zadnjih vrat in prodajati vozovnice. Smo torej v času, ki smo ga pri nas doživljali v letih po koncu druge svetovne vojne, le da je tu vse nemarno, zaprašeno, zanikrno. Moskva je pač prestolnica in tam je vse nekako urejeno, provinca pa je nekaj drugega, seve- da zapostavljena, ampak po drugi strani tukaj vidiš podobo prave Rusije; pa smo komaj 75 kilometrov od Moskve in še pomisliti si ne upam, kako je nekaj tisoč kilometrov stran, kako nič se tam dejansko ni spremenilo. Sergijev Posad je zagotovo zgovoren primer več obrazov Rusije. Tja prideš iz Moskve, očaran od njene veličine, pa čeprav si nanjo gledal s kritičnim očesom in znajdeš se praktično v dveh svetovih; v samem samostanu morda še v času carske Rusije, z vlogo cerkve, kakršna je bila nekoč in z ljudmi, ki vanjo verjamejo, romarji, ki ji zaupajo in upajo; zunaj pa vrvež, brez velikih sprememb po padcu komunizma, morda z izjemo McDo-naldsa in še kake malenkosti, kjer se vsem ljudem nekam mudi, kjer oblačila niso več staromodna kot med romarji v samostanu, ampak so vsekakor daleč od elegance, ki jo vidiš v Moskvi, dekleta s pretirano visokimi petami in obvezno cigareto v močno našminkanih ustnicah, fantje v bolj ali manj oguljenih kavbojkah, v nenehnem zasledovanju tistega, kar naj bi bilo novo, moderno in lepo, ne da bi dobro vedeli, za kaj pravzaprav gre. Tu, pri modernizaciji ruske province, bo treba še veliko narediti. Res je, da je provinca povsod zapostavljena, povsod rahlo zaostaja za velikimi mesti, vendar drugod ne naletiš na razlike, ki kažejo na novi svet. Pa še nekaj: drugod, celo v islamskih in v hindujskih svetiščih, da o budizmu sploh ne govorimo, pri vernikih in romarjih zaznaš, da se je njihov življenjski ritem spremenil, da so, ko je obreda konec »navadni« državljani, ki normalno živijo v sodobnem svetu. V Sergijevem Po-sadu tega ne zaznaš. Vtis sem imel da se je svet dvakrat ustavil. V mestu za nekaj desetletij, in to me ni pretirano presenetilo, v svetišču pa za celo stoletje. In to ni dobro. Ni dobro, da cerkev in vera ne sledita duhu časa. 1 4 Četrtek, 7. oktobra 2010 O w APrimorski r dnevnik O Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Družbi Ambiente Sc. poseg na Malnišču Konec novembra začetek karakterizacije odlagališča Izvedba analiz in načrta za sanacijo oz. melioracijo območja predpogoj za pridobitev dodatnega denarja Odlagališče v Sovodnjah BUMBACA Družba Ambiente Sc. iz Carrare je zmagovalka razpisa za dodelitev karakterizacije in izdelavo načrta sanacije odlagališča na Malnišču, ki ga je avgusta v evropskem uradnem listu objavila sovodenjska občina. Na razpis se je do 22. septembra, ko je zapadel rok, prijavilo enajst podjetij iz različnih italijanskih dežel. Družba Ambiente Sc. je vložila najboljšo ponudbo, zato jo je tehnična komisija prejšnji teden začasno imenovala za izvajalko posega, ki naj bi se začel že konec novembra. »Kuverte s ponudbami so odprli 27. septembra. Pred dokončnim imenovanjem podjetja, ki je zmagalo dražbo, mora priti do dodatnih preverjanj. Računamo, da bo ta faza zaključena okrog 20. oktobra,« je povedala sovodenjska županja Alenka Flore-nin in pristavila, da mora med dokončnim imenovanjem in začetkom del za karakte-rizacijo območja preteči 35 dni, med katerimi imajo ostala prijavljena podjetja čas za vložitev morebitnih prizivov. »Predvidevamo, da bo konec novembra prišlo do podpisa pogodbe in začetka posega,« je pristavila Floreninova. Podjetje bo izvedlo karakterizacijo odlagališča, na podlagi odobrenega načrta pa bo sestavilo analizo sanitarnih in okolj-skih tveganj in, posledično, načrt melioracije oz. okoljskega obnavljanja lokacije. »Na izklicni ceni je podjetje Ambiente Sc. ponudilo visok popust. Prihranjen denar bomo lahko uporabili v prihodnji fazi posega, ko bo na vrsti konkretna sanacija ali pa melioracija območja odlagališča. Izvedba ka-rakterizacije in načrta, ki bo na vrsti v prihodnjih mesecih, je vsekakor predpogoj za pridobitev dodatnih deželnih sredstev, ki bodo omogočila odvoz odpadnega materiala,« je pojasnila Floreninova. Eden izmed najbolj perečih okoljskih vozlov, ki tarejo sovodenjsko občino, se torej končno rešuje. Problem odlagališča v Sovodnjah je izbruhnil že leta 1997, ko je podjetje Ecological Service najelo zemljišče na Malnišču, ki je bilo last podjetja Neviera iz Neaplja. Podjetje Ecological Service je na kraju začelo odlagati velike količine odpadkov, ki bi jih moralo reciklirati (gre za ostanke zmletih avtomobilov in druge materiale), v resnici pa je po treh mesecih šlo v stečaj in dobesedno izginilo. Na kraju je pustilo 11.400 kubičnih metrov odpadkov, ki skupno tehtajo 6.500 ton. Analize so pokazale prisotnost ones-nažujočih snovi v koncentraciji, ki presega dovoljene vrednosti (svinec in kadmij) in prisotnost drugih zdravju nevarnih spojin (PCB). Lastniki zemljišča, ki bi morali poskrbeti za sanacijo, so se dolžnosti izognili, zato je občina pred leti s pomočjo pokrajine poskrbela za začasno rešitev, ki bi preprečila pronicanje strupov v zemljo in v podtalnico, ali v bližnjo strugo Vipave. Odlagališče je namreč na dvorišču nekdanje papirnice, ki je ob visokem vodostaju izpostavljeno nevarnosti poplav, kot se je znova izkazalo 18. septembra, ko je Vipava zaradi obilnih padavin prestopila bregove. Aleksija Ambrosi gorica - Na sodišču za obdobje sedmih mesecev Zaposlijo prevajalca Manjšincem in slovenskim državljanom bo zagotavljal uporabo lastnega jezika med sodnimi postopki Na goriškem sodišču so včeraj na podlagi zaščitne zakonodaje objavili razpis za začasno zaposlitev slovenskega prevajalca in tolmača, ki bo Slovencem, tako manjšincem kot slovenskim državljanom, zagotavljal rabo lastnega jezika med sodnimi postopki. Novega uslužbenca bodo zaposlili za obdobje sedmih mesecev, v objavljenem razpisu pa so navedeni pogoji za prijavo. To so univerzitetna diploma iz vsaj enega jezika ali pa diploma tuje specialistične šole, ki je enakovredna univerzi (prednost bodo seveda imeli diplomirani v slovenščini), dalje potrdilo o opravljenem študiju na slovenski šoli ali na šoli s slovenskim koprivno Zasegli odlagališče Zaradi kršitev okoljske zakonodaje Po osemmesečni preiskavi, ki jo je vodil oddelek za okoljski nadzor v sodelovanju z gozdno stražo iz Gorice in Tržiča, so v Koprivnem zaplenili odlagališče inertnih odpadkov. Vest je včeraj sporočila deželna uprava FJK. Preiskovalci so ugotovili, da so lastniki odlagališča kršili več določil okoljske zakonodaje. Goriška pokrajina je lastnike večkrat opozorila, da morajo prilagoditi način upravljanja odlagališča zakonom, toda tega kljub prigovarjanju niso storili. Lastniki so nadaljevali s samovoljnim upravljanjem odlagališča, zato pa so preiskovalci postavili njihove posle pod drobnogled. Po osmih mesecih dela so preiskovalci ugotovili, da so lastniki s svojim načinom upravljanja odlagališča kršili razna določila kazenskega zakonika. Preiskovalci so našteli tudi več kršitev v pripravi dokumentacije, zaradi česar so lastnikom odlagališča naložili slano globo. Preiskovalci so odlagališče v Koprivnem obiskali v okviru obsežne kontrolne akcije, med katero so preverili delovanje raznih podjetij iz goriške pokrajine, ki se ukvarjajo z ravnanjem z inertnimi, kovinskimi in organskimi odpadki. učnim jezikom, italijansko državljanstvo, fizična usposobljenost za izvajanje poklica in potrdilo o nekaznovanosti, je navedeno v razpisu. Prošnje morajo interesenti izpolniti na navadnem papirju in jih izročiti na goriškem sodišču v roku desetih dni od objave razpisa (od 6. oktobra). V primeru poštnih pošiljk bodo upoštevali žig poštnega urada. Prošnji ne gre priložiti nobene dokumentacije (vzorec je na razpolago v pisarni št. 31 v prvem nadstropju goriške sodnije med 8.30 in 13. uro), mora pa vsebovati priimek, ime, datum in kraj rojstva, kraj bivanja in telefon; izobrazbo z navedbo jezika, trajanja univerzitetnega tečaja in ocene; potrdilo o opravljenem študiju na slovenski šoli; navedbo morebitnih delovnih razmerij v javnem sektorju, tudi na določen čas, z omembo trajanja; potrdilo o fizični usposobljenosti in o nekaznovanosti. Lestvico, na podlagi katere bodo zaposlili prevajalca, bodo sestavili po naslovih. Slovenskega prevajalca oziroma tolmača so na goriškem sodišču nazadnje vzeli v službo konec leta 2005, takrat pa je bil zaposlen za obdobje osmih mesecev. Potreb po prevajanju v slovenskih jezik je na goriškem sodišču vsekakor veliko, to pa velja tako za civilne kot za kazenske postopke. pokrajina Zahtevajo zamrznitev privatizacije vodnih virov Marko Marinčič BUMBACA »Zakon Ronchi je treba zamrzniti do referenduma. Če bomo privatizirali vodno oskrbo pred posvetovanjem z državljani, bo vrnitev k javnemu upravljanju vodnih virov zelo zapleten.« Tako poudarja pokrajinski odbornik Marko Marinčič, potem ko je včeraj pokrajinski odbor predsednika Enrica Gherg-hette sprejel sklep z zahtevo po moratoriju zakona, ki odpira vrata zasebnikom pri upravljanju vodnih virov. »Kasacijskemu sodišču smo izročili poldrugi milijon podpisov državljanov, ki zahtevajo referendum glede zakona o privatizaciji vodnih virov. Če ne bo političnih volitev, zaradi katerih bi morali za obdobje enega leta odložiti referendumsko posvetovanje, bi se državljani morali odpraviti na volišča za referendum med 15. aprilom in 15. junijem prihodnjega leta,« pojasnjuje Marinčič in poudarja, da je goriška pokrajina z včerajšnjim sklepom pozvala parlament, naj zamrzne začetek izvajanja zakona o privatizaciji vode, ki naj bi stopil v veljavo s prvim januarjem. »Če ne bodo zamrznili izvajanja zakona, bomo ob javno upravljanje vodnih virov že prihodnje leto,« opozarja Marinčič. Goriška pokrajina se je že dvakrat izrekla proti privatizaciji vodnega ciklusa. Pokrajinski svet je izglasoval resolucijo novembra leta 2008, pokrajinski odbor pa je odobril sklep julija 2010. Zahtevo po referendumu so poleg tega podpisali vsi pokrajinski svetniki. pokrajina Biološka oporoka tudi na Goriškem Goriška pokrajina bo v kratkem z notarskim svetom podpisala sporazum o biološki oporoki. Na podlagi omenjenega dogovora, ki naj bi ga uradno sprejeli konec meseca, bodo tudi Goričani lahko imenovali »podpornega upravitelja«, ki bo jamčil za uresničitev zahtev iz biološke oporoke. S projektom, povezanim z biološko oporoko, to je uradnim zapisom, v katerem polnoletna zdrava oseba določi, kako naj zdravniki z njo ravnajo v primeru terminalne bolezni in ko ne bi bila več sposobna odločati ali komunicirati, se pokrajinska advokatura ukvarja že dve leti. Po preučitvi različnih sistemov, ki so jih uvedli v drugih krajih, so odvetniki najboljšo pot za izpolnitev vsebine biološke oporoke našli v uvedbi »podpornega upravitelja«, ki naj bi bil nekakšen garant. Izkazalo se je namreč, da register papirnatih bioloških oporok pogosto ni dovolj, predhodno imenovanje zaupne osebe za »podpornega upravitelja« pa jamči za upoštevanje posameznikove volje. Pokrajina se je nazadnje odločila tudi za organizacijo tečaja o biološki oporoki, ki bo namenjen uslužbencem javnih uprav, odvetnikom in notarjem; vodil ga bo docent Videmske univerze Luigi Gaudino. gradež - Krah hospica in klinike Nekdanji župan zavrača obtožbe Roberto Marin Nekdanji župan iz Gradeža Roberto Marin, sicer deželni svetnik Ljudstva svobode, se zagovarja in zavrača obtožbe, ki so mu jih naprtili zaradi kraha hospica Ospi-zio marino in zaradi razsipavanja denarja za uresničitev klinike Sant'Eufemia. Marin se je včeraj v Trstu srečal z novinarji in jim kar tri ure razlagal svojo verzijo dogodkov. Med tiskovno konferenco sta ga spremljala odvetnika Riccardo Cattarini in Caterina Bel-letti. Marin je svojo pripoved začel leta 1998, ko je bil izvoljen za gradeškega župana in je vstopil v upravni svet hospica Ospizio marino, ki je pred kratkim šel v stečaj. Ustanova si je namreč skupaj z ortopedsko kliniko Santa Eufemia nabrala za 29 milijonov evrov dolgov, zaradi njunega stečaja pa je na-stradalo na stotine bolnikov, ki so se na terapije odpravljali v Gradež. Marin je pojasnil, da ni bil vpisan v seznam osumljencev in da bo goriškemu sodišču izročil pisno pričevanje. Marin je Gradežu županoval do leta 2008, ko je bil iz- voljen v deželni svet, takrat pa je tudi izstopil iz upravnega sveta hospica Ospizio marino. Po njegovih besedah sta leta 2003 obiskala Gradež tedanji predsednik deželne vlade Riccardo Illy in bivši predsednik fundacije Ospizio marino Rudy Medeot, ki sta se zavzela za obnovo praznega poslopja v središču Gradeža. V njem sta nameravala ustanoviti ortopedsko kliniko, s katero bi zaustavila pretok bolnikov iz Furlanije-Julijske krajine v Veneto, pri čemer je Marin večkrat omenil kliniko Monastir v Trevisu. Bivši gra-deški župan je pojasnil, da je Medeot v imenu fundacije leta 2005 kupil zdravstvene aparature in dve operacijski mizi za enajst milijonov evrov. Marin naj bi zahteval preklic pogodbe, toda to naj ne bi bilo več možno. Zaradi tega se je Marin odpravil v Milan, kjer so mu na sedežu podjetja Siemens povedali, da bi iste aparature lahko kupili s 35 odstotnim popustom glede na ceno, ki jo je zahtevalo podjetje Safety project iz Vidma. Kliniko Santa Eufemia naj bi takrat nameravali vključiti v delovanju deželnega zdravstvenega sistema, toda tedanji deželni direktor Cesare De Simone ni dal dovoljenja za obnovo poslopja, za katerega so medtem že nakupili opremo in jo za silo pospravili v njegove notranje prostore. Marin je priznal, da je trenutno zaposlen kot upravni sodelavec družbe Eurosani-ty, ki je upravljala kliniko Santa Eufemia. Za preiskovanje zapletenega zakulisja kraha so na goriškem sodišču ustanovili preiskovalno skupino, ki jo sestavljajo trije javni tožilci. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. oktobra 2010 1 7 šempeter - »Čezmejna« peterica osumljena 48 kaznivih dejanj Motorje kradli v obeh državah nova gorica - Pretepli fanta in dekle Mladoletni par je nasilneže poznal Ukradena avtoradia Skupno preiskovanje kaznivih dejanj je obrodilo sadove. Septembra so šempetrski policisti v sodelovanju z novogoriškimi kriminalisti in italijanskimi karabinjerji in policisti uspešno preiskali večje število kaznivih primerov. Septembra so šempetrski policisti prišli na sled 19-letniku iz Šempetra. Sumili so, da je ukradel več motornih koles v Sloveniji in Italiji. Ko so pri njem opravili hišno preiskavo, so res našli tri motorna kolesa in eno kolo z motorjem, ki jih je ukradel v Gorici in Trstu. Med preiskavo so našli tudi več ukradenih registrskih tablic za motorje. Mlademu moškemu so zasegli še 600 paketov oz. 6.000 škatlic cigaret, vrednih 19.000 evrov. Izkazalo se je, da so bile ukradene v trgovini Free Shop v Vipolžah v začetku septembra. Ob vlomu v omenjeno trgovino so storilci uporabili v Italiji ukradeno tovorno vozilo, ki so ga policisti kasneje našli v Šempetru. Omenjeni 19-letnik ima na vesti še 40 vlomov in tatvin iz osebnih vozil na območju Šempetra in Nove Gorice. Pri tem so mu pomagali vrstniki iz Gorice. Dva med njimi sta še mladoletna, dva pa imata 19 in 20 let. Zato so šempetrski policisti o svojih ugotovitvah obvestili italijanske kolege, ki so pri četverici opravili hišne preiskave in res našli dokaze za očitana dejanja ter odkrili tudi, da so podobno počeli v Italiji. Slovenski policisti bodo zoper 19-letnika iz Šempetra in 4 italijanske državljane na novogoriško okrožno tožilstvo podali kazensko ovadbo za skupaj 48 tatvin, velikih tatvin, ponarejanje listin in zatajitev. Šempetrski policisti so v preiskavi zasegli tudi 3 avtoradie, za katere sklepajo, da izvirajo iz omenjenih vlomov v vozila. Ker obstaja verjetnost, da oškodovanci niso prijavili vlomov, pozivajo vse, ki bi menili, da gre za njihovo lastnino, da se oglasijo na šempetr-ski policijski postaji. (km) Mladoletni par, ki se je v torkovih večernih urah sprehajal po parku v borovem gozdičku v Novi Gorici, si zagotovo ni predstavljal, da se bo njun večer zaključil v šempetrski bolnišnici. Nekaj minut čez 21. uro so namreč mladeniča in dekle sredi parka napadli štirje fantje, stari med 17 in 19 leti. Fanta so zbili na tla in ga zbrcali, dekle pa oklofutali. Ko sta se mladoletnika nasilnežev nekako otresla, je pretepeni mladenič poklical policijo. Storilci in žrtvi so se med seboj očitno poznali, saj je fant, kot so nam povedali na novogoriški policiji, že ob prijavi do- Borov gozdiček FOTOK.M. godka policistom povedal imena napadalcev. Kakšen razlog so ti imeli za svoje dejanje, še ni znano. Policisti bodo zoper vse štiri podali kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilništva, ozadje dogodka pa bo preiskovalo novogoriško okrožno državno tožilstvo. Policisti so tri storilce že izsledili, četrtega so v ponedeljek še iskali, policiji pa je znana tudi njegova identiteta. Pretepeni mladenič je v torek zvečer najprej poiskal zdravniško pomoč v novo-goriškem zdravstvenem domu, od koder pa je bil odpeljan v šempetrsko bolnišnico. (km) nova gorica - Izšla monografija v« • - •• Domači in tuji znanstveniki o Ljubki Šorli Te dni je pri založbi Univerze v Novi Gorici izšla znanstvena monografija, ki je posvečena stoti obletnici rojstva goriške pesnice Ljubke Šorli. V publikaciji so zbrani prispevki štirinajstih uglednih znanstvenikov iz Slovenije in tujine, monografijo, ki je izšla v nakladi 350 izvodov, je uredila Katja Mihurko Poniž. V kratkem bo delo predstavljeno tudi v Gorici, kjer je pokojna pesnica še posebej priljubljena. Vsebina monografije je nadgradnja predavanj s februarskega znanstvenega srečanja Uporno sem viharjem kljubovala, ki ga je Univerza v Novi Gorici pripravila v Kulturnem domu v Gorici. »Tedaj je predstavljene prispevke spremljala izredno živa razprava,« pojasnjuje urednica monografije, »ki je odprla številne nove poglede na pesničino liriko in spodbudila nove raziskave njenega dela. Zato smo se odločili, da ne izdamo zbornika referatov, temveč se v opus Ljubke Šorli še enkrat poglobimo in svoja spoznanja oblikujemo v znanstvene prispevke, ki bodo njeno ustvarjalnost predstavili v širini in globini, s katerima se lahko odlikuje le monografska študija.« Publikacija je razdeljena na pet sklopov. Prvi je posvečen Šorlijevi kot so-netistki, v drugem trije avtorji bralcem približajo podobe pesničine domovine, tretji se posveča tematskim posebnostim njene lirike, četrti obravnava njene pesmi za otroke in mladino, v petem pa so zbrani odmevi na njeno ustvarjalnost tako skozi oči kritikov kot tudi v glasbi, saj je veliko njenih del uglasbenih. Ravno s slednjo temo se je ukvarjal David Bandelj, asistent za književnost na Fakulteti za hu-manistiko, ki poleg že omenjenega simpozija o Ljubki Šorli izpostavlja še dva: Fakulteta za humanistiko je septembra v tolminski knjižnici pripravila simpozij o življenju in ustvarjalnosti Cirila Kosmača ob njegovi stoletnici rojstva, nekaj dni kasneje pa še mednarodni simpozij Žensko avtorstvo v književnostih malih dežel devetnajstega stoletja, ki je potekal v Ljubljani. Omenjena fakulteta je pred kratkim gostila tudi seminar za srednješolske profesorje slovenščine Književnost na maturi 2011. (km) Ljubka Šorli gorica - Občina Premik za vzpenjačo Določili gradbeno podjetje Goriška občina nadaljuje s postopkom za gradnjo vzpenjače, ki bo povezovala Travnik in grajsko naselje. Včeraj so tehnični uradi na spletni strani objavili obvestilo o dokončnem imenovanju gradbenega podjetja, ki bo ob izgradnji stopnišča in strukture za vzpenjačo na grad prenovilo tudi predor Bombi. Dela bo izvedla naveza med podjetjema Edilramon in Geosistema iz kraja San Biagio di Callalta pri Trevisu, ki jo je komisija tehničnih uradov goriške občine začasno imenovala avgusta. Občinski tehnični urad je prejel 85 ponudb za uresničitev gradbenih del, omenjena naveza pa je ponudila 9-odstotni popust in zmagala dražbo. Občina bo v poseg vložila 2.333.149 evrov, od le-teh pa bo 115.214 evrov namenjenih zagotavljanju varnosti na gradbišču. Dela naj bi trajala poldrugo leto, župan Et-tore Romoli pa je od naveze podjetij zahteval, naj kot prvo poskrbi za uresničitev razsvetljenega prehoda za pešce v predoru Bombi, ki bi povezal Travnik s parkiriščem v Ulici Giustiniani, in sicer v pričakovanju, da bo dograjeno tudi parkirišče ob nadškofiji v Ulici Carducci. Platana z Rafuta GORICA Deblo sodi v grajski park Na Rafutu, v Gorici, še vedno leži okleščeno deblo platane, ki jo je pred leti podrl orkanski veter. Tam čaka na premestitev v park, ki ga baje snujejo na grajskem griču. Zaradi svoje razsežnosti, velikosti in oblike se predstavlja kot spomenik, ki ga ni oblikovala človeška roka, ampak narava. Taista narava je poskrbela, da ni več osamljen. Družbo mu dela oreh, ki se je zasadil med njegovimi koreninami in prav lepo uspeva. Skrajni čas je, da se pristojni lotijo urejevanja grajskega griča. Obstaja zamisel, da FOTO G.V. bi z evropskimi sredstvi uredili to pobočje in tudi sosednjo Kostanjevico. Na vzhodni strani grajskega pobočja je nekaj urejenih poti, za katere pa malokdo ve. Z ureditvijo tudi predela, ki se spušča proti nadškofijskemu zemljišču, bi nastal vsega spoštovanja vreden park, ki bi bil zaradi svoje središčne lege hitro dosegljiv tudi za manj pokretne ljudi. Z napeljavo vzpenjače na grad, o kateri se tudi govori, bi imeli v mestnem središču z drevjem zaraščen park, kakršne imajo že dolgo časa mesta s podobnimi danostmi. Popestril bi mestno turistično ponudbo in dal celostno podobo zgodovinskemu mestnemu jedru, ki bi ga dopolnil sedaj urejeni Travnik. (gv) doberdob - Hrast bike slalom S kolesi med količki V ciljni ravnini so organizatorji dodali še odskočno desko, tako je bil zaključek dirke še bolj adrenalinski Udeleženci doberdobskega popoldneva FOTO K.B. Društvo Hrast je prejšnjo soboto na kraško gmajno v Doberdobu privabilo lepo število kolesarjev in kolesark, ki so se v prijetnem zgodnjejesenskem popoldnevu pomerili v že tradicionalni kolesarski dirki Hrast bike slalom. Letos je doberdobsko društvo tekmovanje z gorskimi kolesi na travniku pri župnijski dvorani v Doberdobu priredilo že sedmič zapored. Potem ko jo je organizatorjem konec septembra zagodlo deževno vreme, so, čeprav nekoliko pozneje, člani društva Hrast dirko le uspeli spraviti pod streho. Na progi v Doberdobu se je na startu zbralo preko trideset otrok in mladih, ki so se pomerili na približno 700 metrov dolgi progi v dveh spustih. V prijetnem in sončnem popoldnevu so se tako poleg tekmo- valcev ob progi zbrali tudi številni starši in prijatelji, ki so navijali za svoje malčke. Tekmovanja so se udeležili otroci in mladi iz do-berdobske občine in bližnjih vasi. Proga ni predstavljala težjih tehničnih ovir, v primerjavi s prejšnjimi leti so organizatorji v ciljni ravnini dodali manjšo odskočno desko, s katero so vsem kolesarjem popestrili zaključek kolesarske preizkušnje. Tekmovalci so se ob štartnem žvižgu podali na progo po starostnih kategorijah od najmlajših osnovnošolcev do nekoliko starejših srednješolcev. Tekmovanja so se udeležili tudi mladi kolesarji, člani zamejskih kolesarskih društev. Celotno tekmovanje je trajalo dobro poldrugo uro. Pred razglasitvijo rezultatov je bil na vrsti še srečelov z bogatimi nagradami, v prvi vrsti seveda kolesarsko opremo. Ob sklepu so organizatorji razglasili rezultate in nagradili zmagovalce. V posameznih kategorijah so se tako zmage veselili Danijel Lavrenčič (3. razred), Jonathan Faidiga (4. razred), Mitja Di Giovanna (5. razred), Kristjan Faidiga (1. razred nižje srednje šole), Aleš Lavrenčič (2. in 3. razred nižje srednje šole) ter med dekleti Gaja Žužič (1. in 2. razred nižje srednje šole). V kategoriji starejših tekmovalcev se je uveljavil Danijel Mervig. Hrast bike slalom so priredili na pobudo do-berdobskega društva SKD Hrast in v sodelovanju s SPDG, smučarskim klubom Devin, trgovino Čuk iz Gorice in trgovino za kolesarsko in smučarsko opremo Alternativa sport iz Štivana. (ač) 1 6 Četrtek, 7. oktobra 2010 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Brigada Pozzuolo se je poslovila od mesta Razmere v Libanonu poznajo in jih ne podcenjujejo V mednarodnem kontingentu pod italijanskim poveljstvom bo tudi skupina vojakov iz Slovenije Na goriškem Travniku je včeraj dopoldne potekala vojaška ceremonija, s katero so se vojaki konjeniške brigade Pozzuolo del Friuli poslovili od svojih družin in mesta, kjer ima brigada sedež, saj bodo v prihodnjih dneh odpotovali v Libanon. Tam jih čaka mirovna misija Leonte 9, v okviru katere bodo nadzorovali južni del države. »V Libanonu je v zadnjih mesecih precej mirno, vendar v vsakem trenutku lahko pride do napetosti in težav, zato pa je naša naloga zelo zahtevna,« pojasnjuje vrhovni poveljnik italijanske vojske Giuseppe Valotto, ki se je udeležil včerajšnje ceremonije na Travniku. Po njegovih besedah so se vojaki brigade Pozzuolo del Friuli zelo dobro pripravili na misijo, nedvomno pa bi bili sposobni tudi na zahtevnejše naloge. Valotto ne izključuje možnosti, da bi se brigada s sedežem v Gorici v prihodnjih letih odpravila tudi v Afganistan, kjer bodo baje italijanske vojaške sile ostale do leta 2014. Med včerajšnjo ceremonijo je vojakom voščil srečno pot goriški župan Ettore Romoli, poleg tega pa so se spomnili tudi na bitko med italijanskimi in avstroogrskimi vojaki, ki je potekala 29. in 30. oktobra leta 1917 ravno v kraju Pozzuolo del Friuli. Iz varnostnih razlogov ni znano točno število vojakov brigade Pozzuolo del Friuli, ki se bodo odpravili v Libanon, vsekakor pa naj bi jih bilo več sto. Poveljeval jim bo general Luigi Miglietta. Pod njegovim poveljstvom bodo tudi kontingenti vojakov iz Francije, Gane, Malezije, Južne Koreje, Bruneja in iz Slovenije. Vojaki goriške brigade se sicer vračajo v Libanon že tretjič. Prvič so se na Bližnjem Vzhodu mu- dili leta 2006, drugič pa leta 2008-2009. Med zadnjo misijo je bil v italijanski kasarni nastanjen tudi kontingent približno petnajstih slovenskih vojakov, s katerimi je bilo po besedah predstavnikov brigade Poz-zuolo del Friuli sodelovanje zelo dobro. Ker bodo v Libanonu Slovence srečali tudi tokrat, si ravno tako pričakujejo, da bodo z njimi še naprej uspešno sodelovali. V Libanon se bodo odpravili samo vojaki brigade Pozzuolo del Friuli s činom, ki so ga pridobili po specifičnem usposabljanju in na podlagi izkušenj. Med vojaki bodo tudi ženske, ki so se sicer udeležile tudi včerajšnje ceremonije na Travniku in mimohoda po središčnih ulicah Gorice. Mirovniška misija bo trajala šest mesecev, vojaki pa bodo v tem obdobju lahko koristili koristili samo petnajst dni dopusta. Med mirovniško misijo bo os- Vojaki brigade Pozzuolo del Friuli s prapori posameznih regimentov na Travniku BUMBACA novna mesečna plača vojakov štiri tisoč evrov, med rednim delom v Italiji pa znaša približno polovico omenjenega zneska. Vojaki si seveda mirovnih misij ne morejo izbirati po lastni presoji; ko se odločijo za vojaški poklic, namreč pristanejo na to, da jih lahko pošljejo v katerikoli del sveta, če je to potrebno. Med misijami so vojaki na razpolago 24 ur na dan, med eno in drugo misijo pa morajo preživeti šest mesecev v Italiji, saj je bivanje v tujini pogosto zelo stresno. Čeprav je misija v Libanonu navidezno enostavna, se vojaki nanjo ne odpravljajo lahkega srca. Vedno lahko pride do nezgod in težav, poleg tega pa so nedvomno zaskrbljujoče tudi govorice o osiromašenem uranu, ki naj bi ga vsebovalo strelivo izraelske vojske, izstreljeno med vojaškimi spopadi s Hez-bolahi leta 2006. (dr) lokalne volitve v mestni občini nova gorica: ŽUPANSKI KANDIDATI Nataša Leban: Mestne četrti po meri občanov Nataša Leban je samostojna kandidatka s podporo Liste Roberta Goloba. Opravlja delo direktorice novogoriškega Stanovanjskega sklada. Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen ? Iz zakona o koncesijah izhaja, da lokalne skupnosti prejemajo koncesijske dajatve oz. sredstva, katerih poraba je točno opredeljena. Vendar pa se koncesijski denar v zadnjem času porablja za vzpostavljanje porušenega ravnovesja občinskega proračuna. Mestna občina Nova Gorica bi morala vlagati koncesijski denar iz igralništva za razvoj investicij v obigralniške dejavnosti, za investicije v turistično infrastrukturo in za sanacijo negativnih vplivov, ki izhajajo iz igralni-ških dejavnosti (npr. zmanjšanje zasvojenosti z igrami na srečo). Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa ? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? Z mestom Nova Gorica ne upravljajo občani in občanke, ki v tem mestu živijo, temveč upravlja z njim občinska uprava. Z vzpostavitvijo manjših t.i. mestnih četrti bi soodločanje za ustvarjanje pogojev življenja in bivanja približali občanom in občankam in zagotovo prišli do optimalnih rešitev za oživitev družabnega življenja po meri ljudi. Vsi si želimo, da v Novi Gorici zaživi središče, v katerem se bodo ljudje zabavali in preživljali prijetne urice. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Zaenkrat imamo le statistične regije, zato mora mestna občina Nova Gorica poskrbeti predvsem za projekte na ravni občine in naselij. V ospredje bom postavila dva velika projekta, ki ju je potrebno čim prej izpeljati: pospešitev izgradnje čistilne naprave in takojšen pričetek konkretnih aktivnosti za regijsko odlagališče komunalnih odpadkov Nataša Leban FOTOK.M. v Stari gori, pri katerem je nastal velik problem usklajevanja med trinajstimi občinami. Regijsko odlagališče naj se usposobi za delovanje takoj, pa čeprav v začetku z vključitvijo manj občin. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Trenutno se izvajajo projekti v smislu kulturnih, športnih in drugih interesnih dejavnosti, ki pomenijo druženje ljudi iz obeh Goric. V prihodnje bo potrebno pospešiti aktivnosti tudi pri večjih projektih preko EZTS-ja, ki pomeni hitrejše pridobivanje evropskih sredstev. Prvenstveno je potrebno preseči nezaupanja, ki še vladajo, in izkoristiti čim več instrumentov, ki jih nudi EU. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici? Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Župan je lahko v podporo manjšinskim prizadevanjem tako, da opravi potrebne korake pri povezovanju z manjšino. Njegova prisotnost na večjih prireditvah in ob kulturnih obeležjih je tudi zelo pomembna. Predvsem je potrebno graditi na medsebojnem spoznavanju in »sprejemanju« drug drugega. Druženje v smislu ekskurzij in vodenih izletov, skupni gledališki abonmaji, ki so jih poskušali uvesti pred leti, poživitev Trga Evrope in podobno, so dogodki velikega pomena. (km) Miloš Lozič: Manjšina »most« med upravami Miloš Lozič je županski kandidat Stranke ekoloških gibanj. Tri mandate je bil mestni svetnik: dvakrat kot predstavnik SD-ja, enkrat kot predstavnik Liste za varno in zdravo okolje. Opravlja delo samostojnega svetovalca. Je koncesijski denar iz igralništva (6 milijonov evrov letno) smotrno porabljen? Koncesijski denar iz igralništva v mestni občini Nova Gorica ni smotrno porabljen, če smotrnost razumemo kot take vrste porabo koncesijskega denarja, ki bi vsaj delno omilila negativne posledice igralništva v občini. Dokaz za tako trditev je današnje stanje občine, kjer prevladuje samo ena gospodarska panoga, od katere je občina življenjsko odvisna. Kako oživiti Novo Gorico, da bi domačini vseh generacij našli privlačne vsebine za preživljanje prostega časa? Je sprejemljivo, da skoraj edino stalno ponudbo zabave v mestu ponujajo igralnice, pa še ta je naravnana za zadovoljitev okusa italijanskih gostov? Župan je bil dolga leta član in celo predsednik nadzornega sveta Hita in razumljivo je, da je soodločal v korist tega podjetja. Zato je vse podrejeno igralništvu, kjer prevladujejo italijanski gostje in njihov okus. Generacije prebivalcev nimajo veliko možnosti za preživljanje prostega časa. Še najbolj je v tem smislu organizirana starejša generacija (pohodništvo, tretja univerza). Mladi generaciji je treba omogočiti preživljanje prostega časa z izdatnim sofinanciranjem različnih dejavnosti (materialni in prostorski pogoji) ob prostovoljnem delu posameznikov, predvsem staršev. Katere projekte mora Nova Gorica kot regijsko središče še uresničiti? Nova Gorica mora postati center visokega šolstva v regiji, zato mora imeti univerzitetni kampus. Graditi mora objekte, ki jih lahko ponudi ustanovam regionalnega značaja pod zelo ugodnimi pogoji. Med takimi objekti je na primer gasilski dom za poklicno gasilsko enoto, ki edina v Sloveniji ni- Miloš Lozič FOTOK.M. ma svojega objekta, pa je po svojem pomenu enota regijskega značaja. Mimo leporečij tipa »čezmejno sodelovanje je treba okrepiti«, katere predloge bi dali na vrh spiska v odnosih z občino Gorica? Čezmejno sodelovanje poteka na različnih ravneh zelo intenzivno. Še najmanj je tega sodelovanja na politični ravni, kjer pa je treba upoštevati, da je pogoj za dobro sodelovanje predvsem medsebojno spoštovanje. Z naše strani bi bilo treba urediti zadeve, ki motijo sosede in jim povzročajo preglavice, na primer ureditev potoka Koren in zgraditev centralne čistilne naprave. Kako lahko novogoriški župan podpira prizadevanja slovenske manjšine v Gorici? Katero vlogo lahko odigrajo »zamejci« v odnosih med sosednjima mestnima upravama? Podpiranje prizadevanj Slovencev v Gorici je lahko najbolj učinkovito s poudarkom na dosledni uporabi slovenskega jezika na naši strani. Nesprejemljivo je pri-lizovanje tujim kupcem z uporabo njihovega jezika tudi tam, kjer za to ni potrebe. Največja pomoč našim rojakom je v izkazovanju nacionalne samozavesti na vseh ravneh, na primer tudi na uradnih pogovorih v mestni občini Nova Gorica, kjer se mora dosledno uporabljati slovenski jezik. Zamejci so potem lahko v odnosih med upravami most za premagovanje jezikovnih ovir in potreben element za vzpostavljanje mednarodnega sodelovanja. (km) TEHNOLOŠKI PARK Ustvarjajo podjetja in delovna mesta »Kot kažejo rezultati, Primorski tehnološki park (PTP) nedvomno prispeva k ustvarjanju novih podjetij in delovnih mest v regiji. V desetih letih delovanja je pri razvoju pomagal več kot 100 podjetnikom,« pojasnjuje direktor PTP-ja, Stojan Ščuka. Posebej spodbuden je podatek, da se nobeno od teh podjetij še ni zaprlo, z izjemo enega, pa še to zato, ker se je lastnik upokojil. Ob desetletnici delovanja so si v PTP-ju zadali cilj, da na leto sprejmejo vsaj 10 novih članov in pomagajo ustvariti vsaj 100 delovnih mest letno ter pridobiti vsaj dva milijona evrov nepovratnih sredstev za svoje člane. Med člani PTP-ja je tudi pet podjetij iz Italije. Med njimi je največ takih, ki si preko Slovenije prizadevajo prodreti na balkansko tržišče, eno med njimi pa se ukvarja s trženjem preko sve- Včerajšnja Borza znanja FOTO KM. tovnega spleta, ki ga želijo usmeriti na obmejno območje. V letu 2007 so v PTP-ju pomagali pri ustanovitvi šestih novih podjetij, leto kasneje se je število podvojilo, lani jih je bilo 34, konca letošnjega leta pa pričakujejo, da se jim bo pridružilo čez 20 novih članov. Trenutno je pod njihovim okriljem 60 perspektivnih podjetij, ki zaposlujejo 250 visoko usposobljenih kadrov, ti pa razvijajo več kot 80 novih izdelkov ali storitev ter imajo zaščitenih 8 patentov in 10 blagovnih znamk. »To so podjetja, ki imajo visok potencial, da postanejo prepoznavna na globalnem trgu,« poudarja Ščuka, ki pričakuje, da bodo podjetja, ki so jih in jih še bodo v letošnjem letu sprejeli v PTP, v prihodnjih treh letih odprla med 50 in 60 novih delovnih mest. »Glede na to, da ima trenutno tehnološki park 60 rednih članov, v začetku naslednjega leta pa načrtujemo porast članstva na 70 do 75 članov, ocenjujemo, da bodo obstoječa podjetja iz tehnološkega parka vsako leto ustvarila okrog 100 novih delovnih mest. Gre za kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo,« dodaja direktor Ščuka. Najbolj iskani kadri bodo visoko izobraženi strokovnjaki s področja računalništva in informatike, strojništva in elektrotehnike, podjetja pa bodo potrebovala tudi prodajno osebje in pravnike. Sicer pa so do konca letošnjega septembra člani PTP-ja iz domačih in mednarodnih razpisov prejeli več kot milijon evrov nepovratnih sredstev, lani pa skupaj 2,5 milijona. Razpis za nabor novih članov v PTP je odprt do 1. decembra. Kandidat za članstvo mora opraviti razgovor s svetovalcem v tehnološkem parku, oddati vlogo na obrazcu in predstaviti idejo pred ocenjevalno skupino ter oddati poslovni načrt. V PTP-ju, ki ima sedež ob nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu v Vrtojbi, prirejajo tudi različne dogodke, s katerimi bi radi spodbudili podjetništvo mladih. Eden takih je bila včerajšnja Borza znanja, s katero želijo povezati dijake, študente in brezposelne z visokoteh-nološkimi podjetji, ki iščejo kadre. Dogodek je obiskalo okrog 100 študentov študija multimedije in novogoriškega Tehničnega šolskega centra. Katja Munih GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 7. oktobra 2010 1 7 / gorica - FISI Potrdili Taviana V izvršnem odboru tudi Livio Rožič Na sedežu goriške smučarske zveze FISI so potekale volitve za sestavo novih zveznih organov. Med udeleženci je bil odbornik državnega FISI-ja Franco Fontana, ki je izpostavil aktivno vlogo pokrajinskega FISI-ja za Goriško predvsem pri večkratni organizaciji svetovnega pokala za paraplegike in invalide na Zoncolanu ter čezmejnega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki je deležen priznanj in pohval na državni in mednarodni ravni. Dosedanji predsednik Paolo Tavian je nato povzel delovanje zveze v štiriletnem mandatu, Michele Visintin, kandidat za predsedstvo, pa je predstavil svojo kandidaturo. Sledile so volitve zveznih organov. Za predsednika je bil potrjen Paolo Ta-vian s 311 glasovi, njegov protikandidat Michele Visintin pa jih je zbral 132. V izvršni odbor so bili izvoljeni še Bruno Gomiscech (315 glasov), podpredsednik ZSŠDI Livio Rožič (315), Christian Costantin (287), Franco Degrassi (287), Claudia Val-li (287) Raffaele Trodella (245), Ales-sandro Troiano (245) ter predstavnika atletov smučarjev Anna Olivetti (66) ter Vanja Moro (20). (it) gorica - Na treh prizoriščih Šport s socialnim predznakom Košarka in atletika, a tudi posvet o prizadetosti Goriški vikend, ki je pred vrati, bo potekal v znamenju športa in sociale. Jutri se bo začela prireditev »Sport per tutti« (Šport za vse), ki jo goriško društvo Laquilone posveča osebam z duševnimi motnjami in socialnimi težavami. Na tridnevnem dogodku, ki bo potekal na treh prizoriščih, bo v košarki in atletiki tekmovalo okrog 70 mladih in odraslih iz različnih italijanskih dežel in iz Slovenije. Goriško društvo Laquilone, ki ga je v prejšnjih letih ustanovila skupina mladih Goričanov, je s projektom »Sport per tutti« zmagalo natečaj Giovani idee v priredbi Fundacije Goriške hranilnice. Kot je na včerajšnji predstavitvi dogajanja poudaril občinski odbornik za šport Sergio Cosma, je fundacija tudi glavni pokrovitelj tridnevne športne prireditve, ki se bo začela jutri popoldne v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Tam bo ob 17.30 posvet o športu in duševni prizadetosti, na katerem bodo predavali predsednik deželne konzulte združenj prizadetih oseb Mario Bran-cati (ob 17.40), psiholog in psihoterapevt Stefano Roncali (ob 18. uri) in psihiater goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli (ob 18.20). Ob 18.40 bo na vrsti sklepna razprava, po kateri bo v sosednjem baru Torino potekal družabni dogodek. Sobota bo namenjena košarki. Tekme, ki bodo potekale v telovadnici društva UGG, se bodo začele ob 10. uri, finale bo ob 18.30, nagrajevanje pa ob 20. uri v Ulici Garibaldi. Stadion Fabretto na Trgu Divisione Man-tova bo prizorišče nedeljskih tekmovanje v atletiki, ki se bodo začela ob 9.30. Prireditev se bo zaključila ob 15.30. »Pričakujemo kakih 70 udeležencev. Tekmovali bodo mladi in odrasli, ženske in moški,« je povedal predsednik društva La-quilone Marco Garra, po katerem je v imenu Fundacije Goriške hranilnice pozdravila Miriam Vidi. (Ale) fotosrečanje - Danes Trije mojstri v galeriji Ars Štafetno palico »fototoura«, ki ga v proslavitev svoje 35-letnice prireja goriški fotoklub Skupina 75, bodo drevi iz briškega Šmartnega prinesli v galerijo Ars na goriškem Travniku. Šlo bo za četrto fotografsko razstavo v okviru mednarodnega, po vrsti že dvanajstega Foto-srečanja. V goriški galeriji se bodo predstavili trije uveljavljeni mojstri fotografije, in sicer Damijan Vidic iz Ajdovščine, Simon Zamar iz Nove Gorice in Silvan Pittoli, predsednik Skupine 75. Iz kataloga, ki ga je društvo izdalo ob letošnjem Fotosrečanju in je še posebno bogat zaradi udeležbe večjega števila fotografov, izhaja, da Damijan Vi-dic prenaša svoje izkušnje in svoje vrednote na opazovane predmete, ki vplivajo nanj in ga obenem plemeni-tijo; gre za intimno vez, ki omogoča nastajanje in oblikovanje najgloblje strukture stvari. V poglavju, ki je namenjeno Simonu Zamarju, beremo, da gre za umetnika, ki raziskuje človeško naravo; novogoriški avtor se predstavlja s serijo posnetkov, v katerih dva protagonista, ženska in moški, ki jima ne vidimo obraza, temveč samo roke in dlani, začrtata odnos, ki ga lahko dojamemo na različne načine. Silvan Pittoli pa se v galeriji Ars predstavlja z nizom fotografij, ki upodabljajo njegovo osebno potovanje pri raziskovanju narave. Razni prehodi, od temnice do izbire postavitve, še nosijo v sebi odmeve narave in znake časa, pri katerem so se urini kazalci upočasnili, vse do popolne ustavitve. Avtorje bo s kritiškim pristopom predstavila Lorella Klun, glasbeno točko pa bodo tudi tokrat poklonili gojenci Glasbene matice. Odprtje razstave bo danes ob 18.30 v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici. (vip) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »La Passione«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 2: 17.30 - 20.00 »Il mondo di Patty - Il musical«. Dvorana 3: 17.40 - 20.30 »Inception«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La Passione«. Dvorana 5: 17.30 - 19.50 - 22.15 »Man-gia, prega, ama«. Koncerti V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo za koncertno sezono 201011 v petek, 8. oktobra, ob 20.30 scensko glasbeni projekt Rusalke ženskega pevskega zbora Carmina Slovenica. Predprodaja vstopnic po tel. 0481531445 od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure, info@kclbratuz.org. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v ponedeljek, 11. oktobra, ob 20.15 koncert japonske skupine Ansambel Interactive Tokio. H Šolske vesti AD FORMANDUM v Gorici sprejema vpise na tečaja pridobivanja in oblikovanja digitalnih slik (60 ur) in splošnega knjigovodstva (60 ur). Tečaje sofinancira Evropski socialni sklad. Kotizacija znasa 1evro na uro tečaja; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad forman-dum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi: 2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 048181826, go@adformandum.eu, www.ad-formandum.eu. KOMUNIKACIJA V SLOVENSKEM JEZIKU: tečaj slovenščine za dijake višjih srednjih šol bo na Sloviku v KBcentru v Gorici vsak petek od 15. ure do 15.45; informacije: info@slovik.org, tel. 0481530412, www.slovik.org. Pričetek 8. oktobra. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo ob martinovem v soboto, 13. novembra, enodnevni avtobusni izlet v Spilimbergo in okolico; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 048178000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet...na obisk k zverinicam iz Rezije« v soboto, 30. oktobra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, Ulica Montesanto 84, tel. 0481-533495 od 14. do 17. ure. □ Čestitke Nataši in Petru Gergoletu se je rodil drugorojenček TILEN. Iskrene čestitke izrekajo Kulturni dom v Gorici, kulturna zadruga Maja in številni goriški prijatelji. Malemu Tilnu pa zaželijo obilo sreče in zdravja. □ Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11: predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 3355952551 (Damijana Češčut). OK VAL sporoča, da so se v telovadnici v Doberdobu začeli treningi minivolleya (letniki 2002/2003/2004), treningi under 12 dečki in deklice (letniki 1999/2000/2001) in otroška telovadba za predšolske otroke od 3. do 5. leta. Treningi minivolleya bodo potekali ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30, treningi under 12 dečki ob torkih in petkih od 15. ure do 16.30, under 12 deklice ob torkih in petkih od 16.30 do 18. ure, otroška telovadba ob sredah od 16. do 17. ure; vpisovanje in informacije po tel. 328-1511463 (Ingrid) ali okval@virgilio.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča članom, da bo v soboto, 9. oktobra, od 17. ure dalje v Bovcu revija upokojenskih pevskih zborov, na kateri bo nastopil tudi društveni ženski pevski zbor. Na avtobusu je poleg pevk več prostih mest. Kdor se želi udeležiti revije, naj se čim prej obvezno prijavi po tel. 0481-390688 ali 0481-532092. Odhod iz Doberdoba ob 13. uri in nato iz Štandreža. DRUŠTVO VIPAVA na Peči organizira tečaje modernega plesa hip-hop s trenerko Jelko Bogatec za otroke od 5. leta in za mlade do 14. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 3483047021 (Barbara). KRUT obvešča, da bo goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). PLESNA ŠOLA LUNA LUNCA v organizaciji AŠZ Dom in Dijaškega doma Simon Gregorčič prireja plesne tečaje (jazz, jazz balet, pop, hip-hop in osnove break dance) za otroke, mlade in odrasle v Kulturnem domu v Gorici; informacije v Kulturnem domu v popoldanskih urah (tel. 0481-33288). SREDNJEŠOLSKA DRAMSKA SKUPINA KD SOVODNJE bo imela prvo srečanje v petek, 8. oktobra, od 17. do 18. ure v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 328-2580940 Maja (v večernih urah). LETNIKI 1930 bodo praznovali s kosilom v gostilni pri Tomažu v Gabrjah v nedeljo, 10. oktobra, ob 13. uri; prijave in informacije po tel. 0481-21429 (Marija Cotič). KD SOVODNJE vabi člane na redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v Kulturnem domu v Sovodnjah v četrtek, 14. oktobra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVO-DENJ prireja v soboto, 16. oktobra, ob 19.30 v Sovodnjah človekoljubno ba-klado; prostovoljne prispevke bodo zbirali za hospic »Via Di Natale« pri CRO v Avianu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno martinovanje v nedeljo, 7. novembra, v Gonjačah (pri spomeniku); vpisovanje na tel. 0481-390697 (Marija Č.) ali 3471042156 (Rozina F.). Prireditve V KNJIŽNICI V RONKAH prirejajo srečanja s pravljicami v italijanščini in slovenščini za otroke med 3. in 7. letom starosti: danes, 7. oktobra, ob 16.30 »Storie in rima«; v sredo, 13. oktobra ob 16.30 »Zgodbe o zvezdnem prahu«; v četrtek, 14. oktobra, ob 16.30 »Storie da ridere«; v sredo, 20. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o fižolih«; v četrtek, 21. oktobra, ob 16.30 »Storie di gnomi e fate«; v sredo, 27. oktobra, ob 16.30 »Zgodbe o kraljevih sinovih«; v četrtek, 28. oktobra, ob 16.30 »Storie di cani e gat-ti«; informacije po tel. 0481-477205. NA SEDEŽU FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici bo v petek, 8. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Con Gorizia nel cuore« (Gorica, s srcem): prvih 14 let Prijateljev prevoza na tračnicah, slike in dokumenti. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 8. oktobra, ob 17.30 predstavitev knjige »Tutto bene, grazie. Dalla Cecoslovacchia di Masaryk alla "rivoluzione di velluto" e la nuova Re-pubblica Ceca« Ivana Medeka. Z urednico Tiziano Menotti se bo pogovarjal Sergio Tazzer. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 8. oktobra, ob 18. uri Giuseppe Sala-mone predstavil svojo knjigo »L'arte del cozzo«. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v soboto, 9. oktobra, ob 20.15 lite-rarno-glasbeni večer »Kata, Katalena« s Svetlano Makarovič in člani Nacionalnega ciganskega orkestra Santa; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA prireja predstavitev knjige Marjana Terpina »Paler iz Brd. Iz življenja Terpinovih v Števerjanu« v ponedeljek, 11. oktobra, ob 18. uri v galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Erika Jazbar. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v torek, 12. oktobra, ob 20.30 operna predstava v enem dejanju Giacoma Puccinija »Gianni Schicchi«. Nastopali bodo pevci Operne akademije Križ. Pred predstavo, ob 19.15, bo profesor Aleksander Švab predstavil načrt in vsebino svojega tečaja solopetja, ki bo začel na SCGV Emil Komel v drugi polovici oktobra. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v torek, 12. oktobra, ob 18. uri srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem ob praznovanju njegove petinosemde-setletnice in predstavitev njegove pesniške zbirke »Tiho romanje k zadnji pesmi«. Uvodno misel bo podala Nadja Marinčič. ODBOR STARŠEV GORICA prireja jezikovno in ustvarjalno delavnico »Po slovenskih pravljičnih poteh« za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca in prve tri razrede osnovnih šol. Prebirali bodo pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, branju bodo sledile jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo 16. in 30. oktobra ter 13. in 27. novembra; podrobnejše informacije in prijave po tel. 334-1243766 (v dopoldanskem času) ali na naslovu elektronske pošte martinasolc@hotmail.it. Trčenje v Ulici Duca DAosta Izsiljena prednost naj bi bila vzrok nesreče, ki se je zgodila včeraj na križišču med ulicama Duca DAosta in Ca-nova v Gorici. Vanjo sta bila vpletena dva avtomobila, na katerih je nastala precejšnja gmotna škoda, voznika pa se nista poškodovala. Do trčenja je prišlo okrog 10. ure. Avtomobil znamke Opel zafira, ki ga je upravljala 46-let-na S.S. iz Gradišča, je peljal v smeri proti Ulici Sauro, avtomobil znamke Fiat punto, v katerem je sedel 72-letni Go-ričan G.R., pa je vozil v nasprotno smer. Trčila sta sredi križišča. Na kraju je posredovala prometna policija. Manifestacija proti reformi Študentje iz zveze UDS prirejajo jutri v Gorici manifestacijo proti šolski reformi ministrice Mariastelle Gelmini. Zbrali se bodo ob 10. uri pred železniško postajo, od koder bodo korakali proti ljudskemu vrtu na Korzu Verdi. Zaradi državne mobilizacije šolnikov bi jutri lahko bil moten pouk tudi na slovenskih šolah. Zmaga na zidarski tekmi V Trstu je minulo soboto potekalo tekmovanje med poklicnimi zidarskimi šolami iz vse dežele. Prvo nagrado sta osvojila dvajsetletna brata Valmir in Va-lon Kruezi, ki obiskujeta goriški zavod za zidarstvo in sta premagala konkurenco iz Vidma in Trsta. Deželo FJK bosta sedaj zastopala na državni finalni tekmi 30. oktobra v Bologni. Pellegrini na čelu radiologije Piero Pellegrini je po novem odgovoren za radiološki oddelek goriške bolnišnice. V Gorici je zaposlen od leta 1999, pred tem je služboval v bolnišnici v Palmanovi. Prispevki za lansko ujmo Deželni odbor FJK je odobril prvi odlok za zagotovitev sredstev za odpravo škode, ki so jo poplave povzročile 24. in 25. decembra lanskega leta. Od skupnih 270.000 evrov bosta imeli občini Gra-dež in Zagraj na razpolago 115.000 evrov, so včeraj sporočili z dežele. Jezuit na Kitajskem Na pobudo inštituta za socialno in versko zgodovino in državne knjižnice bosta v Hiši Ascoli v Ulici Ascoli v Gorici danes ob 17.30 Liliana Ferrari in Michele Cassese predstavila knjigo o jezuitu Martinu Martiniju na Kitajskem, ki jo je napisal Giuseppe O. Longo. Rigattiveja šola s kolesi V okviru niza »Il libro delle 18.03«, ki se začenja danes in bo ponudil osem knjižnih predstavitev, bodo nekaj po 18. uri v dvorani APT na železniški postaji v Gorici predstavili knjigo »Se la scuo-la avesse le ruote«, ki jo je napisal pisatelj in popotnik Emilio Rigatti. Mali oglasi IŠČEM KNJIGE: Od Ivana Preglja do Cirila Kosmača, Biologija 1 - Celica, Biologija 2 in 3 - Funkcionalna Anatomija s fiziologijo, Predsokratiki - Sovre; tel. 0481 882592 ali 338-7124855. Id Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah odprto; tel. 0481-78125. Pogrebi DANES V ŠTANDREŽU: 9.00, Faustino Veronese (z goriškega glavnega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 10.30, Bruna Semoli vd. Perco (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na pokopališču. DANES V JAMLJAH: 14.00, Marussi Ce-cilia-Cilka vd. Maroso (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 10.00, Maria Ge-romin vd. Zanuttin v cerkvi Sv. Lovrenca in na pokopališču v Beglianu pri Škocjanu. / ŠPORT Četrtek, 7. oktobra 2010 142 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu ODBOJKA - Na svetovnem prvenstvu po zmagi proti Franciji Italija odslej v boju za medalje Vpolfinalu jo čaka Brazilija - Druga polfinalista sta Srbija in Kuba Italija - Francija 3:1 (25:18, 25:20, 25:27, 25:19) Italija: Mastrangelo 12, Parodi 18, Vermiglio 4, Fei 8, Savani 16, Sala 7, Marra (L); Lasko 8, Travica 0, Birarelli 1, Zajcev 0, Černic. Francija: Hardy-Dess 2, Vadaleux 17, Antiga 3, Marechal 13, Kieffer 8, Exiga (L); Toniutti 0, Samica 3, Pujol 0, Le Roux 11, Rowlandson, Henno. RIM - Z zmago proti Franciji je itali- Skupina O Sinoči: Italija - Francija 3:1; 5.10. ZDA - Italija 1:3; 4.10. Francija - ZDA 0:3 (16:25, 14:25, 23:25). Vrstni red: Italija 4, ZDA 2, Francija 0. Skupina P Sinoči: Argentina - Rusija 0:3 (22:25, 17:25, 15:25); 5.10. Rusija - Srbija 1:3 (26:28, 25:6, 21:25, 25:27); 4.10. Srbija - Argentina 3:1 (25:15, 21:25, 25:22, 25:18). Vrstni red: Srbija 4, Rusija 2, Argentina 0. Skupina Q Sinoči: Bolgarija - Kuba 2:3 (25:22, 23:25, 28:26, 28:30, 11:15; 5.10. Kuba - Španija 3:1 (25:21, 15:25, 25:22, 25:22); 4.10. Španija - Bolgarija 1:3 (21:25, 25:27, 28:26, 18:25). Vrstni red: Kuba 4, Bolgarija 2, Španija 0. Skupina R Sinoči: Brazilija - Nemčija 3:0 (25:17, 25:20, 25:19); 5.10. Nemčija - Češka 3:0 (25:23, 25:18, 25:13); 4.10. Češka - Brazilija 2:3 (20:25, 25: 22, 25:23, 21:25, 8:15). Vrstni red: Brazilija 4, Nemčija 2, Češka 0. POLFINALNA FAZA Od 1. do 4. mesta (Rim) Polfinale: sobota, 9.10. Srbija - Kuba in Brazilija - Italija Od 5. do 8. mesta (Modena) Polfinale: petek, 8.10. Rusija - Bolgarija in ZDA - Nemčija. Od 9. do 12. mesta (Firence) Polfinale: petek, 8.10. Argentina - Španija in Francija - Češka janska odbojkarska reprezentanca dosegla uvrstitev v finalno fazo, z njo so si oddahnili tudi organizatorji, ki so zdaj gotovi, da bo rimska dvorana Lottomatica polna tudi v soboto, ko se bodo »azzurri« v polfinalu pomerili z Brazilijo in pa v nedeljo, ko bodo v vsakem primeru igrali za eno od medalj. Za italijansko odbojko je to velik uspeh, saj je že vse od leta2005, ko je bila evropski prvak, pogrešala odmevnejši mednarodni uspeh. Za uvrstitev v polfinale je bila zmaga proti Franciji za Italijo imperativ. Pri določitvi vrstnega reda pride namreč na tem SP v poštev količnik v točkah in ne razmerje v setih. Kljub torkovi zmagi proti ZDA je imela Italija pred sinočnjo tekmo proti »galskim petelinom« rahlo negativno razmerje v točkah (92:96), Američani zelo pozitivno (171:145), Francozi pa zelo negativno (53:75). To je v praksi pomenilo, da je bilo za Francoze prvo mesto nedosegljivo, Italija pa bi v primeru poraza vsekakor zaostala za ZDA. V prvih dveh setih se je zdelo, da bodo Francozi zlahka prepustili Italiji pot do zmage, njihova reakcija v tretjem setu pa je pokazala, da so bile njihove začetne težave vendarle predvsem posledica dobre igre »az-zurrov«. Ti so bili namreč posebno razpoloženi v napadu, kjer sta kraljevala Savani (55%) in Parodi (50%), dobro pa so igrali tudi v polju in bloku. V tretjem setu je Ana-stasijevo moštvo popustilo, spet je dokaj slabo igral korektor Fei (26%), pa tudi libero Marra je bil negotov. Kljub temu so imeli »azzurri« v končnici na voljo zaključno žogo, a je niso izkoristili, nato pa zelo nerodno prepustili nasprotnikom set. Takšen razplet je močno vplival na psihično razpoloženje igralcev. Začetek četrtega seta, v katerem je Feija zamenjal Lasko, je bil problematičen, vendar so se Italijani le pobrali, po Veselje »azzurrov« po zmagi proti Franciji ANSA nekaj uspešnih akcijah centra Mastrangela pa dokončno prevzeli niti igre v svoje roke, najbrž so bili tudi bolj motivirani. Tokrat je Matej Černic spremljal tekmo s klopi za rezerve. Bil je rahlo poškodovan, je povedal trener Anastasi po tekmi, dodal pa, da Gabrc tekme ne bi začel v standardni postavi niti, če bi bil popolnoma zdrav. Očitno je Mateju usojena vloga »zlate rezerve«, glede na nihanja v igri »azzurrov« pa bo bržkone selektorju prišel še kako prav. V polfinalu, kot rečeno, se bo Italija pomerila z Brazilijo, ki je v grdi tekmi z glad- kim 3:0 odpravila Nemčijo. Endres Murilo (13) in Leandro Vissotto sta dosegla največ točk za Brazilce, za Nemce pa je imel najboljši »score« korektor Gyorgy Grozer. Brazilci so bili boljši v vseh napadalnih elementih (5 asov proti 1), a tudi v sprejemu servisa, kljub temu pa niso igrali kdove kako učinkovito. Zdi se, da Brazilija ni več tako močna kot je bila v prejšnjih letih. V drugem polfinalu se bodo Srbi pomerili z reprezentanco Kube. Srbi so se v finalno fazo uvrstili že v torek, Kubanci pa so sinoči po petih izenačenih se-tih strli odpor Bolgarije. DUTOVLJE - Poimenovanje športne dvorane Danilo Žerjal - olimpijec s Krasa Prireditev z močnim čustvenim nabojem - Nastopal je za Jugoslavijo, Italijo in Venezuelo DUTOVLJE - Včeraj popoldan je bila v Dutovljah občutena slovesnost, med katero so športno dvorano domače šole poimenovali po Danilu Žerjalu. Postaven Kraševec se je z atletiko spoznal med služenjem vojaškega roka v italijanski vojski. Šlo je seveda za predvojna leta. Po vojni se je Danilo vrnil v Jugoslavijo in z atletiko nadaljeval na zelo visoki ravni. Posebno se je odlikoval v metu diska, kjer je bil v določenem trenutki tretji v Evropi z najboljšim izidom 51,61 m. Udeležil se je tudi OI v Londonu leta 1948. Kot vrhunski športnik je atletsko pot skoraj obvezno za tiste čase nadaljeval V beograjskem Partizanu, kjer pa se ni dobro znašel. Prestopil je k celjskemu Kladivarju, s tem pa se je tudi zameril oblastem. Iz razlogov, ki bodo verjetno za vedno ostali neznani, je zapustil Jugoslavijo in se za nekaj časa ustavil v Italiji, na koncu pa se je trajno izselil v Venezuelo. Že med prvim italijanskim obdobjem so mu priimek spremenili v Cereali in z njim je odšel v Venezuelo, kjer je atletsko kariero nadaljeval, bil večkratni državni prvak in nastopal na srednjeameriških igrah. Umrl je v precej nejasnih okoliščinah. Hčerka Ani Gelfi se je z veliko vnemo lotila iskanja očetovega groba in ga po dolgih mukah našla. Dosegla je tudi prenos posmrtnih ostankov v rojstno vas, kjer Danilo počiva. Nanj sedaj spominja ponosen napis na domači telovadnici. Gospa Ani se je med slovesnostjo ganjeno spomnila vse pomoči, ki so jo Dutovci nudili pri urejevanju vsega dela, ki je presegalo običajno birokra- cijo in ga lahko uvrščamo med podvige. Poimenovanja se je udeležil tudi sežanski župan Davorin Terčon s številnimi občinskimi svetniki. Terčon je izpostavil Žerjala kot zgled za nove rodove. Na ogled je bila tudi razstava s številnimi dokumenti s športno tematiko. Ani Žerjal Gelfi je zbrala članke iz slovenskih, jugoslovanskih in vene-zuelskih časopisov. Z majhnim ponosom lahko povemo, da je bil Primor- Hčerka Danila Žerjala Ani Žerjal Gelfi pred napisom na pročelju telovadnice v Dutovljah SLOSPORT.ORG ski dnevnik med prvimi, ki je pred kakimi 30 leti, po desetletjih molka, odkril Žerjala in podal nekaj osnovnih mejnikov njegove kariere. Na ogled so tudi reprodukcije kolajn, diplom in drugih priznanj ter zapisniki nekaterih atletskih tekmovanj. Na prireditvi so spregovorili tudi nekateri vaščani in znanci, ki so Danila Žerjala osebno poznali ali pa jim je bil vzornik. Bruno Križman DOPING Torri v vrtincu polemik Veliko prahu je dvignil in še več negodovanja je sprožil intervju, ki ga je za včerajšnjo izdajo Gazzette dello sport dal šef proti dopinških preiskovalcev v Italiji Ettore Torri. V njem je Torri v bistvu izjavil, da vsi kolesarji jemljejo prepovedana sredstva in da bi njihovo uživanje lahko celo legalizirali, če ne bi bilo škodljivo za zdravje. Takšna trditev je naletela na številne negativne odzive, s Torrijem pa se je včeraj nemudoma srečal tudi predsednik italijanskega olimpijskega odbora CONI Gianni Petrucci. Po tem srečanju je Torri povedal, da so bile njegove besede slabo interpretirane, da se nikakor ne zavzema za liberalizacijo dopinga in da je šlo le za čustveni izliv človeka, ki se že dolgo let bori (in se še bo) proti temu pojavu. Zaradi njegovih besed so se počutili užaljeni mnogi v kolesarskem svetu, nekateri pa so tudi podvomili v Torrijevo nepristranskost pri nadaljnjem opravljanju svojega dela. LONDON Sto tisoč prostovoljcev zaOI 2014 LONDON - Olimpijske igre v Londonu 2012 so pritegnile veliko število prostovoljcev. Prireditelji so pred časom objavili, da želijo v svoje vrste zvabiti 70.000 ljudi, ki bi v času igre prostovoljno pomagali pri izvedbi tega največjega športnega dogodka, zdaj pa so prejeli že preko 100.000 vlog in prošenj prostovoljcev za sodelovanje. Prostovoljci imajo čas za prijavo do 27. oktobra, prireditelji pa so med drugim tudi sporočili, da kar 52 odstotkov do zdaj prijavljenih prostovoljcev še nikoli ni delalo prostovoljno. STROŠKI - Bavarska deželna vlada bi za organizacijo zimskih olimpijskih iger v Münchnu leta 2018 morala odšteti 200 milijonov evrov. Od tega zneska bi jih 160 namenila za izgradnjo olimpijskih prizorišč, 40 pa za trajne okoljske projekte. Celoten projekt ZOI 2018 je sicer ocenjen na 1,3 milijona evrov.Mednarodni olimpijski komite bo o prireditelju ZOI 2018 odločal 6. julija prihodnje leto, protikandidata Münchna pa sta francoski Annecy in južnokorejski Pjeongčang. BEČIROVIČ - Slovenski košarkarski reprezentant Sani Beči-rovic (29 let) je podpisal dveletno pogodbo s turškim klubom Turk Telekom iz Ankare. KUPČIJA - Izvršni odbor angleškega nogometnega kluba Liverpool je sprejel odkupno ponudbo ameriškega podjetja New England Sports Ventures (NESV), ki ima v lasti slovito moštvo v ba-seballu Boston Red Sox. Novi lastniki moštva iz Anfielda so se obvezali, da bodo v celoti pokrili dolg kluba do Royal Bank of Scotland, ki znaša 282 milijonov funtov, višina celotnega odkupa pa zaenkrat še ni znana. KONEC - Ameriška teniška igralka Venus Williams je že končala sezono 2010. Sedemkratna zmagovalka turnirjev za veliki slam si je poškodovala levo koleno in bo tako izpustila tudi zaključni turnir osmih najboljših igralk sveta. / ŠPORT Četrtek, 7. oktobra 2010 BARCOLANA 2010 - Igor Simčič, lastnik favoriziranega Esimita Europa 2 19 1C.1C.1C 42. BARCOLANA »Smo tudi spodbuda za tržaško gospodarstvo« V nedeljo se bo v Trstu zbrala elita energetskih gigantov - CSpoštujemo vse udeležence 42. Barcolana že trka na vrata in vrvež na tržaškem nabrežju se je že pričel. Ekipe profesionalnih in neprofesionalnih jadralcev se že šopirijo med stojnicami s pisanimi jadralskimi jopiči, jadrnice pa so že na ogled ob Pomorski postaji. Največ radovednež, fotografov in občudovalcev je včeraj pritegnila velikanka Esimit Evropa 2, jadrnica goriškega poslovneža Igorja Simčiča. Plava lepotica je pred pomorsko postajo prispela pozno popoldne, prav v trenutku, ko je nad tržaškim zalivom posijalo sonce. Kot nekakšna »miss« na lepotnem tekmovanju se je maksi, ki pluje pod evropsko zastavo, v blišču počasi približal pomolu in takoj vzbudil val zanimanja med mimoidočimi. Esimit Evropa 2 je letos v Trstu največji favorit za absolutno končno zmago. To je namreč jadrnica, ki je pod imenom Alfa Romeo 2 osvojila že vse kar se je dalo osvojiti. Na Barcolani je že trikrat prva prečkala ciljno črto pred Barkovljami. Vendar Simčiča vloga favorita sploh ne moti: »S tem se v bistvu nisem nikoli obremenjeval. V Trst sem vedno prišel pripravljen, s pripravljeno ekipo, ki je jadrnico vedno poznala do potankosti. V prejšnjih letih je bil cilj zmagati v kategoriji in to nam je dejansko vedno uspelo, saj smo na najvišji stopnički v našem razredu stali kar sedemkrat zaporedoma. S sedanjim potencialom je jasno, da je naš cilj absolutna zmaga. To je v bistvu edina velika razlika, vse ostalo pa, mislim tudi na vzdušje, je nespremenjeno.« Pred leti, ko je to jadrnico v Trst pripeljal Novozelandec Crich-ton, so mnogi vihali nos, češ da gre za jadrnico, ki ne sodi na Barcola-no. Se ne bojite, da vam bodo Trža-čani nasprotovali? »Imeti tako jadrnico je dvorezen meč. Res je, brez nje je bil boj lani ostrejši, ampak ne smemo pozabiti, da tudi ob prisotnosti Alfe konec ni bil 6 vedno vnaprej znan. Že se je zgodilo, da je bila šele sedma na prvi boji. Na taki regati, kot je Barcolana, je dejansko vse možno, saj se lahko vse zelo hitro spremeni, predvsem na startu. Tekmujejo namreč tudi taki, ki te lahko nehote ovirajo na startu, saj za njih to ni najpomembnejši del regate. Ne glede na to moramo spoštovati prav vse, ki so na startni linji in predvsem med vsemi temi različnimi jadrnicami najti pravo pot, da ne ostanemo ujeti v primežu gneče jadrnic.« Na krovu Esimita Evropa 2 bo v nedeljo izkušena ekipa 26 jadralcev, ki sodijo med 150 najboljših na svetu. Čeprav so se ti izkušeni morski mački udeležili najprestižnejših regat, kot so Volvo Ocean Race, America's Cupa, svetovnih prvenstev in olimpijskih iger ter so posegli že po številnih kolajnah, so pred takšno jadrnico še vedno odprtih ust, ta vodna formula, predvsem v močnih vetrovih, jih namreč znova in znova prijetno preseneča. »Regatirati na njej je pravi užitek,« pravi Simčič. Ali je bila kaka solza, ko ste staro jadrnico upokojili? Nekdanja Alfa je zdaj Esimit Europa 2, glavni pokrovitelj jadrnice Igorja Simčiča (desno) pa je energetski gigant Gazprom KROMA »Ne, absolutno ne, nobene solze. Sedaj je v hangarju v Miljah naprodaj, očiščena in pripravljena na nove izzive. Skok na večjo jadrnico ni bil iz trte izvit projekt, saj smo to že veliko let načrtovali. Predvsem zato, ker ta jadrnica predstavlja Evropo in povezovanje vseh narodov, ampak tudi največjega energetskega proizvajalca na svetu, to je Gazprom. Vsi ti dejavniki so pač zahtevali od nas, da nabavimo plovilo, s katerim lahko posežemo po prestižnih zmagah. To smo letos tudi že dokazali. Zmagali smo na vseh re- getah, na katerih smo nastopali. Dosegli smo tudi nov rekord na regati Palermo - Montecarlo. Najbolj pa nas je presenetila zmaga v kompenziranem času na svetovnem prvenstvu maxijev na Sardiniji. Na njej prejšnja Alfa Ro-meo2 ni nikoli zmagala. Dodano vrednost je tokrat pomenila ekipa..« Kaj pa je pravzaprav Barcolana? »Na Barcolani je posebno vzdušje. To ni samo regata, to je veliko več. Barcolana je predvsem srečanje ljudi, ki so navdušeni jadralci, poznavalci morja, ki pridejo v Trst preživeti lepo oktobrsko nedeljo. Letos pa si štejem v čast, da naš projekt predstavlja tudi spodbudo za gospodarstvo Trsta. Letos bo namreč v Trst prišlo kar šest uglednih evropskih poslovnežev, ki predstavljajo kar 80% vodilnega kadra evropskega energetskega tržišča in bodo s svojimi privatnimi letali prileteli na tržaško letališče samo za Barco-lano. Skratka tudi mi smo pripomogli k temu, da Barcolano poznajo že po vsej Evropi.« Katera so vaša pričakovanja za nedeljo? »Nedvomno je še prezgodaj, da bi točno vedeli, kakšne vremenske razmere bodo vladale v nedeljo v tržaškem zalivu. Kot kaže bo pihal bolj šibak veter in bo v teku dneva še poje-najal, tako da se obeta zelo zanimiv start.« Kaj pa nasprotniki? »Najnevarnejša je nedvomno Maxi Jena, ki ima odlično ekipo, sestavljena iz najboljših slovenskih jadralcev, razen našega najboljšega slovenskega jadralca Žbogarja, ki tekmuje za nas. Kosmina je izkušen jadralec in jadrnica je bila zgrajena praktično samo za Barcolano. Kljub temu, da je krajša od naše, imajo velik potencial, ki ga zna zelo dobro izkoristiti. Niti slučajno jih ne podcenjujemo.« Ob koncu pa še beseda o ciljih letošnje sezone? »Sedaj je glavni cilj nedvomno zmaga na Barcolani, že v ponedeljek pa bo jadrnica odplula na Malto, kjer se bomo udeležili znane Middle Sea Race, to je ene najtežjih in tud najbolj nevarnih regat, med katero se lahko vreme tako poigra s tabo, da se znajdeš v 6, 7 metrov visokih valovih in z veterom, ki piha z jakostjo 30, 40 vozlov. Vsi treningi pred Barcolano so dejansko namenjeni pripravi za Middle Sea Race.« Rado Šušteršič SMUČANJE - Volitve v zvezo FISI na Goriškem in Tržaškem Z odgovornima funkcijama Andrea Don podpredsednik, Livio Rožič odgovoren za goriško čezmejno prvenstvo - Tudi predstavniki Mladine in Devina ŠOLSKI ŠPORT - Odbojkarji šole Trinko Po sledeh Černica in Maniaja ali še boljši? Novo olimpijsko štiriletje predvideva med drugim prevetritev odborov športnih zvez zimskih športnih panog. Tako je tudi v Trstu in Gorici, kjer so pred kratkim izvolili nove odbore pokrajinskih smučarskih odborov smučarske zveze FISI. Tržaški pokrajinski odbor FISI bo v naslednjih štirih letih vodil Alessandro Messi, ki je bil tudi edini kandidat za predsedniško mesto. Na prvem sestanku odbora pa so izvolili tudi podpredsednika in tajnika. Na tajnem glasovanju je bil za podpredsednika soglasno izvoljen predstavnik SK Brdine Andrea Don, tajnik pa bo dosedanji predsednik Renzo Sgubin. Za slovensko smučarsko gibanje v Trstu bo izvolitev Dona nedvomno veliko priznanje, saj bodo imela tržaška smučarska društva prvič svojega predstavnika v pomembni predstavniški vlogi. Odbor dopolnjujejo še trije predstavniki slovenskih klubov, in sicer Ennio Bogatez (SK Mladina), Erika Ukmar (SK Devin) in Franco Parmesan (SK Devin), ostali izvoljeni pa so: Elena Nardi, Armando Do-brigna, Carmelo Catania, Elena Zor-zetto in Gianpio Bernabe' Carbogno. Izvoljenega predstavnika imamo tudi na Goriškem. To je Livio Rožič, ki je na volitvah, skupaj z Brunom Gomiscechom, prejel celo največ glasov. Boja za predsedniško funkcijo je dobil dosedanji predsednik Paolo Tavian. Prejel je 311 gla- Andrea Don sov, njegov protikandidat Michele Visintin pa jih je zbral 132. V izvršni odbor so bili izvoljeni še Bruno Go-miscech (315 glasov), podpredsednik ZSŠDI Livio Rožič (315), Christian Costantin (287), Franco De-grassi (287), Claudia Valli (287) Raf-faele Trodella (245), Alessandro Troiano (245) in dva predstavnika športnikov smučarjev Anna Olivetti (66) ter Vanja Moro (20). Funkcije so si porazdelili na si-nočnji prvi seji novoizvoljenega odbora, Rožič pa je podpredsedniško mesto prepustil Claudii Valle, sam pa postal odgovoren za čezmejno prvenstvo. Občnega zbora so se udeležili tudi odbornik državnega FISI Fran- Livio Rozič co Fontana, deželni podpredsednik Aldo Plai in deželni odbornik Enrico Ferigutti. Fontana je v svojem posegu podčrtal aktivno vlogo goriškega pokrajinskega FISI predvsem pri večkratni organizaciji Svetovnega pokala za paraplegike in invalide na Zon-colanu in goriškega čezmejnega pokrajinskega smučarskega prvenstva, ki doživlja vse večje pohvale na državnem in mednarodnem nivoju, saj je letošnjo izvedbo s svojim pozdravom počastila tudi ministrica Giorgia Meloni. Svetovni pokal za pa-raplegike invalide pa, naj bi po besedah deželnega odbornika za šport Elia De Anne, sodil v ožji krog »velikih prireditev« ki naj bi jih dežela FJK direktno finansirala. Goriška nižja srednja šola Ivana Trinka je v odbojki na Mladinskih igrah že pravi pojem. Danes bo njena ekipa fantov odpotovala v kraj Chianciano Terme na finalni šesteroboj za državni šolski naslov. Na finalu bo šola Trinko nastopila že šestič v zadnjih 20 letih! S profesorjem Aleksandrom Kodričem bodo v Toskano odpotovali fantje, ki so v minulem šolskem letu najprej osvojili deželni naslov, nato pa zmagali še na meddeželni fazi. Nekateri izmed njih letos že obiskujejo eno izmed višjih srednjih šol. Ekipo v praksi sestavljajo igralci Olympie, ki so se v minuli tekmovalni sezoni uvrstili v državni finale, tam pa osvojili končno 11. mesto. Ker gre za šolsko ekipo, je pričakovati, da bo konkurenca v Chiancianu nekoliko slabša (ne pa nujno slaba), zato se fantje tja podajajo polni upravičenih pričakovanj. Prof. Kodrič, ki je vodil ekipo šole Trinko na vseh dosedanjih finalih in ima zato veliko izkušenj, pričakovanja potrjuje. »Ekipa je dobra,« je povedal. Velja povedati, da Trinko na dosedanjih finalih nikoli ni zmagal (z edinim naslovom med slovenskimi nižjimi srednjimi šolami v Italiji se je v ženski konkurenci leta 1990 lahko ponašala šola Erjavec iz Rojana v Trstu), bil pa je kar dvakrat drugi, enkrat tretji, enkrat če- trti, enkrat pa deveti. V eni od ekip, ki je osvojila drugo mesto, sta igrala tudi sedanja državna repre-zentanta Matej Černic in Loris Mania. Formula letošnjega državnega finala je enostavna. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini s po tremi ekipami, pomerile pa se bodo jutri po sistemu vsak proti vsakemu. Zmagovalec skupine bo v soboto igral v finalu za naslov, drugo uvrščeni ekipi pa se bosta pomerili za 3. mesto. Jutri popoldne se bodo vsi udeleženci finala podali v Firence na ogled tekme svetovnega prvenstva. Žal le za uvrstitve od 9. do 12. mesta, vseeno pa bo to za mlade odbojkarje lepo doživetje. Na finalu v Chiancianu Terme poleg šole Trinko nastopajo še naslednje šole: SM A. Frank iz Mon-dovija (Cuneo), IC Dante iz Civite Castellane (Viterbo), IC Bazzaotra iz Masse Lubrenseja (Neapelj), IC Ricci iz Polvigija (Ancona) ter IC Dalla Chiesa iz San Giovannija la Punta (Catania). Žre skupin bodo organizatorji finala opravili danes zvečer na srečanju s profesorji. »Šolo iz Cunea dobro poznamo, z njimi smo že igrali, za ekipe iz juga, zlasti za sicilske pa je značilno, da so njihovi igralci, kot tudi igralke, glede na starost fizično nadpovprečno razviti,« je še povedal prof. Kodrič (ak) 20 Četrtek, 7. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI NAŠ POGOVOR - Namiznoteniška igralka Ana Bržan pri A-ligašu Novari »Igrala bom, vse dokler me ne bodo premagovale deklice Od namiznega tenisa se ne da živeti - Krasovke so zelo napredovale □ Obvestila « Ana Bržan, 34-letna slovenska tržaška namiznoteniška igralka, igra letos pri ekipi Regaldi Novara, v državni A1-ligi. V soboto se je »spopadla« s starimi znankami zgoniškega Krasa. Ekipi sta se razšli z neodločenim izidom 3:3. »Sliši se čudno, ampak smo ciljali na točko. Po prvem delu tekme smo vodile in smo nato upale v zmago s 4:1. Nekaj se je zataknilo in Kras je zasluženo iztrgal točko, ki je vsekakor pravična. Lahko bi zmagal kdorkoli.« Izgubila si proti Martini Milič, ki si jo premagala na junijskem državnem prvenstvu. Martinina zmaga ni presenetljiva. Pravzaprav me je v zadnjem letu skoraj vedno premagala. Le na junijskem DP sem bila uspešna jaz. Igrala je zelo dobro. Tudi Eva Carli ni bila nič slabša. Proti njej nisem nikoli izgubila. Večkrat pa sem zmagala, kot v soboto, le s 3:2 in Eva je imela večkrat tekmo v svojih rokah. Prej ali slej me bo premagala. Na državni jakostni lestvici si vsaj nekaj mest višje od Martine. Velja. Ampak te lestvice niso najbolj zanesljive. Na deseto mesto sem se povzpela, po uspešnem nastopu na zadnjem turnirju, ki je bil zelo slabo obiskan. Pred odhodom v Novaro si igrala za Norbello in pred tem še za Sieno. Z ekipo iz Novare sodelujem šele kak mesec. Hitro sem se vključila, saj že dolgo časa poznam Kitajko Wangovo. Z njo sem igrala v Sieni. Vsekakor letos treniram v Vidmu s svojim nekdanjim prvim Borovim trenerjem, Slovencem Marinom Fili-pacem. V Novaro se odpeljem le na tekme. Pri Norbellu so me po koncu lanske sezone odslovili, češ da ne sodim več v njihove načrte. Ekipo so pomladili. Navsezadnje so bili pošteni in se niso lagali. Ali bo letošnja sezona bolj izenačena od prejšnjih? Gotovo. Le Castelgoffredo in Sandonatese (pri kateri igra Lisa Ridolfi op. ur.) sta boljša od ostalih. Vsi ostali se bomo borili za druga mesta v play- ORIENTACIJSKI TEK Tekmovalci in tekmovalke gropajsko-padriške Gaje Tekmovalci in tekmovalke sekcije orientacijskega teka pri gropajsko-padriški Gaji so poželi lep uspeh. Na društvenem prvenstvu Furlanije Julijske krajine so zasedli odlično tretje mesto. Glede na to, da so se pri Gaji začeli ukvarjati z orientacijskim tekom šele pred tremi leti, je to za vzhodnokraško društvo res lep uspeh. Odločilna je bila zadnja tekma v Beljaku v Avstriji, kjer so gajevci večkrat stopili na zmagovalni oder. Nastopilo je okrog dvajset Ga-jinih tekmovalcev. Marta Pacor se je v kategoriji W18 uvrstila na drugo me- ^ m SI i - Ana Bržan med lanskim nastopom v Zgoniku v dresu Norbella. Na državni lestvici zaseda med igralkami z italijanskim državljanstvom 10. mesto KROMA offu (3. in 4. mesto) in za obstanek v ligi. Tudi Kras, ki ima solidno ekipo. Krasove punce so veliko bolj izkušene in so lepo napredovale. Ali se v Italiji da živeti izključno z namiznim tenisom? Ah ... v zadnjih sezonah se posvečam izključno temu športu, ampak bolj kot to, da se preživljam, životarim. Le nekatere tujke in tuji trenerji so plačani malo boljše od ostalih. Zdaj iščem službo. Koliko let se že ukvarjaš s tem športom? Dvajset. Ze nekaj let razmišljam, da bi nehala. Dodatna motivacija je le, da sem še vedno visoko uvrščena na državni jakostni lestvici. Igrala bom, vse dokler me ne bodo premagovale mlajše deklice (smeh). Nato sem bom bržkone posvetila treniranju. To bi me veselilo. Jan Grgič Gaja odlična tretja na društvenem prvenstvu FJK sto, Andraž Luisa je bil drugi v kategoriji M14, Chiara De Cristini je na daljši razdalji v ženski članski kategoriji osvojila prvo mesto, Manuela Gian-nini pa je bila druga. Na stopničke je stopilo še pet gajevcev, ki so tako pripomogli k društvenemu uspehu. Na petih preizkušnjah je nastopilo dvanajst deželnih klubov. Gajevci so obenem v soboto nastopili na državnem prvenstvu v trail orientaciji, ki je bilo v parku Svetega Ivana v Trstu. Vzhodno-kraško društvo je bil glavni organizator sobotne tekme. S i V L-i M JK ČUPA v sodelovanju z Ribiškim muzejem tržaškega primorja iz Križa organizira za člane v nedeljo, 24. oktobra pobudo Po poteh ribičev. Zbirališče ob 10. uri pri Biti, sledita vodeni ogled muzeja in kosilo. Obvezna prijava. Vse informacije dobite v tajništvu. SK DEVIN prireja tečaje smučanja z društvenimi učitelji na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra vsako soboto in nedeljo zjutraj. Druga izmena od sobote 17. oz. nedelje 18. oktobra 2010. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanje na info@skdevin.it ali na 040 2908105 - 348 1334086. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka od 16.30 do 18.00 PLESNA SEZONA pri ASD Cheerdance Millenium se je začela! Jazz, hip-hop in cheerdance, vse to dobiš pri nas. Treningi so ob torkih in četrtkih od 19.00 do 20.30 v prostorih duštva Skala v Gropadi. Namenjeni so dekletom od 15. leta dalje. Pridruži se nam: 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali info@cheerdancemillenium.com. AŠZ OLYMPIA GORICA začenja športne dejavnosti za leto 2010-11 : predšolska telovadba, ritmika, orodna telovadba, minyvolley, odbojka in športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). TENIŠKA ŠOLA za osnovnošolce pri ASZ Gaja na Padričah se bo pričela v torek, 12. oktobra. Za prijave in informacije pokličite na tel. št.: 3898003486 (Mara). AŠD BREG - Odbojkarska sekcija sporoča, da bodo potekali treningi mladinskih ekip po sledečem urniku: letniki 1995/1996/1997 (U16) ob ponedeljkih in sredah od 18.00 do 19.30 v Dolini, letniki 1997/1998/1999/2000 (U12-U13-U14) ob sredah od 16.30 do 18.00 in ob četrtkih od 18.00 do 19.30 v Dolini. PLANINSKI SVET Predsmučarska telesna vadba SPDT Smučarji SPDT so včeraj 6.oktobra 2010 začeli s kondicijski-mi pripravami v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu. Treningi so primerni tako za smučanje kot za splošno telesno formo. Namenjeni so odraslim in vključujejo tudi igre za sprostitev. Začetek je ob 20.30, za informacije in prijave lahko pokličete na tel.št. 335 6123484. Vabljeni ! Spominski pohod OPD Koper Ze 32 let prihajajo planinci in vsi ki radi zahajajo v naravo vsako prvo nedeljo v oktobru na vrh Slav-nika, da bi se poklonili spominu številnim kurirjem in borcem, ki so v času NOB hodili po teh poteh ter da bi znova in znova potrdili, kako pomembna sta gibanje in hoja v prelepem okolju pri premagovanju vsakdanjih težav. Prav naravni dediščini so prireditelji letos, ob mednarodnem letu raznovrstnosti življenja na zemlji, namenili posebno pozornost. Izdali so lično zgibanko, kjer so predstavili pestrost rastlin in živali na Slavniku, pomembnost tega bogastva in poudarili potrebo po ohranjanju in varovanju edinstvene narave ter napisali napotke, kako vsak posameznik lahko prispeva k zmanjšanju ogroženosti raznovrstnosti življenja. Opozorili so na nesprejemljivo hojo izven poti in delanja bližnjic ter na vožnjo z novodobnimi štirikolesniki, terenskimi vozili, pa tudi s kolesi vse- vprek po travnikih in tratah. Tudi kratek kulturni program, ki ga je oblikovala pevska skupina OPD, je bil posvečen tej tematiki. Lep sončen dan je privabil številne obiskovalce od blizu in daleč. Pridne planinke so jim postregle z dobrim čajem, mnogi so prisluhnili kulturnem programu, nato pa so skupaj zapeli in se veseli vračali v dolino s pozdravom: »Nasvidenje drugo leto«. (Maruška Lenarčič) UMETNOSTNO KOTALKANJE - Pokrajinsko prvenstvo Številni uspehi poletovcev v številčno skromni konkurenci V nedeljo, 4. oktobra se je odvijal na plošči tržaškega društva Gioni drugi del pokrajinskega prvenstva v umetnostnem kotalkanju za višje kategorije - starejše deklice in dečki, kadetinje, mladinke, članice in vse promocijske kategorije. Tudi v tej fazi so tekmovali poletovci. V kategoriji »starejših deklic in dečkov B«, kjer je tekmovanje obvezno v obeh panogah, je bila Valentina Budin edina tekmovalka in je osvojila prvo mesto v obveznih likih, v prostem programu in v kombinaciji, medtem ko si je Daniel Sedevcic v isti kategoriji med dečki prislužil drugo mesto. Tudi med kadetinjami je Katarina Jazbec v obveznih likih tekmovala sama in je osvojila prvo mesto, medtem ko je bila v prostem programu druga, seveda je zmagala tudi v kombinaciji. Med mladinkami sta tekmovali poletovki Martina De-bernardi in Valentina Scamperle. V obveznih likih je Martina osvojila prvo in Valentina drugo mesto. V prostem programu je na tretjo stopničko zmagovalnega odra stopila Valentina, medtem ko je Martina osvojila drugo mesto. Na koncu si je Valentina zaslužila drugo mesto, Martina pa je osvojila prvo mesto v kombinaciji. Med članicami je v prostem programu tekmovala samo poletovka Karen Richter, kjer je tudi stopila na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Sotekmovalka Astrid Zorzetto pa ni tekmovala zaradi poškodbe. Karen je obenem nastopala sama tudi v obveznih likih v promocijski kategoriji C, kjer je seveda osvojila prvo mesto. / ŠPORT Četrtek, 7. oktobra 2010 21 madžarska - Nesreča v Ajki terjala 4 mrtve, 6 oseb pogrešajo, 120 jih je utrpelo poškodbe Oblasti skušajo preprečiti, da se strupeno blato ne bi izlilo v Donavo V rezervoarju še vedno med 96 in 98 odstotkov odpadne gošče - Oblasti tarča kritik BUDIMPEŠTA - Ekološka katastrofa na Madžarskem, do katere je prišlo po izlitju strupenih snovi v tovarni aluminija v Ajki, dobiva vse večje razsežnosti. Doslej so zaradi izlitja umrli štirje ljudje, oblasti pa skušajo preprečiti, da se strupeno blato ne bi izlilo v Donavo. Madžarske oblasti so bile zaradi nesreče deležne ostrih kritik domače javnosti. Madžarske oblasti so po ponedeljkovem izlitju strupene odpadne snovi v tovarni aluminija Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na zahodu Madžarske skušale zajeziti širjenje strupenega blata. Reševalci zlasti poskušajo preprečiti, da bi izlita snov stekla v Donavo, kar jim bo po oceni madžarskega notranjega ministra Sandorja Pin-terja verjetno uspelo. Po poročanju madžarske tiskovne agencije MTI v prizadevanjih za zajezitev strupenega blata sodeluje okoli 500 strokovnjakov in zaposlenih v tovarni aluminija. Medtem rdeče strupeno blato, ki je s seboj nosilo avtomobile in rušilo mostove, napreduje proti reki Donavi. Po podatkih lokalnih oblasti se je razlilo na 40 kvadratnih kilometrih površine in se izlilo v reko Marcal. Ta se izliva v reko Rabo, sledanja pa v enega od rokavov Donave. Strupena gošča naj bi Donavo dosegla že ta konec tedna ali v začetku prihodnjega. Reševalci v reko Marcal zlivajo kalcijev in magnezijev nitrat, ki naj bi vezal strupene kemikalije, da bi s tem preprečili onesnaženje Donave. Iz poškodovanega rezervoarja v tovarni aluminija je po podatkih oblasti izteklo okoli milijon kubičnih metrov strupene gošče. Ob izlitju je bilo poplavljenih več vasi na zahodu države, najbolj je onesnaženje prizadelo vas Kolonter, kjer so umrle štiri osebe - dve ženski, mladenič in dojenček. Šest oseb pogrešajo, več kot 120 pa jih je utrpelo poškodbe. Upraviteljica rezervoarja, Madžarska družba za proizvodnjo aluminija (MAL), je sporočila, da je v rezervoarju še vedno med 96 in 98 odstotkov odpadne gošče in da potekajo popravila, s katerimi bi preprečili nadaljnja izlivanja. V ta namen so okoli rezervoarja tudi začeli graditi šest metrov visok nasip. Madžarska politika se je po ponedeljkovi nesreči znašla pod plazom kritik. Po poročanju madžarskih medijev je najhujša okoljska nesreča na Madžarskem doslej predvsem posledica več desetletij neodgovornosti madžarske politike. Komentatorji med drugim kritizirajo dejstvo, da so odpadke iz tovarne aluminija, ki so jo v 90. letih prejšnjega stoletja privatizi-rali, brez pomislekov hranili na prostem. Madžarski premier Viktor Orban je pri- Ljudje skušajo odstraniti strupeno blato s svojih dopmačij ANSA znal, da je ekološka katastrofa presenetila oblasti spričo dejstva, da je pristojna inšpekcija pred dvema tednoma preverila tovarno v Ajki in tamkajšnji rezervoar industrijskega blata, vendar pri tem ni ugotovila nepravilnosti. Madžarska vlada je spričo katastrofe v treh okrožjih, med drugim tudi v Železni županiji, kjer živijo porabski Slovenci, v torek razglasila izredne razmere. Po-rabski Slovenci sicer živijo na območju, ki ga strupene snovi ne morejo doseči niti v primeru, če bi strupena snov prišla v reko Rabo, saj se ogroženo območje nahaja niže od krajev, kjer živijo Slovenci, so za STA pojasnili predstavniki porabskih Slovencev. Monošter, ki velja za središče Slovencev na Madžarskem, je od Ajke oddaljen okoli 130 kilometrov. Ponedeljkovo izlitje bi lahko imelo po ocenah okoljevarstvenikov resne posledice za okolje. Po besedah vodje regijskega urada Svetovnega sklada za naravo (WWF) Andreasa Beckmanna je zaradi katastrofe zastrupljenih najmanj 40 kvadratnih kilometrov površine. Reke so že označili za "mrtve", rastlinstvo in živalstvo sta povečini uničena in tudi zrak je onesnažen s težkimi kovinami, je dejal Beckmann. Madžarska bo po besedah ministra za okolje Zoltana Illesa potrebovala vsaj leto dni, da odstrani škodo zaradi izlitja strupene odpadne snovi. Čiščenje bi lahko stalo več deset milijonov evrov, verjetno pa Pogajanja med talibani in vlado v Kabulu WASHINGTON - Ameriški časopis Washington Post je včeraj poročal o poteku skrivnih pogajanj na visoki ravni med predstavniki tali-banov pod vodstvom mule Mohameda Omarja in afganistanske vlade. Časopis je navedel arabske in afganistanske vire, vendar ni poročal o tem, kje pogajanja potekajo. Afganistanska vlada se je s talibani lani že pogajala v Savdski Arabiji, vendar ta pogajanja niso rodila sadov. Talibanski predstavniki pa naj bi tokrat imeli vsa pooblastila za dogovor od mule Omarja in si resno želijo prenehanja spopadov. Grožnja Al Kaide je resnična BRUSELJ - Grožnja velikega terorističnega napada Al Kaide v Evropi je realna, še posebej zdaj, ko je ta teroristična mreža zaradi akcij ZDA v Afganistanu in Pakistanu pod pritiskom, je včeraj v Bruslju izjavil koordinator EU za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove. Po nizu opozoril pred morebitnim terorističnim napadom v Evropi, ki so prišli iz ZDA in več drugih držav, je tudi de Kerchove opozoril, da je grožnja resnična in da se tudi po nedavnih aretacijah več osumljencev ni zmanjšala. "To je tudi potrditev mojih opozoril, da ne smemo misliti, da ni ogroženosti, ker ni napadov," je dejal de Kerchove. (STA) bo potrebna finančna in tehnična pomoč Evropske unije, je za spletno stran langlo-vagok.hu povedal Illes. Evropska komisija je medtem v Bruslju sporočila, da so razmere na Madžarskem po razlitju strupenega blata pod nadzorom, a vseeno izrazila zaskrbljenost, da bi lahko madžarska ekološka katastrofa dobila evropske razsežnosti. "To je resen okoljski problem," je dejal tiskovni predstavnik komisije Joe Hennon. Evropska komisija je pripravljena pomagati, če bi ekološka nesreča na Madžarskem dobila evropske razsežnosti in če jo bodo madžarske oblasti zaprosile za pomoč, česar doslej še niso storile, je še povedal tiskovni predstavnik evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika. Na madžarsko ekološko katastrofo se je ob začetku plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta odzval tudi njegov predsednik Jerzy Buzek, ki je izrazil so-žalje družinam in prijateljem žrtev ter vsej Madžarski po eni najhujših katastrof v njeni zgodovini. Madžarski urad za preiskave (NNI) je medtem sprožil preiskavo v zvezi z izlitjem iz poškodovanega rezervoarja v tovarni v Ajki. Resnost in kompleksnost primera upravičujeta uvedbo preiskave zaradi domnevne povzročitve smrti iz malomarnosti, so v torek po poročanju agencije MTI sporočili s sedeža madžarske policije. Simona Grmek (STA) jemen - Tarči Francoz in britanski diplomat Smrtonosni napadi na tujce SANA - Jemensko prestolnico Sana so včeraj pretresli napadi na tujce. Oboroženi varnostnik je ubil francoskega vodjo avstrijske energetske družbe OMV v Jemnu, medtem pa je bilo tarča raketnega napada tudi vozilo britanskega veleposlaništva. Pri tem so bili lažje ranjeni britanski diplomat in trije jemenski civilisti. Napad na francoskega direktorja se je pripetil na sedežu družbe OMV v Jemnu na obrobju Sane. Kot so povedali varnostni viri, je oboroženi varnostnik podjetja začel streljati na direktorja in pri tem kričal "Alah je velik". Varnostnika so po umoru aretirali, prostore OMV pa je obkolila policija. Za zdaj ni jasno, kaj je botrovalo napadu, o katerem v OMV niso želeli razkrivati podrobnejših informacij. Družba je močno navzoča v Jemnu, odkar je leta 2003 kupila nemško podjetje Preussag Energie. V Sani je medtem prišlo tudi do raketnega napada na vozilo britan- skega veleposlaništva, v katerem je bil lažje ranjen uslužbenec veleposlaništva, poškodbe pa so utrpeli tudi trije Jemenci. Po navedbah očividcev naj bi raketo na vozilo izstrelila dva v smetarja preoblečena terorista. Na napad se je že odzval britanski zunanji minister William Hague in ga ocenil kot opozorilo, "da moramo v prizadevanjih za izboljšanje varnosti v Jemnu še veliko storiti". Britanski diplomati po napadu ostajajo doma ali v prostorih veleposlaništva, je dodal. To je bil drugi napad na vozilo britanskega veleposlaništva v Sani letos. Aprila se je v konvoj, v katerem se je peljal britanski veleposlanik v Jemnu, zaletel samomorilski napadalec. Pri tem so bili ranjeni trije mimoidoči, veleposlanik pa jo je odnesel brez poškodb. Odgovornost za aprilski napad je prevzelo krilo teroristične mreže Al Kaida, poimenovano Al Kaida na Arabskem polotoku. (STA) zda - Prihodnji teden Hillary Clinton na Balkan in v Bruselj WASHINGTON - Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton bo prihodnji teden od 11. do 14. oktobra obiskala Bosno in Hercegovino, Srbijo, Kosovo in Bruselj, je sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Philip Crowley. Clintonova se bo sestala z vladnimi predstavniki in predstavniki civilne družbe ter državljani, da bi poudarila nadaljevanje ameriške podpore vsem balkanskim državam pri uresničevanju teženj za vključitev v evroat-lantske povezave. Clintonova bo v Bruslju sodelovala na ministrskem srečanju zveze Nato, prav tako pa se bo srečala s predsednikom Evropskega sveta Hermanom Van Rompuyjem in visoko predstavnico za zunanjo in varnostno politiko Catherine Ashton. Clintonova je svoj obisk na Balkanu napovedala že konec septembra, ko je v State Departmentu gostila Ashto-novo. Namen njenega obiska je predvsem pogovor s kosovsko in srbsko stranjo pred Hillary Clinton ANSA začetkom pogajanj pod okriljem in vodstvom EU, ki naj bi se začela kasneje oktobra. Ameriška vloga v teh pogajanjih še ni natančno opredeljena. Pogajanja med Srbijo in Kosovom pod okriljem EU so določena v zadnji resoluciji Generalne skupščine ZN, ki je v začetku septembra sprejela svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča v Haagu o tem, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni bila v nasprotju z mednarodnim pravom. Resolucija je prav tako pozvala k začetku pogajanj, ki jih bo vodila EU. (STA) bruselj - Za obe strani je to zgodovinski korak EU in Južna Koreja podpisali sporazum o prosti trgovini BRUSELJ - Evropska unija in Južna Koreja sta včeraj v Bruslju podpisali sporazum o prosti trgovini. To je najpomembnejši sporazum te vrste, kar jih je unija doslej sklenila s tretjimi državami, in prvi, ki ga je sklenila z azijsko državo. Sporazum naj bi gospodarsko sodelovanje med partnericama okrepil za 30 milijard evrov na leto. V skladu s sporazumom bosta partnerici v prihodnjih petih letih odpravili skoraj vse, dolgoročno pa vse uvozne dajatve in mnoge necarinske ovire. Evropski izvozniki industrijskih in kmetijskih izdelkov v Južno Korejo bodo oproščeni plačila carine, s čimer naj bi ob popolni ukinitvi carin na leto prihranili 1,6 milijarde evrov. "Ta sporazum je daleč najpomembnejši trgovinski sporazum, kar jih je EU doslej sklenila s kakšno državo, in prvi sporazum o prosti trgovini z azijsko državo," je poudaril predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ob tem je izrazil upanje, da mu bo sledila cela generacija teh sporazumov. Južnokorejski PREDSEDNIK Myung Bak Lee ANSA ' v rj Ê/1 Podpis sporazuma o prosti trgovini z Južno Korejo je spodbudil tudi druge azijske države, med njimi Japonsko, ki je v torek izrazila upanje, da bi lahko spomladi prihodnje leto z EU začela pogajanja o tem sporazumu. Evropski komisar za trgovino Karel De Gucht te možnosti ni izključil, a je previdno dejal, da je še prezgodaj za kakršne koli zaveze glede tega. Poleg tega se je EU v torek dogovorila za pogajanja o trgovinskem sporazumu z Malezijo, pogajanja z Indijo in Singapurjem pa že potekajo. Še letos naj bi se začela tudi pogajanja z Vietnamom, nato pa morda še z Indonezijo, Tajsko in Japonsko. Sporazum so podpisali evropski komisar za trgovino De Gucht, belgijski zunanji minister Steven Vanackere v imenu predsedstva EU in korejski minister za trgovino Kim Jong-hoon ob robu vrha EU in Južne Koreje v Bruslju ob navzočnosti Barrosa, predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya in južnokorej-skega predsednika Lee Myung Baka. Sporazum je bil parafiran že oktobra lani, vendar se je pri dokončni potrditvi zapletlo z Italijo, ki se je bala, da bo sporazum ogrozil njenega avtomobilskega proizvajalca Fiat. Italija je na koncu popustila v zameno za odlog pri uveljavitvi sporazuma. Sporazum bo začel v čakanju na ratifikacijo v vseh članicah unije in Južni Koreji začasno veljati julija prihodnje leto. Južna Koreja je za ZDA, Japonsko in Kitajsko četrta najpomembnejša gospodarska partnerica EU; njuna blagovna menjava je leta 2008 znašala 65 milijard evrov. (STA) 22 Četrtek, 7. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI seat - Alhambra je večja in zmogljivejša kot doslej Španci so ponosni na svoj zadnji dosežek Alhambra bo bila trd boj z enakovrednimi Fordovimi modeli - Dvolitraši tudi z odličnim DSG menjalnikom Ni naključje, da je Seat kot glavnega tekmeca svoje alhambre navedel Fordov S-max, saj gre za konkurenco, ki traja že vrsto let. Začelo se je z Volkswa-gnovim sharanom in Fordovim galaxijem, kmalu pa se jima je pridružila še alhambra. Vsi trije, skupno z že omenjenim S-maxom, so doživeli dokajšen uspeh, ki ga bo pred kratkim predstavljena nova al-hambra zagotovo nadaljevala. Z galaxijem in S-maxom bo alhambra bila trd boj, kar pa zadeva sharana, pa » je naša alhambra mnogo lepša!«, trdijo pri Seatu. Nova alhambra je torej mnogo bolj praktična kot dosedanja, ima več prostora za potnike na zadnjih sedežih, ne samo v drugi vrsti, temveč tudi v tretji, kjer zdaj lahko sedita dva odrasla potnika. Sistem zlaganja zadnjih sedežev (EasyFold) je sila enostaven in ga lahko opravimo tako rekoč z eno roko. Ko so sedeži v tretji vrsti zloženi, praznina v prtljažniku zazija v vsej svoji prostornosti. Ko smo že pri prtljažniku, naj povemo, da se njegova vrata zapirajo s pomočjo elektrike, kar je bilo do zdaj možno le pri bistveno dražjih avtomobilih (n.pr. BMW X5). Elektrika pomaga tudi pri odpiranju in zapiranju zadnjih vrat, kar bistveno olajša dostop potnikov ne toliko do druge, kolikor do tretje vrste sedežev. Električna drsna vrata se odpirajo tudi s pritiskom na stikalo v daljinskem ključu. A nobenega strahu ni, da bi se vrata zaprla, ko ima nekdo nogo še napol zunaj: varnost zagotavljajo senzorji, ki ugotavljajo, ali se v odprtino vrat ni morda vrinila kakšna otroška noga ali roka. Električna vrata boste seveda dobili za doplačilo, razen pri različici Style, kjer so serijska. Alhambra je kar zajetno vozilo, saj je dolga 485 cm, se pravi 22 več kot stara. Da je popolnoma nova, pričajo tudi motorji, dva turbodizla in dva bencinarja TSI. Slednja imata 1400 in 2000 kubikov prostornine: manjši zmore 150 KM, večji in zmogljivejši bo na voljo konec leta, o njem pa niso posredovali podatkov. Kar zadeva oba turbo-dizelska dvolitrska TDI zmoreta 140 oz 170 KM. Vsi motorji, razen dvolitrskega benci-narja imajo 6-stopenjski ročni menjalnik, 2.0 TSI, pa tudi močnejši TDI sta na voljo s samodejnim DSG menjalnikom. Omeniti gre tudi nekatere pripomočke, ki jih ima zadnji španski dosežek: na primer samodejno vklapljanje in izklapljanje dolgih luči, ali pa sistem samodejnega vklapljanja ročne zavore ob mirovanju. V mirovanju sicer svoje delo opravi tudi sistem start-stop, ki za čas mirovanja ugasne motor, start-stop pa je zaslužen tudi za nizke emisije. Alhambre so opremljene s sečnin-skim katalizatorjem - pod motornim pokrovom je torej tudi majhen rezervoar za AdBlue, tako kot so navajeni tovornjakarji, kar niža emisije. Cene v Italiji so pri vseh modelih nekoliko višje kot n. pr. v Nemčiji in gredo od 28.500 (1.4 TSI reference) do 36.100 (2.0 TDI CR style DSG). nagrada Priznanje NCAP Citroenu za varnost Po zaslugi Citroenove storitve Klic v sili za lokalizacijo vozila je organizacija Euro NCAP Advanced podelila nagrado novim Citroenom C4, C5 in DS3. Euro NCAP Advanced nagrajuje inovativne sisteme, ki zagotavljajo večjo varnost in so hkrati tudi dostopni čim večjemu številu ljudi. Citroen ponuja številne funkcije, ki omogočajo večjo varnost voznika, sopotnikov in drugih udeležencev v prometu, kot je nova storitev Citroen eTouch, ki bo do konca leta na voljo na 7 vozilih. Citroen eTouch vključuje zlasti sisteme za klice v sili in za pomoč na cesti z lokalizacijo vozila. To sta dve brezplačni storitvi, ki sta prek vgrajene SIM kartice na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu, in v primeru, ko smo udeleženi v prometni nesreči ali smo le priča nesreče, omogočata natančno lo-kalizacijo vozila in hitrejše posredovanje služb za pomoč. Ta prvovrstna ponudba bo do konca leta na voljo v 10 državah. Velja omeniti, da je Volvo podoben sistem ( ) razvil že pred nekaj leti, a se takrat NCAP na novost ni oglasila. Stran pripravil Ivan Fischer nissan - Uspešnica vse od prve predstavitve pred skoraj 30 leti Micra še avto za mestni promet Večja in udobnejša kot doslej - Zanjo se odloča predvsem nežni spol - CVT menjalnik za udobnejšo vožnjo Nissanova micra je bila od vsega začetka, segamo daleč nazaj v začetek osemdesetih let prejšnjega stoletja, uspešnica v svojem razredu, od takrat je že 27 let, zanjo pa se je v tem času odločilo kar tri milijone kupcev, največ žensk, ki so pri micri občudovale njeno priročnost predvsem v mestnem prometu. In micra ostaja tudi va sedanji generaciji avto, ki je predan vožnji v gostem mestnem prometu. Sedaj je sicer zrasla za 6 cm v dolžino, s svojimi 378 cm pa ostaja še vedno med najmanjšimi v svojem razredu. Z nekaterimi bistrimi posegi se je prostor v notranjosti občutno povečal, tudi prtljažnik je z 265 litri med večjimi med majhnimi avti. V vožnji je micra zelo agilna, poganja pa jo trivaljni 1,2-litrski bencinski motor s posrednim vbrizgom, ki zmore 80 KM in deluje zelo uglajeno, na voljo pa je s 5-stopenj-skim ročnim ali s samodejnim brezstopenj-skim menjalnikom, s katerim se normna poraba nekoliko poveča, a je v mestnem prometu neprecenljive vrednosti. Na voljo je tudi motor z neposrednim vbrizgom in kompresorjem, zmore pa skoraj 20 KM več. Dizelski motor za sedaj ni predviden. Nissan je micri namenil zelo temeljito varnostno opremo s serijsko vgrajenimi štirimi varnostnimi blazinami in varnostnima zavesama, pa tudi z ESC, ki je danes skoraj nepogrešljiv, udobje pa bo odvisno od ravni opreme. Novo micro bodo začeli prodajati prihodnji mesec, točne cene pa za sedaj še niso sporočili. Nova micra je sicer zrasla za 6 cm v dolžino, s svojimi 378 cm pa ostaja še vedno med najmanjšimi v svojem razredu in še naprej primerna za mestni promet / RADIO IN TV SPORED Četrtek, l. oktobra 2010 23 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Kamorkoli naokoli...po svetu! - Veliki kviz o izumiteljih Deželni Tv dnevnik Film: Tantadruj - po povesti Cirila Kosmača, režija Tugo Štiglic, scenarij France Štiglic, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 15.00 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.15 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 20.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Ho sposato uno sbirro 2 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) V^ Rai Due 6.00 18.45 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: 8 semplici regole 7.00 Risanke: Cartoon flakes 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.45 Variete: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.45 Aktualno: Tg2 Achab libri in onda 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 23.20 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e so- cieta,sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno- zero (v. M. Santoro) 23.35 Dok. odd.: Rai 150 anni ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 0.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: 007 - Il domani non muore mai (voh., ZDA, '97, i. R. Spottis-woode) 23.15 Variete: Parla con me Rete 4 10.15 Nan.: Carabinieri 6 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berli-no 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Magnifica ossessione (dram., ZDA, '54, r. D. Sirk, i. J. Wyman) 17.05 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Dok.: Vite straordinarie 23.30 Film: Volver (dram., Šp., '06, r. P. Almodovar, i. P. Cruz) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque (v. F. Pa- nicucci) 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque (v. B. D'Urso) 18.40 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Chi ha incastrato Peter Pan? (v. P. Bonolis) 23.30 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno O Italia 1 6.10 Nan.: La Tata 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Aktualno: Cotto e mangiato (v. B. Parodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Film: Rocky (dram., ZDA, '76, r. J.G. Avildsen, i. S. Stallone) 22.00 0.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Demolition Man (fant., ZDA, '93, r. M. Brambilla, i. S. Stallone) 12.50 Aktualno: La Provincia ti informa 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 15.05 Aktualno: Musa Tv, sledi Salus Tv 16.55 Risanke 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 20.00 Športne vesti 20.10 Šport: Anteprima Triestina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Kviz: Ufo di sera 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: In contatto... con la Trieste Trasporti 0.00 Nan.: Schimansky - Un amore di bambina (i. A. Dobra, G. Gotz) LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 3.30 Aktualno: Otto e mezzo Nan.: Hardcastle & McCormick Aktualno: Life Film: Il giorno del delfino (pust., ZDA, '73, r. M. Nichols, i. G.G. Scott, T.V. Devere) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Relic Hunter Nan.: The District Film: Red Dust (dram., V.B., Južna Afrika, '04, r. T. Hooper) (t Slovenija 1 6.10 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.00 Nan.: Odprava zelenega zmaja (pon.) 11.35 Omizje (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Družinska serija: Vedrana Griso- gono (pon.) 13.50 Parada (pon.) 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.10 Kratki dok. film: Goreči angeli (pon.) 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Nan.: Sinje nebo (pon.) 18.15 Odpeti pesniki 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 19.55 Pogledi Slovenije 21.25 Na lepše 21.50 Minute za jezik 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Opus 23.30 Globus (pon.), sledi Na zdravje (t Slovenija 2 6.30 9.00, 1.00 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 12.45 Globus (pon.) 13.15 Slovenska jazz scena (pon.) 14.30 Lokalne volitve 2010 (pon.) 16.00 Evropski magazin - oddaja Tv Maribor 16.30 Kraji in običaji - oddaja Tv Koper 17.00 Mostovi - Hidak 17.30 Izob. serija: To bo moj poklic (pon.) 18.25 Mlad. odd.: Z glavo na zabavo (pon.) 18.50 Druž. hum. nan.: Peta hiša na levi 19.20 Dok. serija: Kako živijo slovenski gradovi 20.00 Lokalne volitve 2010 20.55 Film: Družina je čudovita stvar 22.25 Nad.: Lahko noč, dragi 23.25 Nad.: Komisar in morje (pon.) 6.55 Nan.: Più forte ragazzi 7.55 Nan.: Starsky & Hutch 8.50 Nan.: Hunter ^ Tele 4 ^ w Koper 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 13.45 Dnevni program Dnevnik 14.00 0.25 Čezmejna Tv - deželne vesti 7.35 Variete: Dopo il Tg... Attualita 14.20 Euronews (pon.) 14.30 Iz arhiva po vaših željah 8.05 Aktualno: Videomotori 15.20 Nautilus 9.00 Variete: Domani si vedra 15.50 Istra skozi čas 9.35 Talk show: Incontri al caffe de La 16.20 Folkest 2010 Versiliana 16.50 Alpe Jadran 10.55 21.55 Klasična glasba 17.20 Globus 12.25 Aktualno: Tractor Pulling 18.00 Kraji in običaji 12.40 Aktualno: Rotocalco ADNKronos 18.35 0.20 Vremenska napoved 18.40 23.30 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 20.00 Zgodovina ZDA 20.30 Avtomobilizem 20.45 Film: Zaseda v Savani 22.30 Dok. odd.: Klavdij Palčič 23.30 Primorska kronika 23.50 Čezmejna Tv Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 15.45 16.15 16.20 17.30 18.00 19.00 19.25 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 0.00 Mozaik 15.05 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Lokalne volitve: Črtomir Špacapan 19.50 Lokalne volitve: Dragan Va-lenčič Lokalne volitve: soočenje kandidatov za župana Občine Brda Lokalne volitve: Ada Filipič 22.00 Lokalne volitve: soočenje kandidatov za občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba Objektiv 23.30 Lokalne volitve: Darinka Ko- 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostrani 20.25 Lokalne volitve: Ivan Princes 20.30 Lokalne volitve: Matej Arčon 21.00 Lokalne volitve: soočenje kandidatov za župana Mestne občine Nova Gorica radio trst a 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Pogovori o glasbi; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale; 19.35 Zaključek oddaj. radio koper (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje za zdravje; 10.45 Time out - in pol!; 12.30 Opoldnevnik; 13.45 Volitve: soočenje kandidatov za župana MO Nova Gorica; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00-22.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Od glave do rapa, hip-hop glasba z Valterapom. radio koper (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.00-11.30, 20.30 Cultura e societa; 11.4512.15, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45, 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 23.00 In orbita show; 0.00 RSI slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. slovenija 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Četrtkov klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. slovenija 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Festival Slowind 2010; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. radio koroška 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 7. oktobra 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla vremenska slika C 1000 Nad našo deželo bodo v naslednjih dneh pihali severni višinski vetrovi, ki bodo iz dneva v dan bolj suhi. V pri-zemlju bo pihala pa burja. Nad vzhodno in deloma srednjo Evropo je obsežno območje visokega zračnega pritiska. Z vzhodnimi vetrovi doteka k nam hladnejši in še precej vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.34 Dolžina dneva 11.24 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.44 in zatone ob 17.58 A BIOPROGNOZA Danes bodo vremenski vpliv na Primorskem ugoden, drugod po državi vreme ne bo povzročalo opaznih težav. MORJE Morje je mirno, temperatura morja 20,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.26 najnižje -49 cm, ob 10.43 najvišje 60 cm, ob 17.05 najnižje -55 cm, ob 23.07 najvišje 41 cm. Jutri: ob 4.57 najnižje -43 cm, ob 11.10 najvišje 57 cm, ob 17.38 najnižje -55 cm, ob 23.44 najvišje 35 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........1 3 2000 m............ 4 1000 m .......... 10 1500 m............5 2500 m............ 4 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg IM sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona CELOVEC O 11/15 TOLMEČ O 9/14 TRBIŽ O 8/13 O 8/13 KRANJSKA G. O GRADEC 10/15 O 9/13 S. GRADEC CELJE 10/14 O J „T, VIDEM O «Ü^i 12/22 O PORDENON 13/21 ČEDAD O 13/21 O ,, TRŽIČ C 10/14 . s . O 1-5 * KRANJ _ O "^AŠL LJUBLJANA GOR|CArTo N. GORICA 11/15 N. MESTO 10/14 9?5LCA O K, POSTOJNA o O 9/14 _ --- ^ -i KOČEVJE ( J7 TRSTO <,!> O 17/22 i-ii-S S\. SV, q ^ ČRNOMELJ REKA 14/20 MARIBOR o 10/13 PTUJ O M. SOBOTA O 8/14 ZAGREB 11/15 O Po vsej deželi bo prevladovalo delno jasno vreme; v nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ob morju pa bo nekoliko močnejša. Nekaj več oblačnosti bo lahko v predalpskem svetu in v Kanalski dolini. _^NAPOVED ZA DANES \ Na Primorskem bo precej jasno, pihala bo zmerna burja.' Drugod bo pretežno oblačno in povečini suho.Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 13, najvišje dnevne od 12 do 15, na Primorskem okoli 21 stopinj C. O GRADEC M. SOBOTA O 8/15 Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do delno jasno vreme, le ponekod v hribih bo nekaj več oblačnosti. V nižinskem pasu bo pihala zmerna burja, ob morju pa predvsem dopoldne kar močna. Jutri in v soboto bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo po nižinah megla ali nizka oblačnost. PRIZNANJA - Američan in dva Japonca Nobelovo nagrado za kemijo prejmejo Heck, Negiši in Suzuki ) Nationsn Í&1Q Nobelpriset i kemi 2010 V^viUTS Jmadwkh Richard F. Heck Univert'rtycTíWahWB, M, DE. USA EiJehl Ifegkhi PurdütÜIWWi^, YJWLLaia^.lN. USA AtinBuzrtl H^flidu-UnNWiil. SfrpfKHTfcJap« for palödümtaiW^ ■Äw' Portreti nagrajencev, kakor jih je včeraj objavila Švedska akademija znanosti ANSA STOCKHOLM - Letošnji dobitniki Nobelove nagrade za kemijo so Američan Richard Heck ter Japonca Iiči Negiši in Akira Suzuki, je včeraj v Stockholmu sporočila švedska kraljeva akademija znanosti. Nagrado bodo prejeli za razvoj kemične metode, ki je znanstvenikom omogočila izdelavo zdravil in izboljšave elektronike. Švedska kraljeva akademija znanosti je v svoji obrazložitvi zapisala, da znanstveniki nagrado prejmejo za razvoj "s paladi-jem kataliziranih sklopitev v organski sintezi". Gre za "natančno in učinkovito" orodje, ki ga uprabljajo znanstveniki po vsem svetu, pa tudi v proizvodnji, na primer farmacevtskih izdelkov in molekul, ki se jih uporablja v elektronski industriji, povzema ameriška tiskovna agencija AP. Heck, rojen leta 1931, je zaslužni profesor na univerzi v De-lawareu. Negiši, rojen leta 1935, je profesor kemije na unverzi Purdue v ameriški zvezni državi Indiana. Suzuki, rojen leta 1930, pa je zaslužni profesor na univerzi Hokaido v Saporu na Japonskem. Sezona razglasitev Nobelovih nagrad se je začela v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo je letos prejel britanski profesor Robert Edwards za raziskave na področju umetne oploditve. V torek so razglasili dobitnika nagrade za fiziko. Prejela jo bosta v Rusiji rojena znanstvenika Andre Geim in Konstantin No-voselov za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena. Danes bodo objavili Nobelovega nagrajenca za književnost, v petek bo znan dobitnik Nobelove nagrade za mir, v ponedeljek pa še za ekonomijo. (STA) Android bolj priljubljen od iPhona WASHINGTON - Najbolj priljubljeni pametni mobilni telefoni od začetka marca do konca avgusta v ZDA so bili mobilniki z Googlovim operacijskim sistemom Android. Prodaja mobilnikov z Androidom je poskočila za 18 odstototnih točk in je bila v ZDA prvič večja od prodaje Applovega iPhona, ki je upadla za sedem odstotnih točk, kaže raziskava družbe Nielsen. Glede na raziskavo je delež Androida na ameriškem trgu pametnih mobilnikov v šestih mesecih poskočil iz 14 na 32 odstotkov, delež iPhona pa je padel iz 32 na 25 odstotkov. Prodaja kanadskega proizvajalca Blackberry je padla iz 34 na 26 odstotkov. Med ameriškimi lastniki pametnih telefonov je ta trenutek kljub temu še vedno največ lastnikov Blackberryjev (31 odstotkov). Sledita iP-hone z 28 odstotki in Android z 19 odstotki. V mednarodni analitski hiši Gartner ocenjujejo, da se bo operacijski sistem Android na svetovnem trgu še letos prebil na drugo mesto. Prehitel naj bi sistem BlackBerry in zaostal le še za vodilnim sistemom Nokie Sym-bian. Tržni delež obeh operacijskih sistemov skupaj, torej Symbiana in BlackBerryja, naj bi leta 2014 znašal že 59,8 odstotka. (STA) NEMČIJA - Ob 200-letnici prireditve Na Oktoberfestu popili rekordne količine piva MÜNCHEN - Tradicionalni festival piva Oktoberfest v Münchnu, ki je letos praznoval okroglih 200 let, je potolkel vse rekorde tudi v popitem pivu. Organizatorji prireditve v bavarski prestolnici so sporočili, da je 6,4 milijona obiskovalcev popilo sedem milijonov litrov piva. Policija pa je razkrila malo manj uspešne rekorde. Prireditelji 17-dnevnega festivala piva so sicer priznali, da je letošnja prireditev trajala dva dni dlje kot lanska, ko so zabeležili 5,7 milijona obiskovalcev, ti pa so spili 6,6 milijona litrov piva. Lanski Oktoberfest je bil okrnjen zaradi terorističnih groženj Al Kaide. Po številu obiskovalcev je bilo sicer rekordno leto 1985, ko so zabeležili 7,1 milijona gostov. Oktoberfest pa spremljajo tudi manj uspešne številke. Policija je objavila, da so zabeležili 1.179 prekrškov, kar je sicer za 21 odstotkov manj kot lani, je pa zato število poškodb naraslo s 127 na 140, poroča francoska ti- skovna agencija AFP. Naraslo je tudi število napadov z vrčkom za pivo s 43 na 62, zaradi česar se formalno uvede preiskava zaradi "poskusa umora". Urad za izgubljene stvari je med 4.500 najdenimi stvarmi zabeležil tudi nekaj neobičajnih predmetov, kot so proteze (za spodnjo in zgornjo čeljust), kunec in pes, bič in pa glasbeni instrument tuba. Obiskovalci so letos ob pivu pospravili 117 volov in 59 telet, številni pa so se pojavili v tradicionalni bavarski opravi. Po besedah organizatorjev je bilo na prireditvi, ki poteka na travniku, imenovanem There-sienwiese, čutiti pristno veselje. Prvi Oktoberfest je potekal v čast takratnega bodočega bavarskega kralja Ludwiga I. in princese Therese von Sachsen-Hidburghausen leta 1810. Čeprav so letos praznovali 200. obletnico prireditve, jih je v resnici potekalo le 177, saj so morali 24 prireditev zaradi različnih vojn in epidemij odpovedati. (STA)