[Ameriška Domovina SCmST^ li_3l P J t Cfl:-^-k,MC3|. I l l> It Tl 1 — e"V^\ iOHw • ^Oj^GUAG« ONUT NO. 171 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 7, 1966 HORNING N€WSPAP€8 ŠTEV. LXIV — VOL. LXIV Tito napovedal strožji režim za intelektualce .V govoru v Murski Soboti je v o d n ik jugoslovanskega komunizma izjavil, da mora biti konec zmede v komunistični partiji o “kulturi in drugih vprašanjih”. BELGRAD, SFRJ. — V nedeljo je prineslo časopisje govor Josipa Broza v Murski Soboti Sloveniji, v katerem je zahteval popolno reorganizacijo komunistične partije od tal do vrha in jasno linijo komunistov v kulturi in drugih vprašanjih. “Zveza komunistov se ni prilagodila razmeram in je izgubila vpliv in pomen,” je dejal Broz. V nadaljnem govoru je Broz poudaril, da mora biti Partija “zgrajena na novem temelju namenom, da bo njena vloga bolj učinkovita in da bo mogla ftajti polno upravičenost”. Partija je dala v preteklosti preveč na število in premalo na vred' nost članstva. “V naših strankinih organizacijah so tudi taki e-iementi, ki nimajo nič skupnega s komunizmom. Na univerzah, v šolah in na drugih področjih so ijudje razreda, ki je nam tuj,” je razlagal Tito svojim poslušalcem ozadje neučinkovitosti in napak Partije. Nato je dejal, da je treba take elemente pognati iz Partije. To čistko naj bi partijske celice izvedle same. Posebno ostro je Broz obsodil stališče Komunistične partije v Jugoslovanskem kulturnem živ-ijenju, kjer se je pojavila vrsta nejasnih teorij. To se mora peruti, je izjavil Tito, verjetno nrereč na zagrebški časopis Praxis, kjer so nekateri precej očit-110 napadali nekatere marksi-stične teorije. “Komunisti so bili k°lj opazovalci kot ideološki v°dniki kulturnega, življenja,” ■J6 trdil Broz in napovedal, da v odoče ne bo več tako. Politbiro -■veze komunistov bo v bodoče Sledal na “jasno in trdno ideolo-s ° vodstvo”, zato njegovi člani 116 bodo imeli nobenih drugih u •radnih položajev ne v Partiji ne ^ javni administraciji. Novi grobovi Valentine Ponikvar Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 7602 Cornelia Avenue 70 let stari Valentine Ponikvar, roj. na Igu pri Ljub Ijani, od koder je prišel v Ameriko leta 1912, mož Annette, roj Maricic, oče Helen Relic, Valen-tina, Johna, Yvonne Carrigan in Carol Smith, očim, stari oče in praoče, brat pok. Johna pok. Mary, zaposlen do upokojitve leta 1961 kot varilec pri Wamer-Swasey Co. Pokojni je bil član Kluba slov. upokojencev na St. Clair Avenue. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v petek ob desetih dopoldne na Kalvarijo. Fanatiki razbili komunistični urad v New Yorku NEW YORK, N.Y. — Preteklo nedeljo so neznani fanatiki vrgli primitivno ročno bombo domačega izdelka v uradne prostore komunistične stranke. Ker je bilo v bombi močno strelivo, je napravilo v pisarni precej škode. Policija še ni našla zločincev. Strankin predsednik Winston trdi, da jih tudi ne bo nikoli kajti dolži policijske organe, da so si sami v pomočjo FBI organizirali atentat. Dokazov za to natolcevanje tovariš Winson seveda ni navedel. Ni pa to prvi atentat, bilo jih je že več, toda noben med njimi ni bil tako hud kot nedeljski. De Gaulle nima sreče s svojim potovanjem burmanski diktator Win pride na obisk Washington, d.c. — jutri PNde v Združene rržave za 11 ni na obisk predsednik republi-® Burme v južni Aziji gen. Ne in. Ta je leta 1962 uvedel vo-sas.° diktaturo in začel uvajati ocializem v domači politiki, v cdnarodni pa hoditi previdno nevtraln0 pot. Ker je že obiskal Peiping in Moskvo, bil v Tokiu in Londo-^u> se je v smislu ravnotežja se-Žav na v Združene dr- rtve potresa v vzhodni 1 urciji ANKARA, Tur. — Vlada je av3avila’ da je pri potresu 19. v Uata na področju Erzeruma 2 0c3n3 ^'určiji bilo skupno '.Shoseh mrtvih> 11747 pa ra- Deln° oblačno in hladno. aJvišja temperatura 70. Vojna profi revščini ne uživa podpore Komaj ena tretjina odobrava boj proti revščini v sedanji obliki. Največ podpore ima med črnci. WASHINGTON, D.C. — Harrisovo pozvedovanje je pokazalo, da se naša javnost še ne more ogreti za Johnsonov način vojskovanja proti revščini. Komaj tretjini je boj všeč, četrtina ima pomisleke proti njemu, šestina pa trdi, da je načrt ponesrečena stvar. Za boj so še najbolj vneti črnci v velikih mestih, kar 83% jih je zanj. Zanimivo pa je, da dohodki ne vplivajo na stališče vprašanih do boja proti revščini. Približno 48% vseh vprašanih jih je za Johnsonovo akcijo, 52% pa proti. Boj ima več pristašev v mestih in industrijskih naseljih, manj pa v trgih in med farmarji. NEW YORK, N.Y. — V nju- Kritiki ne vidijo glavne napa- .lorški državi bodo letos tudi voke boja v slabi ali dragi organi- \ btve za guvernerja. Dočim so se zaciji, ampak v vmešavanju p0-j reDudbkanci hitro in brez težav litikov, posebno lokalnih. Kar odločili za kandidaturo sedanje-56% obsoja tako vmešavanje. [ §a guvernerja Rockefellerja, so Ali boj vpliva blagodejno na od-1 demokrat je iskali dolgo časa prinese med obema rasama? V tem mernega kandidata in ga konč-pogledu ni naša javnost enakih no našli v osebi 0’Connorja, pa misli. Samo 35% jih misli, da še ta ni vsem demokratom všeč. Iz slov. naselbin CHICAGO, 111. — V torek, 6. septembra, je dopolnil 60 let bivši sodnik dr. Alfred Fišinger, pianist, pevodja in profesor glasbe. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in uspešnega dela! m V sredo, 24. avgusta je umrl v Grand Hospital v Chicagu 45 let stari Gabriel Kmetič, rojen v Radečah pri Zidanem mostu, od koder je odšel leta 1953. Zadela ga je srčna kap. Zapustil je ženo Jožico, hčerko Irmo in nečakinjo Marico Starina (na obisku) tu, v starem kraju pa 3 sestre, brata in očeta. Truplo je ailo prepeljano v domovino in pokopano v rojstnem kraju Radeče. Humphrey in R. Kennedy se bosta te dni pobotala PREDSEDNIK VLADE JUŽNE AFRIKE VČERAJ UMORJEN Včeraj popoldne je parlamentarni sel zabodel do smrti predsednika vlade Juzno-afriške unije, ko je sedel na svojem mestu v parlamentu pripravljen na razpravo. Oblasti iščejo morebitno ozadje umora. CAPETOWN, J. Af. — Vodniki vlade so obljubili na tančno preiskavo o ozadju umora predsednika vlade Henrika F. Verwoerda. Tega je ponovno zabodel z nožem v vrat in prsi parlamentarni sel, 45 let stari Dmitri Stafendas, doma iz portugalskega Mozambika. Kaj je tega privedlo do napada na predsednika vlade, ni znano. Neko poročilo trdi, da je bil nanj hud, ker da se je preveč brigal za črnce, pa premalo za revne belce. Začasno je prevzel vodstvo vlade finančni minister Theophile Donges. Ta je v posebni izjavi hvalil uspehe umorjenega predsednika vlade in javnost zagotovil, da bo storjeno vse, da se razkrije, če je bil za umorom še kdo drug razen morilca samega. Predsednik vlade H. F. Ver- tak vpliv obstoja, dočim jih 45% misli, da boj nič ne vpli- Da demokratsko vodstvo u-stvari vsaj navidezno edinost ■va, vsi drugi pa nimajo svojega med svojimi pristaši, je najpreje mnenja. Kar dve tretjini pa mi- ’ pridobilo senate rja Roberta šiita, da revščine ne bo nikoli (Kenendyja. da je obljubil, da bo konec, ako se -reveži sami ne bo-'agitiral za O’Cem.-rja. Sedaj so do malo bolj potrudili, da se iz- napravili še načrt, kako se bosta PARIZ, Fr. — Povsod, kamor pride, naleti general De Gaulle na težave, male in velike, delajo mu jih ljudje, pa tudi priroda. Njemu na čast hočejo francoski strokovnjaki organizirati veliko atomsko eksplozijo blizu Murp-roa otokov, kamor jo bo general prišel gledat. Pa se je vreme v južnem Pacifiku tako poslabšalo, da bodo verjetno morali eksplozijo preložiti za par dni, morda pa tudi za dalj časa. General seveda ne bo mogel tako dolgo čakati, ker mu program za njegovo potovanje tega ne dovo- vsak čas udariti na razna sredi-Ijuje. Čakal bo dan ali dva, več.šča v mestu in povzročiti popol-pa ne. lno zmedo na dan volitev. kopljejo iz nje. Tako je razpoloženje, izraženo v odstotkih. Dovoljuje pa sklep, da demokratje ne bodo dobili pri volitvah veliko glasov, ako se bodo sklicevali na zasluge pri boju proti revščini. Treba jim bo poiskati nekaj učinkovi-tejšega. ———o--------— rije do pet rdečih bataljonov v Saigonu SAIGON, J. Viet. — Obveščevalni viri trdijo, da je v glavnem mestu Južnega Vietnama od tri do pet bataljonov rdečih gverilcev oblečenih v uniforme vladne armade. Ti utegnejo dva demokratska tekmeca prvega razreda, namreč podpredsednik Humphrey in senator Robert Kennedy slovesno sprijaznila na demokratski državni konvenciji v New Yorku. Slovesnost se bo vršila ta teden. Kako dolgo bo pa prijateljstvo trajalo, je uganka, čim bližje je ta ali oni demokrat obema tekmecema, tem manj bi stavil na trajno pomirjanje med njima. Cirkus na demokratski državni konvenciji ima pa zelo praktično ozadje. Ni veliko upanja, da bi demokratski kandidat O’Connor zmagal. Ako ne bo, si ne bodo razne struje med demokrati mogle očitati, kdo je kriv po woerd je sedel za svojo mizo v parlamentu, ko je zvonec klical ob dveh poslance k seji. Morilec Stafenda je na poti k njemu odrinil člana opozicije dr. A. Radforda, kot je ta izjavil po umoru, potegnil nož in ga začel zasajati predsedniku vlade v tilnik in prsi. Zdravnik je ugotovil, da je morilec z enim sunkom zadel napadenega naravnost v srce. Ta je bil skoraj na mestu mrtev. Ko so navzoči člani parlamenta prav spoznali, kaj se je zgodilo in planili predsedniku vlade na pomoč, je bilo že prepozno. Mogli so le spraviti na tla morilca in ga tam zadržati, dokler ni prišla policija. Oblasti se trudijo, da bi dognale, ali je bil morilec pri svojih naklepih proti življenju Verwoerda sam ali je imel kake pomočnike. Za sedaj niso v tem pogledu dale nobene izjave. Umorjeni predsednik vlade Hendrik F. Verwoerd bi bil jutri dopolnil 65 let. Na čelu vlade Južne Afrike je od leta 1958. Ves čas je zastopal odločno politiko ločitve ras in to v vseh podrobnostih izvajal. Dobre tri milijone belcev v Južno-afriški uniji ima vso oblast in vse politične pravice, med tem ko morajo črnci in “barvni” prebivalci prebivati ločeno od belcev, opravljati le posle, ki so za nje tičnih pravic, uživajo pa do neke mere polno osebno svobodo. Obljubljena jim je postopno polna samouprava v njihovih lastnih področjih, kamor belci nimajo dostopa razen po uradnem poslu. V Novi Zelandiji se pripravljajo na volitve AUCKLAND, N. Zel. — Čeprav bodo v Novi Zelandiji parlamentarne volitve šele “enkrat pred novembrom”, se vse stranke že danes pripravljajo nanje. Parlament ima 80 poslancev. Narodna stranka ima 45 manda- Iz Clevelanda in okolice raza, saj so se vendar na kon- odrejeni in se pokoriti beli obla-venciji tako bratsko objemale. Isti. So dejansko brez vseh poli- CLEVELAND, O. — V Kremlju zelo radi govorijo o mirnem sožitju, to je menda edino, v čemur še posnemajo tovariša Hru-ščeva. Ni jim zoprno tudi geslo o aktivni nevtralnosti, čeprav jih večkrat spravi v zadrego z idejo mirnega sožitja. Vzemimo na primer slučaj s stiki med Rusi in Kitajci. Kitajski komunisti so imeli pred tedni po dolgih letih sejo glavnega strankinega odbora. V poročilu o njem so pa tako nemarno udrihali po ruskih tovariših, da je v Kremlju zavrela kri. Ruski politbiro je dal Kitajcem tako oster odgovor, kot ga do sedaj v Peipingu še niso dobili. Ruski odgovor se najpreje o-brača kar naravnost na vseh 700 milijonov Kitajcev in ne morda na vodstvo “bratske” komunistične stranke. To spada med najhujše žalitve, kar jih komunizem prenese. Kako se je mogoče obračati kar na narod, ako ima komunistična stranka političen monopol, ki se mu mora celo narod podrejati? Drugi udarec ruskega odgovora je pa ravno tako hud. Moskva očita namreč kitajskim komuni- Moskovska nevfralnosf na dve plati stom, da “ovirajo” vojskovanje v Vietnamu. Kaj takega niso nikoli trdili niti “ameriški imperij alisti”. Očitek je moral tem bolj zaboleti voditelje kitajskega komunizma, ker v Peipingu dobro vedo, da imajo Rusi naj-brže utemeljen razlog za tako n e p r i č a kovano natolcevanje Kaj pa, ako bi prišli z utemeljitvijo na dan? Tega seveda sedaj ne bodo naredili, ker bi s tem več škodovali vietnamskim kot kitajskim komunistom. Položaj se pa lahko spremeni. Zgodi se namreč lahko, da se bodo vietnamski komunisti lahko sklicevali ravno na ruski očitek, kadar se jim bo zdelo primerno, da s Peipingom zaključijo sedanji politični tekoči račun in začno novega. Nekaj ostalih moskovskih o-čitkov samo omenjamo, ker so že znani. Rusi trdijo, da Kitajci razbijajo komunističen svet, da ga hočejo spraviti pod svojo kontrolo, da jim je več za oblast kot za Lenina in Marksa. Moskva tudi očita, da so kitajski komunisti prestopili mejo dostojnosti in olike v svojih napadih na rusko diplomatsko mi- sijo v Peipingu itd. Taka je zadnja podoba ruske aktivne nevtralnosti, obrnjena proti Kitajski. Svojo novo podobo je dobila tudi aktivna nevtralnost v smeri proti Ameriki. Gotovo se je zgodilo čisto slučajno, da je prišlo na ruski knjižni trg znano Warrenovo poročilo o atentatu na Kennedyja. To poročilo ne bo prišlo ruskim bralcem v roke, ker je komunistični režim prepovedal razpečavanje prevoda, češ da preveč packa Rusijo! Zadeva s packanjem je lahko hitro opravljena. V poročilu je namreč dosti napisanega tudi o preteklosti verjetnega morilca Oswalda in ni izpuščeno tudi to, da je Oswald delal na Ruskem in kako je mislil o komunizmu. Za ta del poročila se v Ameriki sploh nihče ni niti zmenil, ruski cenzorji so pa padli po njem in odkrili skriti namen, da se po tej poti širijo laži o komunizmu. Razlogi bodo pa tičali drugje. Najprvo je treba, da Moskva udari po Ameriki, ako je istočasno že po Kitajski. To zahteva pač duh “aktivne nevtralnosti”. V poročilu je dalje povedano, tudi marsikaj, kar je ruska propaganda naslikala svojim ljudem čisto drugače. Ti bi se utegnili spraševati, kdo ima prav, ali Amerika ali ruska diktatura. To bi pa bilo moskovskemu režimu neprijetno. Končno je treba, da Kremlj izrabi priliko in po ovinku udari po Johnsonu. Warrenovo poročilo je namreč postalo predmet ostri debati v ameriški javnosti. Nekateri ga branijo, drugi ga napadajo. Nekateri so se pa spustili celo tako daleč, da dolžijo Johnsona, da je vedel in sodeloval pri atentatu! Večjo neumnost si človek res težko izmisli. Komunistom se pa seve- Zopet sta med nami— V Clevelandu sta se za krajši čas ustavili na povratku iz Evrope gdčni Mary Hribar in Frances Krničar iz Redondo Beach, Calif. Nastanjeni sta pod prijazno — domačo streho g. Johna in ge. Josephine Knific na 18322 Neff Rd. Nekdanjima Clevelandčankama izrekamo prisrčno dobrodošlico in jima želimo najlepšo zabavo v naši sredi. Seja— Društvo sv Cecilije št. 37 SDZ ima jutri, v četrtek, ob 7.30 zvečer sejo v šoli sv. Vida. K molitvi— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida, Podr. št. 25 SŽZ in Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ so vabljene nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Jennie Rutar. Mestni dohodninski davek ne bo na volivnici— Mestni svet je včeraj odklonil 22110 glasovom predlog skupine mestnih odbornikov, ki se je leta 1965 borila proti uvedbi mestnega dohodninskega davka, naj bi predlog o uvedbi tega davka prišel na volivnico v letošnjem novembru. Ker je bil podoben predlog v maju lani zavrnjen z veliko večino, je zelo verjetno, da bi bil tudi letos. Tako je razumljivo, da so mest- tov, delavska pa 35, komnnisti nimajo nobenega. Glavni boj se mi župan R, S. Locher in vsi oni, bo vršil med vladno in delavsko 1 ki smatrajo, da mesto s seda-stranko. * njimi dohodki ne more izhajati. Sporna predmeta bosta seveda Vietnam in gospodarstvo. Vlada je za ameriško politiko do Vietnama, opozicija pa to kritizira. Vlada misli nadaljeva-'! ti sedanjo gospodarsko politiko,; ki ni ravno slaba, opozicija pa' seveda najde na njej dosti peg.' Politični opazovalci pravijo,-da bo zopet zmagala narodna stranka, ako se gospodarske razmere do jeseni ne poslabšajo, kar pa ni verjetno. Komunisti bodo ostali zopet brez mandatov. Kandidirali pa bodo samo v nekaterih okrajih. na stališču, da naj mestni davek na dohodke prebivalstva mesta in na one, ki so na področju mesta zaposleni, uvede mestni svet, ki ima po zakonu to pravico. Harriman bo vendarle obiskal Kambodžo PHNOM PENH, Kamb. — Kambodžanski princ Sihanuk se je pred par tedni širokoustil, da našega državnega podtajnika Harrimana sploh noče sprejeti. Sedaj je pa že postal “prožnejši”. Že daje izjave, ki v njih določa pogoje, pod katerimi bi ga sprejel. Pogoji niso zmeraj enaki. Zato mislijo politični krogi, da di-plomatje za kulisami obdelujejo princa, naj bo pameten, saj je še mlad in ne ve, kdaj bi mu utegnila Amerika vendarle priti prav. Šolske malice bodo ostale WASHINGTON, D.C. — Pretekli teden je predstavniški dom izglasoval zakon, ki bo omogočal nadaljevanje šolskih malic rev-da taka neumnost zdi kar ime- nejšim otrokom v ljudskih šolah. Dom je v ta namen odredil nitna! Tisti, ki branijo Johnsona, se sklicujejo na Warrenovo poročilo. Ali se ne zdi moskovski propagandi imenitno, ako more osporavati vrednost poročila? Saj po tej podpira tiste, ki mešajo Johnsona v atentat. Komunistična aktivna nevtralnost ima torej včasih res čudna pota. 1 vsoto $545 milijonov, ki naj se porabi v štirih letih. Nekaj denarja bo smelo biti porabljenega tudi za opremo šolskih kuhinj in obednic. Senat je ž^ izglasoval podoben zakon, kongresna komisija bo pa še izgladila male razlike v končnem besedilu. Johnson bo seveda zakon takoj podpisal, kakor hitro ga dobil v roke. čenstohovska Marija se je vrnila na Jasno goro VARŠAVA, Polj. — Cerkvene oblasti so tiho prepeljale sliko čenstohovske Marije, ki je romala po Poljskem v zvezi s proslavo tisočletnice pokristjanjenja Poljakov po raznih krajih dežele, pa bila zadnji čas v tukajšnji stolnici, domov v samostan na Jasni gori nad Čen-stohovo, naj večjo poljsko narodno božjo pot. Na tisoče in tisoče ljudi je prihajalo vsak dan v stolnico in o-blasti so se pritoževale, da te množice ovirajo promet. Pritiskale so na cerkvene oblasti, da spravijo “Črno Madono” nazaj na Jasno goro in prenehajo s proslavami tisočletnice, ki so komunistom od vsega početka trn v peti. Proslave tisočletnice, ki so se vršile s slovenskim potovanjem čenstohovske Marije iz kraja v kraj, so šle režimu tako na živce, da je ta potovanja prepovedal. Tako je čenstohovska Marija ostala dalj časa v Varšavi, od koder se je sedaj na tihem “vrnila” domov. -------o-------- Skrb za lastni stolček? WASHINGTON, D.C. — Nekateri demokratski kongresniki se pritožujejo, da predsednik ne nastopa dovolj proti inflaciji in se premalo trudi, da bi končal vojno v Vietnamu. Trdijo, da u-tegne biti posledica tega izguba 50 do 60 mest v Kongresu. Brez dvoma so najglasnejši prav tisti demokratski kongresniki, ki se ne čutijo posebno trdne na svojih stolčkih. Kdo bi jim zameril, saj služba kongresnika ni ravno napačna! Amemška Domovina »■i&ji *_!* ■:* v < • vi ■ - oA^jnC^Ssj5 8117 StTcialr Ave. — HEndersoD 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec ’ NAROČNINA: 'Cu Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 2 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto " SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.CO per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio as No. 171 Wed., Sept. 7, 1966 Divjanje in divjaštva v Peipingu Da mladina rada rogovili, se upira, kritizira, razgraja, kdo bi to tajil? Vse to postane nevarno, ako se demagogija polasti takih pojavov in jih vpreže v svoj voz. Najhujše je pa, kadar diktatorski režimi zlorabljajo srboritost nahujskane mladine za svoje politične cilje. To se je žal v tem stoletju dogajalo že velikokrat. Začetkom stoletja je cesarski kitajski reakcijonarni režim nahujskal svojo mladino proti tujcem. Grde stvari so se takrat dogajale, kulturni svet jih ni mogel razumeti. Pa se je komaj par desetletij pozneje pokazalo, da so podobni pojavi mogoči tudi v kulturnem svetu. Žal so bili primorski Slovenci med prvimi žrtvami takih pojavov v Evropi. Fašizem je nahujskal svoje mlade zagrizence, da so z ognjem in mečem preganjali naše ljudi v njihovih rodnih krajih. Ni poteklo niti 10 let, pa je nacizem zlorabil nahujskano nemško mladino, da se je obnašala, kot bi nikoli na svetu ne poznala civilizacije. Kako so med zadnjo svetovno vojno razne diktature zlorabljale mladino, nam ni treba omenjati. Saj še nismo pozabili, koliko mladih zločincev so vzgojile razne diktature v Jugoslaviji in kaj vse so počenjali. Sedaj divja v Peipingu pobesnela kitajska mladina. Izživlja se v svojem šovinizmu in izolacijonizmu, hoče izbrisati iz kitajskega življenja vse, kar se ni rodilo na Kitajskem. Postopa pa pri tem tako brezobzirno in surovo, da je nemogoče misliti, da si je vse to divjanje in vsa ta divjaštva izmislila sama. Pri tem jih še stopnjuje in kdo ve, ali se ne bo dala zapeljati in začela tudi prelivati kri na znani, kruti azijatski način, ki je sedaj zopet prišel do veljave v indonezijski državljanski vojni. Vsi znaki kažejo, da ima vse niti divjanja v rokah sedanja kitajska komunistična diktatura. Čemu ji je vse to potrebno? Prva razlaga je bila preprosta, pa ne prepričljiva. V vodstvu kitajske komunistične stranke se grizejo med seboj razne struje. Prvo bitko je po vseh znakih zgubila tista struja, ki je bila na oblasti v Peipingu. Bila je po naših pojmih napredna in je vpoštevala stvarnost doma in na tujem. Ni samo mislila na vojskovanje s tujim svetom, a-meriškim in ruskim, ampak tudi na potrebo, da tekmuje z njim in se z njim bori “z uma svetlim mečem”. Njeni nasprotniki, ki obožujejo tovariša Mao-Tsetunga in njegove nauke, so prevzeli upravo v Peipingu in začeli čistiti mesto od vsega, kar pomeni kulturo, to je vse, česar ne odobrava tovariš Mao. V partijskih vrstah so to čiščenje že temeljito opravili, sedaj je pa treba očistiti še tisto, kar ni ravno v partijskem okviru. Za to divjaško delo so organizirali mlado “Rdečo gardo”, ki sedaj nori in razbija v Peipingu in gre verjetno marsikdaj preko ciljev, ki jih je dobila od vodstva. Nekaj resnice bo že na tej razlagi, ni pa vsa. Druga razlaga trdi, da je kitajska politika doživela doma in na tujem toliko porazov, da jih ni mogoče zatajiti domači kitajski javnosti. Vse diplomatske akcije kitajske zunanje politike so se ponesrečile in večkrat končale s škandali. Kitajski vpliv v Južni Ameriki je padel skoraj na ničlo. Peipinški diplomatje so doživeli polom za polomom v precejšnjem številu afriških držav in morali na hitro roko izginiti iz prestolic, kjer so še par dni preje igrali pomembno vlogo. Najhujši udarec so pa dočakali v Indoneziji. Tam še zmeraj preganjajo komuniste kot zločince. Še hujše poraze je kitajska komunistična stranka doživela v komunističnem svetu. Njen vpliv je tako skopnel, da se nočeta niti Severna Koreja in Mongolska postaviti na njeno stran. Še celo Severni Vietnam se obnaša nekam sumljivo. Saj je Ho Či Minh poslal svojega ministrskega predsednika in generala Giapa v Moskvo. Počemu? Tako ima Kitajska danes v mali Albaniji edinega zvestega, če ne zanesljivega zaveznika. Za vse te zgubljene diplomatske in partijske bitke se je treba na nek način maščevati. Če ne drugje, pa na tem, kar na Kitajskem spominja na tuji svet. Obenem bo pozornost kitajske javnosti obrnjena nekam drugam. Torej dve muhi z enim udarcem! Seveda ima pa ta podoba tudi svojo smešno stran. Kitajski komunisti preganjajo vse, kar spominja na tujino. So pa častne izjeme. Marks in Engels, Lenin in Stalin so še zmeraj v časteh. Pa tudi tuji stroji in instrumenti imajo na Kitajskem še zmeraj svojo veljavo. Sicer pa vse to še lahko pride na vrsto. Strasti lahko zatemnijo tudi zdravo pamet. Ustaviti se bodo pa morali pri hrani. Lakote ne premaga nobena strast. O vsem tem lahko v miru premišljujemo in si pri tem ne delamo skrbi. Drugače pa je, ako pomislimo, kaj divjanja nahujskane mladine lahko napovedujejo. Pred dobrimi 30 leti je norela nemška mladina in se obtežila z neverjetnimi zločini. Nekaj let pozneje je pa ista mladina, samo starejša za nekaj let, skušala uveljaviti svoja banditska načela po vsej Evropi. Ali ne bi mogla dobiti kitajska mladina pod vplivom demagogov iste apetite? Do tega utegne priti, toda ne tako hitro kot je prišlo pred 27 leti v Evropi. Svet je bil takrat slep in gluh za nacistično nevarnost in se ji je uprl šele na zadnji postojanki: Poljski. Ako bi bil kaj več tvegal le nekaj let preje, bi bila morda odvrnjena druga svetovna vojna. Dalje svet s Kitajci vred takrat še ni vedel, kako strašno je današnje odločilno orožje: medcelinske rakete z atomskimi glavami. Kitajci se sedaj učijo v Južnem Vietnamu, kakšna vojaška tehnika sedaj tam prevladuje. Vedo, da še ni dosegla viška. Previdnost, s katero se izogibajo vsakemu direktnemu poseganju v vietnamsko vojno, dovoljuje sklep, da ne bodo kar tako tjavendan tvegali svetovne vojne. Zato ni čisto izgubljeno upanje, da divjanje kitajske mladine ne bo rodilo takih posledic, kot jih je v tem stoletju podobno divjanje v nekaterih drugih diktaturah in v drugih okoliščinah. Morda bo zgodovina kdaj pisala, da je vsa vrednost vojskovanja v Vietnamu ravno v tem, da je preprečilo novo svetovno vojno. Kitajci pravijo, da ne. Mislijo, da čas dela zanje. Pa se morda motijo. Čas ne dela samo zanje, ampak jih tudi melje kot nas vse. Tudi zanje velja rimski pregovor “Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi”. Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejček. rtXXXZZZXZXXXXXXXYZXXXXXXXXXXXXXXXXXTXXXXXXYXXXXXXXXX^ DULUTH, Minn. — Ni kakih posebnih slovenskih novic iz naše Minnesote. Pozimi zna biti naša Minnesota mrzla, da je včasih premrzla za samega vraga, je nekoč poudaril sodraški Anton gori v Keewatinu. Zna pa biti za nekaj tednov tudi gorka, soparna in vroča v julijskih in avgustovih dnevih. To je, kadar se ji tako zazdi. A kaj naj pišem o vremenu, ko je pa drugega dosti, da se o istem piše in govori. Pojdimo torej k važnejšim dogodkom in predmetom. * DAVKI GRIZEJO — A GRIZLI BODO SE BOLJ. — Pregled in proračuni kaj stanejo ameriške davkoplačevalce razni davki, izkazuje, da zdaj pride povprečno na vsakega davkoplačevalca okrog $266 za plačati za razne davke. To povprečno. Nekatere zadenejo davki mnogo višje, kakor to, druge zopet manj. Vse zavisi, kake dohodke ima v svoji službi, to je, kjer je zaposlen, ali če se bavi s kako trgovino itd. Povprečno govori o tem pregled. Povprečno po državah izkazuje pregled, da so se zvišali davki: v državi Arkansas do $159; do $379 v državi California. Pregled je objavil urad Commerce Clearing House, privatna organizacija, ki se bavi s proučevanjem davkov in takih zadev. Največ davkov je prispevala država California v znesku o-krog 7 bilijonov dolarjev. Druga država v tem oziru je država New York, ki je prispevala 6 in ool bilijonov dolarjev za davke. Potem sledijo država Illinois, Michigan, Ohio, Penna in Texas, ki so prispevale med 2 in 3 bilijone dolarjev vsaka. Povprečno so bili za letos zvišani davki za okrog $16 na povprečnega davkoplačevalca v ZD. To je že nekaj. Za naprej se zvišanja obetajo. Vojni izdatki v Vietnamu in vse drugo izkazuje primanj-kljale. Kdo jih naj krije? Ti in jaz in nad 130 milijonov drugih davkoplačevalcev v naših ZD. Zato naj nam ameriškim davkoplačevalcem nihče ne zameri, če se bomo prihodnje leto kislo držali, ko bomo plačevali davke, se zraven malo dušali in zeksali. * V ANGLIJI SO ZVIŠALI O-BRESTI na hranilne vloge od 6 na 7 odstotkov na leto. Tako objavlja javnosti The Bank of England. To so odredili po nasvetu angleških finančnih strokovnjakov iz razloga, da se zajezi izposojevanja, ki so zadnja leta silno narastla v Angliji, med tem ko pada zaposlenost, številne stavke so v teku in z vsem tem pritiska vedno težje breme, kako vračati posojila in od teh plačevanja obresti. S tem, da se zvišuje obresti na vloge, banke in posojevalnice, organizacije zvišujejo obresti na posojila na posestva in na druga trgovinska podjetja in ta segajo marsikje od 8% do 10% in tudi več na leto. S tem zviševanjem menijo zajeziti inflacijo. To pa je za enkrat še kočljivo vprašanje in tisti, ki to rešujejo, ne vedo, kje to “lačno kravo" krmijo: ali pri gobcu ali pri repu. Gospodarski strokovnjaki so mnenja, da bo imelo to zvišanje obrestnih mer v Angliji močan vpliv tudi na naše gospodarstvo v ZD in na našo valuto, kar je verjetno. To je sicer že od nekdaj, kadar kaka gospodarska kriza brca Anglijo, to več ali manj čuti tudi naša Amerika. Zakaj tako? Morda je to po sorodstvu podedovana bolezen, drugega ne more biti. * DRŽAVA BO ODDALA O-KROG 12,000 akrov zemlje v najem raznim korporacijam za izčrpavanje raznih surovin. Naša Minnesota ima še obsežna prazna ozemlja, pod.,katerih površinami pravijo, da so bogata rudninska ležišča bakra, železa in drugih vrst rud. V St. Paulu so c tem pred kratkim razpravljali in uradu oddelka “Conservation Plans” so dali pooblastilo, da sme oddati okrog 120,000 akrov zemlje raznim rudarskim korporacijam, katere bodo pričele v bližnji bodočnosti izčrpavati rude. Znana International Nickel Co. je že objavila načrte, kako bo obratovala nove rudnike južnovzhodno od mesta Ely. V ta namen bo investirala nad $80,000,000 in bo baje zaposlila okrog 1,500 delavcev v novih rudnikih. Par drugih korporacij se pogaja za najem ozemlja, ki je za ta namen na razpolago med Elyjem in Duluthom. Tako se obeta našemu severu več industrijskega življenja in s tem več dela in zaslužka. * ŽIVLJENJE JE VSAK DAN DRAŽJE in pravijo, da bo še dražje. Tako napoveduje Sylvia Porter v svojem pregledu. Poudari: “Ne glede kdo si, tvoj kruh in maslo bo hudo prizadeto s tem in tistim, kar se bo zgodilo v prihodnjih mesecih in ti so: september in oktober 1966 in zatem pa v mesecih: april, maj in september 1967. V teh mesecih namreč bodo iztekle pogodbe med industrijskimi korporacijami in delavskimi unijami. Težave so na vidiku. Zahteve po višjih mezdah bodo poganjale cene navzgor.” To je čisto verjetno. Mezde se bodo gotovo kolikor toliko zvišale. To pospešuje in bo pospeševala zlasti vojna v Vietnamu, katera več in več zahteva od nas. Ker naša obramba zahteva višje število mladih fantov in mož, brezposelnosti ni, pač pa povsod že oglašajo za delavce. V takem položaju pa vsak hoče biti dobro plačan, posebno izurjeni delavci. Medtem, ko bodo delavci po industrijskih tovarnah zahtevali večje plače, je sigurno, da tudi farmarji ne bodo ostali mirni s svojimi zahtevami po višjih cenah za vse svoje pridelke, živino in drugo, šlo bo naprej po znanem starem reku: Ti mene, jaz tebe ... * VOLITVE V JESENI obetajo, da bodo pri nas živahne in po nekaterih okrajih viharne. Mladi kandidat j e so živahno na agitacijah proti starim, ki nekateri že desetletja sede po raznih uradih. Pričakuje se, da bodo volitve prinesle mnogo sprememb. Med kandidati je po mestih in vaseh Železnega okrožja tudi več naših mladih ameriških Slovencev. Nekatere sem že zadnjič navedel. Kongresnik John Blatnik s Chisholma, ki zastopa v Zveznem kongresu 8. kongresni distrikt naše države, je zopet kandidat in to že enajstič. Dvajset let je že kongresnik in je v Washingtonu marsikaj dosegel za svoje okrožje in se odlično uveljavil kot ljudski predstavnik v Kongresu. Vsem kandidatom mnogo sreče, ko boste na svojih položajih, če boste izvoljeni, pa nas ne pozabite! * DVE ZA DOBRO VOLJO: — Nadebudni nečak. — “Kako gre vašemu nečaku?” je vprašal znanec svojega znanca, gospoda Kovača. Kovač: “On je iznajditelj!” Znanec: “Kako pa to in od kdaj?” Kovač: “Vedno iznajde toliko vzrokov, da me “napumpa”, da od tega lahko živi.” — Iz starih časov. — Pruski kralj Friderik II. je nekoč v Šle-ziji videl meniha, ki je jahal po cesti. “Poglejte patra,” je rekel kralj, obrnil se je k svojemu dvornemu svetniku Iciliusu in mu je rekel: “Icilius, poglejte tja in ga skušajte ponižati.” Icilius je šel, se je približal menihu in mu rekel: “Aj, visokorod-ni, vi jašete dragocenega konja! Toda zdi se mi, da svojega Gospoda in Učenika prav malo posnemate. Ali ne veste, da je ta jahal na oslu?” — ”To je res,” je odgovoril menih, “toda, kaj naj storim? Odkar je kralj povišal vse osle za dvornike in svetovalce, ni nobenega več dobiti!” — Čitateljem iskren slovenski pozdrav! Andrejček ---- o-----— Dvajsetletnica ssurfi generala Dupnika CLEVELAND, O. — V nedeljo, 4. septembra 1966, je minulo dvajset let, odkar se komunisti v domovini umorili voditelja o-boroženega odpora proti komunizmu v Sloveniji — generala Leona Rupnika. Po kapitulaciji italijanske vojske 8. septembra 1943 so se komunisti zopet dvignili in opomogli in z laškim orožjem razbili Turjak in uničili Grčarice in strli oborožen odpor Vaških straž, ki so se zbirale na Dolenjskem. Tisti teden po 8. septembru 1943 je bil zelo kritičen in obstojala je resna nevarnost, da komunisti z laškimi pomagači preplavijo vso tedanjo Ljubljansko pokrajino. Pripravljen je bil celo načrt, da se polaste same Ljubljane. Na drugi strani pa so Nemci, ki so po Italijanih prevzemali oblast v Ljubljanski pokrajini, v mnogih krajih tiste, ki so jih našli z orožjem, četudi v borbi proti komunistom, enostavno postrelili. Ako bi sedaj to stanje v Ljubljanski pokrajini ostalo, bi bila pozorišče komunističnega nasilja in brutalnosti nemške vojske. Vsi smo pričakovali rešitve iz nevarnosti in negotovosti. Tedaj se je ponudil general Leon Rupnik, ki je bil tedaj ljubljanski župan, da pomaga svojemu narodu, katerega stiska je prikipe-vala do vrha. Nemci so mu poverili prezi-dentstvo Ljubljanske pokrajine in ustanovitev slovenskega domobranstva, ki je hitro in odločno zajezilo komunistično agresivnost in v nekaj tednih obvladalo položaj. Kako smo se takrat vsi oddahnili. Vsi smo bili generalu Rupniku hvaležni, da se je žrtvoval za svoj narod. Kako sam zase od svojega pre-zidentstva in dom obranskega vodstva ni ničesar pričakoval, kaže njegov govor, ki ga je imel po ljubljanskem radiu za novo leto 1945. V tem govoru je jasno povedal, kako gleda na borbo proti komunizmu. Dejal je, da je pripravljen v borbi proti komunizmu žrtvovati vse, tudi svoje življenje. Morda je slutil, kakšen bo konec njegove borbe. Kako je takrat vse slovensko časopisje prinašalo njegov govor na prvih straneh z debelim tiskom. Domobranci pa smo ga občudovali. Te dni mineva dvajset let, ko je general Rupnik tragično zaključil svoje življenje, kot velik Slovenec in prekaljen borec proti komunizmu. Gotovo ga je v poslednjih urah njegovega življenja krepila misel, da je storil svojo dolžnost in da mu je narod hvaležen za to, kar je zanj storil v najhujših dneh njegove zgodovine. Pregovor pravi, da je treba o mrtvih le dobro govoriti. Vsi pa smo priče, kako ga nekateri blatijo in mu niso hvaležni za vse, kar je storil za narod v tistih u-sodnih dneh, kljub temu, da se dobro zavedajo, da jim mrtvi general ne more škodovati. Slovenski domobranci — njegovi bivši borci — pa kot leta 1943 tudi še danes trdno stoje ob generalu Rupniku — svojemu ustanovitelju in poveljniku. Ob dvajsetletnici njegove tragične smrti kličejo: Slava njegovemu spominu! V spomin dvajsetletnice smrti generala Rupnika bo darovana sv. maša v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v nedeljo, 11. septembra ob 9.15. Vabimo vse zavedne protikomunistične Slovence v Clevelandu, da se te sv. maše udeleže. Ostanimo generalu Rupniku hvaležni in molimo za pokoj njegove duše! Njegovi nekdanji borci se ga bodo še posebej spomnili z žalno komemoracijo. Zdravko Novak Oh smrti preč. g. Mm& Komljanca EUCLID, O. — Iz domovine smo dobili žalostno sporočilo, da je 2. avgusta letos umrl v bolnici na Studencu pri Ljubljani preč. g. Anton Komljanec, rojen pri Sv. Križu pri Kostanjevici 1. 1884. Žal mi ni nič znano o njegovem šolanju in o tem, kdaj in kje je imel novo mašo, vem le, da je bil kasneje kaplan pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Delal je vneto pri delavskih organizacijah in se posebno trudil za to, da bi podjetja nekaj čistega dobička razdeljevala med svoje delavce. Neuspehi so ga potrli, da je zbolel in moral za nekaj časa v bolnico. Ko je okreval, je prišel v postu leta 1927 k Sv. Križu pri Moravčah na bolniški dopust. Sprejeli smo ga z velikim veseljem in kar mogoče slovesno. Ker je vneto delal za naš dušni in telesni blagor, smo ga kmalu zelo vzljubili, on pa se je tudi popolnoma vživel v našem kraju. Bil je pobožen, ponižen in skromen. Nikdar nisem opazil, da bi imel rad kaj svojega premoženja, ampak je bil neugnan v delu za druge. Ker se je pod JNS režimom boril za svobodo, sta dva orožnika dobila povelje, da ga aretirata. Mi smo ga imeli radi in hitro se nas je zbralo toliko, da smo aretacijo preprečili. Drugo jutro je prišlo po njega 24 orožnikov, seveda zastonj, ker se je preč. g. Anton Komljanec že prejšnji dan odpeljal v Ljubljano in se nato za nekaj časa u-maknil na Koroško. Ko je prišla nova vlada, se je vrnil in zopet vneto deloval med nami do druge svetovne vojne. Ko so Nemci zasedli del Slovenije, so aretirali skoraj vse duhovnike. Med njimi je bil tudi ihanski župnik. Ker je tamkaj- kaj bo z Najsvetejšim, so se o-brnili na župnika preč. g. A. Komljanca. On je nato zvečer poslal tja našega sina Jožeta in Jakoba Korimška, da sta odnesla k Sv. Križu monštranco in ciborij s posvečenimi hostijami. Pripovedovala sta, kako je župnik padel na kolena in pobožno molil presv. Rešnje Telo, ko sta prišla k njemu v župnišče. Ciborij je nato odnesel v cerkev in ga spravil v tabernakelj. Drugi dan je med sv. mašo zaužil vse hostije, moj brat Lovrenc, ki je bil cerkovnik, pa je nato svete posode zazidal v hišo, kjer so o-stale skrite, dokler jih niso spet potrebovali. Č. g. A. Komljanec je upal, da ga bodo Nemci zaradi rahlega zdravja pustili pri miru, pa ni bilo tako. Po njega sta prišla žandarja iz Dolskega, ga počakala pred cerkvijo, kjer je maševal, da je prišel ven in ga aretirala. Ker je bil samo v sandalih, je prosil, naj ga puste v župnišče po čevlje. Niso mu ustregli. Žandarja sta ga vzela kar takega s seboj. Ko so se mu pri sandalih potrgali jermeni, je moral hoditi z njima bos. Kot mnogo drugih duhovnikov je moral tudi č. g. A. Komljanec na Hrvaško, od koder pa se mu je posrečilo priti v Ljubljano, kjer je ostal do konca vojne. Po vojni se ni mogel vrniti k Sv. Križu, ker je bilo tam vse požgano. Zatekel se je k sestram v Mali Loki pri Ihanu in od tam ob nedeljah hodil nekaj časa maševat k Mariji Devici v Polju, kjer je imel tudi zlato mašo. Križevci so ga zelo počastili tudi pred dvemi leti, ko je dopolnil 80 let. Umrl je mirno in vdano v božjo voljo. Ob njegovi smrtni postelji je bil Ivan Vodnik, ugleden mož od Sv. Križa. Nekdanji župnik mu je rekel, da bi bil rad pokopan pri Sv. Križu. To želj© so mu tudi izpolnili. Na mrtvaškem odru je ležal v cerkvi, kjer je tolikokrat maševal. Verniki so vso zadnjo noč čuli in molili ob njegovi krsti. Pogreba 5. avgusta ob petih popoldne se je udeležilo 12 duhovnikov in toliko vernikov, da niso mogli vsi v cerkev. Obredi so se zato vršili kar v kapeli pred cerkvijo. Pokojnik ni zapustil nobenega svetnega premoženja, bil pa je bogat v dobrih delih, ki mu jih je Gospod sedaj poplačal z večno srečo. Če bi se ga kdo rad spomnil, naj daruje za Mohorjevo družbo v Celovcu, ki jo je pokojni vedno hvalil in opozarjal, koliko dobrega je storila za slovenski narod. Lahko pošljete kar naravnost v Celovec, lahko pa tudi meni, ki bom nato skupaj poslal tja z imeni darovalcev. Č. gospod, zdaj počivaš na prijaznem gričku za cerkvijo sv. Križa kot prvi duhovnik na tem pokopališču. Zahvaljujem se Ti za vse, kar si storil za nas in Ti želimo večni mir. Iz groba nam sedaj nemo govoriš, kar si nam tolikokrat dejal v življenju: Ne navezujte svojih src na minljivo, ampak pridobivajte si zakladov za večnost, ljubite se med seboj, saj ne bo dolgo, ko pridete vsi za menoj. Vincenc Povirk Zlati časi V angleškem mestecu Maple-durham je zidar Ray Colin stopil v pivnico, položil peni na mizo in naročil pol litra piva. Na gostilničarjevo pripombo, da mora k peniju priložiti še šiling, je zidar pokazal listek, ki ga je bil našel zraven penija (z letnico 1866) pri podiranju stare hiše. Na tisti listek z datumom 16. jan. 1903 je bil napisal gradbenik W. Hunt: “Kdor najde ta peni, naj si kupi pol litra piva.” Takrat so pač bile takšne cene. Gostilničar je dejal po premisleku: “Željo pokojnega Hunta je seveda treba spoštovati,” in je zidarju zaračunal za pivo en sam jANEZ JALEN: Ovčar Marko POVEST XXXXSZSl^Z£SIXXXyTTYTTXTT?T~!irTYTYYTY~!iryri je Podlipniku zameril Anca opozorila, da se to za nje- ;j aj°či pogled in mu ni ho-ri uP°JaSniti jutranjega nemira a 0^ah na Jezercih. In še zato Uslil °tel’ ker bi morebiti Cena > da se postavlja pred ►p^’ ,?vbar pred gospodarjem. ip^^Cl se je, kakor bi bil sam ar'^p nerobnost in ne Pokiu-ia| reden bodo jarci silili iz e> bo mrhovina pokopana.” ■ 2Je obmolknil. a^° so Pa drugi bolj hiteli spovedovati u --- o Marku in Vol- dej11’ Podlipniku se je dobro ^nieg kabor bi hvalili njega ^ koči je 'Cena obdaril Mani-3 Polnim periščem fig in z JVecJim rožičem, kar k idim, 'smo ©sil v , '-v.xn, ivai jih je lil u t0rb1- K-oj nato se je obr-ovčarju: “Marko! Kakor ^ ne delaš hiši sramote. Pal fte^a ne vem> ab si boš rave ^ ^ebnov> ko bodo o® n“ Zelenici, ostajati s tro-i ig Sani ^ez rL°b za Šijo. Sam er iVaa oba zgradil kočo gori, Je zadnja leta grad *2. Le c udi za a to težko hodil; Za drobnico sem postavil Pr&pozno je prišel Jernej loči. ^ ^misel, Skazalo se je, da je tdi^a ^arce bolj prav, če manj !“Skrk- Si bo® uPak Marko?” ° m1 ■ ^ 1X16 sarno Manica, če bi * °Tra^ kdaj samo pustiti v buk*1 rnorebiti še ponoči in ori„ Kaj vem, kako' se mi ^ razleteli jarci.” ;a^oanca Je brž povedala Cenu, Lje, Manico zavoljo1 Rotije L /a božjast, in je zaprosila: fcaic ?f,e ^•anrca z mano na Ze- t “Kai ! ^pr vsprašuješ mene. Njo ji: QSai> ali hoče iti, in pa Marka •“^Pnsti.” bi mislila zavoljo mleka rc^ka in kruha.” |na r-aJe kotel poudariti, kako rkgov^ b°ber tistemu, ki veča gova leta več ne spodobi. Zavriskal bi bil! Če bi bil pa vedel tudi to novico, da je Ančka, njegova edinka. Podlipniko-va Ančka, dala besedo ovčarju Primoževemu Marku, in je ona njegovo dekle in on njen fant, bi bil zamišljeno sklonil glavo in šel proti domu po strmi krniški poti, na kateri navzdol zavirajo vozovom na vsa štiri kolesa, tako počasi, kakor megla brez vetra. k, ugled, kakor ga je Mar- °! i |Pra Je poučil planšarico: Pri pa' Navadi se vendar hiše. Vprav °dbpniku še nikoli niso sbeseeVab SosPodarja, kam naj drobtine z mize. In Bog br " bi Da.» P, ga nikoli ne bilo tre- t°rb0 je še enkrat odprl ln Segel tudi za Franco in kUr s Vani°» napolnil Joku me-ko2dra O'oabom in izročil Franci .J6 oc^ Miha, da bi popra-nagajanje od takrat, ko Sv°je pr. larce. ^trigli_______ Ko fr£*f^ je še po novicah, fboijj t6 Mrko odhajal z Volku-Plu r°bu’ se mu je ponudil, Jblo ^ Pr°Qa koži in volčiča, če ll'adbe u3’ Ktarko Je bil te po-bo n'3'' Vesek ker je vedel. Nta: l<2.ena.vec iztržil kakor bi 3e cjan lVo bi mrtvo blago1 Vam dojjj), es zvečer prinesem na L ‘Kožam . ' . ' " ; Clči ^ se nič ne mudi, vol- bi toliko ne oteže, da Mbo/j 116 mogel sam vzeti s M, Vese]0^en s kupčijami v sve-!!oseP -n 21 V^ne v Planini in po- f0cilipnik "T036 ^udi’ j® st®'?11 kldiške skozl tesen na vrhu b° gom P°11 m zagledal pod sa- SA * k0*’ «"»*• ™» m K Vraxalko3ie- Vselej, kadar se tU' da Li d°lgih voženj> je eu-:jer ^lepega sveta zlepa ko biki ni- Danes pa, ganila ^ Pa’ Ko se je bje SVe/lomača zemlja, jutra-bjirti) e Vsa naenkrat pred 3a stoi;]e Povzelo. In oba svo-ga’ je J3, P° Petnajst bran dol-i-ffi: 1 ;e^ natlačena s snop- Pa s!a- °lVČarj'a- “Zajukal bi J e spomnil, kako bi ga * S: * Koče na Jezercih so bile kakor oropane. Mleko in maslo in sir so odnesli v dolino, sklede in lonce, golide in škafe pa na Zelenico. Jutri na. vse zgodaj odženeta črednik in tretjinek krave na Zelenico; za njimi se bodo pa pokorile planšarice prašiči; popoldne se vrnejo po posteljnino in že naprej jih bo skrbelo, kako čez šest tednov zopet urede zanemarjene koče, v katerih bodo ostali samo dedci, ovčarji. Ne vsi. Marko se preseli za Šijo; in Jok premišlja, kako bi tudi on svoj trop stisnil v Podlipnikovo ograd in sebe v tesno kočo. In ko se murava obraste, bosta prizvonila na Jezerca Tomaž in Žorga s konji in voli. Za slovo so se zbrali pri Mici v rodinski koči. Prav vsi. Tudi Marko in Tevž; s sovraštvom v srcu po1 starih pastirskih navadah ne smeta narazen: “Marko kaže dobro voljo. Tevž pa—? No, drugače govori kakor misli.” Živina dolgo ni hotela poleči, kakor bi se veselila odhoda v višave. V frati je zalajal srnjak. “Kako se dere. Dežju se bo napravilo.” "V burjah je hudo na Zelenici.” M Oglasila se je Mica: “V burjah je povsod hudo, v soncu pa nobena planina ni tako lepa kakor Zelenica.” “In dobra, dobra.” Izpregovo-ril je črednik Lukež: “Bolje je za kravo, če ima na Zelenici od prsti grd gobec, kakor če doma stoji pri polnih jaslih.” “Še ne veste, kaj je Zelenica,” je spregovoril Jok. “Kaj? Kaj? Povej! Kaj?” “Tujec je prišel čez Zelenico, učen človek je bil, in je rekel, da je na Zelenici včasih kamen, s katerim pastir zavrne kravo, več vreden kakor krava.” “Prav je imel. Zlata ruda je na Zelenici.” “Za zlato rudo ne vem. Morebiti. Je pa na Zelenici nekje zakopana zlata veriga. Kakšno bogastvo je pod njo; pa nihče ne ve in najbrže nikoli nihče ne bo zvedel.” Živina zunaj se je umirila. Spokojno so prizvonklj avale črede s pločevinastimi zvonci Joku, kompostelskemu romarju, ki je pripovedoval pastirjem in planšaricam povest o zlati verigi: “Gervaz in Protaz sta bila dvojčka, tako drug drugemu podobna, da ju niso ločili. V trdem sta zrastla, siromašno živela. En sam lonec sta premogla, v katerem sta kuhala, kadar sta kaj imela. Spala sta v plevniku pri Jur ju na Rodinah, oba na enem otepu slame, odeta s starim kožuhom. Nabirala sta rože in gorski mah in tako sta se rada imela, da nista mogla drug brez drugega prestati. Kresno noč se je sanjalo Ger-vazu: Ko boš jutri na Zelenici brskal med ruševjem za mahom., boš naletel na zarjavel kavelj verige; potegni zanj in koplji tam tri pedi globoko, pa se vama bo z bratom dobro godilo. Ne smeš mu pa prej povedati. Do pičice tako se je sanjalo Protazu. (Dalje prihodnjič) Avstrijsko gospodarstvo v zagati Na prvi videz se zdi, da spada hodne evropske države. Avstrija trenutno med gospodarsko najbolj cvetoče države v Evropi. Brezposelnih je komaj dva odstotka, plače so se zadnji prejšnji koalicijski vladi so zla1 Zadnje čase je opaziti tudi težnjo, da bi se Avstrija bolj naslonila na evropski zahod. V čas povečale za deset odstotkov, življenjski stroški pa le za šest. Za novo leto in velikonočne praznike so ljudje kupovali drug drugemu bogata darila, od najrazličnejših električnih aparatov do razkošnih avtomobilov. Avstrijci množično odhajajo na počitnice, tako v države zahodne kakor vzhodne Evrope. Pa vendar, avstrijsko gospodarstvo je zašlo v zagato. Manjka novih naložb in vse to vpliva, da je avstrijska konkurenčna sposobnost v EGS (Evropska gospodarska skupnost) vedno manjša. Avstrijsko gospodarstvo sestoji iz 47% zasebne industrije in iz 35% podržavljene industrije. Do te industdije je prišla Avstrija ne s podržavljenjem, temveč s tem, da je podedovala po obnovi državne neodvisnosti nemška državna podjetja, ki jih je ustanovil nemški rajh. Tako je v rokah državnega kapitala velik del jeklarske industrije, razne kemikalije, usnje, papir, stavbeni les in zraven še vedno nedonosne avstrijske državne železnice, ki pa seveda s tem niso nič različne od drugih evropskih železnic. Zasebna industrija je spet poglavje zase. Preveč je razdrobljena in obsega vsaj 25% pritlikavih industrijskih obratov, v katerih ne dela več kot po dvajset delovnih moči. Nujno je potem, da proizvajajo taka podjetja blago v majhnih količinah in da so zato cene blaga visoke. K sreči pa v Avstriji hrana ni tako draga kot v drugih zahodnih industrijskih državah. Tudi cene najemnin za stanovanja so še vezane z zakoni iz leta 1953, tako da znaša najemnina v starih stanovanjih komaj 100 do 300 šilingov. Avstrijski delavci zaslužijo na mesec povprečno 3,125 šilingov, zato je avstrijski življenjski standard precej nižji od industrijskih sosedov na zahodu Evrope. Bati se je, da bo zaradi te razlike v standardu prišlo do množičnega izseljevanja avstrijksih visoko kvalificiranih delavcev in tehnikov v za- sti socialisti delali na to, da bi imela Avstrija tesne gospodarske stike s socialističnimi državami, ki jo obkrožajo. Bivši pod kancler Pittermann in bivši zu-kancler Pittermann in zunanji vrsto delegacij v Beograd, Bukarešto, Prago, Budimpešto, Varšavo in Moskvo. Od vseh držav Zahoda je bila prav Avstrija tista, ki je imela najbolj tesne gospodarske odnose s socialističnimi državami evropskega vzhoda. Sedanja avstrijska vlada, ki jo sestavljajo le člani avstrijske ljudske stranke, bi se pa rada priključila EGS-u kot pridruženi član, ker meni, da bi bila s tem deležna raznih ugodnosti, ki jih uživa Evropska gospodarska skupnost v razcvitu. sprejeli novice, da je kitajski o-brambni minister, znani general Lin Piao postal poveljnik “Rdeče garde”, ministrski predsednik Cu En lai je pa postal svetovalec glavnega odbora, do- kapitalistični vpliv. To je pa še nedolžna stvar v primeri s sledečo: “Rdeča garda” je zaprla tako poroča Reuter, v Peipingu edino pokopališče za tujce in mu spremenila ime v “Park anti-im čim je maršal Ho Lun postal šef perijalizma in anti-revizijoniz glavnega štaba. Sumijo, da Lin Piao napravil iz “Rdeče garde” svoje osebno armado, kot jo ima navadno vsak diktator. Komunisti so se sedaj spravili tudi na kitajski “Rdeči križ’ Pravijo, da je padel preveč poc Ženske dobijo delo Snažilko iščemo Srednje starosti za čiščenje uradniškega poslopja. Ob večerih. Kličite 791-7800 ali se oglasite pri nadzorniku na 10300 Carnegie Ave. (173) Female Help Part time, experienced typist, will train on switchboard. Call 391-0886. V. (173) Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. also WAITRESS SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x) OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. EN 1-5016 — Mr. Louis (x) iStfija b Mila lafos sil lipev S J Miljana! RIM, It. — Italija je že dolga desetletja dežela, kamor prihajajo tuji obiskovalci v celih trumah. Eni se zanimajo za klasič- Assistant bookkeener ni svet umetnin in obiskujejo High School Giaduate, AA zgodovinska področja in zname- student, Typing, Full Benefits, mte kraje, drugi pa prihajajo tja $70 _ 10o a Week. enostavno uživat lepoto pokra- [ jine in prijetno južno podnebje, zlasti v zgodnji pomladi in jeseni. Tujski promet je postal tako eden važnih narodnih dohodkov kot vir deviz. Vsako leto so tujci pustili v Italiji stotine milijonov dolarjev in drugih trdnih valut, kar je pomagalo Italiji kriti primanjkljaj v zunanjetrgovinski plačilni bilanci. Ta je postala aktivna in zaloge zlata in deviz v italijanski narodni banki so se začele množiti. V zadnjih letih je to zastalo, letos pa vse kaže, da bodo tuji obiskovalci pustili v trdnih devizah, največ dolarjih, markah in funtih, okoli 1.6 bilijona dolarjev, nekako eno petino več, kot so vladni strokovnjaki tu povedali. isiieral Lin Piao prem! poveljstvo Ideše garde’ LONDON, Ang. — V Londonu niso politični krogi z veseljem Steptali delo m ženske Lahko delo v elektronski tovarni. Oglasite se na 3311 Perkins Ave. med 10 dop. in 2. pop. (173) Delo za žensko Iščemo žensko, da bi skrbela za otroka; hrana, soba in plača. Kličite zvečer KE 1-3911. (171) Iščemo uradnico Za delni čas, izkušeno tipkarico, jo izučimo na telefonski pretikalnici. Kličite 391-0886. (172) ma”. Tako bosta oba “izma” vsaj mirno počivala na novem rdečem pokopališkem napisu. Kitajska rdeča zagrizenost je res postala slepa za vsako mejo. ............. o------- Tri Qisang se še posti SAIGON, J. Viet. — Znani budistovski menih Tri Quang se še zmeraj posti, ne popolnoma, pa vendar toliko, da ga je samo še kost in koža. Zaveda se, da je zaigral svojo vlogo v politiki; morda pa upa, da se bo vrnil čas, ko bo zopet nekaj pomenil. Sai-gonski politiki pravijo, djt je njegova politična karijera končana in da ga je politika spravila v smešen položaj. Še spomladi je ognjevito nastopal proti generalu Kyju in zahteval volitve. Takrat je bil general proti. Danes je pa vse narobe: Ky je še zmeraj na vladi in vsak dan po radiu agitira za volivno udeležbo, menih Tri Quang je pa proti volitvam, ker jih je organiziral general Ky. Saigon in ostala mesta so te dni preplavljena z letaki: “Di Bau”. Te besede se slišijo neprenehoma tudi iz zvočnikov, ki so montirani na kamijonih. Pomenijo pa: “Pojdite volit!” Domačini se jim hudobno smejejo. Pomenijo namreč tudi lahko: “Postala je noseča.” Moški dobijo delo Moški dobi delo Delo dobi pek ali pomočnik, drugi šift. Kličite 831-9392. (173) Pomočnika iščemo Za delni čas kadarkoli: zjutraj, popoldne, zvečer ali ob sobotah, za vrtno delo. Kličite IV 6-0800. (173) STROJNIK! ZA STROŽČASTE STRUŽNICE (Zunanji in notranji brusači) Prva in druga izmena. V naši tovarni se govore različni jeziki: poljsko, češko, madžarsko, nemško, litvansko in špansko. Dobra plača, stalno delo, obrobne koristi. Pridite k nam, da se pogovorimo. ENCORE MF0. C0RP. 4310 Carnegie Ave. (Kličite po 6. uri zvečer Mr. Hutnika 884-8757) (172) 0@lo za moške i ženske MEN OR WOMEN Easy work, no age limit, full or part time, to learn soldering small metal parts. $1.25 per hour to start ARGEE MFG. INC. 6520 Juniata Ave. (off E. 65 St. & St. Clair) (173) MALI OGLASI V najem 4 neopremljene sobe v st. clair-ski slovenski naselbini. Upokojenci in odrasli imajo1 prednost. Vprašajte na 5512 Carry Ave. -(171) Hiša naprodaj V bližini cerkve Marije Vne-jovzete, zelo cista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414. (x) V najem Blizu St. George cerkve, 4 velike, čiste sobe, zgoraj, zmerna najemnina; garaža na razpolago. Kličite 442-3976. (m) V najem Blizu St. George cerkve. 4 velike, čiste sobe, spodaj. Zmerna najemnina; garaža na razpolago. Kličite 442-3976. (171) V najem Oddamo 5 sob, na novo doko-lirane, na 5809 Prosser Ave., spodaj. Kličite HI 2-7821. (x) Posestvo naprodaj V Genevi, Ohio, 65 akrov zemlje, približno 11 akrov trte, blizu veleceste. Za pojasnila kličite 449-0137. (174) V najem Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, plinski furnez, mirnim ljudem. Poizve se na 1093 E. St. —(2,7,8 sept) GIBRALTAR NOČE POD ŠPANIJO — Slika kaže 29 let stari Gibraltarko Eliso Sheriff, ko pred sedežem britanske vlade v Londonu protestira proti razgovorom Velike Britanije in Španije o bodočnosti Gibraltarja. Španija hoče, da ji Velika Britanija Gibraltar “vrne1’. - V najem 3 sobe in sončna soba za starejšo žensko; blizu cerkve, na iveno Ave. Kličite zjutraj 441-1316- (2,7 sept) Hiše naprodaj Nova zidana ranch hiša, 3 spalnice, polna klet, velik let, $19.500. Nova zidana ranch hiša, priključena garaža, 3 spalnice, polna klet. $20,600. Zidana, dvodružinska duplex hiša, 6-6. IVz kopalnica, blizu vseh udobnosti. $36,900. UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070 (174) Vozniki faksijsv Iščemo voznike za Euclid, Richmond, Willowick. Poln ali delni čas. Slovenski lastnik. VILLAGE GAB 26700 Highland Rd. HI 2-6000 (172) DELAVCE IŠČEMO Več moških in eno žensko za splošno delo v tovarni. Oglasite se osebno. ORBIT PLATING CO. 839 E. 63 St. Cleveland, Ohio. (171) Pomivalec posode dobi delo. Izkušen, $2.00 na uro, na zahodni strani. Mora imeti prevozno sredstvo. Angleščina nepotrebna. Za pojasnila kličite 333-5333. (173) MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUHARG Teol Go. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (172) TRYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA iGOZDA frxXYTTXTTX XXXXXXXXXZXXXXXIXXXX3EXXXXXXTXXYXXXXXyT^" Govoril je tako mirno in samo ob sebi umevno, da se je Adelajda čudila, kako je mogla pomisliti na bližnjo smrt starega. Potem se je domislila svojega moža. Besede očeta Daga so bile kot lučka sredi teme. Če umre, vendarle ne bo ostala čisto sama na svetu. Čeprav bo Dag daleč, bo vendarle živel. Tedaj jo je prešinila misel: “Si obvestil Daga?” je vprašala. “Da,” je odvrnil oče Dag. “Toda vprašanje je, če bo prišel pravočasno, še predno — bo z mano pri kraju. Nedavno sva se nekega večera srečala v gozdu. Pozdravi ga v mojem imenu in reci mu, da — sem veliko' mislil nanj.” Adelajda je pomislila. Nikoli ni videla ali slišala, da bi med sabo govorila. Ali sta se le slučajno srečala — ali pa je le oče Dag to tako uredil; in zakaj? Ali sta govorila med sabo — in kaj — ali sta se ločila v sovraštvu, ker je oče Dag tako pozno poslal ponj in — ga je zaradi tega tako vznemirjal Dag? Naglo in živahno so se Adelajdine misli odvrnile od mrtvaške postelje k njenim lastnim notranjim borbam — k skrbi za Daga. Toda glas starega jo je spet trdo poklical nazaj v sedanjost: “Kadar bom ležal pokopan, me nikar ne pokrijte z železno ploščo. V večnosti prav nič ne koristijo imena in črke. Pustite, naj zraste tam, kjer bom počival, trava in — rože, izrežite lesen križ in ga postavite na grob. Po les zanj pojdite v gozd CHICAGO, ILL. za severno pašnikovo ogrado, tam kjer je belosivi kamen; kajti na tistem mestu sem sedel poslednjič in čutil, kako blizu mi je gozd.” Njegov glas je bil pri poslednjih besedah malce negotov, ko pa ga je Adelajda pogledala, ni bilo v njegovih očeh niti sledu solze, marveč le otrpli blesk vročice, in prav tako trdno kot prej je sedel v postelji. Slišala je, praviti, da kmečke žene še v smrtnem kr-, ču mirno, kot bi opravljale vsak-; danje delo, dele med svoje hčere obleko in nakit. Zdelo pa seji je nemogoče — da bi oče Dag,, čigar nazor p smrti je poznala, šc v tem trenutku mislil na kaj: takega. . In ko je tako sedela, je pričel znova kot iz velike daljave, govoriti: “V križu je nek smisel. Mi gledamo nanj le kot na znamenje smrti in vendar je znamenje življenja, pred in po — smrti. Ali si kdaj pomislila na: to?” Adelajda je morala vprašanje zanikati. Mislila je na leseni križ za njegov grob in kako je bil sam poskrbel za težko želez-' no ploščo za grob polkovnika plemenitega Galla, ki jo je okrasil z grbom in drugimi okraski. CHICAGO, ILL FEMALE HELP BAKER Exp. in pastry, pies, cakes & sweet, rolls. No Sat. or Sun. COURTWAY RESTAURANT in lobby 29 S. La Salle DE 2-8519 (172) FEMALE HELP CLEANING WOMAN To work % day 5 day week. Dependable. Steady work! Call Miss Otoo 337-0400 (171) COUPLE WANTED COUPLE To manage a motel with pool and living quarters, bondable. Call 825-5213 (171) DRAPERY OPERATOR Experienced HU 6-4530 (172) LADY FOR GENERAL HOUSEWORK 5 days a week. To go. Steady. No children or pets. Good salary and references. OR 4-0144. ___________________________(172) HOUSEKEEPERS To live in. No. Suburban hotel. Wages plus room & board. All foreign speaking groups accepted. PHONE 966-9600 (175) BUSINESS OPPORTUNITY COIN OPERATED laundromat and cleaning plant. Due to illness. Cleaning plant like new. 666-2447 638-5991 (171) MALE HELP KENNEL MAN Perm. Must have own transportation. Apply Sat.-Sun. 2 to 5. CR 2-0473 in Northbrook. (173) REAL ESTATE FOR SALE EDGEBROOK — 5 rm. Expandable brk. bldg. Gas. hut. Full bsmt. 2 car brk. gar. Nr. schls., churches, & transp. By owner. Appt only. 763-7887 (171) REAL ESTATE FOR SALE OAK PARK — No. Marion St. Elegant Victorian. Brk. 4 apts. Commercially zoned lot, 65 x 125. Income $695 monthly. $55,000. Agent EU 3-5050 (172) MALE HELP DESIGNERS - ESTIMATORS DIE MAKERS - MOLD MAKERS Aggressive company needs men experienced in progressive dies, plastic and die cast molding. Permanent employment, full fringe benefits. Apply in person or call ROBIN PRODUCTS 27027 Groesbeck Highway, Warren, Mich. A.C. 313 — 839-8800 (Suburb of Detroit) , Ni razumela njegovih zadnjih;roke besed in menila je, da umirajoči nešetokrat govori nesmiselne besede. Sklonila se je nad nočno omarico in s škarjami za luč prirezala svečo, da je visoko in svetlo vzplapolala. Oče Dag je znova začel kašljati, huje kot kdaj koli popre-je. Nato se je zgrudil nazaj na blazine, obležal in tako naglo lovil sapo, kot bi njegova pluča ne mogla več zajemati zraka. Adelajda je neslišno vstala. Z vsakim navalom kašlja je trpela z njim. Vzela je z blazin rutico in mu vedno znova brisala čelo in obraz... In v svojem obupu je našla v tem drobno tolažbo. Bilo ji je vseeno, če je zdaj ležal v nezavesti in tega ni opazil. Torej se je bila vendarle enkrat samkrat dotaknila njegovega obraza — mu smela pokazati, da ga ljubi. Oči starega so bile izgubile svoj močni blesk. Votlo je hropel in dihal, kolikor globoko so mu dopuščala bolna pljuča, in potem je spregovoril besede, — tako tiho, da se je Adelajdi ne--prestane zdelo, kot da čuje klokot potoka in mehko umirajoče šumenje gozda: “Prej si me hotela tolažiti, Adelajda — s tem, kar sem bil v poslednjih letih storil dobrega ali — opustil slabega. Toda v dolgem življenju človek marsikaj dobrega zamu di, stori pa marsikaj slabega. Tega ni moči zatajiti ne pri meni ne pri drugih. Lahko se po svoji najboljši vesti in volji trudimo — delamo tako kot nam narekujejo živjenjski pogoji — a vse je le sebičnost, želja po odpustku. Dlje ne pridemo. Po pameti in previdnosti se ravnamo, ti pa ne segata daleč — ne preko vsakdanjosti. Nekje v naši notranjosti je nekaj vse močnejšega, toda zemeljska šara je vse to globoko zakopala v našo dušo. To je misel, ali čustvo ali kakor že hočeš to imenovati. To sega dalje kot razum in misel—• prav v večnost. Od tam prihaja toplota in pogum, skratka, vse kar delamo izven razuma in mrzle nezaupljivosti. Mi smo obrnjeni navznoter — to,,kar je veliko, je v naši notranjosti, to, kar je zunaj, pa je le revščina." Spet ga je napadel kašelj — in zdelo se je, da se v njegovi notranjosti borita življenje in smrt. Adelajda je sprva zakopala svoj obraz, v dlani, potem pa je s svojima rokama objela ušesa in oči, da ne bi ničesar slišala in videla. Potem si je z robcem obrisala oči in se sklonila nad strogi obraz z na smrt utrujenimi zaprtimi očmi in trdo stisnjenimi ustnicami. Dihal je naglo, in zdelo se je, da mu bo že naslednji hip zastal dih. In zdaj je sicer tako ponosni Adelajdi Barrejevi pošel ves razum in vsa previdnost. Njene so otipale sence očeta Daga, zgrudila se je čezenj in njene ustnice so se dotaknile njegovega čela. Potem je vsa zadihana spet sedla in plašno ogledovala poteze njegovega obraza. Kaj je bil buden, ko se je spozabila? Kaj je bil zdaj pri zavesti? Se bo še kdaj zbudil? Večer je prešel v noč in ure so potekale —- Adelajdin pogled pa je čuval posteljo; od časa do časa je vstala, mu popravila blazino in znova sedla; in šepet potoka v vrtu in oddaljeno šumenje gozda se je stapljalo z naglim dihanjem starega v temni postelji. Adelajda je spala. Prestrašena se je zbudila, ker se je nekaj zganilo, in ko je odprla oči, je ležala Dagova desnica tik poleg nje na posteljni stranici. Sedel je v postelji, daleč sklonjen naprej, globoko je povešal glavo in zatopljen v misli je strmel predse. Ustne so mu trepetale in potem je sunkoma spravil iz AVTOMAT ZA POSOJILA — Pri nas imamo v rabi avtomate vseh vrst, ne pa še avtomata za dajanje posojil. Tega so uvedli nedavno na Japonskem. Lastnik posebne “kreditne izkaznice” potisne to v režo in iz avtomata prileti denar kot pri nas bonboni ali zavitek cigaret. sebe: “Kar si mi ljudje želimo in po čemur stremimo ... je ... sreča v življenju in... mir v večnosti... In tja vodi ena sama pot: pot skozi notranjost... skozi srce. Zdaj ko gledam nazaj svoje žviljenje, vidim to — in On je rekel ti — On, ki je pri nas, kadar vse v nas ugasne. Pot k smislu življenja vodi preko razuma in pameti — k preprosti zapovedi. Ni druge poti kot... Kristus ...” Oče Dag se je dvignil in nato zgrudil — iz svetlobe v temo postelje. Adelajda je poslušala z dvig' njeno glavo, stiskala je roke n3' kolenih in zdelo se ji je, da p°' slednja beseda ni izginila z gla' som vred — še je lebdela v zU'j ku, tu, kamor jo je bil postavi glas očeta Daga. To ime je bila neštetokrat sli' šala izgovoriti, utrujeno in breZ' zvočno — v cerkvi in v hiši svO' je babice, bila je vsakdanja be' seda brez svečanostnega pri2' voka. GRDINOVA POGREBNA ZAVODA 17002 Lake Shore Rlvd. 1053 East 62nd Street KEnmore 1-6300 HEnderson 1-2088 Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235 GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer* MODEL MEAT MARKET 610 East 200 Street EUCLID, OHIO, 44119 - KE 1-7447 prekajene in sveže MESENE KLOBASE, domače KUHANE SALAME, domače PREKAJENO MESO, odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE in kvalitetne SVEŽE MESO. — ZRAVEN TEGA PA DOBITE ALI LAHKO NAROČITE domače ŠUNKE VSAKI CAS, brezkostne ali pa CELO KRAČO! FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika Odprto vsaki dan od 8. do 6. zv. — V ponedeljek zaprto celi dan! V DŽUNGLI — Sonny kriči v džunglo, ko si Cher tišči ušesa, slon pa ravnodušno gleda. Slika je posnetek iz novega filma “Dobri časi”. V ft L A £i SPIJ M* ft OB TRETJI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAŠ LJUBI SOPROG, OČE IN STARI OČE Alojzij Cvajnar Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 7. septembra 1963. V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči: soproga MARIJA, hčere LOJZKA, SLAVKA, por. JEREB, JUSTINA, por. VOMBERGAR, zeta FRANK in MIRKO, pet vnukinj, sestre IVANKA, FRANCKA in MICI z družinami in ostali sorodniki. Cleveland, O., 7. septembra 1966. MODERNE SESTRE — Tri sestre St. Agnes Home v Sparkhillu, N.Y., so pripeljale otroke v Palisades Atnusement Park v New Jerseyju. Tam so se odločile za kratko partijo bilijarda.