LETO V.
4.februarja 1952.
ŠTEV.86.
Konferenci, ki jo- je priredila Srednje in vzhodnoevropska komisija Gibanja za združeno Evropo v Londonu, posvečamo v tej Številki precej prostora. Kot običajno za prireditve take vrste je trenutni blesk več= ji kot trajna veljava. To je seveda nagla sodba in upajmo, da smo se zmotili. Toda obilne - izkučnj e v takilr'recih nas nagibajo k zadržanosti, ne k navdušenju.,Za begunce, ki že. dolgo vedo, da je v njihovih dež© = lah zatiranje in čutijo, da na ta način mir ni mogoč, je bolje, da se ne razplamenet kajti, ko navdušenje mine, bi sledilo razočaranje,da je •še vse pri starem. V .e tako za Zapadnjake; njim se še vedno odpirajo o= či in dražljaji tudi. v obliki konferenc jim pri tem pomagajo.
Težko sodimo, kako je konferenca uspela. Še težje si'je zamisliti, kakšen naj bi uspeh bil - poleg propagandnega na teji in na oni .strani železne.zavese. Tudi to ni malo. Mnogo več bi seveda pomenilo, ako bi se lepe_zamisli o podpiranju beguncev in pripravljanju za svobodno Ev= ropo. uresničile, za kar je potrebno denarja? kaže pa, da denarja v Ey= ropi-ni v izobilju.
Tn” Jugoslavija?	'	•	-	* —
Kakor je bilo pričakovati, jugo slovanski problem na tej konferenci ■-ni bil i obravnavan. Sama - konferenca je imela že v svoji zamisli in nato vizvedbi protisovjetski ton. Kot je nekako razumljivo, da v nerodnlpo litični . situaciji ne kaže omenjati jugoslovanskih. to.talitarcev, -zborom Vanje vendar ni moglo miniti, ne da bi se pred javnostjo pojavilo vpra šanje "Kaj pa Jugoslavija?". Za to so-poskrbeli priredi telji,.nehate so miZakaj-so. sicer povabili jugoslovansko delegacijo? Zakaj so omenja--: li vse komunizirane evropske države, a opustili Jugoslavijo? Zakaj 'se De francoski govornik spomnil Španije,ki je daleč od Sovjetov in njena larka plove danes v drugi skrajnosti? Ni se mogoče čuditi, še manj zgra Šati nad. drznostjo jugoslovanskih beguncev? ki so po stavili■g.Randol = Phu Churchillu iskreno in razumljivo vprašanje: "Kaj pa Jugoslavija?".
Odgovor .g.Churchilla mlajšega bi pač mogel biti modrejši»'Ali ga De medklic presenetil? Gospod je med vojno bil v Jugoslaviji,pozna Ju= goslovane in slabo, če je mislil, da bodo ob takem molčečem izzivanju "tiho. Tiho, ko jugoslovanski komunizem s'svojo tajno poli ci jo, par ti j = sko sestavljenimi sodišči, političnimi komisarji v vojski, gospodarski analfabeti v državni upravi, sistematičnim preganjanjem še tako rah le opozicije, oviranjem verskega življenja - kot mora tlači milijone ju slovanskih državljanov?
G.Churchill bi mogel z vnaprej premišljeno in dobro preračunano be aedo zadovoljiti jugoslovanske poslušalce. Tako pa jim je s trdim in S^obim odgovorom - pač nehote -'zmanjšal vero v Zapad, Kako prazno in Renern posmehljivo so zvenele udarne besede g.Beddingtona Behrensa in lody Bonham-Carter jugoslovanskim poslušalcem, ko so zapuščali dvorano!
Jugoslovani so vzdržali na zborovanju in ga niso protestno zapusti li? kar je prav. Končno smo na Zapadu, vezani na življenje in smrt z Izpadom v tei tolikokrat nerazumliivi mrzli vo.ini med svobodo in nasi=

V Albert Hallu smo nanovo mogli spoznati trpko dejstvo,da je naš jugoslovanski problem poseben in težaven. Moramo ga reševati premišljen no in resno. Kaj naj bi ob tem dogodku storili?
Mislimo, da bi bilo edino prav, da slovensko-hrvatsko-srbski prva^5 ki, ko so bili vsi skupaj, zavrnjeni od g.Churchilla, zdaj stopijo sku n paj in se pogovore. Naj ne razpravljajo o razmejitvi med Hrvati in Srbi niti ne o krvavih računih. Tudi bi bilo najbrče prezgodaj misliti na u= stanavljanje. kakega odbora. Obnove naj raje prav navadne civilizirane stike; upoštevajo naj stvarnost Titove diktature in čudovitost mišlje n nja mnogih zapadnjakov o njej ter izdelajo premišljen in stvaren pro = test in ga vsi skupaj kot posamezniki podpišejo. Vsak naj nato poskrbi, da bo protest našel pot k vsakemu ministru,narodnemu poslancu,sena torju članu kongresa in časopisu v vseh poglavitnih zapadnih dršavah. To bi bil začetek in skromen ugovor slovenskih,hrvatskih in srbskih prvakov, združenih v tem nastopu.
Bil bi začetek. 6e bodo uspeli v tem, se bodo mogli kasneje lotiti večjih-del. Počasi bi se bližali cilju - svobodi.
KDO ALI KAJ?
31. januar ja se je formalno^ zaključila skupščina Slovenske Pravde, 1? je svoje delo končala pismeno. ?e prej so bile izglasovane štiri resolh cije, ki se nanašajo na slovensko in jugoslovansko emigracijo,na pološa? v Jugoslaviji ter pri obmejnih Slovencih.
Prva resolucija "obšalujejda svobodni Slovenci doslej nismo uspeli najti odgovor, kako bi najboljše in najhitrejše dosegli svojo polno sto rilnost". Skupščina je bila mnenja, da "smo vprašanje skupnega sločnegs nastopa obravnavali iz ozkega stališča kdo ima prav", ni pa bilo posta? Ijeno vprašanje: "kaj je za naš narod potrebno in kaj moramo storiti",_ da bodo na najboljši način branjene koristi slovenskega naroda. SkupšČi na je nakazala odgovor na zgornja vprašanja: naj "vsakomur pripada po njegovih zmotnostih, vplivu in ugledu odgovarjajoče mesto med nami" i*1 "za ceno svojih osebnih ali skupinskih koristi moremo najti način, kako, bomo lahko vsi, združeni v sodelovanju, soodgovornosti in soodločanju, z združenimi močmi" izpolnili naloge,ki jih Imamo.
Ce so koristi našega naroda zares nam vsem najvišji cilj, potem je na mestu vprašanje,kot ga postavlja resolucija: kaj naj storimo,da bođ^ te koristi najboljše branjene in zastopane. Ce ha dosedanji način nisP1 dosegli skupnega delovnega nastopa, potem najbrž način ni bil pravilen» Pri enih kot pri drugih, Öe kot dobri Slovenci želimo skupno slovensko akcijo, petem bomo vsi revidirali svoje postopke, zmanjšali svoje zahte ve, poskušali razumeti tudi nasprotnika in upoštevali potrebo časa. 2 dobro voljo bomo dosegli skupen nastop in skupno delo; pa tudi cilj.
Pruga resolucija ugotavlja, "da Titov slučaj danes pred Zapadem n* istoveten s Stalinovim, temveč je izrazito jugoslovanska zadeva, ki mc^ ra kot takšna v svoji idejni in praktični obliki dobiti demokratično ternativo," Zato pred Zapadom s Titom ne more^tekmovati nobena kombinat cija,ki ne 'bi upoštevala te stvarnosti. Skupščina je bila mnenja,da bx^ Zapad šele "pri obstoju takšne demokratične protisile mogel misliti možnost,da bi v ugodni priliki brez prevelikega tveganja propadel" Tito?
režim.
Ne glede na skrbne izraze v tej resoluciji, je vendar jasno,da Ti^ to sam od sebe ne bo padel. Zapad ima možnosti postavljati Titu zahte?e po liberalizaciji. Ko bodo zahteve prišle do tiste kritične točke, ko bi za Tita utegnile predstavljati njegov zlom - bomo videli, če se bo Zapad odločil za takšno velepotezo. To bo odvisno od moči, ki jo bo te-*
------------------------------------ daj Zapad imel, od okoliščin,ki bo^
do narekovale takšno odločitev, od KLIC TRIGLAVA	efektivnih alternativ, s katerimi d)0
_	. TT..n „	™ j	lahko razpolagal po Titovem padcu-
53,Bucks Hill,Chapel End,	^	&	-	■	-
Nunea ton,Warwickshire
Ples utegne biti še dolg.Bomo beg^11 ci do zadnjega čakali ob strani i^ gledali,kako se dajejo za^našo zenu Izhaja l.in 3.ponedel jek .v mesecu. Ijo? "Kdor čaka, sicer pričaka, a ns-" ----------------------------------- vadno zamudi..."
ŠKOFA SO ZüfGALI
Y nedeljo, 20. Januar ja, je napadlo kakih. 50 mladih ljudi ljubi jan= skega pomožnega škofa Antona Vovka, ko se je pripeljal 'Z vlakom v Novo mesto. Tolpa je na postaji demonstrirala, metala snežene kepe in Črnilo. Polili so škofa z bencinom in ga zažgali^. Zaradi hudih opeklin posebno po vratu je škof v bolnici v Ljubljani. Le preje so razgrajači metali smrdljive bombe na njegov železniški vagon. Škof se je p^ nekem poroči= lu peljal v Novo mesto, da bi blagoslovil nove orgle.
To skopo in nepopolno poročilo o barabskem napadu posnemamo po an= gleških listih. Vest je dosegla Zapad šele naslednjo soboto. V petek je beograjski radio objavil prvo uradno omembo dogodka. Naznanil je,da mi= lica preiskuje napad na škofa, ki se je dogodil med demonstracijo in da mu je milica- r-ešila življenje. En požrtvovalen miličnik je bil sam ra = njen, so dostavili. Ponovili so staro pesem, da je bila množica razjar= jena zaradi medvojnega belogardizma duhovnikov. Isto struno je nesramno ubiral zunanji,minister Kardelj, ko je -odgovarjal protestu papeškega od pravnika poslov v Beogradu. "Borba" v svojem drugem članku piše, da mo= rajo biti krivci kaznovani, ker taki dogodki niso v skladu z popolno vladno strpnostjo do katoliške Cerkve.
VERA NI NIÖ PREGANJANA (Lopis)
Na presenetljive načine se zaganja slovenski komunistični tisk v du= hovščino. "Timesova" ugotovitev (KT ^4-.), da se nadaljuje silovita go = nja proti cerkvenim dostojanstvenikom in posameznim župnikom, ki se ne Uklanjajo režimu, je nadvse točna. Le nekaj primerov iz "Slovenskega Po i’očevalca" prikaže, kako skrajno bedasto in zlobno je to početje.
Sami bralci naj pr esodi jo, kdo: .izziva in rovari; kdo jemlje veri u = gled; ali je to res samo skrb za vero, ali je zraven kaj politike. - Ta ho sprašuje "Poročevalec" in navaja takele primere potiskanja^vere_v ^uevno_politikoL-
-	V Krmelju so maše tudi popoldne in sicer prav takrat,ko pridejo ru darji s šihta.
-	Kaplan Miha Zevnik iz Dobrniča je postal domači zdravnik.
-	Na Dolenjskem J'požrtvovalni gospod" pridejo na dom krstit otroke.
Najhuje pa>je-v Žužemberku. Eden od gospodov je postal potujoči roko
delec in hodi "marele popravljat,lonce flikat". Drugi, sedemdesetletni duhovni gospod pa iskro brcajo žogo in najrajši igrajo nogomet z Vladino.	'
Pri takem nezaslišanem vmešavanju vere v politiko zmanjkuje "Poroče= valcu" besed. Mrko sprašuje:"Kdo naj le verjame, da se sedemdesetletni duhovni gospod ukvarja z nogometom iz golega veselja do tega športa?"
Gornje je morda bolj bedasto kot zlobno. Sledi pa obratno, kjer je 2loba vsekakor na prvem mestu. "Slovenski Poročevalec" opisuje razdiral ho delo reakcionarnega dela duhovščine:
"Duhovniki v Mostah zbirajo v župnišču 16-18 let staro žer&ro mladi = ho... Z deklicami.., vodijo razgovore o spolnih vprašanjih, o odnosih ^ed možem in ženo in o zakonskem življenju. Hkrati pa so jih vsa usta Iclna govorjenja...,da ljudska oblast mladino pokvarja in jo zavaja na hemoralna pota."
"Parole o ničevosti zemeljskega in prvenstveni važnosti posmrtnega življenja služijo istemu cilju: izpodkopavanju dela za socializem."
^akcija je na delu, - Privatni obrtniki imajo,po Poročevalcu,globoke hbotiljudske tendence.Pritožujejo se namreč nad slabim zaslužkom in.pre velikimi davki."Pri rovarjenju privatnih obrtnikov ne opazimo nobenih, hazlik v njihovem političnem prepričanju.Vsi so nasprotniki socialistio he izgradnje, čeprav so bili prej nekateri pristaši JRZ, drugi spet JNS..V T V Zg.Kašlju se je poleti odločilo 10 zadružnikov od 15,da izstopijo^ 12 zadruge.Podlegli so vplivu propagande,pravi Poročevalec.Nekateri ad= lokati so jim z nepravilnim in nedoslednim tolmačenjem zakona o zadružništvu dajali podporo za take podvige.To se pravi,da so se drznili spom niti na določbo,da po treh letih vsak lahko izstopi,kdor hoče.
ZAPAD NI POZABIL VZHODA (Porodilo nagega dopisnika)
V	ponedeljek, 21.januarja, se je v Londonu zabela štiridnevna konfe= renca Srednje in vzhodnoevropske komisije Evropskega gibanja,ki so ji prisostvovali poleg osebnosti z Zapada begunski prvaki,zastopniki naro= dov za ^elezno zaveso. Izraženi namen konference je bil, pripraviti na= črt za socialno, politično,poljedelsko,industrijsko in gospodarsko svo= bodo teh dežel "ko. bodo rešene ruske nadvlade".
Pri tem opazimo,da je Jugoslavija pravzaprav izvzeta,toda povabljeni so bili tudi jugoslovanski zastopniki« Konference so se udeležili g.dr. AoKuha.r^kot Slovenec, ter tudi gg.Vane Ivanovič, Jura j Krn j evi č, Božidar Purič, Živko Topalovič in Slobodan Jovanovič.
Glavni namen te konference je vsekakor,da pokaže zasužnjenim narodom da jih Zapad ni pozabil in da sedanjega stanja ne sprejema za dokončno. Prireditelji so se potrudili,da bi poročila o konferenci prodrla skozi železno zaveso. Posebno Radio Svobodne Evrope se je prizadeval in oddajal na vse pretege.
Razgovori o načrtu za ureditev teh de^el po osvoboditvi niso prine = sli nikakih zaključkov.G.Beddington Behrens,predsednik komisije^ je pov darilyda je bil največji uspeh, zbrati delegate iz 21 dežel. Ničesar ni so razrešili, toda pokazali so, da se tako različni narodi morejo pogovoriti. Politični čudež je, da se je konferenca sploh vršila, je dejal drugi, laburistični poslanec. Pri tem je najbrže meril na domačo angleš ko politiko, ki se noče vezati v Evropo, niti je ne prežema križarska vnema za boj proti komunizmu. Vendar je pozdravil konferenco bivši pred sednik Srednje in vzhodnoevropske komisije, sedanji minister, g.H. Mac-millan z besedami, da bo konferenca pokazala, da je Evropo enota in ne more biti za stalno razkosana ali razdeljena. Evropski narodi morajo spet vzpostaviti narodno neodvisnost in osebno svobodo, ako naj člo veš t\o_ napreduje. Predsednik konference, g.L.S.Amery, je dejal, da ne more bit3-pravega miru v Evropi, dokler ne bc kot celota spet deležna svobode in enotnosti. Za ta cilj se bodo borili z miroljubnimi sredstvi.
Zelo so se prizadevali,da bi povdarili miroljubnost.Ne^podpihujejo vojne,temveč samo nočejo sprejeti železne zavese za dokončno ureditev.
Ta zavesa je le črta premirja.Miru ni mogoče sklepati na tej osnovi.oof jetska Rusija naj živi,kakor hoče,toda naj druge dr^sve pusti pri miru. Taka ureditev bi mogla zagotoviti mir,drugačna pa bi bila nov^Muenchen. V tem tonu so zveneli mnogi govori,zaletelo pa se je g.dr.Krnjeviču.Re^ kel je,da se morajo zavzemati za demokratične režime "po vojni" - in se popravil: po osvoboditvi naših dežel.
Uspehi konference so večji na propagandnem kot pa kakšnem drugem po^ 1 ju.Vzhodna Evropa ni prepuščena usodi, ne da bi kdo sploh pomislil nanjo* Sprejeta je bila politična resolucija,ki povzema prej nakazane misli,da "Evropa ne more biti pol svobodna in pol zasužnjena.Govoriti o trajnem miru,medtem ko 100 milijonov Evropejcev ječi v okovih, je norčevanje." Trajna ureditev z Rusijo bo mogoča le,ko se bodo neodvisne in svobodne dežele mogle združiti z ostalo evropsko družino.	^
Poleg tega so nakazali mnogo lepih zamisli.Priporočili so,naj bo usvi novi j en Udbor beguncev za "kulturno akcijo" in da naj osnuje Raziskoval ni in informacijski institut. Konferenca je upala, da bodo vlade spre je--' le resolucij e,ki jih je izglasovala skupščina v Strasbourgu o osnovanju Evropskega sklada za begunce ter da bo tako denar zagotovljen.	_
V	upanju na denar,ki ga še ni, so priporočili več.zamisli,kaj.na j di
bilo deležno denarja» Med temi zamislimi so štipendije za gimnazije i univerze, pomoč obstoječim kulturnim ustanovam beguncev, ustanovitev stolic 'na zapadnih univerzah,kjer bi predavali begunci,podpore za znah stvene izdaje v vzhodnih jezikih,itd. .	_	.	.	.
Vse to bi pomagalo beguncem, da bi bili na enaki osnovi z drugimi Evropci pri pripravljanju evropske enotnosti.
+
G.Behrens je 21.januarja priredil sprejem z zakusko v Park Lane Hote lu.Poleg omenjenih jugoslovanskih gostov so se ga.udeležili tudi Komorovski,Nikola jčik,Limitrov,Gafencu,vec narodnih poslancev ter -ni drugi begunski,angleški in francoski gostje.
"WH A T A BOtTT YUGO SLA VIA ?11
- KAJ PA JUGOSLAVIJA?
London, 26. ,i^nuqr,ja .(Haš dop i snik por o na.)
Sinočnje zborovanje v Albert Hallu,ki ga je priredila Srednje in vzh. evropska komisija Evropskega gibanja, je predstavljalo vrhunec ätiridhev= ne konference,kateri so prisostvovali, begunski prvaki narodov izza že= lezne zavese in zastopniki iz zapadne,svobodne Evrope. (KI št.85.)
Zborovanje je otvoril goL »S.-.Amery, predsednik konference, ki je v glav= nih potezah orisal nalogo Pokreta za zedinjeno Evropo ter delo konferenc ce,ki se je vršila od 21rdo 24»januarja v Londonu. Govorniki na zborova= nju so bili gg.A„Greenwood( laburist),Randolph Churchill (konservativec), msgr.Bela Varga (Madžar), A.Philiis (Francoz),E.Raczynsky (Poljak),E«Be= ddington Behrens (tajnik in organizator konference) in lady V.Bonham Car ter( liberalka). Gg.Paul Henry Spaak (Belgijec) in Paul Reynaud (Francoz) sta bila na ja vi jefia, a nista bila prisotna.
Iz govorov smo'navzoči mogli posneti, zakaj se je res‘konferenca vrši la,kako je potekala in kakšen je bil njen uspeh. Ha samem zborovanju se niti en govornik ni dotaknil komunističnega režima v Jugoslaviji. ?e sa= Gio omenjanje Jugoslavije je bilo tabu, prepovedana stvar.
G.Randolph Churchill je pričel svoj govor o " tirani ji, slabši od Hitler jeve, pod katero so padli narodi od Baltika do Črnega' morja: Betonska,, litva, Estonska,. Poljska,Češkoslovaška,Madžarska,Bolgarija ter Romunija in ni omenil Jugoslavije! Člani'Jugo sl.narodnega odbora in kakih 5Ö Jugo Slovanov,ki so sedeli v prvih treh vrstah.pred'odrom, so g.Churchilla Prekinili s klici-"What abou.r Yugoslavia?" Kaj pa Jugoslavija? G.Churchill 3e bil očividno trenutno zmeden, ko pa se je' zbral, je odvrnil š poviša= him glasom Jugoslovanom, da njih, to je konferenco, Jugoslavija ne zan_-^a, kajti Jugoslavija ima jugoslovansko vlado, kakršna še, je, in teror v ^J-go slavi ji ni tak kakor pod Sovjeti. Na to so Jugoslovani nekaj časa Protrstirali,tako da g.Randolph Churchill ni mogel nadaljevati. Ko so se Pomirili, je g.phurehill sper govoril in se v nadaljnjem izogibal našte= vanju držav za Železno zaveso. Svoj govor je zaključil z energičnim zav-2emanjem za potrebo oboroževanja Nemčije,čemur je kakih JOG navzočih Nem °ev ploskalo, ostalih 4500 poslušalcev pa je bilo tiho.
Sledeči govornik, msgr.Varga je govoril o komunističnem preganjanju ^ere za železno za ve sol Navedel, je mnogo imen preganjanih duhovnikov vseh Veroizpovedi, toda niti z besedo ni omenil preganjanja1 katoliške in pra= Voslavne Ceikve v Jugoslaviji, niti ni omenil nadškofa Stepinca,vladike Trnave in,drugih preganjanih In obsojenih duhovnikov v Jugoslaviji.
Za msgr .Vargo je govoril Francoz g .A .Philiis, fripomnil je, da^je po== narodov za železno zaveso treba misliti tudi na svobodo narddov on = ^ran Pirenejev (t,j.Špani je), a tudi on se ni niti z besedo' dotaknil ‘'^goslayije. G.Philiis' se ni strinjal z zavzemanjem g.Churchilla o brez= Pogojnem nemškem oboroževanju in je izjavil, da narodi'"v^Evropi nikdar Več ne žele videti oboro^eno Nemčijo in da je edina mogoča rešitev,osno= Vr^je evropske.vojske pod evropsko politično upravo. Naj se torej ne u = slanavljajo(evropske) narodne armade, kajti, snovanje nacionalne.nemške jske'vzbuja neprijetne spomine vsem narodom Evrope. Več tisoč prisotnih z izjemo Nemcev,ki so ploskali g«Churchillu^ je navdušene.pSzdravilo . "e Francozove zaključke.
Poljak, grof E.Raczynsky je govoril "v imenu vseh narodov za železno ^Veso",a tudi on ni omenil Jugoslavije. Njegov govor je bil vrsta dobro ^°2nanih statističnih podatkov, podanih na suhoparen način.
. G.E.Beddington Behrens je predlagal zborovanju resolucijo,za katero
rekel, da je njen glavni namen, da zagotovi prijatelje za železno za= Veso "da nikdar, nikdar v nobenih okoliščinah ne bo Vel.Britanija napra j;ixa’M-aencheno’ na račun zasužnjenih dežel in narodov za žel.zaveso". .esolucija izjavijo, da "nikakršna ureditev med zapadnimi silami in_Sov= ^etsko Zvezo ne more voditi k! resničnemu in trajnemu miru, akc sprejema ^daljgvanje zasužnjenja narodov srednje in vzhodne Evrope".
Resolucijo je podprla lady Violet Bonham Carter, ki je med drugim ^kla, da "nikdar, nikdar, nikdar več ne bo Vel.Britanija prodala druge ^crodejda bi rešila svojo kožo".
G.L.S.Amery je dal resolucijo na glasovanje in je bila z odobravanjem Sejeta od vseh, s čemer je bilo zborovanje končano.
-Ako vzamemo v obzir, da je bilo zborovanje v Albert Hallu "krona" Štiridnevne konference in da so omenjali Jugoslavijo kot so jo, se poro di užaljena misel zakaj niso povabili kot delegate komuniste iz Titove Jugoslavije, kajti dobivam vtis, da je bila prisotnost delegatov jugo = slovanske emigracije čudno in smeSno na mestu.
Poraja se mi sum,da je bila cela Štiridnevna konferenca prirejena le zato,da bi dobili propagaflni material,ki ga bodo uporabili za dviga= nje morale mučenim narodom onstran zavese. To bo verjetno rodilo pri teh varljive upe in bo povzročilo eno razočaranje v zapadne demokracije
v
veo* Ne morem se otresti vtisa, da je precej podobnosti med to konfersi co in "mirovnimi kongresi" pod sovjetskim pokroviteljstvom. Povabljeni so taki ljudje kot predstavniki posameznih narodov, za katere mislijo,da bo delo lahko, da ne bodo zmeSali naprej predvidenega reda in bodo lepo sprejeli pripravljene resolucije. Komunistični "mirovni kongresi" niso in ne bodo nikoli nič storili za pravi mir. Bojim se, da tudi ta konfe= renca Gibanja za združeno Evropo ni napravila niti koraka proti združe= nju Evrope. Ako upoštevamo to, potem je konferenca Evropskega gibanja uspela - kot protiutež komunističnim "mirovnim kongresom".
OLŠEVI V TISKU (Lopis iz Londona)
S konferenco e srednji in vzhodni Evropi so se od tukajšnjega tiska bavili le resnejši časopisi, Times in Daily Telegraph ter Manchester Gu ardian. Ljudski časopisi se niso zmenili; pozornost ji je naklonil Se komunistični Daily Worker, ki naznanja,da so se zbrali vzhodnoevropski_ begunski veleposestniki in kapitalisti,katere vznemirja govorjenje o mi ru. Za borbo proti ideji miru naj bi prispevali tudi angleški davkopla« čevalci, svari list.
Times je konferenci posvetil uvodnik,kjer pohvali cilje Srednje in vzl evropske komisije Evropskegs/gibanja , ka j ti prvaki v izgnanstvu morejo skupno dokaj premisliti o vprašanjih,ki se bodo preje ali sleje pojavila. Toda nič sklenjenega na tej konferenci ne more imeti učinka, dokler se položaj sil v vzhodni Evropi korenito ne izpremeni. Večina priporočil bo veljal* za čas, ko se neha ruska nadvlada. To je majava osnova za na črte. Ge bi se zapadna prizadevanja za mir ponesrečila in^bi bila Rusi^ ja poražena v veliki vojni, bi zapadni državniki bili soočeni z kar naj bolj "praznim listom" v srednji in vzhodni Evropi. Toda'zgodovinski spo =ri, ki jih zdaj zasenči skupna usoda, bi takrat spet oživeli.Spet bi se pojavilo vprašanje Rusije in njenega sodelovanja z Evropo, Mnoge posledice notranjih revolucij v zadnjih šestih letih utegnejo biti stalne* "Ni mogoče vedeti, kake bi se javno mnenje odzvalo vodstvu mož, ki so že toliko časa odtegnjeni od pozoriš-a dogajanja."
Nasilne osvoboditve,nadaljuj e Times, si ljudje tistih krajev ne morejo želeti,kaj ti čeznje bi divjal boj. Upati morajo na postopno mirno na zadovanje ruske moči ( o čemer še ni znaka), ali pa, "da utegnejo drugi sateliti nekoč slediti vzgledu Jugoslavije in se otresti sovjetske nadvlade, ne da bi nujno zavrgli vse politične in socialne ideje, ki so 2 njo v zvezi". Toda to zadnje upanje tembolj spravlja v dvom^vse zasnut= ke politične in gospodarske obnove v duhu zapadnega svobodnjaštva. Giro ke misli se koristne le kot vodil je.Podobno je nekaj drugega trditi, da ima srednja in vzhodna Evropa delež pri evropski kulturi, in nekaj dru= gega,da naj jo popolnoma vsrka Evropska unija pod francoskim in nemški® vodstvom. Vedno je bilo za te narode pogubno, zaviseti od zapada ali vzhoda, toda sami zase ne morejo biti. Edino stalno upanje za mir in. blagostanje je oddaljena prilika, ko se bodo ruski odnosi z zapađom iz^ boljšali, končuje Times.
Manchester Guardian hvali predsednika konference g.Ameryja in piše: "Ko je predstavil č.g.A.L.Kuhar ja, je govoril o gozdnatih hribih in či= stih potokih Slovenije".
++++
J ü V K O M N K KJE
Izziv je razgibal na^e bralce, kot kanejo sledeči izvlečki iz pisem. S tem je dosežem namen. Kajti raz gibano javno mnenje je pogoj za demokracijo.	Urednik K.T.
G-.urednik! Izzvalo me je vprašanje1 Kako more zapadnjak, ki opazi vse naš-tete zablode komunistov, še.na= pisati, da so sposobni podjetnih u krepov? Odgovor je: Ker nikjer ne vidi sposobnejših voditeljev Jugo= slavi je.Kresneto slabo luč meče to na naše poklicne voditelje! L.V.
U.urednik! Zapad sploh ne briga o= svobojenje izpod komunizma,temveč ga briga le trgovina.Emigracija ne bi mogla imeti uspeha,pa naj nudi alternativo Titu ali ne, razen v kolikor ne bi obetala Zapadu konce sij za izkoriščanje prirodnih bo = gastev. Zato je tudi Tito danes pil kladen. On je vesel,da je na obla= sti,Zapad pa,da trguje tako,kot je njim prav.Yse drugo so fraze za si domačne ljudi.	R.D.
S.urednik! Članek dobro pokale,kam Pripelje nesposobnost emigracije. Kljub grozotnim napakam se prikače jo komunisti pač nujni vladar ji,ker ni nikogar na izpregled,ki bi bil boljši. Poglejte emigracijo in si Do zamislite na vladi: diktatura z Zgovornim molkom,brez podajanja od govora; čaščenje malih"moč,spremenjenih v voditelje;"drsanje ljudi v nevednosti; protečiranje sorodni ^ov; zatiranje nasprotnikov; poko= Iji po spornih ozemljih; poboji med Voditelji... Lepi izgledi!	I.ff.
'^.urednik! Čuden demokrat je g.Law Vence,če se mu zde komunisti neiz= bečni,da upravljajo Jugoslavijo.'? kateri demokraciji bi obstala vla== ^a,ki bi ga toliko polomila kot Ti ^ovci sami priznavajo? Kje na sve= ku bi mogli upati,da jih bo taka ^lada popeljala v boljše čase?Kdor ba tak način upa’ v napredek Jugo slavije,je najbrč nekje bolan.T,V.
^«urednik! Lo kosti nas naj pretre popoprana resnica v angleškem clanku. Moč je dobro in pametno gle ^el, v balkanski dečeli se mu zdi diktatura oči vidno po trebna .Name = sto,da bi takim in podobnim tujcem emigracija dokazala,da smo zmotni i?i željni demokracije, se praska, ^ea seboj,v kolikor ne dremlje, in ®bini glas,ki ga spusti od sebe, "je ^eka nova separatistična zahteva.
L, P .
G.urednik! Vaš članek dokazuje Drez vestno nesramnost zapadnih "demourn kratov". Angležem se zde Jugoslova ni--poskusni prašički, na katerih se vadijo amaterski, gospodarstveniki in nudijo brezplačen cirkus tujim gledalcem. Dovolj slabo za Vas, da pena tisku j e te .take, brezvestnosti.
.	.... F .?'*
G.urednik! Prav je tako,da objav = Ijate tudi mnenja,ki za nas niso laskava.Kdor"ni slep.in zna,brati angleško,je že davno moral spozna= ti bridko resnico. Menda ne misli= te,da hočejo Vaši bralci živeti v pravljicah? '	S.
G»urednik! Komu na j š e zaupamo, se sprašujem z bolečim srcem.Verjeli smo Angležem,pa nas hladno prodaja jo.Naš mali narod,prepuščen vihar= jem,bi'bil že uničen brez božjega varstva. Računarski tujci,ki so jim za zaveznike dobri tudi komunistič ni krvo.loki,nas ne bodo več vlekli za no s.Zberimo se okoli svojih vo = di tel j ev.	;< F.DV-
G.urednik! To nas same uči,da bo Tito vladal v Jugoslaviji lepo mir no vse dokler ne pride do vojne in če do vojne ne pride v desetih, dva j setih letih, bo’Tito še vedno tam.-Niti USA niti noben drugi ne bo mi slil,kako odpovedati Titu sinžbo, temveč mu bodo vsi pomagali z.moko kanoni in dolarji. In ko bo.Titu zmanjkalo vsega,kar mu bodo dali, bo maršal izpustil iz artsta še ka kega.Stepinca ( vendar he-preveč na enkrat, da mu jih ne- zmanjka.) , s tem pomiril občutljivo zapadho javno mnenje (Tito komunist? - bodo.rek= li; saj vendar vidiš*, da "•iz.puš.ča.-.ka-tolike in.bivše nasprotnike reži = ma!) ter'veselo pričakoval nove po moči,ki bo nedvomno prišla,Emigra= cija pa more do onemogolosti povda rjati svoje.demokratične in krščah ske principe ter kopati premog,del lati po tovarnah in sanjati o cvič ku.	' ,	S.J.
G.urednik! Položaj ni povoljen za Tita.Zapad ga drži v krempljih in ga ne bo izpustil.Tito bo od dne do dne težje prikril,da so njegove reforme zgolj na papirju,da zadovo Iji zapadnjake.Toda,ko Zapad prisili režim, da izda reforme,ga kasne= jo tudi kontrolira,če se izvajajo. Če se reforme izvajale ne bodo, ga bo Zapad javno v tisku grajal.Izpu stitve Stepinca ni dosegla uradna politika,marveč časopisna kritika

enega samega ameriškega novinarja. Izgledi politinnih ljudi doma .in-v emigraciji ‘bodo spet po stali ~ vel r=~~ ki c Vprašanje je le, kdaj bo. to in kako bo,"emigracija'zriala -to rešiti. Če bo reševala^‘po '"ria^rhüV'kot je bi lo z KCPE, bo odigrala 'enkna t " za; vselej. Kotfoiio- nista ha tsvetu le Tito in emigracija.	1,Z ,
■Slovenska : dihava , - 1. ur e dni k! NI ka= k:o*r;' se' ne strinjam z g.V.F-., češ" da j*e »polemika o mednarodnih kombina= cijah s. Slovenijo v emigraciji ko = ris tn.a .N epo’tr e bnai je! Vs e-, po liti c= ne skupine z.evimajo svoje programe in. so y njih'še povedale kakšne..-;-kombinacijo zastopa jo-^ Teh skupin-ne bo nihče-.pregovoril, da bi program spremenile. Ker pa praktično-ho more emigracija nič vplivati na narod' doma, je''končno Vseeno, koll«= ko ' pri statev-begun cev" ima katera poli tl Skupina . Pač pa smatram, da. jC" me-dnarodna vloga' in odnosnSlove-nrje do' Evrope Stvar študija,-torej zadeva študijskih; centrov, ne‘pa za deva pro paga nde.Ih'ka r j e"še bo1j vašno: pred Zapadom mOra-tnO nastopi ti kot en moč » govoriti 1 š enimi us't mi,zastopati en program. All je ka' terj. Slovenec,ki bi .negiral svo j ep mu--narodu pravico-do lastne đr'ts = ve? To- pravico, zastopajo,kot je g-» M, J., dobro po-vdaril, vse na še skupi ne.. Seveda se.. pa; s tem naše peli.ti čno delo ne more nehati--; :• stojimo- •• pred hudimi • de j s tvi -kot. so, k.omuni--= z c m, li to j Z s p e n, i td. Tem po sve,tirno .: svoje; sile,svojo polemiko in svojo propagando . Tu j o na š,e toriš če.» ■ repa v preganjanju okoli papirna tih. programo v, ki • zna jo ka j ,kma 1 u bi ti .. postav}, j eni na ga Ivo v	. M^M.
"Zločinci"G-.ure.dniklBral sem o-riginalno noticov:-Na.Ši roči o "go spodu" Rankovicu.Imam vtsi,da ured ni št vo Naše reči; ni dobro razumelo slove.nšnine-,ker sicer ne bi moglo, tako-netočno poroš^ti in »podtikati Klicu Triglava. - Zanimivejši pap.. je citat:"Zares je treba priznati, da'-N-aša reč' ne more... sprejemati v svojo 'svobodno tribuno' glasove 1 jotičevskih zločincev," Tu je miš 1 jen odgovor g.Mar.četiča,zboraša dr .Agnelettu" v lanskem' letniku- KT» Vi ste tedaj odkloni1i r a z pr a vo o Zboru in njegovi vlogi, pod o kupa ci ' jo Srbije.‘ Ml. mi' dovolite, da 'po. .= dam. svoje mnenjCk to j.; zadnji noti ci Na.še reči?
'Najprej povdarim,da semester na sprcinik Zbora iz' enostavnega raz-loga,ker bolj ljubim svpbodo_kakor pa njihov papirnati politični red. Toda neodgovorno smatram pisanje, ki vse Ijotičevce označuje z zlo ~
činci.Zapadni tisk je v takšnem po splošenem obsojanju silno previden ih “g;'Churchill je v	or’rc
nastopil., proti masovni odgovornosti za medvo jne, zločine, ko t "smo :nedav=--no brali v 'njegovih''Spominih'.' Naša r e č bi mor ai a c o. 1 j pazi ti,.kaj in kako pije,saj' izhaja na zapadu, ne v Beogradu. Sir Mosleya,šefa angl, fašistične stranke, nepr«nihče v An gliji rn;e'- zmerja .z zločincem;.'jAko 1 pa ’ j e ^«Maröb-ti č storil' kak' zločin, po tepi1 "pa; - Na|a. reč, kar z besedo, na dar. !	l' ' '' '	'	’ " A. .J,
-Y n :• r.	'.V C\'	■
-T : "	' ■ ' trZppSKI'-n '' V ■ "" V/T.... '
r	■	• r’ :	'V	j.	1	č-...
Clevelandski klub Krog je izdal zbirko 'različnih člankov ir. lepo = slovnih prispevkov. "Zapiski", ha j ti. bili' "svoboden forum misli in .'; besede,na katerem'lahko nastopijo, vsi,ki"' jim je mar"' slovensko1 kultur' ho" ih obe ena rodno delo".
V 1 o snopiču teh "Zapiskov" sode iu je jo :' Karel Mauser,Ludve Potokar,. Božidar Kramolc; Pa vi e Borštnik, Jo.-' V e' Balanč,'Srečko 'Teka vec, đriBogu': - .
mil Vošnjak,Mišo’ Perles iid<<
* • -
" SL 0VEN CI IN .:TISTA SI;	-	. -.
;.T-."Hrvatskem Gfiasu'.1',ki izhaja, v’ Kanadi in ga moremo, smatrati kot-polo'fiöijelno1 gl-asilo HŠS, se je 'o glasil; gaBran Erjavec, iz Pariza, z . daljšim clahkomi ' v katerem v» sl G Ven skem imenu' odgovarja 'na ustaški' rr.e; morahdum in žetnljevid izdan-v'-'-Müen-chenu. Po. usta škili, načrtih naj" b:i' bila"Slovenijo.avtonomna/pokrajiha simos’to jnč drš a ve Hfva tške, "Med hsf mi"'in.'njimi "ni.'nobene stične 'točke, biti more. samo ■ borba "zaključuj e. gi .. Erjavec v prepričanju,da*je iste=' ga •• mnenj a tudi hrva toki narod.
. i- r •- :
• :	POVRATEK...
.".Od Slovencev1 se je' žadnje konference :v Londonu, udeležil "le č.godr, A'cKuhar?ki - stalno biva' "v. ždruš enih, državah ih sodeluje z NCPE. Prišel je ha osnovi' osebnega povabila 'Gl-banja ža združene Evropo« Na kon -fbrenči'ni'zastopal'g3dr.Kreka.Povabilo za. konferenco so prejeli.-še ggsdr .Krek, dr aMaček. in dr „Gavrilo-? vi e, ki • z i ve V ;-FS4 .rGo dr .Kuha r s.e, j e:-vrnil v Ameriko;'z letalom v četrtek 31 .-januarja -- -■	.............■* •• ?- •
NAROČNINA ZA KLIC TRIGLAVA:'letno j 24/-,četrtletno 6/-:za inovemstve odgovarjajoča vsota s"posebnim do plačilom ža !etaIško dostavo. Naslov' up ra te': 5:3> Bucfcs Hill, Cha-pel* End, Nuneaton,Warwickshire?England,