Leto LXV PoJfnlna plačana v gotovini V Ljubljani, v petek, dne 5. novembra 1937 štev. 254 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi al. 6/UI SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po praznikn Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-I)u naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Tihomorska konferenca Konferenco devetih držav jo uradno imenujejo. Ena in dvajset držav je bilo na njo povabljenih. Devetnajst jih jc dejansko poslalo svoja zastopstva v Bruselj. Uradno jc bila sklicana na osnovi člena 7 dne 6. februarja 1922 v Washingtonu od devetih podpisnic tihomorske pogodbe, dejansko pa jo je po znani, dne 6. februarja 1937 od skupščine Zveze narodov sklenjeni resoluciji, sklical predsednik skupščine Zvez.e narodov Aga Kun. Odgovornost za sklicanje in za vodstvo pa je prevzela belgijska vlada. To so pravne okoliščine, v katerih se ie zbrala v Bruslju mednarodna konferenca, ki naj izposreduje mir med Kitajci in Japonci. Okoliščine so silno zmedene in takšen je nuj-nostno tudi program, po katerem bo konferenca delovala. Zmeda se je v zadnjem trenutku še povečala, ko je tista država, ki se je predmet Konference neposredno najbolj tiče, namreč Japonska. sodelovanje na konferenci odpovedala in se je mesto nje nekako kot zagovornica japonskih interesov prijavila Italija, ki washing-tonske pogodbe z dne 6. februarja 1922 ni podpisala, lei z Zvezo narodov noče sodelovati in ki ob Tihem morju nima kakšnega bitnega gospodarskega ali političnega interesa. Člen 7 washingtonske »pogodbe devetih držav o neodvisnosti, samostojnosti in neokrnlji-vosti Kitajske tako v pogledu njenega ozemlja kakor njene uprave«, kot se ta pogodba uradno imenuje, pravi dobesedno: »Države podpisnice te pogodbe so se sporazumele, da se oodo med seboj izčrpno in odkritosrčno pogovorile, kadarkoli bi po mnenju ene izmed njih nastopil primer, da se predpisi te pogodbe uveljavijo.« Resolucija, ki jo je na predlog daljnovzhodne komisije sprejela skupščina Zveze narodov dne 6. oktobra letos, pa neprikrito pravi, da je »Japonska prekršila pogodbo devetih držav« in da iz te ugotovitve izvira za vse članice Zveze narodov dolžnost, »da naj ničesar ne podvzamejo, kar bi moglo odporno silo Kitajske slabiti«, ampak, da nasprotno »storijo vse potrebne ukrepe, ki jih smatrajo potrebne za podjjoro Kitajcem«. Tihomorska konferenca v Bruslju bi morala torej na podlagi te dvotirne pravne osnove ugotoviti, če je Japonska zares prekršila wash-ingtonsko j>ogodbo, ko je z oboroženo silo napadla Kitajsko — o čemer sodeč po dejanskem položaju na Daljnem vzhodu menda ne more biti dvoma — nakar bi morala skleniti ukrepe, s katerimi bi se zavarovala kitajska neodvisnost, samostojnost in neokrnljivost, tako zemeljska kakor upravna. V izvajanju svojih ukrepov pa bi morala seči po sredstvih, ki jih daje na razj>olago pakt Zveze narodov. Državniki, ki sedijo na bruseljski konferenci, eo se takoj spočetka znašli pred zevaiočo rano, ki je v washingtonski pogodbi pred 15 leti niso zacelili in ki jim bo sedaj delala na-potje. Kako namreč je mogoče vzeti iskreno njihovo prizadevanje za neodvisnost, neokrnljivost in samostojnost kitajske države, ko pa niso odpravili tudi neštevilnih pogodb, na podlagi katerih so evropske velesile same dobile obsežne pravice vmešavanja v kitajsko neodvisnost in mogle prodreti prav v osrčje kitajske republike s pravicami, da ustanavljajo tako imenovane mednarodne komisije in nadzorujejo plovbo na plovnih rekah. Kitajska je torej kljub vvashingtonski pogodbi dejansko ostala vsestransko odvisna in okrnjena država pod stalnim nadzorstvom tistih držav, ki so se licemer-sko med seboj obvezale, da branijo njeno samostojnost. Japonska je ta položaj takoj razumela in se sedaj sklicuje prav na isto pogodbo, ki da ji daje pravico, da na isti način brani svoje interese na Kitajskem, kot jih branijo druge velesile s svojimi mednarodnimi koncesijami in drugimi za Kitajsko ponižujočimi pogodbami. Bruseljska konferenca bo v svojem delu silno ovirana, ker bo mimo navedene tež-koče le s težavo prišla, razen seveda, če bi se velesile v nepojmljivi nesebičnosti naenkrat odločile, da se svojim pogodbenim pravicam odpovedo in vrnejo Kitajski jjolno samostojnost. Kakšen more potem takem biti uspeh prizadevanj tihomorske konference, ki se je zbrala tako rekoč v popolni pravni tmini, na kateri manjka glavni činitelj in kjer sedijo sodniki, ki sami nimajo čiste vesti? Na takšne resne ukrepe gotovo ne bo mogoče misliti. Washing-tonska pogodba o kakšnih bojnih nastopih proti kršitelju kitajske neodvisnosti iz razumljivih razlogov previdno molči. Zveza narodov pa je v abesinski stiski pokazala, da ji manjka vsaka učinkovita moč, ki bi kjerkoli na svetu vzpostavila moteni red. Nobena od velesil ni pripravljena začeti bojni postopek proti Japonski v izvajanju kakšnih sklepov Zveze narodov. Celo ameriški predsednik Roosevelt, ki je dne 6. oktobra, čeprav Amerika ni članica Zveze narodov, hotel podpreti ženevski sklep o kitajsko-japonskem sporu 6 tem, da je v ostrih besedah zahteval,'da naj »pride pod kontumac« tistih 10% nemirnežev, ki svet ne puste do pokoja, jc takoj dodal, da nima namena pošiljati svoje države v kakršnekoli vojne pustolovščine. Zategadelj je treba takoi v začetku resno podvomiti, da bi bruseljska konferenca sprejela kakšen sklep, ki bi bil vsaj od daleč jiodoben nasilnemu postopku proti Japonski v prilog Kitajske. Konferenca se bo morala zadovoljiti z manjšim. Zastopniki devetnajsterih držav, ki so se zbrali v belgijski prestolnici, bodo rajši segli po sredstvih, ki jih diplomacija, kadar je v zadregi, imenuje mirovna. Ameriški delegat Norman Daviš je to pot tudi že nakazal, ko je po svojih prvih sestankih z zastopnikom Anglije in Francije poučil časnikarje, da nosi seboj posredovalni načrt, ki naj bi imel za cilj, da s prigovarjanjem doseže prijateljsko pomirjenje med Kitajci in Japonci. Če vsi znaki ne lažejo, bo bruseljska konferenca potem, ko bo nekaj dni poslušala govorniške proizvode vseh predstavnikov, sklenila, naj se pooblastijo Anglija, Francija. Italija in Zedinjene države Severne Amerike — torej iste štiri velesile, ki so ze leta 1922 uspešno posredovale ob priliki takratnega spopadu med Kitajci in Japonci pred šanglia-jera _ naj poskusijo doseči spravo med obema taboroma. Posredovanje bo trajalo nekaj časa, erisotnost Italije bo za to že skrbela, med tem Tihomorska konferenca v Bruslju: „ Japonska in Kitajska naj se sami pobotata Japonci so doslej zasedli že 1,114.000 hm2 kitajskega sveta s 75 milijoni prebivalstva a Bruselj, 4. nov. TG. Najznačilnejša govora na prvi seji tihomorske konference sta bila govor kitajskega zastopnika in govor italijanskega zastopnika grofa Aldrovandija, ki se je čisto odkrito jx)stavil na stališče Japonske in so v zbadljivih besedah izražal o mirovnem posredovanju držav, ki so se že na škodo drugih nasitile. Napadel je države, ki bi rade zanetile vojno, da bi imele od nje dobiček (mislil je na Rusijo). Napadel je tudi Zvezo narodov in njene komisije, ki jih pošilja jx> svetu in ki nikjer no morejo ohraniti miru. Končno je v imenu Italije povedal, da ima samo en predlog, o katerem sprejme razgovore, in ta predlog so glasi: Treba jc povabiti obe bojujoči se stranki, da se izjavita o pogojih, pod katerimi bi bili voljni skleniti mir. Kitajski zastopnik je govoril poldrugo uro in je prvič uradno oznanil, kaj so Japonci v trimesečni vojni s Kitajsko že dosegli. Japonci so do današnjega dne zasedli ozemlje, ki meri en milijon 114.000 kvadr. km, ki je torej tako veliko kakor Nemčija, Anglija in Italija skupaj (več kot štiri Jugoslavije) in kjer prebiva- 75 milijonov ljudi. Na kitajskih tleh stoji pet japonskih armad in fi2 kitajskih mest je bilo spremenjenih v razvalino. To je uspeh japonskega napada na Kitajsko. V svojem nadaljnjem govoru je VVellington Koo govoril o komunizmu na Kitajskem in dejal, da Kitajska ne dovoli, da bi se tuje države vmešavale v to, kakšen režim naj vlada na Kitajskem. Komunizma se bo Kitajska sama ubranila, če in kadar ji bo nevaren. Na koncu je dodal, da se bo »Kitajska borila, dokler ho napad trajal. Miru za vsako ceno Kitajska noče. Kitajska ne samo ne bo zanj prosila, murve« ga odklanja. Mir sprejmemo samo, če nam zavaruje naše najsvetejše dobrine.« __ Na bruseljski konferenci se torej vedno bolj kaže v ospredju težnja, naj konferenca ne bi sklepala kakih grozilnih sklepov, marveč naj jx>skusi jx)sredovati med obema taboroma in ju pregovoriti, da sprejmeta mirovni predlog. Konferenca upa, da ji bo to uspelo, kajti predlog Italije smatrajo na konferenci tudi za nekakšno uradno izjavo jajionske vlade ali vsaj za predlog, na katerega je Japonska že vnaprej pristala, kajti sicer bi ga italijanski delegat ne izustil. Nemške kolonialne zahteve: Togo, Tanganiha, Kenja, Kamerun Rtbbenlrop prvi kolonialni minister Pariz, 4. nov. TG. Tukajšnji »Le Jour« poroča, da je zelo verjetno, da bo Hitler v bližnji bodočnosti imenoval Ribbentropa za kolonialnega ministra Nemčije. Iz tega je treba sklepati, da bo Hitler zares odpovedal tiste točke versajskega miru, ki so Nemčiji odvzele kolonije ter da bo pred vsem svetom izpovedal nemško zahtevo po kolonijah. Ribbentrop pa bo kot kolonialni minister brez kolonij dobil nalogo, da izvede obsežno propagando za njihovo vrnitev in da vodi z velevsiiami pogajanja, da se Nemčiji kolonije vrnejo. Do 6edaj je prišlo v javnost tudi še to, da zahteva Nemčija vrnitev naslednjih kolonij: Anglija ji mora vrniti Togo, Tanganika in K e n j o (torej bivšo vzhodno nemško Afriko), Francija pa Kamerun. Le bivše zapadne nemške Afrike, ki ni bila dosti vredna, Nemčija za enkrat ne bo zahtevala. Francijo skrbi Tunizija Pariz, 4. nov. TG. Pertinax piše v »Echo de Pariš«, ki je bil do zadnjega silno navdušen za Musisolinija in za italijanski fašizem, da se italijanska propaganda v Afriki vedno bolj in bolj bliža francoski Tuniziji. Tudi vojaštvo, ki ga Italija pošilja v Afriko, se vedno bolj gosto zbira na meji Tunizije. Francoska vlada to zbiranje zasleduje s precejšnjim nemirom. Na podlagi tega dejstva zahteva list od francoske vlade, naj nemudoma začne z utrjevalnimi deli na otoku Ga lite, ki leži nasproti velikemu pristanišču Bizerta. Francija naj tamkaj zgradi svojo Malto, ki jo bo potrebovala, da bo branila svojo severnoafriško posest proti italijanskim apetitom. Če bi prišlo do vojne med Anglijo in Italijo... An^lešlti lord o vojaškem poloiaiu London, 4. nov. TG. V angleški gornji zbornici je bila debata o položaju na Sredozemskem morju. V debato je posegel tudi lord Strabolgi, ki je angleško javnost r>rosil, da se nikar ne da vznemirjati po raznih poročilih o bližajoči se vojni ali o vojnih namenih Italije. Lord Strabolgi je nato v največji tišini zbornice izjavil: »V primeru vojne bi bil vojaški položaj Italije zelo slab, ker bi morala hkrati vzdrževati tri velike armade izven Italije kot takšne, namreč armado v A b e s i n i j i, armado v Libiji in armado v Španiji. Skupna moč teh treh armad bi znašala najmanj pol milijona vojakov. To bi bili za nasprotnike Italije enostavno talci. Ako bi se ne zgodil kakšen čudež na morju, bi jih nasprotnik Italije takoj odrezal od domovine. Tudi v primeru, da bi Italija dobila zaslombo in pomoč pri Nemčiji, bi bila nadmoč združenih brodovij Francije in Anglije nad italijanskim in nemškim brodovjem ogromna. Glede zračnih moči pa lahko trdimo, da so angleške in francoske letalske sile danes vsaj tako močne kakor združene italijanske in nemške, če bi zares prišlo do vojne bi odločitev ne padla v Sredozemskem morju, ampak onstran pa bo Japonska svoje vojaške cilje dosegla in bo tudi za spravo pripravljena. Preostala bo potem samo še Inž ju nalogu, da posredovalci pridobe za spravo tudi Kitajce. Bruseljska konferenca, čeprav omejena v svojem delokrogu, pa je zgodovinskega pomena, ker odpira težavna vprašanja delitve oblasti na Tihem morju, kjer japonski imperij zahteva prvenstveno vlogo. Novo poglavje o zgodovini sveta se s tem začenja. Rokavskega zaliva v severnem delu E v - r o p e. V angleški obrambi obstoja 6amo ena elaba točka, to je Gibraltar.« Žila angleškega imperija teče po Sredozemskem morju London, 4. nov. AA. (Štefani) V lordski zbornici je izjavil državni tajnik za kolonije v imenu vlade, da meni letalsko ministrstvo, da ni treba ustanoviti na Malti vojaške postaje za vodno letalstvo. Po drugi strani pa vlada z vso naglico pomnožuje vojaško obrambo tega otoka. Zastopnik vlade je ponovno poudaril, da mora angleška politika na Sredozemskem morju varovati to veliko trgovinsko žilo. Osnova vseh vladnih ukrepov Nadaljevanje na 2. strani Prvi pododbor Bruselj, 4. nov. e. Popoldne ob 14.30 je bila tajna seju konference, ki je postopala po dnevnem redu, ki je bil določen na ožjem dopoldanskem sestanku med glavnimi delegati. Kakor se je moglo dosedaj izvedeti, je bilo na tej tajni seji sprejeto, da naj se sestavi pododbor, ki bo poskušal doseči, da se Japonska in Nemčija vkljub vsemu udeleiiia. te konference. Pododbor bo skušal poizvedeti v Tokiu, pod kakšnimi pogoji bi hotela Japonska priti na konferenco. V tem pododboru ni kitajskega zastopnika. Če bi se temu pododboru posrečilo spraviti Japonsko v Bruselj, tedaj bi začel delovati še ožji pododbor iz zastopnikov USA, Anglije, Francijo in Italije, ki bi skušal vzpostaviti s posredovanjem mirne odnošaje med Kitajsko in Japonsko. Konferenca bo kmalu preložena Bruselj, 4. nov. b. Med Edcnom in Davisoni je bil v Bruslju dosežen sporazum, da se ukrenejo potrebni koraki v Tokiu in Nankingu za ustavitev sovražnosti in ureditev spora na Dalj-njem vzhodu. V tem času pa bo bruseljska konferenca preložena. Eden in Delhos nameravata že jutri odpotovati iz Bruslja. V Bruslju govore tudi o nemških kolonijah V razgovorih sta se Eden in Delhos dotaknila tudi kolonialnega vprašanja, ker sta tuko Francija kakor tudi Anglija vedno pripravljeni podpirati pomirjevalno politiko in sporazum /. Nemčijo iu Italijo. Da se ohrani in zavaruje mir, jo tudi Anglija pripravljena povezati kolonialno vpraša* nje h srednjo in južnovzhodno Evropo. Nekateri listi trdijo, da hi zapadne države bile pripravljene v kolonialnem problemu iti na roko Nemčiji do gotovih meja in s posebnim ozirom na angleško dominione, toda pod pogojeni, da so Nemčija odreče vsakemu političnemu delovanju in strankur-sko-politični propagandi v srednji Evropi, posebno na Češkoslovaškem, v Avstriji in na Madžarskem. Vse kaže, da ho Italija v tej smeri podpirala stališče zapadnih držav, čeprav je to videti neverjetno, ker Italija želi zavarovati svoje interese v srednji in južni Evropi, kjer ima pred seboj najbolj nevarnega konkurenta, Nemčijo. Eden, Delhos in Norman I)avis so razpravljali tudi o vprašanju, če ne hi morila bilo potrebno, da hi se kot protiutež osišču Rim-Bcrlin-Tokio ustanovila zveza Pariz-London-VVashington. General Franco pred pomembnimi uspehi na političnem polju Salamanca, 4. nov. AA. DNB: Uradno poročilo pravi, da so nacionalisti včernj na ara/jonski, fronti popravili svoje postojanke. Hujših borb ni bilo nikjer. Tujci se bodo borili ,do konca' San Sebastijan, 4. nov. A A. DNB: Po vesteh iz Madrida je v nedeljo govoril pred tujimi branilci Madrida general Miaja, ki je priznal, da se brez njihove jiomoči Madrid ne bi mogel držati. Miaja se je posebno zahvalil mednarodnim brigadam, ki so sestavljene iz Američanov, Afričanov, Kanadijcev, Čehoslovakov, Francozov in Busov, ker so sklenile nadaljevati borbo do konca. Nato je Miaja izročil tujskim brigadam več zastav. Angleška vlada „upošteva dejansko stanje" v Španiji London, 4. nov. c. Pofioldno se je razvila v spodnji zbornici debata o nameravanem priznanju režima generala Franca. Že poprej je Reuter zanikal vesti, da bi bilo to priznanje na dnevnem redu. Predsednik vlade Chamberlain je moral odgovarjati poslancem na več vprašanj. V glavnem je jx)udaril, da mora Anglija računati s Franco-vlni režimom, da zaščiti angleške koristi in državljane na velikem ozemlju Španije, ki ga že ima Franon v rokah. Vendar to še ne pomeni priznanja njegovega režima, dasi mora vlada upo-števnti resnično stanje v Španiji. Major Atlee je nalo naravnost vprašal Cham-berlaina, če to pomeni priznanje režima generala Franca. Chamberlain je kratko odgovoril: >Ne!« Chamberlain je še dodal, da je o vsem bila sproti zmeraj obveščena francoska vlnda. >.-l)aily Mail* piše, da bo angleška vlada prav kmalu dejansko priznala generala Franca, ker so angleški ministri prepričani, da bodo nacionalisti v Španiji kmalu zmagali. Počakati moramo, da vidimo, kakšen bo vtis odhoda diplomatskega za- stopnika angleške vlade v Burgos. Težko bo zanikali značaj vojskujoče so države stranki, ki bo na ta način priznana. To bo samo še obremenilo rešitev vprašanja odhoda prostovoljcev. Šele takrat, ko bi ti odšli, bi so j>o mnenju nevmeševal-nega odbora moglo govoriti o priznanju. London, 4. nov. A A. Štefani: Državni jjodtaj-nik v zunanjem ministrstvu lord Cramlionin je izjavil, da se med Portugalsko in Anglijo vodijo jiogajnnja o tesnem vojaškem sodelovanju med obema državama. Zahteve, naj francoska vlada stori enako Pariz, 4. nov. b. Desničarski in centrumaški tisk zahtevata najodločneje, da se j>opravijo odnosi francoske vlade do vlade generala Franca. Desničarski ministri zastopajo stališče, ki ga je angleški zunanji minister Eden v zadnji izjavi poudaril, da hi hilo treba generala Franca osvoboditi enostranskega vpliva Nemčije in Italije. List priznava, da to z ozirom na notranje politične razmere ne bo lahka stvar. Nujl>olj zanimiv je članek «Excelsiora>, ki piše, da bi bila otročarija misliti na to, du bi bil general Franco pripravljen enostavno prekiniti zveze, s Hitlerjem in Mussolini-jem, ni pa dvoma, da hi bil Franco zelo vesel, če iii se mogel osvobodili nadzorstva Nemčije ju Italije, ker mu grozi nevarnost, da bo Španija v bodoče ostala osamljena na tržiščih, na katerih zaradi nemške in italijanske avtarkije prevladujejo Anglija, Franrija in Združene države. Zagrebška vremenska napoved: Oblačno in hladno. Zemunska vremenska napoved: Pričakovati je ohladitve. V vsej kraljevini Ivo prevladovali! oblačnost. Deževalo bo še v vzhodnih in južnih predelih. Nekoliko zjasnitve nu Primorju in v zahodnih predelih. Dunajska vremenska napoved: Ob še malo spremenljivi temperaturi na jugu še preccj jasno. (Nadaljevanje s 1. strani) je pa gosposki dogovor iz meseca januarja med Italijo in Veliko Britanijo. Iz raznih vzrokov pa dogovor še ni rodil vseh pričakovanih uspehov, vendar je angleška vlada prepričana, da je eden izmed bistvenih pogojev za ohranitev miru na Sredozemlju iskren sporazum z Italijo. Jasen dokaz tega stališča angleške vlade je izmenjava not med Chamberlainom in Mussolinijem meseca junija (gl. včerajšnjega »Slovenca« op. ur.), pa tudi izjave, ki jih je o tej stvari večkrat podal zunanji-minister. Državni podtajnik je na koncu poudaril, da mora Anglija varovati svoje interese, da pa nima druge želje, kakor živeti v miru in prijateljstvu z Italijo. Ribbentrop v Rima Rim, 4. nov. e. Nocoj pride z letalom v Rim Hitlerjev posebni odposlanec in izredni nemški veleposlanik von Ribbentrop, ker bo jutri najbrž podpisana protiboljševiška pogodba med Italijo in Japonsko. Nemški tiskovni urad je oznanil že danes, da odhaja von Ribbentrop na to potovanje kot izredni zastopnik nemške vlade. Hess v Libiji Rim, 4. novembra. AA. (DNB.) Namestnik voditelja rajha Hess, ki se zdaj mudi v Tripoliflu, se je odpeljal % letalom v Libijo. V Tripolis se bo vrnil v petek. Nov volivni zakon v Bolgariji Sofija, 4. novembra. TG. Uradno objavljajo poglavitne točke novega volivnega zakona za državnozborske volitve. Po tem zakonu ima pravico voliti vsak Bolgar, ki je izpolnil 21 leto. Isto pravico imajo tudi poročene žene ali vdove odnosno zakonito ločene. Vsa Bolgarija je razdeljena v 160 volivuih okrožij, ki vsako voli po enega poslanca. Pravico izvoljen biti pa ima vsak Bolgar, ki je izpolnil 50 leto, ki je opravil svojo redno vojaško službovanje ali dokaže, da je bil od oproščen, ki je nadalje obiskoval vsaj osnovno šolo do kraja in ki ima določen poklic. Zakon prepoveduje državnim, občinskim in drugim samoupravnim nameščencem, da bi nastopili kot kandidati za izvolitev. Zakon dela izjemo za ministre, ki niso državni uradniki. Enaka prepoved velja tudi za osebe, ki razširjajo mišljenje, ki je protivno državi ali ki navdušujejo za nasilna sredstva v politični borbi. Kandidati smejo nastopiti samo v enem kraju. Isti kandidat hkrati po več volivnih okrajih je prepovedun. Ako v določenem času edini kandidat volivnega okraja ni dobil nobenega tekmeca, je ta kandidat brez volitev proglašen za poslanca. Med volivnim bojem smejo kandidati osebno poseči v volivno propagando. Beck — 5 let zunanji minister Varšava, 4. nov. A A. Pat: Včeraj so v zunanjem ministrstvu s slavnostno sejo proslavili petletnico Beckovega ministrovanja. Pomočnik zunanjega ministra Sembek je imel govor, nakar je Beck v svojem odgovoru nanizal spomine na svoje sodelovanje s pokojnim maršalom Pilsudskim Med drugim je Beck omenil, da mu je Pilsudski dne 2. nov. 1932 rekel: »Računati morate g tem, da se bo spremenila sestava zemlje, ki ne bo več tisto Bojišča na Daljnem vzhodu mirnejša šanghaj, 4. nov. b. Hud vihar še vedno ovira vojne operacije na bojiščih, ki so skoraj popolnoma zastale. Položaj pa je mnogo bolj jasen sedaj, ko je bil sklenjen sporazum o demilitarizaciji kitajskega predmestja Nantava. Lahko ge reče, da Kitajci nimajo direktnih zvez s Šanghajem, okrog katerega so potegnili Japonci jekleno mrežo. Francoska vojska je s pomočjo manjšega števila kitajske policije danes pričela prevzemati Nantav v svojo oblast, da bi iam zagotovila mir in da reši veliko število beguncev. Za begunce pa je položaj še vedno zelo težaven, ker ni dovolj hrane na razpolago. Delajo pa na to, da bi se begunci počasi razšli po okolici mesta, ali pa bi se vrnili v one dele, ki sc jih Japonci že zasedli. Večje operacije so popolnoma zastale in po večini na eni in na drugi strani le utrjujejo položaje. Kitajci v vsej naglici gradijo betonske jarke na jugu pred Nantavom, pri čemer hočejo zavarovati tudi boke svojih postojank v Putungu, ki so še vedno ostale tam in predstavljajo resno nevarnost za japonske vojne ladje na reki. Davi so prispele nove japonske okrepitve, ki so bile izkrcane v japonskem delu koncesije. Baterije v Putungu niso preprečile izkrcanja, ker so se menda za vsak primer umaknile nekaj kilometrov nazaj, od koder nimajo pravega pregleda na reko. Šanghaj, 4. nov. A A. Havas: List >Tuganpo< piše, da so japonske čete prešle včeraj v hudo ofenzivo v vzhodnem delu pokrajine Šansi blizu pokrajine Hopej, 100 km severno od Tajuanga, ki je v veliki nevarnosti, ker prodirata proti njemu dve japonski armadi s severa in vzhoda. Maršal Vorošilov na Daljnem vzhodu Pariz. 4. nov. AA. Štefani: Vedno bolj se vidi, Ha je spor med Kitajsko in Japonsko zelo vznemiril sovjetsko vlado v Moskvi. Maršal Vorošilov je v spremstvu generala Smirnova pregledal sovjet- 403 usmrtitve v Rusiji v enem mesecu Paric. 4. nov. TG. Moskovski dopisnik agencije Havas javlja, da je bilo na podlagi uradnih objav v dnevnem časopisju ugotovljeno, da je dal Stalin od 10. septembra do 10. oktobra usmrtiti 403 osebe. Od teh jih je bilo usmrčenih zaradi vohunstva 182, 112 zaradi razdiralnega dela v kolhozih, 34 zaradi razdiralnega dela v tovarnah, 52 zaradi uničevanja žitnih skladišč. 12 zaradi dokazanega zastruplje-vanja vojakov in delavcev in 11 zaradi pobijanja režimu vdanih in od režima odlikovanih delavcev. ... in v Nemčiji Berlin, 4. novembra. AA. (DNB) Danes so usmrtili 29 letnega Petra Sausna, ki ga je ljudsko sodišče obsodilo na smrt zaradi veleizdaje. Obsojenec je leta 1928 stopil v tujsko legijo in je tam ostal šest let. Po vrnitvi v Nemčijo je kmalu spet zaprosil za sprejem v tujsko legijo. Leta 1936 je stopil v poročevalsko službo in je delal proti Nemčiji. Prijeli so ga. ko je poskušal izvesti poverjeno mu nalogo. Danes so usmrtili tudi zaradi veleizdaje Adolfa Remberta in Roberta Stampa, ki sta nekaj let sodelovala z vodilnimi funkcionarji kominterne in skušala ustanoviti v Nemčiji nezakonite organizacije. Belgrad, 4. nov. m. Današnje Službene Novine objavljajo pravilnik o strokovnem odboru za kompenzacijske posle pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. ske posadke na Daljnem vzhodu in se sestal tudi z maršalom Blucherjem. Sestankom teh vojaških poveljnikov je prisostvoval tudi sovjetski vojaški ataže v Nankingu Lep in. Japonsha tudi drugo vabilo odklanja Tokio, 4, nov. AA. (Havas) Domej poroča, da bo Japonska odklonila tudi drugo vabilo na konferenco devetih v Bruslju. V tukajšnjih političnih krogih ne dajejo ie nobenih informacij o tem vprašanja. Odklonitev utemeljujejo • temi razlogi: I, Ta konferenca fe nekakšna konferenca med petimi državami, to je Veliko Britanijo, Francijo, USA, Italijo in Sovjetsko Rusijo. 2. Japonska vztraja na tem, da se začno neposredni razgovori med Kitajsko in Japonsko, kar bo najbolj v skladu z razmerami in dogodki 3. Intervencija drugih držav bi mogla položaj samo poslabšati. Kapital za osvojene pokrajine London, 4. nov. b. »Daily Mail< poroča, da Japonska išče kapital za eksploatacijo Mandžurije in severne Kitajske. Pred vsem prihajajo v poštev ameriške države, g katerimi je predsednik zveze japonskih industrijskih podjetij v Mandžuriji Aju-kave stopil že v zvezo Predsednik Ajukave bo kmalu odpotoval v severne ameriške države, kjer bo v prvi vrsti vodil pogajanja z Morganovo banko. Posojilo bodo garantirali mandžurski rudniki in japonska industrijska podjetja v Mandžuriji. kar jo bila v zadnjih desetih letih. Oblike, na katere se je svet navadil, se bodo spremenile. Znova se morajo nstaliti ideje in važnost nekaterih držav glede mednarodnih vprašanj. Nikdar ne sprejemajte načel ali načrtov, ki so izven ustanov, ki bi jih lahko izvedle. Morate se boriti!« — Beck se je nato zahvalil svojim sodelavcem v zunanjem ministrstvu in pohvalil delo poljskih diplomatov. 4 Sestavljanje belgijske vlade Bruselj, 4. nov. AA. DNB: Tudi Pierlotova misija za sestavo nov,< vlade je propadla zaradi stališča socialistične stranke. Danes dopoldne bo Pierlot prosil kralja, naj ga razreši njegove dolžnosti in mu bo vrnil mandat. Ni izključeno, da bo kralj nalogo za sestavo nove vlade dal zunanjemu ministru Spaaku, ker je s tem, da je bil izvoljen za predsednika tihomorske konference, njegov ugled zelo zrastel. Companys bo še predsednik Katalonije Barcelona, 4. novembra. AA. Havas: Kakor znano, Companyg nI več nameraval kandidirati za predsednika generalidada. Njegov mandat poteče sredi novembra Predsedniku Negrinu pa se je posrečilo prepričati ga zadnjič na sestanku v Madridu, da je potrebno, da ostane še predsednik in se na ta način še bolj podčrta popolna soglasnost med valencijsko in katalonsko vlado. Katalonski parlament se bo sestal med 15. in 20. novembrom. Na dnevnem redu bo najprej volitev predsednika. Najbrž bo Companys soglasno izvoljen za predsednika generalidada. Težave londonskega prometa London, 4. nov. A A. DNB: V vsej Angliji in nad Londonom je vladala ponoči tako gosta megla, da je moral počivati ves promet. Na križiščih so zažgali velike skladovnice drv, da bi tako vsaj nekoliko olajšali orientacijo. Tudi na reki Temzi počiva ves promet. Romunski kralj na lovu Brno, 4. nov e. Danes je romunski kralj Karel lovil v okolici gradu Jililovice. Do 16. ure popoldne je postrelil g sinom Mihajlom 1026 komadov divjačine. Kralj je ustrelil 520, prestolonaslednik Mi-hajl pa 500 komadov. Proti večeru je predsednik republike dr, Beneš priredil čaj na čast udeležencem lova. Kraljica Marija v Belgradu Belgrad, 4. nov. m. Semkaj je prispel mariborski župan dr. Alojzij Juvan, ki je v zadevi mariborske občine posredoval pri več ministrih. Kdaj pa ?.. Pod naslovom >Slovenci v Avstriji in Nemci pri nas« pišete v Slovencu: »Vsi ukrepi Avstrijcev proti Slovencem morajo enkrat izzvati pri nas energično akcijo. Saj je kar smešno, če primerjamo položaj Slovencev pod avstrijsko upravo in Nemcev pod nn.šo. Naša prizancsl jivost se razlaga v nemških očeh kot slabost; z njo se smešimo pred vsem svetom. Grenke usode avstrijskih Slovencev ne bomo nikoli jiopravili. kakor s primerno protinkeijo proti tukajšnjim Nemcem.« »Morajo en krat pri nas izzvati energično protiakcijo.« Enkrat! Kdaj pa? ... Take besede smo v slovenskih listih že večkrat brali. A tisti »enkrat« še ni prišel. Ker, če bi bila kaka proti-akcija mogoča — no, mogoča je gotovo — če bi bila pri nas res volja tako akcijo započeti, kdaj bi jo bili že morali in mogli izvršiti! Ali bomo čakali tako dolgo, da nobenega Slovenca v Avstriji več ne bo? ... Jezikovni razpravi »Ne spakujte se!« tukaj v »Slovencu« ie bilo dodano kratko premišljevanje o naši brigi in nebrigi za Slovence onstran meja. NaveJden je bil stavek iz naših listov »Mi še nismo izčrpali vseh sredstev, da bi Avstrijce pritisnili, naj dado Slovencem njih pravice«. Pisec pripominja: Na kaj se je tukaj mislilo? Brez dvoma na »junktim« med pravicami Nemcev v Jugoslaviji in Slovencev v Avstriji. Gotovo je med tema dvema neka zveza, neka medsebojnost, ki bi se dala, ki bi se morala izrabiti v prid Slovencem. Predvsem mislimo na nemško šolstvo v Jugoslaviji in slovensko na Koroškem. Ali bi sc res ne mogla staviti avstrijski vladi alternativa: Aut — aut! Ali — ali?! Ali daste vi Slovencem, kar jim gre: ali pa mi vzamemo Nemcem pri nas, kar imajo! 99 Čiščenje" v Gdanshu Varšava, 4. novembra. TG. Iz Gdanska poročajo, da nadaljuje voditelj Gdanska Korster rapočeto čiščenje v smislu popolnega izenačenja s hitlerjevsko Nemčijo. Po razpustu cen-trumske stranke 1k> sedaj poskusil odpraviti gdunsko državno zastavo (belo-rdečo) ter uvesti enostavno nemško liitlerjevsko zastavo. Videti hoče, kako bo Poljska, ki ljubosumno varuje državno neodvisnost gdanskega ozemlja, na to odgovorila. Če bo odgovor hud, bo Korster to opustil. Če bo odgovor mlačen ali pa če ga sploh ne bo, bo spremembo takoj j>roglnsil s posebnim zakonom Veliko senzacijo pa so v Gdansku in v poljski prestolnici vzbudile številne aretacije uglednih Židov. Korster je da! zapreti ravnateljstvo banke »Jewish Public Bank«, med njim najbolj znana bankirja Goldhaberja in Goldberga. ter jih obtožil protizakonitega tihotapljenja /. devizami. Nadalje je zaprl celo vrsto uglednih me- ščanov židovske krvi. kot na primer predstojnika židovske naselbine v Gdansku Arona Ma-zurja, nadalje lastnike industrijskih podjetij, med katerimi je najbolj znan Žid Gurvitz. Pri vseh je policija zaplenila tudi cele kupe papirjev in pisarni.škin knjig. Aretacije Židov se IkmIo nadaljevale. Večja skupina uglednih Židov je že pribežala nn Poljsko in se nastanila v Gdinji. Varšava, 4. novembra. AA. Glede na nerede dne 2. novembra, ko so nekateri narodni socialisti iz Gdanska napadli več hiš, ki so last Poljakov, je »Gazeta Gdanskr.t priobčila informacije, zaradi katerih so gdanska oblastva list prepovedala. Kot represalijo na to so poljska oblastva zaplenila lista -Vorpostenc in »Danzig^r Neueste Nachrichteii«. V poljskih krogih so ukrepe proti omenjenemu poljskemu listu ostro komentirali. Vladni listi se pa vzdržujejo vsa nega komentarja, najbrž zato, ker so med Nemčijo iu Poljsko v teku pogajanja. Kdo more reči, da je taka zahteva nemogoča? Ali ste pa že kdaj slišali, da bi bila naša vlada stavila avstrijski tako zahtevo? Pa se tudi v časnikih, niti na zborovanjih, niti v skupščini, niti v senatu nikdar ni vlada opozorila na tako zahtevo — ki je vendar samo po sebi umljiva. Niti kak Korošec ali kako koroško društvo to-stran ali onstran meja, kolikor znano, ni sprožil te misli. Če v Belgradu ne čutijo potrebe, da bi to zadevo načeli, kako da se v Sloveniji sami vsa dolga let« ne sliši noben glas po tej zahtevi! Kaj bi bilo naravnejše, kakor zahtevati to!? Saj se vendar vedno sklepajo pogodbe med državami po pravilu: do — ut des! To bi se bilo moralo zahtevati prvi dan — nc, še preden so se Nemcem dale pravice. Toda ne in ne! V 16 letih! Neumljivo!!! Na to javno opozorilo v toliko važni, življenjski zadevi naroda, ni bilo slišati nobene bcsedice.i. Nihče ni rekel piscu: Ti se motiš. To ne gre tako. Kaj takega je nemogoče. — Iorej je vendar mogoče! Kako bi ne bilo? — A nihče tudi ni rekel: Slišite: Pa zares! Da kaj takega ne poskusimo! Da tega ne storimo v rešitev naših bratov, kar bi lahko storili! — Nihče!... Na izseljenskem kongresu je pisec to stvar ponovil. Znova je javnost opozoril na to možnost, kako bi se dalo, moralo dati pomagati koroškim Slovencem. Samo suho resnico, ki je seveda trda ali vsaj čudna in žalostna. Tudi ob tei priliki ni nihče ugovarjal, da bi bilo kaj takega nemogoče. Nasprotno: pritrjevali, odobravali so. Toda. zopet ni nihče, ne takrat, ne pozneje, rekel: Tak vendar storimo to! Storimo, kar moremo, v rešitev naših bratovi Vsaj zahte-vajmo od vlade! Boga milega, ali ne bomo niti gasili, če nam hiša gori! Ali bomo molče gledali, da nam pogori?... Nihče! Vse tiho — kakor da je vse dobro ... Kako je rekel oni dan predsednik Rafaelove družbe? »Telo, ki nič ne čuti, ko mu režejo njegove ude, jc mrtvo.« In zdaj se nam zopet napoveduje, da bo treba »na ukrepe Avstrijcev proti Slovencem pri nas enkrat začeti energično akcijo.« Seveda bi bilo treba! Saj ni treba delati krivice na nobeno strun! Toda pravico na obe strani! to in nič več! In to bi bilo nemogoče?! Če pa je mogoče, zakai se vendar ue zgodi?! In zakaj puščamo, da Nemci izzivajo sredi med nami? To je več kakor naivnost. Zares: Naša prizanesljivost je slabost«. Se več! Ako ne storimo, kar bi se dalo storiti, ako nc porabimo za rešitev naših ljudstev dovoljenih sredstev, ki bi jih mogli porabiti — jc to narodna malomarnost, nezaslišana malomarnost. Tujci nam pravic ne bodo ponujali če jih sumi nc zahtevamo, z vsemi dovoljenimi sredstvi nc izvojujemo. če nočemo —- uli je čudno, če umiramo?... »Enkrat bo treba začeti z energično akcij«.« Kdaj? Movenska javnost in slovenski politiki, kdaj?!... k. Belgrad, 4. nov. AA. Danes ob 17.10 se je pripeljala iz Romunije Nj. Vel. kraljica Marija s svojo sestro romunsko princeso Elizabeto in svojim stricem princem Hohenzollcrnskim. Nj. Vel. kraljica iu visoka gosta je na postaji sprejel Nj. kr. Vis. knez namestnik. Seja Glavne zadružne zveze Belgrad, 4. nor. m. Danes je bila seja ožjega upravnega odbora glavne zadružne zveze. Seijo je namesto zadržanega predsednika notranjega ministra dr. Korošca vodil prvi podpredsednik minister brez listnice inž. Voja Gjorjevič. Na seji so razpravljali o likvidnosti kreditov na podlagi terjatev napram Privilegirani agrarni banki za izročene kmečke dolgove in to z ozirom na poročilo, ki ga je izdala narodna banka o ureditvi teh kreditov. Poleg tega so na 6eji razmotrivali tudi vprašanje ustanovitve zadružne banke v smislu določil novega zadružnega zakona. Belgrad, 4. nov. AA. Novi zadružni zakon odreja ureditev glavne zadružne zveze, ki naj se organizira v duhu novega zadružnega zakona. Ker bo prav v kratkem stopil novi zadruzni zakon v veljavo, je kmetijsko ministrstvo pozvalo vee zadružne zveze v državi, ki morajo biti po novem zakonu članice glavne zadružne zveze, da »kličejo čimprej ustanovni občni zbor in sprejmejo pravila, ki bodo v skladu z določili novega zadružnega zakona. Zadružne zveze, ki pridejo v poštev za članstvo po novem zadružnem zakonu, so tiste, ki eo po pravilih opravile revizijo svojih zadrug in imajo najmanj 50 zadrug v svojem članstvu. Ljubljanski kolodvor Ljubljana, 4. novembra. Noooj ob 6. je bila v mestni posvetovalnici seja propagandnega odseka odbora za poglobitev ljubljanskega kolodvora. Seji ie prisostvoval g. univ. prof. dr. Franc Štele. Na seji je bilo ugotovljeno, da akcija za poglobitev kolodvora uspešno napreduje, kar je pokazal tudi zadnji obisk pomočnika prometnega ministra inž. Schnellerja. Odbor je sklenil, da izda veliko propagandno brošuro za poglobitev kolodvora. Volitve na univerzi Izid volitev v Akademsko akcijo za izpopolnitev, univerze v soboto je tako v odlični meri pokazal nemoč j«6-arjev na naši univerzi, da se za to zanimajo tudi po ostali državi. Seveda pa ta poročila vsak poda v neki svoji obliki, da preveč ne motijo 6meri. Zato se čudimo »Obzoru«, ki pove, da je slovenska lista dobila 408 glasov, »Nacionalna li6ta« 295 glasov, lista levičarjev pa 221 glasov, pri tem pa takoj dostavi, češ da je za slovensko listo glasovalo 144 teologov in 32 redovnic in frančiškanov. Ce je že kdo tako natančen pri tem štetju, bi moral tudi povedati, da je za jn6-arsko listo glasovalo tudi 113 takih, ki eo lansko leto glasovali za levičarsko listo. Ta okoliščina je namreč važna, ker dokazuje, kako eo iftojgB -ft&irji napredovati za 60 glasov, levičarji pa nazadovati za 113 glasov. :iip£r*; i i; j »dt[|M0 Prometna nesreča ©flst » Ljubljana, 4. novembra. Nocoj ob 7.12 se je pripetila na vogalu Ko-menskega in Kolodvorske ulice huda nesreča. Od hotela Štrukelj je privozil z motornim kolesom 21 letni mesarski pomočnik Martin Boško, uslužben pri mesarju Rodetu na Studencu. Boško je vozil v smeri od hotela Štrukelj proti Komenskega ulici. Iz Komenskega ulice pa mu je prav tisti hip privozil nasproti avto. Motociklist in avto sta trčila tako nesrečno, da je motociklist padel ter obležal nevarno ranjen. Zlomil si je roko ter si pretresel možgane. Dobil je tudi poškodbe po drugih delih telesa. Isti osebni avto ga je prepeljal v bolnišnico, kjer so ga obvezali. Boško pa je tako trdno narave, da je vkljub poškodbam takoj po zdravniškem pregledu zapustil bolnišnico in odšel v domače zdravljenje. Izplačilo klirinških nakaznic za oktober Belgrad, 4. ftovembra. AA. Narodna banka poroča, da je dne 4. novembra izplačala klirinška nakazila po novem kliringu z Italijo od št. 8173 do .štete št. 8179, datirane s 1. oktobrom t. I. Koncert v Ljubljani Glasbenemu občinstvu) Drevi ee vrSi v frančiškanski dvorani koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, katerega tvorijo naši priznani vir-tuozi, gg. profesorji L. Pfeifer (I. violina), F. Stanič (II. violina), V. Sušteršid (viola) in G. Muller (čelo). Začetek koncerta točno ob 20. Vstopnice so v prodaji v koncertni poslovalnici frančiškanske pasaže. Dva nova parnika Belgrad, 4. novembra. AA. Danes popoldne ob (4.15 se je z brzim vlakom odpeljal v Split na slavnostno spustitev v morje dveh naših novih ladij »Sarajevo« in »Šumadija« prometni minister dr. Spaho, v družbi svojega pomočnika inž. Schnellerja, načeln. za pomorstvo Penoviča in osebnega tajnika Ilasunoviča. Belgrad, 4. nov. m. V soboto bodo v tukajšnjem narodnem gledališču velike slavnosti in otvoritev cele vrste prireditev, ki bodo posvečene Vuku Ka-ladjiču, V nedeljo, 7. novembra bodo Vuku Ka-radjiču odkrili v parku pred dijaškim domom velik spomenik. V rojstnem kraju velikega srbskega kulturnega delavca v Loznici bodo tekom prihodnjega leta sezidali velik prosvetni dom. Osebne vesti Belgrad, 4. nov. AA. Na lastno prošnjo je upokojen predsednik uprave za zaščito industrijske lastnine v drugi skupini 2. stop. dr. Janko Suman; obenem je odlikovan z redom jugoslovanske krone 2. 6topnje in postavljen za začasnega člana uprave za pet let. Belgrad, 4. nov, m. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani je upokojen Albert Jager, višji nadzornik strojev VII. skup. 2. period, poviška. Z odlokom pravosodnega ministra je upokojen Konrad Tovornik kanclist X. skupine na okr. sodllčtt v Celju.JZ odlokom finančnega ministra je postavljen na Dravski finančni direkciji v Ljubljani za pomožnega knjigovodjo Ivan Rajar, računski pripravnik IX. skupine. Klub slovenskih hai. akademikov v Belgradu Do leta 1939 »voljeni odbor Združenja brivcev, frizerjev in koznietikov t Ljubljani. »Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani« je stanovska organizacija, ki deluje že pol stoletja v dobrobit svojemu članstvu. Pol stoletja pomeni za vsako organizacijo mnogo; Združenje brivcev se dobro zaveda dela, ki ga je v tej dolgi dobi opravilo v korist svojih članov v slovenskem delu naše države. Kaj nam pripravljajo naši vrli brivci, frizerji in kozmetiki za proslavo? Prav, kar jc najvažnejše: veliko nagradno tekmovanje v friziranjti, ki bo v nedeljo 14. t. m. od 16 dalje v zgornjih prostorih »Kazine«. Tu dan bodo vse dopoldne sprejemali goste na kolodvoru. Prijavljene so delegacije Združenj iz vseh krajev naše države. Za nagradno tekmovanje v friziranju so razpisana praktična, spominska in denarna darila. Tekmovanja se bodo udeležili mojstri in mojstrice, pomočniki in pomočnice ter vajenkc. Tehnični vodja turnirja g. Vili Frnnclietti ima s pripravami ogromno posla. Te dni bodo — »-u _ ——:— J- t." ""»""i ko bo ovpra- šali smo ga, česa se nadeja n» tekmovanju. Vsc- začeli z vežbanjem, tako da prvič javno nastopil, svoji naraščaj, kos. Pt kakor bo to tekmovanje največje, kar jih je do-v številčnem kot ki sedaj bilo pri nas. Tako ivali- tativnem pogledu. Videli bomo vse oblike, od najpreprostejše do najmodernejše frizure. Ob 16 (v nedeljo 14. nov.) bodo nastopile vajenkc z železno in vodno ondulacijo, ob 17 pomočniki in pomočnice z obema že navedenima ondulacijama ter v »Postich« frizurah, ob 18 pa bodo pokazale mojstrice in mojstri vse, kar zmorejo v železni in vodni ondulneiji ter v fantazijskih »Postic.li« frizurah. Za friziranjem pa sledi za zaključek originalna tekma v brzem britju. Naši brivci, nu tudi po vsem svetu jc tako, so često postavljeni pred nalogo- hitro obriti, sc mudi. Komu se pa danes ne mudi, in šo celo pri frizerju. Tempo časa jc tudi tu vtisnil svoj pečat. Naši vrli brivci, mojstri in pomočniki, bodo torej pokazali, v kakšnem času jc mogoče obriti gospoda, ki se mu mudi. Čas vsakega tekmovalca bodo »Stopali«, da ne bo ugovorov. Predsednik organizacije g. Ivan Dorčec, ki je žc deset let na čelu te strokovne orgunizacije, ima okrog sebe zvest kader sodelavcev, ki zastavljajo vse sile in svoj čas, da bo proslava čim dostojnejša. Po nagradnem tekmovanju bo družabni večer, naslednji dan v ponedeljek, bo ob 9 dopoldne v stolnici sv. maša zadušnica za pokoine V nedeljo, dne 7. novembra bodo v škocjana pri Turjaku «!nve«nn hlarnslnvili novo pokopališče in mrliški zvon. — Obenem bodo odkrili spomenik 31 padlim vojnim žrtvam škocjanske' župnije. pVrt umrlih4 in tramvaj do Sv. Križa Ljubljana, 4. novembra. V zadnji številki »Ponedeljskega Slovenca« smo poročali, da je tramvaj do pokopališča ri Sv. Križu zagotovljen in da se bomo prihodnje poletje že lahko vozili s tramvajem na po-opališče. Vzporedno s tramvajem, ki je v neposredni zvezi z Vrtom umrlih, se sistematično pripravljajo tudi dela na dokončnem uresničenju »Vrta umrlih«. Zidarska dela so bila že razpisana, v najkrajšem času bodo sledili razpisi drugih glavnih del, tako da ne bo nobenega zastoja več in bodo lahko delali tudi čez zimo v kolikor bodo dopuščale vremenske prilike. Vsekakor pa mora biti »Vrt umrlih« do poletja 1938 zgrajen. S tem bo vendar enkrat doseženo, kar so že toliko let in tako zelo želeli vsi ljubljanski občani. člane Združenja, ob 11 pa v veliki dvorani Zbornice za TOI svečana seju. Z banketom ob 13 in izletom v ljubljansko okolico bo proslava zaključena. Pokroviteljstvo je prevzel predsednik Zbornice za TOI g. Iv. Jelučin. Za udeležence iz vseh krajev Jugoslavije je dovoljena polovična voznina. V Ljubljani se bo v dneh 14. in 15. novembra zbralo na stotine frizerjev, brivcev in kozmetikov, ki bodo prišli tekmovat in pa počastit svoje ljubljanske tovariše ob tako pomembnem jubileju. Dobrodošli in mnogo plodnega uspehal 50 let drž. obrtnega šolstva v Liubliani Poziv absolventom in absolventkam Današnju državna tehniška srednja šola z delovodsko, moško in žensko obrtno šolo v Ljubljani se je razvila iz dveh državnih obrtnih strokovnih šol, na katerih se je začel pouk leta 1888. Zavod je stopil v 50. šolsko leto. Meseca junija 1958 bo zavod proslavil svojo 50 letnico z veliko šolsko razstavo in izdanjem obširnega spominskega izvestja. Poleg vseh domačih šolskih oddelkov in banovinske šole za glasbila se bodo razstave udeležile s svojimi izdelki tudi vse druge obrtne in industrijske šole v dravski banovini (osrednji zavod zu ženski domači obrt v Ljubljani, tekstilna šola v Kranju, rudarska šola v Celju, pletarsku šola v Ptuju, ženska obrtna šola v Mariboru) in morebiti tudi obrtne nadaljevalne šole. Spominsko izvestje bo vsebovalo zgodovino, delovanje in vse osebne in statistične podatke vseh obstoječih in bivših (Kočevje, Idrija, Gorica, Trst itd.) obrtnih in industrijskih šol iu vseh raznih strokovnih izobraževalnih tečajev na slovenskem ozemlju. Dodani bodo pregled in statistika vseh tehniških srednjih, obrtnih in industrijskih šol v kraljevini Jugoslaviji in tudi splošni spisi o pomenu in nalogah takih šol. Šolska uprava vabi absolvente in absolventke vseh bivših in današnjih šolskih oddelkov zavoda vseh let od 1891 do 1957. da ji čimprej javijo svoje naslove z navedbo zadnjega šolskega leta in današnjega poklica. Ua , ludiVi metale tvoje * muAicu prizanašali Cemu t kofeinom dkaziU in 3 lem molili nokmaCnc dete Akta? Imamo kavo Hag, kijeOkez kofeina in.Ae,kefi doO)iaj pkava z/tnala kava. Pet kozolcev pogorelo Kokarje, 4. novembra. Danes popoldne je v Lačevi vasi uničil požar do tal pet kozolcev. Prizadeti so posestniki Ilrcp. Zakrajšek, Fricelj in Blaznih., kateremu sta pogorela dva kozolca. Pogorela je vsa krma, ajda in vozovi. Škoda znaša nad 150 tisoč dinarjev in ni krita z zavarovalnino. 82 letni požigalec V Ledineku, občina Sv. Ana v Slov. goricah, je nastal požar na sušilnici za koruzo in lan, last posestnice Barbare Urbanič. Ogenj so pravočasno pogasili ter ni napravil veliko škode. Poleg sušilnice so našli palico, ki je bila last 82-letnega občinskega reveža Antona Kocbeka, ki hodi po občini od hiše do hiše. Urbančičeva je prijavila to orožnikom, skoraj istočasno pa se je pojavil na orožniški postaji tudi že omenjeni Kocbek ter je izjavil, da je on zažgal pri Urbančevi. Bil je pri njej teden dni na hrani, pa mu je dajala izredno slabo hrano in mu povrhu še grozila, da ga pretepe. Hotel se je maščevati, pa je zažgal sušilniro. Zažgal bi bil hlev, pa se mu je smilila živina. — Kocbek je bil aretiran in oddan v sodne zapore. Je že star znanec sodišč in zaporov. Novo pokopališče in spomenik v padlim vojakom v Skocjanu pri Turjaku Načrt, ki ga danes objavljamo, nam nazorno kaže vsaj v grobih potezah regulacijo sveto-kriškega okraja ob »Vrtu umrlih«. Ob desnem zgornjem robu se razprostira pokopališče, ob katerega južnovzhodnem delu se dalje proti jugu pričenja »Vrt umrlih«, ki je črtkano zarisan in se končuje na svojem južnem delu z monumentalnim vhodom, ob katerega desni in levi stojita poslovni zgradbi. Levi trakt sega do sedanje in kasnejše glavne dovodne ceste k pokopališču (drevored), koder bo speljan tramvaj, ki bo, kakor čujemo, ob zgradbi »Vrta nmrlih« imel lepo čakalnico, prvo v Ljubljani. Še dalje proti jugu se končuje »Vrt umrlih« v lepo zaokroženem trgu, na katerega se bodo stekale ceste iz vseh smeri, ki bo nekako središče in urejevalec vsega prometa v tem delu mesta. Z ureditvijo »Vrta umrlih«, ki je glavni vzročnik vseh drugih del, bo svetokriški okraj pridobil krasen novi del, ki bo ponos Ljubljane, istočasno pa bo z »Vrtom umrlih« in tramvajem do pokopališča ustreženo mnogoštevilnim ljudem, ki neprestano sprašujejo, kdaj bo zgrajen in težko čakajo uresničenja dolgoletnih obljub in načrtov. Kar so bivše mestne uprave občanom samo obljubljale, to bo sedanja uprava resnično tudi izvedla v najbližji bodočnosti. Odbor Kluba slovenskih Belgrad, 5. novembra. V Zagrebu obstoja že dalje časa slovensko katoliško akademsko društvo »Danica«, dočim v Belgradu do danes nismo imeli nobenega akademskega kluba. Naši akademiki, ki so prihajali študirat v prestolnico, so bili prepuščeni sami sebi. Sicer je res, da so pred tridesetimi leti slovenski katoliški akademiki delovali skupno s hrvaškimi v Ciril-Metodovem društvu, ki se je zelo uspešno razvijalo, toda po 1. 1930. je nekako vsa stvar zamrla. Leta 1935-36 je prišla v Belgrad nova generacija. V začetku samo pet akademikov. Zbirati so se začeli okoli Prosvetnega društva. Kmalu se je rodila zamisel, da se ustanovi akademski odsek pod okriljem Prosvetnega društva. Do tega je tudi prišlo. V 1. 1936-37 se je članstvo precej zvišalo. Odsek je mogel tako prirejati prireditve različnega značaja, se idejno usposabljati s predavanji in razgovori, ter se medsebojno spoznavati. Njegov katoliških akademikov prvi predsednik eand. med. Barle Marjan je imel težko nalogo, da je odsek na znotraj utrdil in ga napravil sposobnega, da se je lahko zaradi novega dotoka članov na občnem zboru dno 23. oktobra t. 1. spremenil v samostojen »Klub slovenskih katoliških akademikov v Belgradu«. Zasluga za to gre pa poleg članov predvsem tudi predsedniku P. D. g. dr. Bizjaku in pa referentu g. Krošlju, ki sta šla akademskemu odseku vedno in v vsem na roko. Z ustanovitvijo »Kluba slovenskih katoliških akademikov« smo dobili Slovenci prvi samostojni akademski klub v naši prestolnici. Program novoustanovljenega kluba je, da druži naše akademike, da jim pomaga v moralnem oziru in da vrši kulturno in socialno delo med tukajšnjimi Slovenci. Da bo klub vršil svoje nalogo z uspehom nam jamči resnost in pripravljenost članstva ter novoizvoljenega odbora: Bombek Jože, Kogej Jože, Zi-darič Ivo, Zvan Davorin, Hrček Lojze, Fidelj Andrej, Črne Dušan, Barle Marjan, Ferjančič Danilo, Anželj Miha. Pol stoletja Združenja brivcev Proslava redkega jubileja posvečena dela Drobne novice Koledar Petek, 5. novembra: Caharija in Elizabeta; Emerik, spoznavalec. Solmla, 6. novembra: Lenart (Lenko), opat; Helena, devica. Novi grobovi -J- V Ptujn je mirno v Gospodu zaspala gospa Angela K u žel j roj. Hrastnik rodom iz Kamnika. Pokojna gospa je bila sestra uradnika naše uprave g. Ivana Hrastnika. — Naj ji sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe zaradi tega prav pogosto na trdi stolici, naj pijejo vsak dan čašo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, ki se mora poprej segreti. Davno preizkušena in priznana »Franz-Josefova« voda se odlikuje po svojem sigurnem učinku in prijetni pora bL Koc. po min. aoc. po!. In nar. ndr. S-br. 15485, 25. V. 85. — Z univerze. Kako globoko pojmujejo važnost univerze za naš narod naši gospodarski krogi, je dokazala tudi plemenita gesta tvornice Medic-Zankl d. z o. z. iz Ljubljano, ki je darovala ljubljanski univerzi dragocen astronomski daljnogled z namenom, da podpre njena znanstvena stremljenja in študijsko delo slušateljev. Darovalki vse priznanje in iskrena hvala. — Napitnina? Včeraj ste pisali o njej. Ni odveč, da se poroča tudi o tem. Toda beseda »napitnina« je neprimerna, nespametna. To se pravi: vse, kar dobiš na roko, moraš zapiti. Izraz raz-pasenega alkoholizma. Tudi dokaz, da iz nemščine vse hlapčevsko prestavljamo. Edino pravi izraz za to pojm v slovenščini je »postrežnina«, ker natančno izraža povod ali namen tega daru: dam ti zato, ker si me postregel. — Vreme. Hladni val je zajel vso Evropo. Samo na južnovzhodnem delu Evrope je zavel topli val zraka, ki je povzročil deževno vreme. Toplota ie v Srednji Evropi padla. — Jugoslavija: Oblačno in deževno po vsej kraljevini. V Sloveniji je nekoliko bolj jasno. Toplota je padla predvsem na severni polovici, zvišala pa se je na skrajnem jugu. Najnižja v Caribrodu (5), najvišja pa v Mostarju (20). — Napoved 7. a danes: Pričakuje se hladno vreme. Oblačnost se bo po vsej kraljevini povečala. Dež 1)0 še v vzhodnih in južnih krajih. Nekoliko se bo razjasnilo v Primorju in v južnih pokrajinah. — V imena »Porigecijskega nrada«t Mnogo zabave in veselja je napravil policijskim uradnikom in pa poročevalcem listov te dni debel šop aktov, ki ga mora obravnavati ljubljanski kriminalni urad. Tam nekje na Gorenjskem je namreč slepar i 1 26-letni Martin Škrjanc. Zdi ee, da je prav prebrisan goljuf. Je sicer preprost lant z dežele, toda zna nastopati »izobraženo« ter ee je začel izdajati za železničarja. Preskrbe! si je lepo ielezr ničarsko uniformo, nato pa pričel »priskrbovati« potrebnim ljudem službe na železnici, seveda proti nagradi. 1'isal je prošnje za službe na železnici in včasih je tudi na nje sam odgovoril. Tako je nekemu prosilcu poslal pismo, češ, da je sprejet v železniško službo. Ta odgovor je prav zanimiv. Odgovor je napisan namreč s strojem, izpolnjen pa z neko kurzivno pisavo in seveda v pravopisu, da bi moral človek kar zamižali. Podpisana sta neki »perigecijski« uradnik in pa prometni referent, ki sporočata prosilcu, da je njegova prošnja uslišana. Najlepši pa je pečat ovalne oblike, na katerem se blesti naslov visokega urada: »Der Land-Bevoll-machtigte des allg. Verbandea der Siidbahn-Bedien-steten.« Sleparski Škrjanc si je izmislil očitno nekaj mogočno zvenečih besed, kakor »perigecijski« in podobne izraze, ki seveda ne pomenijo nič, ter uporabil staro štampiljko v nemškem jeziku, ki že 20 let ni več veljavna, samo da je vlekel ljudi za ii06 iu izvabljal denar od njih. — Žalostna smrt mladega fanta. V Prevorjn pri Pilštajnu so že dva tedna pogrešali 19 letnega fanta Alojzija Frliča. Te dni so ga pa našli obešenega blizu njegovega doma. Ferlič je hil božjasten in si je gotovo v duševni zmedenosti vzel življenje. — Mimi Skamen naj se takoj javi na naslov, ki ga ji pove uprava »Slovenca« pod št. 17678. — Mrazilo nas je včasih, ko smo se spomnili na veliko pranje. Ni nam delalo skrbi samo to, ker smo imeli veliko več dela kot sedaj, ampak tudi to, da je gospodinja, ki je vršila ta posel morala po pranju tedne in tedne negovati roke. To staromodno milo je razjedlo roke in nagrbančilo kožo na prstih. Tem neugodnostim, se danes lahko izognemo. Iz žlahtnih snovi in pod strokovnim nadzorstvom izgotovljeno milo kombiniramo s ter-pentinom, kot razkrajajoče sredstvo, daje dobro •/.nano terpentin milp. Med temi mili so tudi.., da če ves dan peremo lahko gremo zvečer na zabavo. Kot tako milo je znano Atbns terpentin milo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »l-ranz-Jo6cf grenčice«. Novo mesto 70 - letnico svojega rojstva je 3. t. m. obhajal br. H e r k u 1 a n Blažič, član Fran-čišltovega reda v tukajšnjem samostanu. Rodil se je 1. 1867 v Opatjem selu in je vBtopil v red 1. 1890, slovesno obljubo pa je napravil 1. 1910. Svoje skoro 40-letno redovno življenje je preživel v Pazinu, na Sveti gori, v Ljubljani, zdaj pa v dolenjski metropoli. — Brat Ilerkulan je prava krašovska natura; odločen, pa zelo prevdaren ter srčno dober, uživa splošen ugled in jo bil svojim predstojnikom vselej izvrsten pomočnik v gospoda rak i h stvareh. Njegova služba je bila povsod kuharstvo in čebelarstvo. V svetovni vojni jc bil vojak od prvega dne mobilizacije do konca, pa je ostal živ in ziirav ter obhaja zdaj svojo 70-letnieo kot šef samostanske kuhinje pri dobrem zdravju, pa tako veder in šaljiv, kakor je bij vedno. Naše prisrčne Čestitke! Lepe slike so odkrili v gradu, kjer je grmska kmetijska šola, in sicer v sobi oziroma dvorani nad glavnim vhodom. Bile so napravljene v sredi 17. Rtoletja, ko je bil grad last \Volfa iz znane plemiške rodovine Mordasov. Slike so v olju in predstavljajo bojne prizore, okoli njih so medaljoni 7. vojaškimi uniformami yi dobe tridesetletne vojne. Predstavljajo veliko umetniško vredno-!. Ljubljana dne 5, novembra 1937. Gledališče Drama: Petek, dne 5. novembra. Zaprto. — (Gostovanje ljublj. drame v Celju: »Dr«.) — Sobota, 6. novembra ob 20: »Vozel« Izven. Proslava 35-letnega pisateljskega udejstvovanja g. Pecije Petroviča. — Nedelja, 7. novembra ob 15: »Be-raška opera«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Firma«. Izven. Znižane cene. Opera: Petek, 5. novembra ob 15: »La Bo-heme«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota, 6. novembra ob 20: »Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron«. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdol. — Nedelja, 7. novembra ob 15: »Navihanka«. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. Ob 20: »Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje gosp. Josipa Križaja. Znižane cene od 30 din navzdol. 1 Uprava kina Matice obvešča, da je danes ob 21.15 premiera krasnega ljubezenskega in glasbenega velefilma »K novim obalam«. 1 Zimska pomožna akcija. Zima je pred durmi in siromaki gledajo s skrbjo neprijaznemu letnemu času nasproti. Tudi mestna občina se pripravlja na to dobo in bo za siromake storila, kar bo mogla. Vendar mora prositi občane, ki jih krutost usode ni prizadela, da ji pri tem delu pomagajo. To pot gre za preskrbo siromakov z obleko in obutvijo. Mnogo je obrabljenih oblek in obuval po meščanskih hišah, samo volje je treba, pa najde gospodinja gotovo kak kos, ki je svojemu dosedanjemu gospodarju doslužil, ki pa more biti dragocen za siromaka. Mestna občina bo v prvi polovici prihodnjega tedna na raznih krajih mesta nabirala ponošeno obleko in obutev, ter bo v to svrho postavila na javne kraje mize in zaupnike, ki bodo sprejemali darovano blago. V imenu siromakov prosi občina ljubljansko prebivalstvo, da naj se te dni spomni revežev in naj daruje ono blago, ki ga sama ne porablja več. Vse bo dobro: stare suknje, hlače, suknjiči, krila, perilo, nogavice, čevlji, galoše, klobuki itd. Mestna občina bo to zbrala in nato delila med siromake. Nabiranje se bo vršilo le ob suhem vre- K novim obalam 2lvl|enje, kakor ga rile ljubezen; od (lavne pevke do kaznjenke in novih obal v krasnem glasbenem velefilmu Premiera danes Ob 21.13 url Žarah Leander, w.lly Birgel. Glasba: Benatzky T ELITNEM KINI MATICI Rezervirajte vstopnice v predprodall! Prireditve in zabave Frančiškanska dvorana. Dramatski oder sv. Krištof uprizori v nedeljo, dne 7. t. m., ob 5. pop. najboljšo Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasic. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Pas et bonum. Z igro »Čez leto dni« nam otvori dramatski odsek iz Most letošnjo sezono v nedeljo ob 8. zvečer v Ljudskem domu v Mostah. Vabimo vse prijatelje odrske umetnosti, da ei ogledajo to veseloigro. Slehernik na odra Rokodelskega doma. Da bi bilo ustreženo vsem onim, ki so bili zadržani in niso mogli do sedaj videti lepe, podučne in zanimive igre »Slehernik«, jo bo Rokodelski oder ponovil v nedeljo, 7. t. m. ob 5 popoldne. Povpraševanje po vstopnicah je že kljub trikratni uprizoritvi veliko. Zato vabimo, da si vsakdo nabavi vstopnice že v predprodaji v nedeljo dopoldne od 10 do 12 v pisarni Rokodelskega doma, Komen-skega ulica 12. Sestanki Prosvetno društvo »Ljubljana« - mesto. Drevi ob 8 je redni sestanek vsega članstva v društveni sobi v suterenu Vzajemne »avarovalnice. Pridite polnoštevilno. Fantovski odsek Trnovo ima nocoj ob 8 v Domu sestanek. Pred sestankom je v dvorani telovadba. Člani pridite polnoštevilno in povabite s seboj svoje prijatelje I Kino Kino Kodeljevo. Danes in jutri ob 20 »Petro-grajski slavček«, ciganska godba, Svetislav Petrovič in »Rdeči jahače, Camilla Horn. Lekarne Nočno slnJbo imajo lekarn«: dr. Piccoli, Tvr-ševa e. 6, mr. Hočevar, Celovška e. 62, in mr. Gartus, Moste. Poizvedovala Izgubila sem včeraj potni list na poti od univerze do Leonišča. Najditelja prosim, da ga odda proti nagradi upravi »Slovenca«; Cerkvena slovesnost Slovesna tridnevnica za 200 letni jubilej, odkar jo bil sv. Vincencij Pavelski prištet svetnikom, bo danes, jutri in v nedeljo v krasno prenovljeni cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani v naslednjem sporedu: Danes in jutri bo ob 6. sv. maša z blago- slovom, danes zvečer in jutri zvečer bo ob bfa " ob pol pontifikalna" sv. "maša, ki jo bo daroval stolni pol 8 pridiga in slovesni blagoslov. V nedeljo zjutraj bo ob pol 8 govor, nato prošt g. Ign. N a d r a h. Popoldne ob 5 bo slavnostni govor, slovesni blagoslov in počastitev relikvij sv. Vincencija. Zimsko perilo, Karničnik, Nebotičnik. 1 Komemoraeija ia nadškofom dr. A. B. Je- gližem bo ▼ nedeljo, 7. novembra ob 11 v veliki dvorani hotela Union. Ob priliki zadnjih praznikov je bila grobnica pokojnega nadškofa deležna največjega obiska, znamenje, kako globoko v srcih še biva veliki pokojnik. Primerno je, da se spomni Prosvetna zveza svojega pokrovitelja s primerno komemoracijo. Na sporedu je predavanje g. ravn. Jože Jagodica s skioptičnimi slikami o delu in življenju nadškofa, nakar se prikaže film, ki nam predočuje pogrebne svečanosti. — Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva e. 7. Sedeži 5, 3 in 2 din. 1 Današnji prosvetni večer velja Parim in pariški razstavi, kamor je pohitelo letos do 20 milijonov ljudi. Predavatelj, g. ravn. Vinko Zor, bo s pomočjo skioptičnih slik pokazal najbolj značilne paviljone, znamenitosti Pariza, obenem naravne krasote krajev, skozi katere je vodila pot na pariško razstavo. Zgornja laška jezera, najlepši predeli Švice, verdunske bojne poljane, Nancy, Strassbourg, Tirolska in Dolomiti so bile svetle točke lepega potovanja z avtobusom, ki ga je priredila sredi avgusta Prosvetna zveza. Predavanje bo ob 8. zvečer v beli dvorani hotela Union. — Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, sedeži 3 din, stojišča 2 din, za dijake 1 din. 1 Foersterjevo Glasbeno razstavo, ki jo otvori Glasbena Matica ljubljanska v nedeljo, dne 7. t. m. ob četrt na 12 dop. bo prav za prav vpeljal kratek koncertni program. Najprvo zapoje Slovenski vokalni kvintet enega Foersterjevih najboljših moških zborov »Povejte ve planine«, ki je svojčas izšel v »Novih akordih ol sedmih istotam skupna sv. maša s skupnim sv. obhajilom. Za člane udeležba obvezna, prijatelji vabljeni! m Jutri, v soboto, bo v gledališču otvoritev letošnjo glasbene sezone. Uprizori se Schuberl-Berthoje^va ojiereta »Pri treh mladenkah«. m SK Planina nastopi v Mariboru. Zanimiva Inhkoatletska prireditev se nam obeta v nedeljo. Nastopijo ob 9. dopoldne na igrišču SK Železničarja juniorji SK Planine iz Ljubljane in juniorji SSK Maratona iz Maribora v dvoboju. Na sporedu so: tek 60 m zajireke, tek 100 m, tek 1000 m, skok v vasi no, daljavo in troskok ter meti diska, kopja in krogle. m Ukinitev pasjega zapora. Ker se od 5. avgusta m pojavil noben nov slučaj stekline v Mariboru, so z današnjim dnem ukinja strogi pasji zapor. Psi, ki so grizljivi, kakor na primer volčjaki in dobernn?>i. morajo še naprej nositi nagobčnike. m r^ntovski odsek II. vabi vse svoje člane na sestanek, ki l>o drevi ob pol 8. v prostorih na Aleksandrovi cesti 6. m Žetev smrti. V Vodnikovi 30 na Teznem jo umrl avtoprevoznik Ivan Sinič. star 34 let; v Slovenski 40 je jiokosila smrt 87-letneca Matijo Gni-serjn; na Moljski cesti 13 jo umrl upokojeni uradnik drž. šol. Vincenc P61xl, star 67 let; v Slovenski ulici 40 je umrla Neža Abram, v starosti 75 leti -j Naj počivajo v miru! m Dodatni avtobns na progi Maribor-Slov. Bistrica in nazaj prične obratovati v soboto 6. novembra zjutraj do preklica po sledečem voznem redu: Odhod iz Maribora, Glavni trg vsak dan ob 12.45, 18.15 in 23.30, odhod iz Slovenske Bistrice vsak dan ob 6.45, 14 in 19.15. Avtobus se ustavi na vseh postajah na progi Maribor-Celje. m Glasbeni Matici je uspelo pridobiti svetovnega klavirskega virtuoza Rudo Firkušnega za en koncert v Mariboru. Slavni češki umetnik je že lani dosegel pri mariborskem občinstvu velik uspeh. Vstopnice za njegov koncert se dobijo v predprodaji pri »Putniku«. m II. kolu šahovskega turnirja za prvenstvo MŠK je v sredo zvečer inž. Prek premagal Nosana, Rupar Senico, Stojnšek Lukeša, Bien Senico, Kukovec Mišuro, partija Radolič:Kresnik pa je končala remie. m V oktobru samo 7 smrti. Maribor je znova potrdil svoj sloves kot zdravo mesto. V mesecu oktobru je bilo v mestu samo 7 mrličev, kar je za mesto s skoraj 40.000 prebivalci gotovo rekord. m Vlom za 7000 dinarjev. Drzen vlom je bil izvršen v noči na četrtek na Betnavski cesti 17 v stanovanje stavbenika Ivana Spesa star. Tatovi 60 odnesli raznovrstno obleko v vrednosti 7000 dinarjev. Zanimivo je, da se je nahajalo v predalu 2000 dinarjev v gotovini, ki se jih pa tat ni dotaknil. Gledališče Petek, 5. novembra: Zaprto. Sobota, 6. novembra ob 20: »Pri treh mladenkah«. Premiera. Nedelja, 7. novembra ob 15: »Trije vaški svetniki«. Znižane cene. — Ob 20: »Bela bolezen« Zadnjič. Znižane cene. Celje c Zadušnica za pokojnim g. Fr. Kurotom bo v soboto ob pol sedmih, ne pa ob sedmih, kakor je bilo prvotno javljeno, v opatijski cerkvi v Celju. c »Dr« v celjskem gledališču. Drevi ob 8 bo ljubljanska drama uprizorila v Mestnem gledališču Nušičevo komedijo »Dr« v treh dejanjih. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi in zvečer pri blagajni v gledališču. c Gledališka družina v Celju bo imela v petek, 12. novembra ob 8. zvečer svoj redni letni občni zbor v Domu v Samostanski ulici. e Gozdni čuvaj ga je obstrelil. V sredo, dne 3. novembra je našel gozdni čuvaj Fedran iz Št. Miklavža pri Vojniku 16-letnega posestnikd-vega sina Vengusta Rudolfa iz Ljubečne v gozdu, kjer je najbrž lovil divjačino. Ker se na čuvajev poziv ni ustavil in je bežal, je Fedran ustrelil in ga zadel v levo nogo. Poškodba ni velika. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c Mesnice in stojnice v Celju. Po oblastnih določilih bodo mesnice in stojnice v območju občine celjske ob nedeljah in praznikih začenši s 7. novembrom t. 1. ves dan zaprte in to do 15. maja 1938. Občinstvo opozarjamo, da si nabavi meso že v soboto, odnosno na dan pred praznikom. c Nesreče. Ko je v torek skočil z voza 17-letni dninar Zabav Lndvik iz Levca, je padel in si zlomil levo nogo pod kolenom. Slokan Mark«, 15-letni delavec v steklarni v Hrastniku je pred dnevi, ko se je vračal z dela domov, padel z mosta in si zlomil desno roko v zapestju. V Vinah pri Novi cerkvi je padel s kolesa 26-letni kočarjev sin Kline Jože in si zlomil levo ključnico. Potočnik Elizabeta, 15-letna hčerka iz Križa pri Bočni, je pred nekaj dnevi padla v Gornjem gradu s kolesa in si zlomila desno roko. c Nedeljski nogomet. V nedeljo ob »četrt na tri bo na Olimpovem igrišču v Gaberju prvenstvena nogometna tekma med SK Olimpom in SK. Amaterjem iz Trbovelj. Za tekmo je splošno zanimanje. Igro bo sodil g. Rosenfeld iz Zagreba, kot rezerva pa je določen g. Višnjič iz Zagreba. Krani Prosvetno društvo Kranj bo uprizorilo v nedeljo 7. novembra ob 20 v dvorani »Na Skali« v Tržiču lepo dramo »Izdaja pri Novari«. Pri premetavanja premoga se je smrtno ponesrečil. V noči od 6rede na četrtek je delal na železnici 40 letni delavec Franc Kepic, doma iz Gorenje Save. Pri premetavanju premoga je padel na premog in dobil 'hude notranje poškodbe. Ponesrečenca so spravili domov, vendar nikdo ni slutil, da je Kepic emrtnonevarno poškodovan. V petek zjutraj ob pol 5 je nesrečni mož izdihnil in zapušča žalostno ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Naj v miru počival Olroška bolezen davica v Smledniku. Pred dnevi je zbolelo v Smledniku nekaj otrok za davico. ;kaj dni Starši, ki bi opazili na svojih otrokih znake te bolezni, naj takoj pokličejo zdravnika, da se ne bo ta nevarna otroška bolezen še bolj razširila. Jugoslovanska knjigama v Ljubljani Kristus v Cerkvi. Knjiga izpod peresa g. dr. Fr. Grivca, ki je izšla v založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, je ena naših najpomembnejših publikacij zadnjega časa. Pisatelj, ki uživa velik sloves med sodobnimi slovanskimi bogo-slovci, zlasti po svojem globokem poznavanju vzhodne Cerkve, je v tej knjigi, ki je dopolnilo njegove svoječasne knjige o Cerkvi (1924), zajel bistvo Cerkve, ki ima od nekdaj tragično usodo, da jo napačno razumevajo in čestokrat krivo vrednotijo, z vseh strani v edino pravi luči, tako da se tudi nasprotniku odpre pogled v njen čudoviti organizem, njeno notranjo upravičenost in resnični odnos, ki vlada med njo, ki je mistično telo Kristusovo, in med posameznikom, ki z občestvom živi v večni napetosti. Na podlagi teh izvajanj, ki niso napisana morda samo za bogoslovca, ampak za vsakega laiškega inteligenta z vzorno jasnostjo in preprostostjo, se ne razblinjajo samo običajni ugovori zoper Cerkev, ampak jo spoznamo z vso prepričanostjo za resnično Kristusov organizem, za edino družbo, ki bo preživela vse čase, in za edino rešitev, v razburjenem valovanju našega Časa. Pisatelj, ki so mu seveda podlaga evangelij, sv. Pavel, sv. Tomaž Akvinski in klasični učitelji Cerkve sploh, se Je poslužil tudi najsodobnejših bogoslovcev, ki so vrasli v duhu našega časa in ga živo razumejo: nedavno umrlega Lipperta, Adama, Guardinija, Sertillangosa in drugih, tako da Je vsa knjiga prežeta religiozne resnice v sodobni obliki in obleki, in prepričani smo, da bo tudi marsikateri Boga iščoči dvomljivec in nasprotnik posegel po njej. Cena broš. knjigi ja 52 din, vet. 60 din. Taksne otajšave zaščitenim zavodom Splošno je znano, da morajo denarni zavodi pri prisilnem izterjavanju svojih, na nepremičninah dolžnikov zavarovanih terjatev, v velikem številu primerov dotično nepremičnino sami kupiti, ker v prvi vrsti za velike objekte navadno ni drugih interesentov. Denarni zavod je kot upnik prisiljen, da te nepremičnine po dolgotrajnem dragem sodnem postopku sam kupi, ker samo na ta način more preprečiti popolno devastiranje teb nepremičnin po dolžniku. Potem šele mora denarni zavod iskati kupca za te nepremičnine in sicer v celoti ali pa razdeljeno. Neglede na stroške sodnega iz-terjavanja denarni zavod pri taki likvidaciji v velikem številu primerov ne more priti do popolnega kritja svoje terjatve. Poutiariti moramo, da denarni zavodi v teh slučajih ne kupujejo teh nepremičnin za sebe, ampak z namenom, da jih čimprej vnovčijo s prodajo drugim interesentom. Zaradi tega se mora tak nakup nepremičnin od strani denarnega cavoda smatrati saino kot pripravljalni akt sa prodajo teh nepremičnin drugim osebam, ker se pri sodni dražbi sami drugi interesenti niso javili. Toda, ko denarni zavod po vseh peripetijah sodnega postopanja in po velikih izdatkih za sodne takse in odvetniške honorarje pride končno v položaj, da predmetne nepremičnine na dražbi sam kupi, s tem ne samo, da ni prišel do plačila za svojo terjatev, ampak mora sam še plačati: 1. sodno izvršilno takso v znesku 3% izlici-tirane vrednosti; 2. državno prenosno takso v znesku 4% sodne cenitve, ki znaša navadno 50% do 100% več, kot izlicitirana vrednost; 3. banovinske (navadno 2%) in občinske (navadno 1%) prenosne takse cenilne vrednosti. Na ta način znašajo takse, ki jih mora denarni zavod plačati, 10% in celo do 16% one cene, za katero je zavod te nepremičnine na dražbi ku-pil. Denarni zavod mora plačati te ogromne zneske kljub temu, da ni s tem vnovčil svoje terjatve, ki jo je hotel likvidirali. Zakonodajalec je imel namen, da obremeni s prenosnimi taksami kupca, ki kupuje nepremičnine za lastno uporabo ali za rento, ali pa v špekulativne namene. Zaradi tega ni pravično, da morajo denarni zavodi plačati te lakse, če kupijo neke nepremičnine le v svrho likvidiranja svoje terjatve z namenom, da te nepremičnine čimprej odprodajo drugim interesentom, ker v teh primerih pride država na vsak način do prenosnih taks, ki jih plača novi kupec nepremičnin. Druge države, pri katerih denarni trg ni bil zdaleka tako desorganiziran kot v naši državi od jeseni 1931 naprej, so uvidele, da take obremenitve denarnih zavodov niso opravičljive ter so izdale tozadevne zakonite ukrepe. Prva je bila kraljevina Italija, ki je izdala Število trgovin in obrti narašča Iz statistike Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani o gibanju trgovskih, obrtnih, gostinskih in industrijskih obratov za 3. četrtletje 1937 posnemamo naslednje podatke: V trgovini je število prijav v primeri z drugim četrtletjem nekoliko padlo, v še večji meri pa se je zmanjšalo število odjav tako, da je čisti prirastek narastel od 55 obratov v drugem četrtletju na 70 v 3. četrtletju. Znatnejše izpremembe 60 bile ugotovljene v teh-le strokah: trgovina z lesom 16 prijav in 5 odjav, z manufakturnim blagom 6 prijav in 4 odjave, z deželnimi pridelki 10 in 9, z mešanim blagom 73 in 40, prevozniki e konji 8 in 1. V posameznih četrtletjih letos je bilo gibanje obratov naslednje: trgovina obrt _ prijave odjave prijave odjave 3. četrtletje 1936 169 142 103 24« 1. četrtletje 1937 208 211 241 279 2. četrtletje 1937 206 151 302 184 3. četrtletje 1937 195 125 245 167 Konjunkturni preokret v trgovini je nastal v tretjem četrtletju 1936, ko je število prijav po dolgem času presegalo število odjav. Od tedaj naprej že je število prijav ustalilo na okoli 200, dočim so odjavo padle v 3. četrtletju 1937 na minimum 125 obratov. Pri obrti je nastopil preokret v 2. četrtletju 1937, ko je število prijav začelo presegati število odjav. V obrti izkazujejo v 3. četrtletju tele stroke prijav in odjav: kovači 6 prijav iu 6 odjav, žage 3 in 9, mizarji 23 in 15, krojači 25 in 10, šivilje 19 in 19, čevljarji 26 in 23, brivci in frizerji 17 in 6, 20. aprila 1933 uredbo št. 332 (Gazzeta Ufficiale od 1. maja 1933), ki dekretira osvoboditev denarnih zavodov od prenosnih taks brezpogojno, če prodajo kupljene nepremičnine t 9 letih. Avstrijska republika je izdala zakon od 5. marca 1935 (Bundesgesetzblatt od 5. marca 1935), ki določa osvoboditev denarnih zavodov od prenosnih taks, £e prodajo kupljene nepremičnine v 3 letih. Ker v Italiji in Avstriji ne poznajo zaščite denarnih zavodov, veljajo odredbe omenjenih zakonov za vse denarne zavode brez izjeme. V naši državi je izdala vlada šele proti koncu 1. 1936 podobno uredbo, ki je bila objavljena v Službenih novinah z dne 17. oktobra 1936. Vendar vsebuje ta uredba tako dalekosežne omejitve, da se nikakor ne more smatrati, da bi odgovarjala namenu. Ta uredba določa namreč oprostitev od prenosnih taks Samo za denarne zavode pod zaščito v smislu uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Poleg tega je omejena le na nepremičnine, ki jih denarni zavodi pod zaščito kupijo na prisilni sodni dražbi do 31. decembra 1937. Ce bi se že prva omejitev te bonitete'na zavode pod zaščito mogla do gotove meje razumeti, se druga utesnitev na nakupe nepremičnin do konca i. 1937 nikakor ne more odobravati, ker jemlje vsej uredbi svojo pravo vrednost. Splošno je mano, da traja pri nas sodni postopek od vložitve tožbe do prodaje nepremičnin nekaterih dolžnikov, ki izrabijo v vseh instancah vse po zakonu dopustne ugovore in pravna sredstva, tudi dve ali tri ali tudi več let. V takih primerih, v katerih dolžnik razen obremenjene nepremičnine ničesar nima, narastejo denarnemu zavodu veliki stroški, ki jih mora sam nositi, dočim porabi marsikateri dolžnik ta čas še zato, da svoje nepremičnine iz objestnosti popolnoma devastira. In na koncu cele te križeve poti naj denarni zavod plača še ogromne prenosne takse kljub temu, da svoje terjatve ni izterjal in da je moral sam kupiti popolnoma upropaščeno nepremičnino, ki zaradi tega ne krije niti njegove glavnične terjatve, dočim so obresti za čas dolgotrajnega sodnega postopka in vsi veliki stroški izgubljeni. Da so v naši državi razmere na denarnem trgu mnogo težje kot v sosednih državah, o tem ni nobenega dvoma. Vlada se trudi na vse mogoče načine, da bi jih s pomočjo Narodne banke in Poštne hranilnice olajšala in omogočila normalizacijo kreditnega ustroja. V zvezi s tem se ne sme spregledati važnost vprašanja podaljšanja uredbe o oprostitvi denarnih zavodov od prenosnih taks vsaj do konca 1. 1938, kakor to imperativno zahtevajo razmere, da se denarnim zavodom pod zaščito olajša likvidacija njihovih starih an-gažmanov. To je v neobhodnem interesu končne sanacije denarnega trga in zaščite vlagateljev. Zaradi tega apeliramo na kr. vlado in posebej na g. ministra financ, da omenjeno uredbo pravočasno podaljša. peki 20 in 11, kmetski mlini 9 prijav in nobene odjave, mesarji 13 in 6 itd. Tudi v gostinstvu ee povečuje število obratov že dalj časa, vendar se v 3. četrtletju opaža manjši prirastek kot v drugem četrtletju, vendar je prirastek še večji kot v odgovarjajoči dobi lani. Prijav beleži v 3. četrtletju gostinstvo 79, odjav 45. Nazadovanje števila obratov pa letos izkazuje industrija. V prvem četrtletju 1937 so bile samo 4 odjave, v 2. četrtletju 4 prijave in 10 odjav, v 3. četrtletju 1937 so bile 4 prijave in 3 odjave. Skupno kaže gibanje obratov letos v prvih 9 mesecih in lani v i6tem času naslednjo sliko: trgovina 609 (v letu 1936 555) prijav in 487 (953) odjav, obrt 788 (586) prijav in 630 (1.089) odjav, gostinstvo 253 (190) prijav in 147 (188) odjav, industrija 8 (15) prijav in 17 (12) odjav. Dvig našega gospodarstva Iz mesečnega statističnega poročila Narodne banke za september posnemamo še nekatere značilne podatke, katerih doslej v naših objavah nismo prinesli. Devizni promet je narastel od avgusta na september od 312 na 336 milij. din, lani septembra je znašal 299 milij. din. Efektni promet 6e je zmanjšal od 29 na 16, lani septembra je znašal 25 milij. din. Tečaji državnih papirjev so bili naslednji: sept. 1936 avg. 1937 6ept. 1937 7% invest. pos. . 84.42 90.74 92.32 vojna škoda . .366.17 406.62 409.53 4% agrarji . . . 48.37 52.98 53.42 6% begi. obv. . . 68.86 76.79 77.40 Oglas, je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 Indeks cen na debelo je v septembru znatno narastel, kot smo že poročali. Narastel pa je tudi indeks cen na drobno razen v Ljubljani. Bil je indeks cen na drobno naslednji: sept. 1936 avg. 1937 sept. 1937 Belgrad - , , . 78.2 86.9 87.3 Zagreb * . . s 79.5 83.2 83.9 Ljubljana . , . . 82.2 85.8 85.5 Skoplje < . s . 85.1 90.3 90.7 Poročali 6tno tudi že o dvigu vlog v teku meseca avgusta letos. Iz podatkov o gibanju glavnih bilančnih postavk 20 največjih zasebnih bank je razvidno, da so vloge v septembru nekoliko padle za 8 milij. din na 3.289, so za 243 milij. din višje kot lani na koncu septembra. Gotovinske rezerve so se znižale v septembru od 429 na 368, 60 znatno večje kot lani, ko so na koncu septembra znašale 289 milij. Posojila bank so se v septembru zmanjšala za 16 na 4.116 milij. din. lani na koncu septembra pa so znašala 4.081 milij. din. Promet je dosegel rekordne številke: avgusta je bilo natovorjenih na železnicah 163.000 vagonov, julija samo 152.000, avgU6ta lani 145.000. Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke za 31. oktober kaže naslednje ©tanje (vse v milij. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. oktober); Aktiva: 1.679.2 (+ 0.54), zlato v inozemstvu 69.45 (+ 9.84), skupno podlaga 1.748.6 (+ 10.4), devize izven podlage 536.6 (— 97.8), kovani denar 336.34 (— 31.8), posojila: menična 1.3580 (+ 17 15). lombardna 253.9 (— 0.5), »kupno posojila 1.611.9 (+ 16.76), prejšnji predujmi državi 1.652.4 (+ 0.4), razna aktiva 1.974.7 (+ 52.84). Pasiva: bankovci v obtoku 5.856.74 (+ 197.0), drž. terjatve 24.6 (+ 10.5), žiro računi 1,401.6 (— 156.7), razna pasiva 996.8 (— 60.5), skupno obveznosti po vidu 2.423.0 (— 216.7), razna pasiva 300.5 (— 29.26). Obtok bankovcev in obveznosti po vidu 8.279.76 (— 19.7), skupna podlaga s primom 2.247.0 (+ 13.35), zlato v blagajnah s pritr.oin 2.157.74 (+ 0.7), skupno kritje 27.13 (26.91), zlato v blagajnah 26.06 (25.99). Izkaz kaže znatno naraščanje obtoka bankovcev, pa tudi kovanega denarja kar je v zvezi z znatnim obtokom naložb na žiru radi potreb za ultitno meseca, pa tudi z znatnim zmanjšanjem raznih računov. Med aktivi eo se za skoro 100 milij. din zmav Ša1e devize izven podlage, katere je Narodna banka izpremenila v zlato, kar je razvidno iz povečanja tako zlata v inozemstvu in raznih aktiv. Tudi menična posojila banke eo narasla- Tarifni odbor se sestane v decembru. Iz Belgrada poročajo, da se sestane v prvi polovici decembra letos še tarifni odbor, ki bo razpravljal predvsem o klasifikaciji blaga in novih tarifnih postavkah. Za zasedanje je izdelan predlog o zmanjšanju tarif v relacijah od 300—1000 km in od 700—800 km. V zvezi s tem bodo povečane tudi nekatere tarifne postavke. Borza Dne 4. novembra 1937. Denar V zasebnem kliringu je 06tal na naših borzah angleški tunt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 de nar, v Zagrebu in Belgradu 237.20-238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani nadalje potm- stil na 8.59—8.69 v Zagrebu na 8.56—8.66, v Belgradu na 8.547-8.647. Nemški čeki 60 ostali neizpremenjeni ua 13.90 do 14.10, v Zagrebu so nadalje beležili za konec novembra 13.75—13.95, za sredo in konec decembra ter sredo januarja 13.65—13.85. za konec ja miaria 13.60—13.80. • __ Devizni promet je znašal v Zagrebu 2.269.703 din, v Belgradu 3,203.000 din. Belgrad izkazuje v efektih prometa 176.000 din. Ljubljana — tečaji s primom. Amsterdam 100 h. gold..... 2386.16-2400.76 Berlin 100 mark...... 1734.03-1747.90 Bruselj 100 belg...... 730.65- 735.71 Curih 100 frankov...... 996.45-1003.52 London 1 funt.......214.06— 216.12 New Vork 100 dolarjev . . , . 4282.01—131733 Pariz 100 frankov.....- 145.47— 146.91 Praga 100 kron....... 151.09— 152.19 Tret 100 lir........ 226.35— 229.43 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.63. London 21.5175, Newyork 432.75, Bruselj 73.325, Milan 22.79, Amsterdam 239.175, Berlin 174.10, Dunaj 80.25 (81.70), Stockholm 110 925, Oslo 108.125, Kopenhagen 96.05, Praga 15.165 (13.75), Varšava 81.80, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 8.50, Bukarežta 3.25, Iielsingfors 9.515, Buenos-Aires 128.5. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inve6t. posojilo 94—95, agrarji 52.50—53.50, vojna škoda promptna 418—420, begluške obveznice 78—79, 4% severni agrarji 51—53, 8% Blerovo posojilo 94-9-4.25, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo DHB 100—101, Trboveljska 225—235. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 94 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 418—419 (418, 419), za konec decembra in januarja 418 denar, begluške obveznice 78 denar, dalm. agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 53 denar, 8% Blerovo posojilo tM denar, 7% Blerovo posojilo 85.75—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75. Delnice: Priv. agrarna banka 210—211, Trboveljska 220—240, Gutmann 50-52, Tov. sladkorja Bečkerek 580 - 650, Osij. sladk. tov. 160—165, Du-brovačka 430 blago, Jadranska plovba 430 blago, Oceania 275 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 95 denar, vojna škoda promptna 418—420, za ko nec decembra 418.50 denar (418.50), begluške obveznice 418—419 (418.50), dalm. agrarji 76.25 do 76.75, 4% sev. agrarji 54 denar, 8% Blerovo pof. 94.25—95. 7% Blerovo posojilo 85.50—86.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50—101. — Delnice: Narodna banka 7500—7600, Priv. agrarna banka 212—213 (212). Dunaj. Stevveag 28.75, Trboveljska 25.12. Alpine 43.35, Rima Murany 81, Steyr-Daimler-Pucb 225.50. Sitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca mirna. Promet srednji. Živina Ljubljanski sejem 3. novembra. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih glav): 184 konj in 7 žrebet (20), 78 (23) volov, 72 (17) krav, 34 (21) telet, 27 (5) velikih prašičev in 434 (200) prašičkov za rejo. Cene 60 bile neizpremenjene in sicer naslednje: voli I. vrste 5.50—6 din, II. vrste 4.75 do 525 din. III. vrste 4—4.50 din, krave debele 4 do 5.50 din, klofoasarice 2.50—3.50 din, teleta 7—8 din, prašiči 5.50—7 din za kg žive teže. prašički za rejo 100—200 din komad ter konji 400—3500 din za komad. Za izvoz ni bilo prodanih nič konj. Cene živine in kmetijskih pridelkov v Kranju dne 2. novembra 1937. Voli I. vrste 6.50, II. vrste 6. 111. vrste 5.50; telice I. vrste 6.50, IT. vrste 6, lil vrste 5 50; krave L vrste 5.50, II. vrste 5, lil. vrste 4.75; teleta I. vrste 8, IL vrste 7; Prašiči, špeharji, 9, pršutarji 7-^-8; goveje meso I. vrste, prednji del, 10,'zadnji del 12, II. vrste, prednji del 8, zadnji del 12, III. vrste, prednji del, 7, zadnji del 9; svinjina 16; svinjska mast i9; slanina, suha, 20—24; čisti med 22—24; goveje surove kože 10—14, telečje IT—16, svinjske 7.50—9 din za kilogram. — Pšenica 22f>, ječmen 200, rž 200, oves 200, koruza 145, fižol 200, Kromj)ir 75, lucerna 1900, seno 60—70, slama 40, jabolka 1. vrste 350, II. vrste 300, III. vrsto 250; hruške I. vrste 450, II. vrste 350, III. vrste. 300; češplje, suhe, 1. vrste 1000, II. vrste 900, III. vrste NOO: pšenična moka 350, koruzna mokit 250 din za J00 kilogramov. Kulturni obzornik Slovenske koroške narodne pesmi iz Roža Včeraj smo naznanili znanstveno knjigo o koroškem narodopisju iz Roža, o povestih, bajkah, j>regovorih, navadah in življenju, napisanih v pristnem znanstvene točnem dialektu, danes priporočamo zbirko rožanskih narodnih pesmi: »Slovenske koroške naroane pesmi iz Roin« I. zvezek (str. 22), ki jih je zbral in v sekiricah napisal Pavle Ker-njak, pevovodja celovškega pevskega okrožja, uredil pa Luka Kramolc, izdal in založil pa Klub koroških Slovencev v Ljubljani (1937). Zbirka obsega osem pesmi, in sicer: Saj či frajda več na sviete, Burne jes havžejam, Dokler sem ledek biv, Ti puebeč je kna lumpej, Moja lubca mje pošto jiosvava, Jes sem pa snueče nečej biv, Mam pa milieno kajžo ter Vehredeč v ti hujšam note. Tekst je ves pisan v rožanskem dialektu ter je tudi s tega stališča zanimiv. V dodatku so manj razumljive besede razložene. Ves dobiček je namenjen za kulturne potrebe koroških Slovencev, zato zbirko teh lepih koroških pesmi še posebej priporočamo. * Dr. Boh uH Vijbiral padesalnikem. V našem listu smo se petdesetletnice velikega prijatelja Slovencev in najboljšega prevajntelja iz slovenske moderne literature na Češki jezik dr. B. Vybirala le tedaj spomnili s toplimi besedami, ki jih je s svojim delom tako zaslužil Zdaj pa je v Olomucu izšla posebna biošurs (ponatis iz Časopisa vlaste-lseckeho spolkn museiniho v Olomouci), posvečena Izključno življenjskemu jubileju našega velikega prijatelja. Brošura obsega štiri članke: najprej Rostislav Barlocha predstavi slavljenca kot ne-utrudljivega kulturnega delavca, kot predsednika in tajnika neštetih kulturnih in političnih društev, urednika znanstvenih revij, celo dramaturga gledališča v Olomucu ter priljubljenega predavatelja (letno okrog 50 predavanj, od teh skoraj polovico pripada jugoslovanskim krajem in književnosti). Znani mladi književni zgodovinar dr. V. Vaclavek je prispeval članek o »Dr. Vybiralu kot knjižničarju«, saj je bil prvi češki uradnik olomuškc knjižnice, kjer je zdaj ravnatelj. Pisec našteva in vrednoti Vybiralovo bibliografsko delo, ki je prav zgled, koliko more prispevati pravi knjižničar, ki ima strokovno znanje in razumevanje za kulturne potrebe kraja, v katerega ga je postavila usoda. — Najzanimivejši za nas je članek lektorja in knjižničarja dr. Otona Berkopca »O dr. Vpblralu in slovenski književnostiki se ne ozira samo na Vybiralove prevode, temveč v širokem obrisu tudi na prevajanje iz slovenščine na češko pred Vybi-ralom: »To pa zato, da se pokaže, kako nesistematično in slučajno ro prejšnji prevajalci prevajali, dočim je Vybiral prevedel 25 knjig po strogem načrtu — iz slovenske moderne —, ter po izberi — samo najboljše stvari. Mi smo že imenovali svoj čas knjige in pisatelje, ki jih je dr. Vybiral prevedel, dr. Berkopec jih sistematično razvršča ter poudarja, da je zdaj prišel čas za najmlajše slov. pisatelje. Članek je uvaževanja vreden. Doc. dr. J. Heidenreich se je v članku »Žico beseda B. Vybi-rala* ozrl na Vybirslovo češko besedo in njeno plastičnost, da je ugotovil, da v Vybiralovi besedi ogovori slovenska književnost češkemu občinstvu za ves svoj narod zvesto, sveže in razumljivo, z vsem izraznim bogastvom kultiviranega in funkcijsko diferenciranega jezika«. — Tako so Cehi in na Češkoslovaškem bivajoči Slovenci počastili življenjski jubilej zaslužnega kulturnega delavca, najboljšega prevajalca iz slovenščine na tuje jezike ter velikega ljubitelja slovenskega naroda, ki se priključuje njegovim častilcem v globoki hvalež- nosti za vse, kar je storil zanj in za razširitev njegove kulture. 'd. Dirigent Polič in Mlakarjeva v Pragi. Kakor smo zvedeli iz verodostojnega vira, je uprava Narodnega gledališča v Pragi povabila dirigenta naše opere g. Poliča v Prago, da bo tam tekom zimske sezone dirigiral dve operi, in sicer »Jevgenija Onjegina« in »Vraga na vasi«, ki ga bosta plesala naša umetnika Mlakarjeva. To povabilo je za nas Slovence vsekakor častno ter je nov dokaz, da se kulturno vzajemno delo med Slovenci in Cehoslo-vaki razvija v iskreno sodelovanje. Naša glasba v Bolgariji. Bolgarsko kulturno društvo »Rodno izkustvo« je priredilo prošlo sredo, 27. oktobra, in Četrtek, 28. oktobra, dva koncerla jugoslovanske glasbe. Na ejioredu je bil od Slovencev zastopan le Lucijan M. Škerjanc s skladbo >Suita v starem slogu« za godalni kvartet in orkester, ostali spored eo tvorile skladbe Baranoviča, Kunca, Vučkoviča, Nastasi jeviča, Gotovca, Slaven-skega, Krstiča, Stojanoviča, Konjoviča, Jarnoviča in Odaka. Spored je v glavnem izvajala belgrajska Filharmonija pod dirigentom Lovrom Matačičein, sodeloval pa je znani »Zagrebški kvartet« ter solisti Kune, Bahrija Nuri- Hadžič, Melanija Buga-rinovič, Manoševski in Cvejič. Suita slovenskega skladatelja je dosegla posebno lep uspeh v interpretaciji »Zagrebškega kvarteta«, ki ga tvorijo Topolskl, Graf, Aranyi in Fabbri. Koncert je bil v novi dvorani »Bolgarija«, ki je ena najlepših in največjih dvoran v Evropi sploh, in se je vršil pod pokroviteljstvom bolgarskega carja in prosvetnega ministra. Prireditev je bila lepa manifestacija bolgarskega in jugoslovanskega prijateljstva in je mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju in uvaževanju. Razstava grafik in cerkv. umetnosti M. Ojnriča v Osijeku. Znani grafik in umetnik M. I). Ojurlč bo razstavljal še do 10. i. m. v osiješki veiiko-županski dvorani svojo kolektivno zbirko umetnin, predvsem grafik in podob iz cerkveno umetnosti. Med temi je ciklus svetopisemskih zgodb, leseni modeli ikonoslasa, reprodukcija dekoracije grško-katoliške cerkve v Ruskem Krsturu, načrti za okna bazilike hrv. kralja Touiislava v Duvnu, ikone iz cerkve sv. Save v Belgradu, dekoracija cerkve v starohrvatskem slogu, oltarna slika sv. Cirila in Metoda ter sv. Josip v kapeli sv. Antona na Kolo-čepu. Hrvatska književna založba neodvisnih književnikov. Hrvati so ustanovili novo književno založbo neodvisnih umetnikov, ki bo začela izdajali svoje redne knjige z 1. 1938. Kniige bo urejeval znani hrvatski umetnik in l>ohem Ljubo Wies-n e r ter je za prvo leto določen naslednji program: 1. Dr. D in k o Tomašič, prof. sociologije na univerzi v Zagrebu in pisatelj znanega dela >So-cialni razvoj Hrvatov«, bo napisal »Politični razvoj Hrvatov« (eseji in razprave). 2. Janko Polič- Kamov, znani hrvatski revolucionar in bohetn, ki je umrl 1. 1910 v Barceloni, jo zapustil v zapuščini roman »Izsušena kaljuža«, ki je bil vse do leto« izgubljen. Zdnj sc je našel v Vseučillški knjižnici ter bo predstavljal prvovrstno knjižno senzacijo. 3. Tin Ujevič: Eseji, kar bo pokazalo tegn morda danes največjega hrvatskega pesnika kot izredno načitanega in francosko vzgojenega kozerja. 4. Vjekoslav Majer: Dnevnik Očenašeka. (Humoristični roman iz sedanjega časa.) 5. Slavko K o 1 a r: Porom i drlačom (feljtonl resnemu času nakljub). 6. Novak Simic: Vočnjak (socialen roman iz bosanskega življenja). Zanimiva zamisel pa jo Hrvatski književni zbornik, ki bo Izšel konec leta pod uredništvom dr. Slavka Iiatušičn, dr. Dinko Tomaševiča in Ljuba \Viesnerja ter bo ponatisnil vse najboljše doneske na publicističnem in lejio-slovnem jiodročju. ki bodo lega leta izšli na Hrvatskem. Knjige se lahko plačajo v predplačilu (440 din) ali pa ludi v obrokih (takoj 80 din, Hirer pa mesečno 30 din). Kako je bil mučen španski škof dr. Estonaga španski list »Heraldo de Aragon« popisuje strahotne podrobnosti o mučenju škofa dr. Estonaga, katerega je boijševiška razdivjana drhal umorila v mestu njegovega škofijskega sedeža v Ciudad Real. Škof dr. Estonaga je bil v znanstvenem svetu Španije znana osebnost. Ko so ga razdivjanci prijeli skupaj z njegovim sorodnikom donom G. Molgarjem, so ga vlekli po mestnih ulicah. Med nepopisnim mučenjem so oba vlačili po mestu ter med potjo 14 krat obstali, da bi tako ponazorili Kristusov križev pot. Na teh postajah so ga še posebej mučili in zasmehovali. Med temi silnimi mukami je nazadnje don I Molgar omedlel, nakar ga je nekdo ustrelil v gla- • vo s svojim revolverjem. Škof je hotel umirajočemu sorodniku z roko podeliti zadnjo odvezo in blagoslov, kar so podivjanci preprečili tako, da so škofa brž zgrabili za roke in mu jih enostavno na licu mesta odsekali ob dlani. Nato so do smrti izmučenega moža vlačili še dalje po ulicah- ter so ga nazadnje vrgli v obcestni jarek. Toda še poprej so mu odsekali obe nogi nad členkom. Umirajočega škofa so nato pustili ležati v cestnem jarku, kjer je izdihnil svojo dušo. List zatrjuje, da so vsi prebivalci tega mesta, katere so boljševiki »razkrinkali« kot katoličane, bili deležni podobne usode. Na Angleškem imajo vedno več klubov ia samce. Mladi samci so te dni v Pljmouthu priredili obhod s plakati, s čimer so agitirali za pristop v klub samcev. To pa se je tamkajšnjim gospodičnam zdelo že preneumno ter so agitatorje napadle kar na cesti ter njihove plakate razcetrale. Fantom pa se je to menda se imenitno zdelo, ker se na sliki tako reže. Zakaj ne v Berlinu? Znano je, da so nemški pisatelji sedaj pod hudo vladno cenzuro, ki skrbno pazi, da so vsa dela pisana v pravem nemškem duhu. Neka pisateljica — Nemci imajo sedaj vse polno pisateljic — je napisala roman, v katerem je pripovedovala o svoji junakinji, kako je popotovala po svetu, kako je nazadnje na svojem popotovanju iz Aten v Barcelono prišla med potjo v Pariz, kjer se je malo odpočila. Med tem odmorom je v Parizu stopila k frizerju, da jo je zjutraj lepo sfriziral. Državna pisateljska zbornica, katera sedaj opravlja na Nemškem take stvari, ki so v zvezi s cenzuro nemškega pravega duha, pa je na rob napisala opazko: »Zakaj pa se ni dala sfrizirati v Berlinu, kjer je tudi dovolj dobrih ženskih frizerjev?« Na tako opombo je seveda pisateljica morala popotovanje svoje junakinje docela spremeniti, če je hotela, da se je sfrizirala v Berlinu. Tri indijske princese Indijski maharadža iz Saravaka je edini beli knez Indije. Je Anglež ter se piše po meščansko sir Charles Brooke. Zbiralci znamk poznajo njegove lepe znamke s tigrom. Torej ta indijski knez z lepimi znamkami pa ima veliko smolo s svojimi hčerami. Ima tri hčere. Prva se je res omožila tako, kakor 'se spodobi, z angleškim lordom ter se sedaj piše lady Inchcape. Toda druga se je zaljubila v voditelja slovečega londonskega orkestra Jazz Harija Royx. Pred enim letom sta se vzela. Tretja pa je bila sedaj na vrsti. Ona pa se je zagledala v londonskega rokoborca Boba Gregorya. Ko je oče to zvedel, je brzojavil svoji hčeri, da jo razdedini, če ne razdere te nesmisel; ne zaroke. Brzojavka pa je prispela v London prav tisto uro, ko je srečni ženin Bob Gregory v javni borilnici podlegel svojemu nasprotniku nekemu Francozu. Ko je rokoborec slišal, kaj namerava oče svoje zaročenke, se je razhudil ter dejal časnikarjem: »V prvi zaročni rundi sem sicer moral na tla, toda ne z obema ramama. Sedaj pa pokažem staremu, kaj se pravi nagajati evropskemu svetovnemu mojstru.« Kako mu bo to pokazal, tega pa ni povedal, ker eden je v Londonu, drugi pa v Indiji. Bojni čoln rdeče vlade ukraden V francoski luki La Pallice je že več dni bil zasidran patruljni čoln rdeče španske vlade »Do-nostia«. Na krovu je bila 18 mož močna posadka, po večini Baski. Dne 1. novembra zvečer pa je nekdo, ki ga pa francoske oblasti še niso ugotovile, povabil vseh 18 mož posadke v neko kavarno v La Rochelle. Vseh 18 mož je zapustilo svojo ladjo ter odšlo na preprijazno povabilo v kavarno. Ko so se pozno ponoči španski mornarji hoteli vrniti na svojo ladjo, jim je v luki z ladje nekdo zaklical, naj ne hodijo nanjo, ker je že zasedena po posadki belih španskih podmornic »C 2« in »C 4«. Ker sedaj rdeči mornarji niso imeli iti kam prenočevat, so naprosili francosko policijo, da jih je vsaj za eno noč vzela pod svojo streho. Pravijo, da se nočejo več vrniti na Špansko ter se bodo rajši izselili v kako drugo državo. Uspešen lov na človeka Iz Calijarija v Italiji poročajo, da sta dva sardinska pastirja ujela glasovitega razbojnika in desetkratnega morilca Domena Diana, ki je na njegovo glavo italijanska oblast razpisala 100.000 lir nagrade. Če bosta pastirja pošteno delila nagrado, bo vsak izmed njiju dobil na roke 100.000 dinarjev našega denarja. Zamorski lovci so na lovu ubili nevarnega leoparda. Ponosno kažejo svoje rane, ki so jih dobili v boju s to nevarno zverjo. To so Zamorci iz angleške Nove Rodczije. Mednarodna lovska razstava v Berlinu Dne 3. t. m. so v Berlinu odprli velikansko mednarodno lovsko razstavo, katere se udeležujejo s svojimi prispevki vse kulturne države sveta. Razstava je sad poldrugoletnega napornega pripravljalnega dela, kakor se je na dan prvega razstavnega dne izrazil časnikarjem nemški vrhovni lovski mojster Scherping. Ta je naglasil, da se med razstavljajočimi državami zlasti odlikuje Poljska po obilici raznovrstnega razstavnega gradiva, Anglija po 20 najznamenitejših trofejah, Prvi roman na pisalni stroj Bilo je prve dni meseca decembra 1. 1874, ko se je po ulicah mesta Boston v Ameriki sprehajal znani humoristični pisatelj Mark Twain. Mimogrede je gledal v izložbe, kjer je naenkrat v neki izložbi zagledal čuden stroj in zraven veliko reklamno desko, na kateri je bilo zapisano, da more človek ta stroj uporabljati pri pisanju. Mark Twain je stopil v trgovino ter se pozanimal za ta stroj. Tukaj so mu povedali, da je to docela nova iznajdba, katera bo spremenila vse življenje ljudi, ki se ukvarjajo s pisanjem. Mark Twain je že v duhu videl pred seboj nov način dela in se je kaj kmalu dal pregovoriti od podjetnega trgovca ter je stroj res kupil za 125 dolarjev. To je bil takrat tako velik denar, da je pomenil trikratno mesečno plačo dobro plačanega uradnika v naših krajih. Šaljivi Mark Twain se je najbrž takoj začel pridno učiti pisati s tem strojem, ker je že dne 9. decembra pisal svojemu bratu Orijonu pismo, na stroj pisano. V tem pismu sporoča bratu, kako velike so prednosti pisanja na stroj. Zraven pa mu seveda tudi potoži, kako težavno je premagati težave, katere mu dela ta »stvar«. Vkljub vsem težavam pa je bil dobre volje ter je bil prepričan, da bo kmalu dobro znal tipkati na stroj. Takole je pisal svojemu bratu: »Tole novomodno stvar skušam z vsemi močmi ukrotiti. Mislim, da bo hitreje tiskala, kakor pa bom jaz mogel pisati. Pri pisanju se lahko udobno nasloniš na stol ter pišeš. Pack na papir ne moreš delati s to stvarjo, poleg tega pa prihraniš mnogo papirja.« Nekaj dni pozneje je pisal pismo svojemu prijatelju IloweIsu, kateremu je pisal, da ga ima le »za tarčo v svojih pisalnih vajah na stroju«. Pravi, da mora sedaj veliko pisati, da dobi dovolj zagona pri pisanju. Vendar pa že pristavlja: »Naj me že vzame ta ali oni, ta stvar zahteva veliko duha, če jo hočeš prav rabiti.« Mark Twain je začel to »stvar«, kakor je vedno nazival pisalni stroj, rabiti tudi za svoje pisateljevanje. Kmalu je namreč poročal, da je bil prvi njegov rokopis, pisan na pisalni stroj, njegov roman »Tom Sawyer«. To je bil brez dvoma prvi pisateljski rokopis, napisan na pisalni stroj. Toda navdušenje se je kmalu poleglo. Nazadnje mu je začelo presedati pisanje na pisalni stroj, ki je bil seveda za tiste čase še hudo nepopoln. Sedaj je Mark Twain začel iskati vzroka, kako bi se tega stroja iznebil. Dolgo ni našel nobenega vzroka, ki bi ga navedel za vzrok, zakaj prodaja stroj, katerega je spočetka tako hvalil. Nazadnje je le našel izgovor, ki pa je bil mora-ličnega značaja. Svojemu prijatelju Howelsu je namreč pisal, da ga ta stroj zapeljuje h kletvinam, zaradi česar ga noče več rabiti, ker ne bi rad obremenjeval svoje vesti s kletvijo. Zato stroj ponuja svojemu prijatelju v odkup, ker on rad in brez pomislekov kolne. Toda prijatelj Howels temu moraličnemu vzroku ni nič kaj verjel in stroja ni hotel kupiti. Nazadnje je Mark Twain ubral druge strune. Svojemu bogatemu založniku je svoj stroj začel tako hvaliti, da se je ta polakom-nil take imenitne naprave ter je stroj res kupil od Marka Twaina. Seveda pa založnik Bliss — tako se je namreč mož pisal — pisatelju ni dal denarja za stroj, ampak konjsko sedlo. Zal dandanes ne morejo več dognati, kaj se je pozneje zgodilo s prvim pisateljskim pisalnim strojem. Če bi ta stroj kje staknili, bi bil oveko-večen kot tisti stroj, s katerim je pisatelj prvič pisal svoje romane. »Zakaj pa si glas 6voje žene dal posneti na gramofonsko ploščo?« »Ker se mi tako dobro zdi, da jo sredi njenega govorjenja lahko nemoteno prekinem.« Dolgovi milijarderke Pred pariškim sodiščem so te dni obravnavali tožbo neke newyorške trgovine zoper gospo Barbaro Vanderbilt, katera je tej trgovini dolžna 10a000 frankov že celih osem let. Obtoženko so spremljali na sodišče en zdravnik ter trije sloveči pariški odvetniki. Barbara Vanderbilt je hči slovečega ameriškega milijarderja, katera si je naročila svojo obleko v znameniti newyorški trgo- Francija po prekrasnih umetniških zbirkah s čudovitimi gobelini, takisto Italija in Avstrija, katera je prispevala najbolj dragocene lovske spominke izza časa cesarja Maksimilijana. Lovska razstava v Berlinu je velikansko podjetje, katero je nastanjeno v osmih velikanskih dvoranah, katere skupaj obsegajo celih 50.000 kvadratnih metrov. Na tem ogromnem prostoru so razstavljene stvari 30 držav, med katerimi je tudi Jugoslavija Druge države, katere niso obsežene med temi 30, pa so razstavile v posebnem prostoru, ki meri 20.000 kvadratnih metrov. Načrte za razstavo in njeno opremo so delali najznamenitejši nemški inženirji. Pokroviteljstvo nad raz-G6r?nglma drŽaVni lovski moister generalni oberst v. Razstava izhaja iz prepričanja, da je lov po-četek delovanja v zgodovini človeka. Zato hoče razstava pokazati, kolik vpliv je imel lov na razvoj človeške kulture in umetnosti. Poleg tega nai bi razstava s vojimi številnimi panogami tudi med drugim občinstvom vzbudila zanimanje za lovstvo Razstava ima nalogo gledalcu dopovedati, da lov « W TVRČ,.da je urejeno lovstvo potrebno za gojitev divjad, ter jo ohranjati tudi za kas- ST-E Na.m?n razstave je med drugimi cilji tudi ta, da vzbuja ljubezen do divjadi ter vesel ie človeka, da sme loviti v božji naravi. Tako pri- berlinske ^ " te . K®kor je razvidno, bo razstava razdeljena na več oddelkov. En oddelek bo kazal največje lov* oddelki * Z3dnjih d,esetiRtiih" V osmih pododdelkih so nazorno pokazana vsa nemška zna- vins^lirt5a- P?Seb^ °dde,ek kaže ^zgodovinski lov, ko je lov bil še edini pridobitni način aoveka Temu sledi oddelek za lovsko d e orožje, lovska literatura in lovske šege od naista lltl , l0VU' dokazuJe oddelek razstave, ki kaze, koliko mora dober lovec vedeti in zkati Naslednji oddelki se pečajo z gospodarskim iSt menom lova, dalje z varstvom n ™ nimi vrstami divjadi. V tako imenovani »stekleni galeriji« so razstavljene slike, risbe, plastike in tkan&e slavna Da ,0V' PTbna zanimivost 'te ra^ stave za nelovca pa so fotografije, ki se nanašal na lovsko življenje in na divjad ^ naravi Nazad ši\alneo" Pozabiti, Ja je razstlvi Sat se važen oddelek, kako se d vjačina naibolie in v^la L-hT0 Opravlja. Ta del razstave bf se ra !?on JToHnZaJ',n-al "f,6 ^dinje, že M gfe čalogKdor hn hJ,fm. Vk JUb VSemu ne b° sPla" caio. Kdor se bo hotel o tem prepričati, bo lahko stopil v lovsko restavracijo na razstavi ter s tam naročil, kar bo hoteL Tam namreč bodo d,faH vini Bundell, katera prodaja svojim odjemalcem V ,®nem izvodu- Tore.i vsako stvar, bodisi obleko ali rokavice ali klobuke narede za kako znamenito odjemalko samo v enem izvodu in nalašč zanjo. To je seveda mnogo dražje. Mili-jarderka pa že od 1. 1925 dalje tej tvrdki ni plačala nobenega računa. Sodišče sodbe še ni izreklo, vse pa je radovedno, kako se bo glasila sodba zoper najbogatejšo žensko sveta, katera pa že osem let ne plačuje svojih oblek. Japonci dobivajo skoraj eno četrtino volne, ki Njihov uvoz volne iz Avstralije znaša 750.000 bal Japonska toliko priiadeva, da bi jo potrebujejo za svojo industrijo, iz Avstralije, ter zelo obremenjuje japonske financc. Zato si dobila kaj več zemlje v Aziji. Boii za Šanshai so uničili v prestani kazni ostati še v preiskovalnem zaporu. Policijski komisar dr. Mašera iz Zagreba pa je ljubljanski policiji sporočil, da so tam aretirali Andreja Ba-lagelija, Ivana Klariča in Alojzija Mahneta, ki so od ŠČukovta na debelo kupovali kolesa, jih tudi predelavali, nato pa prodajali po hrvatskih vaških sejmih, |w> večini v bližnji okolici Pri nekem Mlloradu Petljanskem jc jiolicija sedaj za- plenila kar 7 koles, ki so bila ukradena v Ljubljani in Mariboru. Uradnik ljubljanskega kriminala g. Tomic, ki je odpotoval v Zagreb, da zadevo preišče, je našel še eno kolo v zagrebški zastavljalnici, štiri kolesa pa bodo odkrile kaj hitro orožuiške postaje v zagrebški okolici. Zagrebška policija je do sedaj aretirala še tri prekupčevalce s temi kolesi, enega pa še iščejo. Vsi aretiranci so bili prepeljani v Ljubljano. Mahne pa očitno ni privoščil Ščukovtu »poštenega zaslužka« ter je pričel sam krasti kolesa. Zanimiv je tudi 15-letni fantič, doma od nekod z Ižanskega, ki je tudi kradel kolesa na debelo. Pred trgovino Agnola je ukradel zadnje dni lepo novo kolo, vredno 2000 din. To kolo si je izposodil neki visokošolec od svojega tovariša ter ga bo moral sedaj nadomestiti, če ga ne najdejo. Prijeti tatič je priznal do sedaj, da je ukradel 10 koles v Ljubljani ter vse razpečal jx> Dolenjskem za majhen denar. Osem koles je policija že našla, v kratkem pa bo moral fantič s policijo na Dolenjsko ter jx>kazati tista dva moža, katerima je prodal še pogrešani dve kolesi. O aretaciji nekega 18-letnega fantiča, ki je v Mostah ukradel kolo, smo že poročali. Fantič je kolo razstavil ter prodal oba obroča za 170 din, ogrodje samo pa je skril v grmovje ob progi. Policija jo našla vse dele kolesa, tako da okradenec ne bo trpel škode. Prijeti tatič pa jo star znanec policije ter bo moral jionovno v poboljševalnico. O prijeti tatinski tolpi v Št. Vidu nad Ljubljano, smo že včeraj poročali. Do sedaj sta prijeta voditelj tolpe Jože Hlebš in Janez Istenič, dva tata pa policija še išče. Pri Hlebšu v Spodnji Ilrušici je policija napravila hišno preiskavo ter jo odkrila veliko zalogo orodja in pa delov koles. Orodje je Hlebš pokradel pri svojem bivšem delodajalcu, livarskem mojstru Kogovšku v St. Vidu, kjer je bil dalj fttsa v šltiSM. Zadeva s to obširno organizacijo tatov koles se razteza dalje in bodo prišle na dan še druge zanimive podrobnosti. hiperkombinacij po centerforu in krilih, ki ob odlični podjiori zvez in halfov osvaja teren, ter s svojimi nevarnimi potezami sili pred gol nasprotnika! Gradjanski nastopi približno v sledeči postavi: Uril (Glaser), Iligl, Bivec, Kovačevič, Jaz-binšek, Kokotovič, Brozovič, Smeliček, Lešnik, Antolkovič in Pleše. — Karakteristiko posameznih igralcev samih pa priobčimo jutri. V kakšni postavi bo Ljubljana nastopila nam še ni znano, vsekakor pa bo tehnični referent postavil moštvo, ki si bo moralo priboriti obe točki, ki sta našemu ligašu več kot potrebni. Sodil bo na zahtevo Gradjanskega avstrijski sodnik, imena pa za enkrat še nimamo na razpolago. Ker je to zadnja tekma našega ligaša na domačih tleh in ker gro za rcnome našega predstavnika, pričakujemo obiluega obiska. Iz zagrebških časopisov posnemamo, da pride z njihovimi ljubimci tudi vlak njihovih navijačev!I Po športnem svetu Tekme v prosti rokohorbi za evropsko prvenstvo, ki so se vršile v Monakovem so zaključene. Najbolje so se odrezali Nemci, ki so odnesli kar štiri zmage. Doseženi so bili ti-le rezultati: Ban-tam: 1. Brendel (Nemčija), 2. Tuvesson (Švedska), 3. Maumula (Finska). — Peresna teža: 1. Franc Toth (Madžarska), 2. Kustas Pihlajamaki (Finska), 3. Polak (Češkoslovaška). — Lahka teža: 1. Nettesbeim (Nemčija), 2. Jonson (Švedska), 3. Vordermann (Švica). — Weltor teža: 1. Schafer (Nemčija), 2. Angst (Švica), 3. Maki (Finska). — Srednja teža: 1. Ivar Johansson (Švedska), 2. Ri-hetyky (Madžarska), 3. I)attwiller (Švica). — Pol-težka: 1. Cadier (Švedska), 2. Rohmer (Nemčija), 3. Palotas (Madžarska). — Težka: 1. Hornfischer (Nemčija), 2. Lardon (Švica), 3. Bobis (Madžarska). — Nagrado narodov si je priborila Nemčija s 14 točkami, pred Švedsko, ki ima 10 točk, Madžarsko (7), Švico (5), Finsko (4) in Češkoslovaško (1). Beranek iz Dunaja bo sodil nedeljsko tekmo SK Ljubljana—Gradjanski. Nov svetovni rekord v plavanju na 200 jar-dov je postavila holandska plavalka Jopie Waal-berg. Dosedanji rekord Nemke A. Hfilzmer (2:42.6) je popravila na 2:41.4. Najbolj značilno pri tem rekordu pa je to, da je nova rekorderka plavala popolnoma sama. Makabiada, ki bi se morala vršiti v aprilu prihodnjega leta v Tel Avivu (Palestina), je bila na nasvet angleških oblasti radi političnih razmer v Palestini odpovedana. To bi imela biti III. makabiada in se bo vršila šele leta 1039. Z deli, ki bodo končana še ta mesec, pa vseeno nadaljujejo. Zimsko kopališče odprlo Program naših plavafev v zimskih mrsecili. Po nad vse uspeli sezoni je odbor plavalne sekcije odredil počitek, ki je trajal skoraj dva meseca. S prvim novembrom pa se jo zopet odprlo kopališče in ilirljanski plavnči gredo zopet spočiti na delo v zavesti, da jih čaka prihodnje leto še hujša sezona s povečanim liginim tekmovanjem in pripravami za evropsko prvenstvo v Londonu. Vodstvo plavalne sekcije je stopilo v stike t nekaterimi italijanskimi in avstrijskimi klubi, k! razpolagajo z zimskimi b.ir.rni glede tekmovanja v zimskih mesecih. Od nekaterih je že dobilo povoljue odgovore, tako da je skoraj gotovo, Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Preprečj in ustavlja Izpadanje la«, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdrava Odstrani prhut skoraj čez nož. Postavit« še danes steklenico Silvikrina na svoj umivalnik. Sllvlkrln, iznajdba slavnega biologa Dr-ja VVeldnerja, Jo nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva-rln uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo raat las. Lotlon Sllvlkrln Din 27.-~ j Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi VaSa koža glave skrbela za raat Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina! Y-«H-G da bo iltrijanska ekipa startala še letos v Inozenr-stvu. Kot vsako leto pa bo priredila tudi letos plavalna sekcija več gimnastičnih plavalnih tečajev pod vodstvom strokovnjakov. V interesu zdravja Je vsakomur potrebno, da se vsaj malo razgiblje in osveži. Dosedanja praksa je pokazala, da Ljubljančani dobro pojmujejo šport in da tudi v zimi žrtvujejo čas za gimnastiko in pred vsem za plavanje. Tečaji se bodo vršili vsak večer, in sicer ločeno za dame in ločeno za gospode, oziroma, če se prijavi kak klub, tudi skupno. Program bo obsegal pred vsem gimnastiko, in sicer smučarsko ter pouk v plavanju. Prijave jo treba oddati najkasneje do ponedeljka pri blagajni kavarne »Evropa«. Prijavnina znaša 80 din (katera se lahko plača v obrokih), brez posebne naknadne vstopnine. * Aerodinamično smučanje pa tudi smuk s krili, imenujeta univ. prof. dr. Thirring z Dunaja in Carl J. Luther najnovejši način smučanja, ki so ga preisluišali letos s[x>mladi v avstrijskih Alpah, inž. Payerl, referent za skakalnice v avstrijski smučarski zvezi, trdi, da je smučal v najtežjih strminah naravnost navzdol, ne da bi občutil običajni pritisk v nogah, riziko padca ]>a je zmanjšan na minimum. Ta način smučanja sicer ni za začetnike, jiovprefni smučar pa more smučati povsod tam v smuku, kjer so se spustili sicer le najboljši mojstri naravnost navzdol. Carl J. Luther nam bo v svojem predavanju opisal tudi to tehniko smuka in jx>kazal slike tega novega načina smučauja. Naziv predavanja vse vprek po smučar stvu prav dobro označuje vsebino predavanja, ki jo bo j>odal Luther z njemu lastno živahnostjo. Za soboto 6. t. m. prejmete vstopnice v predpro-daji pri tvrdki Goreč, Tyrševa cesta. — Predavanje v Celju bo v torek, 9. t. m., v Mariboru pa v sredo, 10. t m. Finski trener Kuisma zopet pri nas. JZSZ si jo tudi za letošnjo sezono pridobila tega odličnega finskega trenerja, ki je že prispel jiredvče-rajšnjiin zvečer v Ljubljano. Po nalogu JZSZ bo imel sedaj v Ljubljani na humanistični gimnaziji (vhod iz Gajeve ulice) kondicijski trening za vso tekmovalce-kandidate klubov, ki so člani JZSZ. Trening za smučarje vseh panog bo trikrat na teden. Zaenkrat sta določena jionedeljek in četrtek ob 19, tretji dan se pa določi kasneje. G. Kuisma ostane v naših krajih tri mesece, iu upamo, da bodo naši tekmovalci-smučarji zopet veliko pridobili za svoja nadaljnja udejstvovanja na belih poljanah. Razpis inedklnbskih kolesarskih dirk, ki Jih priredi Športni klub Vrhnika uh Vrhniki, dne 7. novembra 1987 ob vsakem vremenu na proKl Vrhnika—Log—Vrhnika— Planina—Vrhnika s startom in ciljem nn Vrhniki, Cun-karev tre. Začetek dirke oli 9 dopoldne. Glavna skupina: M km. Juniorska skupina: 5(1 km. Za obe skupini so pripravljena jopa praktična darila. Prijave dirkačev se sprejemajo najkasneje pol uro pred startom pri vodstvu dirke. ♦ Akademski šiiortnt klub. V ponedeljek, 8. novembra ob 2 popoldne se vrši Izredna seja ASK. Prosim vse odbornike, tekmovalen in člane sodniškega zboru, dn se soje sigurno udeleže. Za tovariše: Pogačnik l.ijo, dr. Žebot, t'. Dohovšek, 1'ovluJ, Pogačnik lloris, Arko, fiorli. Mrhar, 1'redanič, Dolenc K., fiinitck, Končan, Dermotn, lliiger in Brunot, Je seja strogo obvezna. — Tajnik. SK Slovan. Itednl članski sestanek se vrši doneti ob H pri lvrušiču. Obvezen za v«o nogometaše. Načelnik. STK »Moste.. tlrcvi ob 2n važna seja. Udeležba obvezna. /fSK Prlmnrjr. lahknaHrtikn sekrtla. Danes ob 30 naduljevunjs sestanku lahkoutletov v reitnvriieijl Ko-zak in slavček«. Drugi film, v glavni vlogi svetovni mojster komikov »Harold — Mlekar«, film kakršnega smo že dolgo let pogrešali. Film rekord vseh sezon in kinematografov, tretji film »Nesmrtne melodije Johana Straussa, kralja valčkov. Sevnica Tudi naš trg razveseljivo napreduje v agilno-sti tukajšnjega katoliškega prosvetnega društva, ki kaže veliko obetajočo razgibanost v fantovskem kakor tudi v dekliškem krožku. Pod mojstrsko in trudapolno režijo gosp. kaplana Zdravka Kordeža smo prejšnjo nedeljo v nabito polni dvorani občudovali globoko pomenljivo dramo vPodrti križ«. Osebe so bile razdeljene nad vse posrečeno in mladi igralci so v svoji dovršenosti nudili občinstvu res prisrčen užitek v 6vojih težkih vlogah. Voditeljem in igralcem iskreno čestitamo in želimo, da bi nam preskrbeli še mnogo takih popoldnevov. Vransko Pokopališče je bilo za Vse 6vete spremenjeno v pravi vrt, toliko cvetja 60 ljudje nanosi.li na grobove svojih rajnih. Vse je bilo lepo, samo kup smeti pri vhodu na pokopališče je delal mučen vtis. Spodobilo bi se, da bi vsak imel toliko smisla ter se potrudil in smeti odnesel v bližnji potok, ne pa pred vhod na pokopališče. Ali pa bi se kdo žrtvoval in prostovoljno odpeljal plevel pred prazniki ali V6aj zdaj po praznikih? Nekateri so se spraševali, zakaj je na Vranskem pokopališču še toliko nemških napisov. Je re6 čudno to, ko pa nimamo nobenega Nemca. Čas nemčurjenja je že davno za nami. Zato bi bilo primerno, da izginejo še zadnji 6ledovi. Cestna uprava se je naše ceste usmilila in jo dala jiosuti. Vse v redu! Samo da bi zdaj tudi vedno 6proti dala zasipavati nastale jame, da ne bo v par tednih zopet takšna, kakor je bila nedavno. Dobro bi bilo, da bi cestna policija tudi za to malo poskrbela. šahovski klub je bil pred kratkim ustanovljen na Vranskem. Za vodjo je bil izvoljen banovinski zdravnik gosp. dr. Edvard Šerko. Zaenkrat 6e je priglasilo 13 članov. Igralo se bo V6ak četrtek zvečer v hotelu »Slovan«. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka besede Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za tnali oglas Din 10*—. Mati oglasi m plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega inaEaJa te račnna enokolonska S mm itooka pelltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloil« znamka Blago za različne zastore za posteljna pregrinjala, vse širine od 70 — 300 cm, cene od Din 8'— do 120'—, blago za prevleko pohištva nudi najceneje nova trgovina F. I. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 30 (lužbodobe Čevljar, pomočnika sprejmem takoj. - Tome, Sv. Petra c. 47. (b) Brivskega pomočnika dobrega, skromnega, za na doželo--sprejmem. Llpuš Mirko, Crnučo 33. Krojaškega pomočnika za male komade, sprejmem takoj. — Dolinšek Karol, Kamnik. (b) Mizarskega pomočnika vestnega tn pridnega, ki je vešč v Izdelavi modernega pohištva, sprejmem. Nastop takoj. Plača po dogovoru. - Fr. Polovšak, splošno mizarstvo, Skor-no, Šoštanj. (b) Prodajalko za mantifakturno trgovino v LJubljani, dobro prodajno moč, sprejmem. Mesto stalno. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Ma-nufaktura« brez znamk št. 17644. (b) Kovaškega pomočnika za podkovanje konj, takoj sprejmem. Prednost imajo pomočniki s pod-kovsko šolo. - Plača po dogovoru. Kobal Jernej, Javornlk. (b) Vzgojiteljico absolventko učitelj, šole, resno moč, z večletno prakso, s pertektnlm znanjem nemščine, sprejmem k 10 letnemu fantku. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Vstop takoj«. f i *« • v v • Službe ucejo Mesarski pomočnik z obrtno pravico - išče službo. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 1774. (a) mm\ Mesarskega vajenca krepkega, iz krščan. družine, sprejmem takoj. — I. Mtiller, Ljubljana, Janševa. (v) za moške športne in promenadne obleke, za zimske suknje in površnike, pumparice i. t. d veliko izbiro nudi najcenejše F. I. Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. V Benetkah odlikovani film Mladost Film obravnava 41»iieoJe m adeea narlSUega dekieia, Kl ga piedstavija Lisette Lanvin HtUlMI P r e m I e ! Veiefllm pretresljive vsebine ln romantične 1 uoeznl Parada smrti V glavnih vlogah: Friderik Marseh, Warner Baxter, Llonel Barrymore in lepa June Langova Preskrbite si vstipnlce v predprodajl! wmwmMM Samo ob 16. ln 19-15 uri veliki pustolovski tlim po rum nu ,uck Loi.doua Upor na ladji Elslnore Jean Murat Vlnna Wintrled Ob 21 15 url premi era krasnega IJubezenkega ln glaso nega veleiilma K novim obalam Žarah Leander Wlliy Birgel Glasba Benatzk; Kupimo Železni štedilnik 2 cllind. za delavnico — poceni kupim. - Uran, Mestni trg 11. (k) Kupim dobro ohranjen skobolni stroj (Ilobelabrichtma-schine), daljo kompletno cirkularko in tricikel. — Morebitne ponudbo upravi »SI.« pod »Mizarstvo« št. 17666. (k) Namočeno polenovko dobite pri I. Buzzolinl, Llngarjeva ul. za škofijo Prilika ugodnega nakupa trenehkotov, hubertusov. oblek Itd. Presker, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. Paviljon za, branjarijo, stanovanje ali slično, po zelo nizki ceni prodam. Kalčič, pekarna, Dravlje 187. (1) Denar Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tet. 37-52 Al. Planinšek LJubljana, Beethovnova 14 Telefon 36-10. Izposluje vse bančne tn kreditne posle, nakup tn prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu. Kupujte svoje potrebščine pri tvrdkah ki inserirajo v našem listu mns3n Francoščina - klavir Oddam še nekaj učnih ur odraslim in šolski mladini. Grem tudi na dom. -Groharjeva 2-1., vrata 6. Filatelisti! Winter-Hilfe, kompl. stavek, vnaprej 40 din. — Milan Prijatelj, Maribor, Koroška 26-1. (r) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 8, telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih tn stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj tn sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Radio Petek, J. novembra: 11 SolBka ura: Denar - sveta vladar — bistvo in vloga denarja (g. Boris Hihtaršič) — 12 Iz domačih gredio (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13. Cas, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vrame, borza — 18 Ženska ura: Mati v družini (gdč. Iva Slaparjeva) — 18.20 Balaiajke igrajo (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nao. ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Sinfonična glasba iz XVIII. stol. (prenos iz Zagreba) — 22 Cas vreme, poročila, spored — 22.30 Augl. plošče. Sobota, « novembra: 12 8 ploščo za ploščo — v pi. sano polje, vsakemu nekaj — to bo najbolje — 12.45 Vremo, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 S ploščo za ploščo — v pisano poljo. vsakemu nekaj — to bo najbolje — 14 Vreme — 18 Za delopnst (igra Radijski orkester) — 18.40 Sanitarni razlogi za poglobitev žel. proge skozi Ljubljano (g. dr. Franta Miss) — 19 Cas, vreine, poročila, spored, obvestila — 18.30 Nac. ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji po, litiki (g. urednik dr. Lojze Knliar) — 20.30 Pratika za meseo listopad ali november. Besedilo sestavil prof. Ni. ko Knret, sodelujejo člani radij, igralne družine, vodi Ivan Pengov — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.13 Lahko noči (koncert Rad. orkestra). Jjbira ni iejka, kadar treba določiti časopis, v katerem naj oglašuje trgovec ali obrtnik. Vsakdo bo pri tem upošteval list, potom katerega bo prišel naj« sigurnejše v stik z najširšimi kupno« močnimi sloji prebivalstva. In to je naš dnevnik .SLOVENEC". ki ga bere — posebno ob nedeljah — t malo izjemami vsaka slovenska hiša. En poskus Vas o uspehu prepričal + Vsemogočni je rešil večletnega trpljenja in poklical k sebi mojo drago sestro, gospo Angelo Kuželj roj. Hrastnik v starosti 57 let. Pokojnica je bila položena k večnemu počitku na pokopališče v Ptuju. — Drago pokojnico priporočam vsem svojim prijateljem in znancem v pobožno molitev. Ljubljana, dne 5. novembra 1937. Franc Hrastnik, uradnik pri upravi »Slovenca«. Dražba hiše ?t. 9 Veliki Stradon v Ljubljani z industrijsko zgradbo, gospodarskim poslopjem in vrtom, sodno cenjene 285.654.50 din — bo dno 11. novembra 1937 ob trlčetrt na 11 pri okrajnem sodišču, soba 16. Najmanjši ponu-dek znaša 150.000 din. (o Stanoianja ODDAJO: Dvosobno stanovanje lepo, s kopalnico, oddam z decembrom. Naslov upr. »Slov.« pod 17649. Štirisobno stanovanje udobno, vse pritiklino ln komfort, se odda za februarski termin v Kersnikovi ulici št. 7. Ogled od 13 do 15 v I. nadstr. Zahvala Vsem, ki ste kdajkoli storili kaj dobrega našemu dr. Francitu Verblcu naj velja naša iskrena zahvala. Hvaležni smo gg. primarijema dr. L. Merčunu in dr. B. Lavriču, ki sta požrtvovalno storila vse, da bi ga nam ohranila. Posebno se zahvaljumo prevzvi-šenemu gospodu škofu dr. Gregoriju Rozmanu, ki je še po-slednjič blagoslovil našega Francita, gospodu županu dr. J. Adlešiču in vsem zastopnikom oblasti in organizacij, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. V tolažbo so nam bile poslovilne besede gosp. primarija dr. V. Meršola, ki jih je govoril v imenu SKASa in zdravniške zbornice, g. upravnika celjske bolnišnice dr. Rajšpa in tovariša Toneta Jagodica. — Zahvaljujemo se tudi g. župniku Antonu Skubicu, tovarišem pevcem, vsem, ki so ga poslednjič spremili in mu dali cvetja in vencev v slovo. Žalujoči ostali. - ■ "-v /»v-.': : , v:" '<. Agnea Giinther: 134 Dušica - Rožamarija Najbrž ga je vlekla na travnik in mu morebiti naročila, da mora jutri zopet priti tja. Bil je skoraj ob pamet, tako ga je to žgalo. Ce je on kriv, potem sc zdaj pokori za to. Rožamarija! Tvoj Harro! To jc zanj nekaj strahovitega. Kneginjo prav lahko prepustimo Bogu. da jo kaznuje. To ji itak ne izostane. Ona baje ni oprezala za teboj, ustrelila jc le v hipni jezi. Da bi ji to mogel kdo verjeti!« »Ako je to rekla, potem bo že tako! Strašno! — V enem samem hipu si je uničila vse življenje! Toda sovraštvo do mene je gojila že dolgo. Tudi jaz nosim del krivde. Tale prstan! Morala bi bila prisiliti očeta, da ji ga vrne... Zdaj pa trpim za to in morani 6e tudi jaz pokoriti. Morda bi bilo vse to izostalo, če bi jaz ne bila tako trmasta. O. UIrika! Moj ubogi Harro!... Ko bi bil Alfred mož ... če bi. . medve 6ami...« »Rada bi ti prihranila, Rožamarija, da o tem odločuješ.« »Toda mama ne sme več na travnik, ker bi orožnik le mogel izvedeti za to. Ti jih ne f>oznaš, teli orožnikov!« »Otrok, kaj imaš vendar opraviti s temi ljudmi?« »Neka stara žena mi je nekoč pripovedovala, kako se plazijo okoli in vohunijo. Mar meniš, da bi Alfred res ne mogel sam opraviti z mamo? Ce bi to storil za nas, za naju, bi nama ne bilo treba napajati ne llarra ne očeta s to bridkostjo!« »Tvoj oče ima majhno vilo v Švici katero je vedno dajal v najem, ker ni maral nihče v njej stanovati in je tudi ni mosel ugodno prodati. Ko bi Alfred mosrel pripraviti kneginio do tega. da bi Ua z njim tja. recimo na oddih!« »Oh. stopi gor k njemu, UIrika. in jiovei mu. fla ga rotim! Ne mogla bi se odločiti, da bi to Odkrila llarru.« Zdaj je vstala UIrika ter rekla: »To bo pokora za tega cigana, to bo jrokora, skoraj prehuda pokora zanj! Morda bi ga pozneje nadomestila Marga. Toda čemu bi 6e Alfred ne lotil enkiat tudi trdega oreha? Bog ve, kako dolgo bo to trajalo?« Nato je odšla ter sedla poleg Alfrcdove postelje. Allred je imel svoje vitke roke prekrižane pod glavo, njegov mladostni obraz ie bil čisto iz-premenjen, nekam podolgovat in bolesten. UIrika mu je prikimala. Potem pa mu je odkrila Roža-marijino željo. Alfrcdove oči so bile od groze malodane zasteklenele .. »Grofica, tega ne morem. Ko bi videli mojo sestro, bili z njo skupaj pri eni mizi! .. Je to življenje zame? — Ječar svoje lastne sestre!« Zdajci se je dvignila UIrika in dejala: »Potem bo pač moral odločiti otrok sam. To jo bo zadelo v srce! Hudo je to za njo, prehudo!« Kar je planil kvišku Alfred: »Počakajte še, grofica! Ali bi storil s tem n j i kakšno uslugo? Saj sem pravkar rekel, da bi šel za njo 6kozi pekel. Povejte, če ni pekel to življenje?« »To vendar ne bo večno trajalo!« »Vem, toda ti dve uri danes...« »Alfred, življenje vam pravkar jK>nuja priliko, da storite nekaj izredno [pomembnega za one. katere ljubite, nekaj, česar bi vam v navadnih okoliščinah nihče ne prisodil. Prav rada verjamem, da bi se rajši v Tliorsteinu parili na soncu in ljubi gospe rezali vrtnice ter se igrali v malim Henrikom Ka| ko bi vendarle poizkusili, vsaj za pri hodnjih šes' tednov, potem se ho dalo morda kaj ukreniti? Moj Bog. takšnega bremena človek ne more nositi večno s seboj!« Zda> jj je Alfred odgovoril: »Pojdite dol. grofica, in jvNejte grofici Tlior-stein. da se pokorim njenim željam . ..« Teta UIrika pa ga je udarila na ratno. To je bil za Alfreda viteški udarec! Nato jc odšla k Rožamariji, prisedla k njeni postelji in ji pomagala prebiti strašno bolestno noč. Ko je naslednjega jutra prišel Alfred k svojemu 6vaku. je bil nekam čudno izpremenjen. Prej je bil že obiskal svojo sestro. Razgovor z njo mu je pokazal, kakšne radosti ima pričakovati v bližnji prihodnosti. Svojo sestro je pa vendarle premagal. Ko je ta videla, da Alfred res namerava obvestiti o vsem tem grofa Thorsteina, 6e je končno vdala. Alfred je o tem govoril tudi s knezom, ki se je zelo začudil. »Seveda, čisto, višinsko ozračje bi ji morda koristilo. 'Ioda vprašanje je. če bo kneginja privolila v to.« Ko je knez doumel, da jo namerava Allred spremljati in si je zadevo tudi dobro premislil, mu je zelo odleglo. Harro pa je bil presenečen in se je malodane ozlovoljii. »Alfred zdaj bi se pa vendar že morali odreči temu pohajkovanju! Nego prepustite raznim ženskam! Bilo bi bolje za vas, če bi tu pleskali deske.« Zelo je presunilo ubogo Alfredovo 6rce, ko je ta o svojem mučeništvu moral še poslušati Har-rove prezirljive opazke. Dočakal je pa tudi posebno priznanje. Pred slovesom ie smel priti k Rožamariji in sedeti sam poleg nje. Hvaležno in ganljivo je zrla vanj. da je po dolgem času zopet začutil radost v svojem srcu. »Varri se imam zahvaliti, da bom odslej lahko mirna. Nisem se več mogla otresti strašne bojazni, da bo mama nekaj ukrenila, kar bi moglo jxistati zanio nevarno. In če bo mama kdaj tako daleč, da bo hotela kaj slišat' o meni potem ji povejte, da prav dobro nvidevatn, da sem jo večkrat dražila m užalosHa Tega ne morem več popraviti. Žal. se ne da nič več popraviti v življenju! Toda rada hi videla da bi mama zvedela, kako silno mi je žal. Proti niei nimam čiste vesli in tudi nikak-šnega opravičila, kajti imela sem dobre svetovalce. i In jaz 6em bila že več let srečna, mamo pa 6ino pustili 6edeti v mrazu! Nisem 6icer ničesar 6torila, kar bi jo žalilo, toda nisem preprečila činov, o katerih 6em vedela, da bodo zbodli njeno &rce. Alfred, to vse morate mami povedati! In da vsak dan na njo mislim ter jo pomilujem, da si je tako uničila življenje, pri čemer tudi jaz nisem brez krivde. Vas. ljubi Alfred, pa prosim, imejte potrpljenje z njo in izkazujte ji svojo ljubezen!« »Ljubezen?« je izpregovoril ubogi Alfred. »Ne vem kje bi mogel izslediti le iskro ljubezni do nje! Kdo vobče bi to zmogel? To bi 6e posrečilo le angelu, kot 6te vi, sestrična.« Rožamarija 6e je nasmehnila: »Vprašajte mamo, če 6em 6e proti njej re6 angelsko vedla!« »Ah. ona vendar preobrne vse!« »Mogoče. Toda menda ne boste verjeli, da me ie brez vsakega vzroka tako hudo sovražila! Enkrat mi je storila krivico, pri tem moram še danes ostati. To je bilo tedaj, ko je razsajala tista grozna nevihta. Zame res ne bi imelo nikakega jjomena, če bi še hotela lagati, 6aj je zdaj tudi vame že udarila strela. Moram se pa tudi zelo sramovati.« »Sramovati, sestrična? Jaz sem mislil, da boste morda rekli, če bi Šarlota kdaj svoj zločin obžalovala, da ji hočete odpustiti.« Rožamarijo je oblila rdečica: »Ah. Alfred ne ujx>rabljajte vendar tako imenitnih besed! Odpuščati! Ta beseda je božjega izvora in mi bi je vobče ne smeli izgovarjati. Bog sam odpušča! In o tem sem se že prepričala. Le Izmislite na tista dva dolžnika v svetem pismu. Ne po/nate več te zgodbe? Nekemu človeku je njegov gospodar odpustil neizmeren dolg. Nato pa je ta planil na dvorišče ter napadel svojega sodruga, ki mu je dolgoval le malenkost. — Tega človeka sem zmeraj smatrala za velikega nesramneža! Harro bi ga nazval z ne-značajnežem. In temu bi ne sličila rada! To morate vendar doumeti!« »Da.« odgovori Alfred, «nekaj sc mi svita« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel ČeČ Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor CenčiH