Ljubljana, sreda, 22. januarja 1958 LETO XXIV. Stev. 18 IZDAJA IN TISKA Časopisno založniško PODJETJE •ljudska pravica« direktor podjetja LEV MODIC GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK tVAN ŠINKOVEC l2SaI* vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev 4* Š 9 ctfueukcu PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRU2ITE SEI »ljudska pravica« USTANOVLJENA L OKTOBRA 183« - mnr.D NARODNOOSVOBODILNO BORBO JE IZHAJALA KOT t »-DNEVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE DO L JULIJA USI KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA IBM IZHAJA V p um AKCIJSKI POVEZANOSTI Z »BORBO« Nasilje J*"™,* vojni ladji sta ob bnTu,ratimem sodelovanju eZn? prUilno ustavili ju-t * °°ansko tovorno ladjo >Slo-lulcJ n 10 .odpeljali v alžirsko Dor T u1 'n 7aPlen'lt njen tolp „Ja brutalna >operacija< se sLhJ£a v mirnem času na iirsk°fnlm, 45 miH od al- otiniu ?; s čimer je bilo na in c« P.tnac'n zagrešeno nasilje znano Prekršene splošno priča norme mednarodnega pra-bnrlr,oPraD,ce d° plovbe po svo-tr°rm™ ,moriu in pravice do bfu T, Plovb?- Tudi če bi cosko , .poija* zaplula v fran-Pranio dorialne vode, bi imela *Plošni d? "emolene plovbe po ninnon mednarodni praksi ter in kn 1 mednarodnih pogodbah n konvencijah. Tatnm>ene^a jnednarodnega spo- Pranir* V’ bi dajal komu tuio z°a\i Poreže ladjo pod Por T fD0 ln zapleni njen to- coski °’ ■ r *la storili dve fran- Plarlo VPlnl ladji na ukaz svoje HpranJ? e'.lako Podobnim pro- Pom *"} m.nezakonitim ukre- itnoii , davni minulosti, ki so Puiar'/rieri7l samo eno ime — in nn,D°' ^ednarodna skupnost in 7 n amezne države so vselej ne mej° ostrostjo obsojale takš- Preann ?a,rndnoPraone zločine in eganjah krivce. p^pSZTu- ladii *n, * *i!o norm■ . bi opravila svoj Posel Vozi običajni trgovski Pisno ir, ,e tovor v neod-Pobeno mt>ereno deželo. Zdaj ni dobZ p:eP°Pedi za prevoz in roku ,, orožja neodvisnemu Ma-dobann* Judi ni prepovedi za ali 0j,07’a denimo Franciji ln pend U neodvisni deželi. Zadri p-, a,r *° Francozi nasilno in ji „ higoslovansko ladjo h p skltjooor- ^prav je plu-narocln 2 nvveznostmi med- ■p cjla pomorskega prava. Dstrj;Zn, ukrep zasluži naj-Ptednar obsodbo, ker vnaša v OarZ odPc *tike slabo in ne-0 sklJj °' Takšen ukrep ni TrandiJ,1 2 dobrimi stiki med eija j. j našo deželo. Franje storil° Popraviti tisto, kar tnvor a AVEROFF O GRŠKI ZUNANJI POLITIKI - vrniti zaplenjeni emu r, %?ravnati jugoslovan-d0 U Podjetju prizadejano ško-D. D. M. V navzkrižju z NATO Prijateljstvo z Jugoslavijo - Prisrčni stiki z deželami Bližnjega vzhoda - Odločnost zaradi Cipra Atene, 21. jan. (Tanjug). Grški zunanji minister Evangelos Ave- Angelos Averoff roff je sinoči v razpravi o zunanji politiki v grški skupščini izjavil, da je Grčija, čeprav je članica Atlantske zveze, v zelo prisrčnih in prijateljskih stikih z deželami Bližnjega vzhoda, zaradi česar je tudi prišla navzkriž z nekaterimi članicami Atlantske zveze. Grčija je prepričana, je poudaril, da je pravica na strani arabskih dežel. Prav tako je prepričana o potrebi, da nadalje krepi svoje odnos s temi deželami. Averoff je pripomnil, da sodeluje Grčija v istem prijateljskem duhu tudi z Jugoslavijo. »Mi zelo spoštujemo uspehe Jugoslavije kakor tudi njeno hotenje, da si zagotovi neodvisnost.« Averoff je poudaril, da je Grčija znatno zboljšala svoje odnose z vzhodnoevropskimi deželami, do katerih je ne navdajajo sovražna čustva. »Hočemo le prija- Stabilizacija trga ena izmed glavnih nalog poljskega gospodarstva Od našega stalnega dopisnika Varšava, 21. jan. — Proračun ljudske republike Poljske, o katerem razpravlja Sejm, so prvikrat sestavili na podlagi proračuna okrajnih in oblastnih ljudskih odborov. Iz pojasnil ministra za finance Tadeusza Dietricha je videti, da so letošnji dohodki Poljske predvideni v znesku 160,2, izdatki pa 158,1 milijarde zlotov, tako da bi znašal presežek 2,2 milijardi. »«»n„, “fez "“'»B" Posvefen ,lavd danes uvodnik, Proti frar>coskemu ukrepu nija« v ?S ^anski !adji »Slove-^ jupnci Vodniku je rečeno, da Proti c ™anska ladja plula u^aria .anc'- Uvodničar po- ^ela’Li3-Je Maroko neodvisna Voisi-p Pravico do narod- *a francoski i° 80 Pravni razlogi 1 ukrep zelo dvomljivi. Vilovič v Casablanci Casablanca, 21. jan. (Tanjug). Jugoslovanski poslanik v Maroku Mustafa Vilovič, ki je na poti v Rabat, je danes prispel v Casablanco. Sprejeli in pozdravili so ga predstavniki maroškega zunanjega ministrstva, predstavnik protokola kraljevskega dvora ter zastopnik mestnega načelnika. Poslanik Vilovič je nato nadaljeval pot v Rabat, kjer bo vodil prvo jugoslovansko diplomatsko misijo v novi neodvisni severnoafriški državi. El Badr v Siriji Damask, 21. jan. (AFP). Jemenski prestolonaslednik princ El Badr je danes, z letalom prispel iz Kaira v Damask, kjer se bo mudil tri dni. V. Damasku bo imel razgovore s predsednikom Kuatlijem in drugimi sirskimi državniki. Letošnji proračun Poljske predvideva povečanje izdatkov za socialne in kulturne potrebe dežele za 7,5 % v primerjavi z lanskim letom. Izdatki za administracijo pa so za 3,7 % manjši, čeprav so plače iz narod, gospodarstva zvišali za 2,5 °/o. Najvažnejše spremembe so'na področju investicij. Vtem ko so prej investicije določali s proračunom, imajo letos podjetja pravico in možnost, da porabijo del svojih presežkov in bančne kredite za lastno investicijsko politiko. Zato je nastala na prvi pogled nelogičnost, da so namreč v proračunu predvidene investicije letos znatno manjše od lanskih, v resnici pa bodo za 6,5 % večje. Ena glavnih nalog, ki jih očr tuje letošnji proračun, je stabilizacija trga in vzdrževanje ravnotežja v plačilni bilanci. V tej zvezi predvideva proračun tudi hitrejše naraščanje proizvodnje blaga za široko potrošnjo in mu daje prednost pred proizvajalnimi sredstvi. Skladno s temeljnimi smernicami petletnega načrta so posvetili v proračunu veliko pozornost industriji gradbenih potrebščin in ustvarjanju pogojev za nadaljnji razvoj vasi. Letošnji krediti za kmetijstvo se bodo povečali za nadaljnjih 7,21 % oziroma za 600 milijonov zlotov, celotni izdatki za nadaljnji razvoj narodnega gospodarstva pa v primerjavi z lanskim letom za 5,5 %. Niko Kadija teljstvo, s pogojem, da je pri tem spoštovana neodvisnost sleherne dežele«. O nedavnem sestanku atlantskih dežel je dejal, da Grčija pri tem ni prevzela nobenih obveznosti glede graditve oporišč za vodene izstrelke. Poudaril je tudi, da so neutemeljene govorice, da bodo na grškem ozemlju ustanovili oporišča, in pripomnil, da še ni sklenjeno, v katerih deželah jih bodo ustanovili. Pogodbe, ki jih bo vodstvo Atlantske zveze sklepalo s posameznimi deželami, v katerih bodo ustanovili takšna oporišča, je dejal Averoff, bodo vsebovale tudi pogoje za zgraditev teh oporišč. Če bo Grčija postavljena pred to vprašanje, potem bo rešeno v iokviru splošnih koristi dežele ter bodo o tem poprej razpravljali v parlamentu, ki naj bi potrdil morebitni sklep o tem. . . V zvezi s ciprskim vprašanjem je, Averoff poudaril potrebo, da Grčija in Turčija sodelujeta med seboj v urejanju tega problema. Grčija je za prijateljstvo in sodelovanje s Turčijo in bi bilo takšno sodelovanje in prijateljstvo za obe deželi zelo koristno. Averoff je posebej poudaril, da Grčijo in Turčijo razdvaja samo ciprsko vprašanje. »Od nas zahtevajo, naj popustimo v tem vprašanju, kar bi koristilo našemu sodelovanju s Turčijo. Toda mi ne bomo nikoli zapustili Cipra na ljubo našemu prijateljstvu s Turčijo.« Nenni o raketnih oporiščih Zunanjepolitična vprašanja v ospredju volilne kampanje v Italiji R. (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Noiks' l,aria- Velik govor fra Nenni; ' Stične stra"k‘' Pie- alf!; P? mnogimi stran dil * !_a*tlv>Stl v Rim,, i„ ,'** v vspi, Rimu je vzbu- Lt0S'h živahen,Rn| P"litičnih , hientatnr - odmev-' Politični Biliče Npi' •?ravii°- da je bilo unanjepnliti?n'v,Vf'fra tfovora !?m morah-* vprašanjih. Pro- °PorišČ l n *?.raraket-^e0ni >v_ _ Ital 'ji je imenoval de7e1LTanje *iv,ienja ali da vlad« v * ?ahtevnl: Prvič, ?°benih „ ' j1 ,07'rn nt‘ Prevzarrte te* Privoh* Qljnjih obveznosti _ pr*volitve parlamenta, dru- Tondn ’® ? dSnV11 3an' (Ta"^- - bati v Soorin j -iopubtični de- Predsrrilvv mu namest-Butler t,T.d"lka vlade Richard S°vem rrmeni' da kilo po nle- rienc<> najvišiih Je*ba pred konfe-da in ZahoH^ dl:žavn'k°v Vzho-Unanjih mini * 8 cad sestanek 7nco "krtno r°T’ da hi ko"f*-b,P°Zicije GaiUWPn 8Vili' VodJa n< ’ da za prinra Pa Ponda-b Potreben Ječ* ,na konferenco mStrbv, kin Obstanek znnanlih mi-^ Onila' pri*a » ZSSR tako od-jcPffrttmco prinmvi*-6, da je moč ***"■ P« »Pl- gič, da parlament odgodi kakršnekoli sklepe o tem vprašanju na čas po volitvah, da bodo lahko volivci izrekli svojo dokončno besedo o zgraditvi raketnih oporišč v Italiji ali proti njim. Te Nennijeve zahteve kažejo, da bi utegnila italijanska Socialistična stranka postaviti zunanjepolitični položaj, zlasti vprašanje atomske in raketne oborožitve, kot glavno vprašanje volilne kampanje. Demokristjani kritizirajo Nennijev govor z vidika svoje stare alternative: ali demokristjani ali komunisti, in trdijo, da je tajnik Socialistične stranke govoril s »komunističnimi inrazi« in da je zahteval, »naj ostane dežela brez obrambe, naj izstopi iz Atlantske zveze in se pridruži poljskemu načrtu o nevtralnosti, ki ga je nedavno propagiral tudi Groiniko v Moskvi<. Nennijevi predlogi so zadeli na ostro kritiko republikancev in na še ostrejšo kritiko soeialnode-mokrntskega prvaka Saragata. Demokristjani trdijo, da je bil Nennijev govor v nekaterih elementih usmerjen na sondiranje morebitnega povolilnega bloka socialistov s socialnimi demokrati, renublikanri in radikali in poudarjajo, da je reagiranje teh strank na Nennijeve teze jasen Po lepem vremenu minulo nedeljo je začel v ponedeljek padati dež, včeraj ponoči pa sneg, ki ga je do opoldne padlo v nižinskih predelih Slovenije blizu pol metra, na Gorenjskem in po planii nah pa še mnogo več. Včeraj je snežilo ves dan ln je bil zaradi tega cestni promet sila otežkočen. Razen tega je sneg napravil tudi znatno gmotno škodo, saj je prizadel sadovnjake in gozdove mnoge telefonske zveze so bile prekinjene itd. Podrobnosti o teni berite na 6. strani PRED SKUPŠČINO GLAVNE ZADRUŽNE ZVEZE JUGOSLAVIJE Zadruge se ne morejo zadovoljiti s kooperacijo po vsi sili marveč samo s tisto, ki vodi h gospodarskemu cilju Beograd, 21. jan. (Tanjug). — Na skupščini Glavne zadružne zveze Jugoslavije, ki bo 23. in 24. t. m. v Beogradu, bo član predsedstva in glavni tajnik Zveze kmetijsko-gozdar-skih zbornic ing. Vojin Popovič prebral referat o »Kmetijskih zadrugah in mehanizaciji kmetijstva«. Popovič poudarja v svojem referatu, da so doslej doseženi uspehi v kooperaciji pokazali, da mehanizacija močno vpliva ne le na povečanje proizvodnje, marveč tudi na sprememb‘0 družbenih odnosov na vasi. odgovor, da socialisti ne morejo računati s takšno kombinacijo sil centra, ki bi bile v bistvu naper jene predvsem proti Demokr ščanski stranki. Danes se bodo znova začele seje Skupščine in Senata. Na tem zasedanju bo prišlo do debate o zunanjepolitičnih vprašanjih, pri čemer„so vztrajali zlasti socialisti in komunisti. Danes pa je že do kaj jasno, da bodo socialisti in komunisti v kritiziranju uradne Italijanske zunanje politike ostal brez podpore drugih slrank, ki se bodo bržčas izrekle za zunanjepolitično smer demokrščanske vlade. D. Popovič Macmillon v Novi Zelandiji London, 21. jan. (Tanjug). Ministrski predsednik Macmillan, ki je na potovanju po deželah Britanske skupnosti, je prispel na Novo Zelandijo in s tem začel drugo etapo svojega potovanja. Vtem ko so v Londonu prisojali njegovemu obisku v Indiji in na Cejlonu ter tudi v Pakistanu bolj političen pomen glede na odnose MEHANIZACIJA JE NUJNO POTREBNA Kmetijske zadruge postajajo socialistična gospodarska oblika na vasi in zato jih je treba opremiti s sodobno tehniko. Ker individualna gospodarstva niso blagovni proizvajalci in ker imajo značaj naturalne proizvodnje, še zmerom pa imajo v rokah kakih 90 % zemlje in živine, jim je treba pomagati, da se vključijo v sodobni proizvodni proces z družbenimi sredstvi, predvsem s tehniko, ki bo osredotočena v kmetijskih zadrugah. Individualni kmetje imajo v zakupu kakih 500.00 ha orne zemlje, kakih 600.000 kmečkih družin pa ima zemljo, in ker je precej neobdelane zemlje, je jasno, da je mehanizacija kmetijskih zadrug nujno potrebna. Z lastno mehanizacijo lahko postanejo zakupniki velikih površin obdelovalne zemlje in organizirajo na njih sodobno proizvodnjo. S tem bi rešili propadanja mnogo zemlje, ki jo zdaj premalo izkoriščamo. Tudi v najvišjih oblikah kooperacije so se kmetijske zadruge doslej zadovoljevale z deležem pri dobičku, s prejemanjem samo vloženih sredstev in največ 10 %. obrestmi od njih, ves ekstra-profit, dosežen z družbenimi proizvajalnimi sredstvi in ne samo po zaslugi proizvajalcev, pa je kooperacijah bi morale kmetijske zadruge sklepati večletne pogodbe, ker bi tako zagotovile tudi večjo stabilnost v proizvodnji in boljši položaj proizvajalcev. Enoletne pogodbe bi bile gospodarsko in družbeno upravičene samo, če bi se razen proti obrestim naloženih družbenih sredstev v proizvodnem procesu rentirale tudi investicije v zemljo. Zato se zadruge ne morejo zadovoljiti s kooperacijo po vsej sili, marveč samo s tisto, ki vodi h cilju. TRAKTORJE V NAJSPOSOBNEJŠE ZADRUGE Se vedno nezadostna opremljenost zadrug s tehniko pa onemogoča intervencijo na individualnem posestvu. Industrija kmetij* skih strojev doslej ni izpričala dovolj pobude, da bi svojo proizvodnjo prilagodila zahtevam kmetijstva. Proizvajalci kmetijskih strojev in kmetijske mehanizacije še niso dovolj povezani Ena izmed pomanjkljivosti, ki vpliva na neracionalno, nepopolno izkoriščanje še tiste tehnika kar je imajo kmetijske zadrugi^ je v tem, da so traktorji in druga tehnična sredstva razdeljena na mnogo zadrug, čeprav mnog« nimajo pogojev za njihovo racionalno izkoriščanje, namesto da bi bile osredotočene v najsposobnej-gospodarskemu ših zadrugah, ki bi jih lahko najbolje izkoriščale. IZ ZVEZNEGA' ZAVODA ZA STATISTIKO Lani za 16% več izdelkov kakor predlanskim Najbolj je narasla proizvodnja elektroindustrije Beograd, 21. jan. (Tanjug). I kornih tovarn, ki so imele lani Po predhodnih podatkih Zvez- rekordno proizvodnjo. Industrij-nega zavoda za statistiko je | ska proizvodnja je bila lani v izdelala naša industrija lani za 16 e/o več izdelkov kakor predlanskim, vtem ko je proizvodnja v decembru v primerjavi z decembrom predlanskega leta narasla za 18 "le. Najbolj je narasla proizvodnja elektroindustrije, in sicer za 35°/o. Proizvodnja tovarn živilske industrije in naprav za predelo- dobil kooperant Takšni pojavi ne!.vanje nafte jfi narasla za 3Qt/^ morejo zadovoljiti naše politike nasproti vasi. Zadruga je pri obdelavi zemlje s sodobnimi tehničnimi sredstvi hkrati investirala v njo. Tako- se investicije prelivajo na posestva uporabnikov mehanizacije. Individualni kmet- industrije gume pa za 24 °/o. Naše elektrarne so dale lani za 23 "/o več električne energije kakor predlanskim. Značilna je visoka raven proizvodnje živilske industrije, ki primerjavi s predlansko v Srbiji, Hrvatski in Makedoniji večja za 19 “/o, v Sloveniji in BiH za 13°/o, v Crni gori pa za 10°/«, teh dežel z Veliko Britanijo in I je pa bi se vključevali v takšno na njihov položaj v Britanski j kooperacijo, kjer akumulirajo tu- skupnosti, pa bodo Macmillanovi j di zadruge. razgovori na Novi Zelandiji in V tej zvezi nastaja vprašanje Avstraliji posvečeni zahodni vojaški strategiji. enoletnih pogodb o kooperaciji na podlagi uporabe mehanizacije. V VREMENSKA NAPOVED za sredo, 23. januarja Pretežno oblačno, v nižinah tu ln tam nekaj rahlih padavin. Temperatura ponoči med -3 ih -9, v višjih legah do -12, dnevna temperatura okoli 0, v Primorju do 5 stopinj Celzija. Frontalne motnje se iznad Jadrana ln Balkanskega polotoka počasi 'pomikajo proti Jugovzhodu. Britanijo pa je danes zajel nov val hladnega zraka. Snežne razmere ob 7. uri zjutraj: , ,, . , , Tamar 150 cm. Vršič 190, -Erika« 100, srno jo dosegli zato, ker je bila Kranjska gora 90, Pokljuka 140, Moj- lanska letina zelo dobra. Pozor- \ strana 40, Podkoren lOO, Dom pod Go- nnst V7huin vplikn nnvpčnnip hco 80, Komna 240. Bohinj »Zlatorog« nosi vzouja venK0 povečanje 70 Krvavec S5 Mozirska koča 120, Pol- proizvodnje živilske industrije, ki | ževo 50, Paderšičev dom Gorjanci 60; je bila za 30% večja kakor pred- Ob 19. uri: Ljubljana 60 cm. Plmiica 110, lanskim. Narasla je v glavnem zaradi polne zaposlenosti slad- Jezersko 70, Celje 30, Novo mesto 43, Poatojna 28, Ajdovščina 10, Koper 3, Kredarica 283 cm. ŽIVAHNA DEJAVNOST PRED VOLITVAMI Mladi volivci se bodo seznanili i aktualnimi družbenimi problemi Na seji predsedstva CK VOLILNA AKTIVIZACIJA Ljudske mladine Slovenije, ki NA JESENICAH V Ponec*?y®k v Ljub- Vodilno vlogo v pripravah vah ’ in° rnZ]PraVhJ 0 pr.^ra- na volitve so na Jesenicah pre-Jvpri » f mladine v vzeli elani ZK SZDL mladin. Zn i bJ ske> Pa tudi vse “stale mno- fkSnn So./, ° ljUd^° žične organizacije. Jeseniška vsem S° PI-e občina bo v volilni aktivizaciji pHp T 'JnH, °Jganlzr razdeljena na dve volilni pod- c ^ T0^ ~ zahodno in vzhodno. 7K rU> h? t/if v SZDL in z zborl volivcev bodo do 25. ja- vnfcd m , it skupaj mladim nuarja. Tako bo 20 zborov vo-m rn l L! 1 t0J- livcev za volitve v zvezni in if®1, gospodarske repUbliškl zbor proizvajalcev, htmp n družbene pro- 19 zborov pa za Zvezni svet in ir 6 fa RePubHški zbor. Volivci so se n™ L^ rUi ° ?ode- Odločili, da bodo za delegate nlT, v reševa- in kandidate volili res najbolj jetij. P občm in P°d- delavne ljudi, ki zaslužijo za- Seznanjenje z aktualnimi družbenimi problemi bo omogočilo, da bodo mladi volivci podrobno dojeli pestro problematiko našega družbenega življenja ln se tudi aktivno vklju- upanje vseh prebivalcev. NA ZBORU VOLIVCEV V NOVI GORICI V ponedeljek zvečer je bil v veliki dvorani upravne zgrad- ŽuTv njeno reševanje?” Na * te- b® v NoVi Gorici dobro obiskan renu bodo organizirani zbori **m volivcev za prebivalce sre-mladih volivcev, kjer jim bodo dl^,a mesta/ Po uvodnem pogovorili o aktualnih gospodar- ro . . ®e Je razvila razprava, skih nalogah in pomenu voli- v katen s? se ™livci zavze11 tev v Zvezno in -Republiško za Popravilo vodovodnih cevi ljudsko skupščino, hkrati pa v nekaterih delih mesta, za bodo na njih mladi odborniki ureditev okolice novozgrajenih ljudskih odborov poročali o do- stanovanJskih ,.*?!okov ,.^d- Na sedanjem delu v teh organih. ^orljV, so.. ,zvol kandidate za . . kandidacijsko konferenco. V predvolilnih pripravah PROBLEM VOLILNIH IMENIKOV NA GORENJSKEM bo posvečena posebna skrb večji aktivnosti mladih delavcev, zlasti' na osnovi zaključkov posvetovanj, sprejetih na _. . . posvetovanju mladih rudarjev, Eden izmed osnovnih pro-gradbincev in usnjarjev. V - J. se, Pokazal pri večjem številu kot doslej se bo za“pJlh volitvah, je bilo na Go-mladina udeleževala zborov vo- renjskem vprašanje volilnih livcev in na njih tudi predla- Imenikov. Ker so bili pomanj-gala najzaslužnejše mlade druž- urejeni, nekaj tisoč vo- bene delavce za kandidate v '1VC®V ni moglo voliti. Gre Zvezno in Republiško ljudsko Predvsem z? industrijska sre-skupščino. dlšča Kran^ Jesenice, Tržič, t} „ , ... Škofjo Loko itd. Za ureditev nncti nt * pestre aktiv- teh vprašanj so imenovali po- ■? e1u; “ e _Pra sebne komisije, ki so začele ta- hrr^aH > w ?r ur ’ • n koj pregledovati volilne ime-bruarja v Ljubljani na Gospo- njke ™z,staYišfu glavna Volivci na Gorenjskem bo- radijska oddaja z do lzbrali 236 deiegatov za nagradnim tekmovanjem, pred kandidacijske konference za b°do. tekmovanja po zvezni svet, 394 delegatov za 5^«d,± je "a!??enjena Republiški zbor Ljudske skup-mladim volivcem. Mladi novi- seine, v skupini industrije in narji časopisov bodo v nekate-bt)rtrpa m delegatov za kan-rih krajih Slovenije orgamzi- didacijske konference za Zvez-rali ustne časopise. ni zbor proizvajalcev , in 318 „ T,T . delegatov za Republiški zbor P proizvajalcev. V kranjskem Z ZBORI VOLIVCEV okraju je 25 volilnih enot, to- V murskosoboškem okraju liko pa bodo izvolili tudi po-so opravili že večino zborov slancev. Nekateri občinski ljud-volivcev, na katerih so izvolili ski odbori so že izdali svoje delegate za kandidacijske kon- biltene v zvezi z volitvami, ki ference. Večina zborov je bila s0 jih dobili vsi odbori in od-dobro obiskana, na njih pa so borniki. V njih v glavnem obrnimo drugega razpravljali o ravnavajo pomen volitev, njih Vukmanovičevem referatu na izvedbo in program zborov vo-VII. plenumu SZDLJ. Volivce livcev ter druge organizacijske so zlasti zanimala gospodarska napotke. vprašanja. Volivci v Satahov- cih so pripravo na volitve po- O CEM SO GOVORILI vezali z veliko delovno akcijo: CELJSKI VOLIVCI na občinsko cesto so navozili Do včeraj je na območju 350 kub. metrov gramoza, ra- celjske občine bilo 22 zborov zen tega pa bodo do volitev volivcev, na katerih so izbrali popravili vse občinske ceste na 82 delegatov za kandidacijske svojem področju, seve če jih konference. V kmetijski sku-ne bo oviral sneg. - pini so zbore volivcev že kon- V okraju tudi pridno po- čali, medtem ko bodo ostali pravljajo volilne imenike. V zbori volivcev prihodnje dni, Murski Soboti sestavljajo nove, vendar vsi do določenega roka. uslužbenci Ljudskega odbora Na zborih volivcev v celjski pa popisujejo stanovalce- po občini so v razpravah med hišah. V nekaterih občinah so drugim največ govorili o cenah si izbrali še druge oblike nad- živil, o premijah in premijskih zorstva nad volilnimi imeniki, pravilnikih. L IR Merilo 1:300 000 OBMOČJA OKRAJEV IN OBČIN JO ZAKONU Z DNE 30.Y1.WS5 IN 15.Vil 1957 *alov£i_* * Siov gvgor.coh 1 V-., 101 tfUT^MER KUŽI. * rABCRV8; tezno MARIBOR j* 75 Jt.OV.Pt STRlC A, •x J» P I t. D • • BOVEC 94 > "*Yi.at>na {mar i z, KONHCE. BOHINJ BOH B'STW K RAN VRAN1KO KOBARID • KA B^rmCA ' 31 KOPER ; 'ZOLA CRNOMEL| 112 KeU'uxX0*ci*UJJ. uemmC LjuJ Za volitve ljudskih poslancev v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS je naša republika razdeljena na 129 volilnih okrajev, ki so, kakor kaže gornja risba, označeni s številkami od 1 do 129. Vsak volilni okraj sestavlja praviloma območje ene občine, ker pa bomo volili po enega poslanca v Republiški zbor na približno 12.000 prebivalcev, je bilo treba nekatere manjše občine združiti v en volilni okraj, nekatere večje pa razdeliti na več volilnih okrajev Kulturhe VESTI—j) ZASEDANJE KULTURNO-PROSVETNEGA SVETA JUGOSLAVIJE KONČANO 0 osnutku deklaracije o šolstvu Sprejeli so program Sveta za leto 1958 Beograd, 21. Jan. (Tanjug). — Udeleženci zasedanja Kul-turno-prosvetnega sveta Jugoslavije so danes dopoldne poslušali referat Sergeja Rakoviča o osnutku deklaracije Zvezne ljudske skupščine o šolstvu. več velikih splošnih jugoslov^_ skih manifestacij — festival 10 rov in orkestrov v Ohridu, 0 , ritev stalne galerije rePr jjsta- Svetu ; velikih mojstrov slikarjev,^ .fl DVE NOVI DRAMSKI DELI MARIJANA MATKOVIČA Edinstven pojav v našem gledališkem življenju je dejstvo, da, v dveh zagrebških gledališčih pa- ralelno pripravljajo uprizoritev Komisija za reformo šolstva je mo pozneje, v praksi razvijali. . dveh novih dramskih del istega opravila pomembno delo in se po-; Izredno važno je, da smo pre- novitev dopisne šole pri S-- bj pisatelja. Hrvatsko narodno ka- trU(iila, da bo predložila takšne, bili zid med šolo in ostalimi pro- prireditev razstav, katerih c J zalište je namreč tik pred pre- družbene in pedagoške temelje in svetnimi ustanovami in da bodo bil, opozoriti na neo!cUsnfrnjiih takšne pozitivne ukrepe za upo- šole postale kulturna središča na primitivnost na raznih P° stavitev sistema izobrazbe in svojem področju. kulturnega in zabavnega vzgoje v FLRJ, ki slone na socia- Po razpravi so udeleženci n j a, v industrijski proizv lističnih idejnih in teoretičnih te- sprejeli program Sveta za leto blaga za široko potrošnjo 111 meljih. Kot pozitivno dejstvo je 1958, v katerem je predvidenih dobno. v referatu poudarjeno, da je do- ^ ^ bila v deklaraciji mesto izobrazba miero Matkovičevega »Herakla«, medtem ko Zagrebačko dramsko kazalištp pripravlja »Sejem sanj« istega pisatelja. Medtem ko je tematika za »Herakla« vzeta iz grške mitologije, obravnava »Sejem sanj« sodobno življenje. JUGOSLOVANSKI FILMI NA TUJIH FESTIVALIH Leta 1957 so bili jugoslovan- odraslih. Ta del pa ni organsko povezan s celotnim sistemom izobraževanja. V deklaraciji bi bilo treba jasneje poudariti pomen posameznih ustanov v sistemu iz- ski umetniški in dokumentarni obrazbe odraslih. filmi prikazani na trinajstih med- | v razpravi je sodeloval tudi narodnih filmskih festivalih. Od sekretar za prosveto in kulturo aprila meseca, ko je bil v New ZIS Bogdan Osolnik, ki je po-Yorku III. mednarodni festival udaril, da cilj deklaracije ni, da filmov o umetnosti, in do novem- bi za nadaljnji razvoj naševzgoj-bra, ko je bil v Tokiu IV. med- ne in izobraževalne dejavnosti narodni festival kulturnega filma, dala čisto pedagoške in strokov-so bili jugoslovanski filmi vsak ne direktive, marveč da v naj-mesec prikazani v kaki tuji dr- bolj zoženi obliki formulira žari. Na trinajstih festivalih je osnovne družbene, politične in bilo skupno prikazanih 36 naših kulturne koncepcije, ki jih bo-filmov. MOSKOVSKI BALET V ATENAH V Atenah bo na pomlad gosto val balet moskovskega gledališča Bolšoj teater. V skupini sto umetnikov, ki bo pred tem gosto- i vala več kakor mesec dni na1 Srednjem vzhodu, bo tudi znamenita balerina Gallna Uljanova. IMVNIK DROBNO, PA POMEMBNO VPRAŠANJE Naj zavržemo ves stroj, če odpove kolesce? Na našem tržišču je zmerom več strojev, strojčkov in raznih drugih naprav za potrebe gospodinjstva. Hkrati je vedno manj gospodinj, ki ne znajo ceniti vrednosti teh pomočnikov, čeprav jim omogočajo, da lahko naglo pripravijo hrano. Zato gre vsaka nova pridobitev sodobne tehnike v pomoč gospodinjstvu zlahka v denar, čeprav se zaradi tega včasih občutno zamaje marsikak družinski proračun. Pogosto pa se taka podjetna gospodinja tudi ušteje: stroj ali naprava, za katero je odštela lepe denarce, kaj kmalu odpove, najraje takoj po izteku garancijske dobe. Delavnic in strokovnjakov, ki bi se spoznali na vse te raznovrstne tehnične pridobitve sodobnega gospodinjstva, pa še nimamo, zaradi česar je precej negodovanja. Te tegobe gospodinj republiškemu Zavodu za napredek gospodinjstva niso neznane. Ta zavod, ki skupno z okrajnimi tovrstnimi zavodi skrbi, da industrija čimbolj usmerja svojo proizvodnjo na izdelke, ki so v pomoč raznim servisom in obratom družbene prehrane in seveda tudi individualnim gospodinjstvom, zbira ocene in kritike na račun gospodinjskih strojev in naprav. Tudi okrajni zavodi za napredek gospodinjstva mu pri tem pomagajo, tako da centralni zavod opozarja industrijo na pomanjkljivosti jzdelkov. Tisti, ki jih vsakodnevno pesti vprašanje, kako bi nekaj sto delovnim ljudem nudili dobro in poceni hrano, zelo pozdravljajo to zavodovo prizadevanje. Za organizatorje družbene prehrane, razne kuhinje in menze, je izredno važno, da imajo ustrezne mehanične pomočnike — stroje, da lahko znižajo število delovnih moči. Za te večje obrate pa je prav nabava raznih električnih strojčkov zelo problematična, ker je naša industrija v glavnem usmerjena na izdelavo strojčkov za individualno gospodinjstvo, podobno pa je tudi z uvozom. Sedaj si tudi večje kuhinje pomagajo z majhnimi stroji in napravami. Kako pomanjkljiva je lahko nabava takega strojčka za večji kuhinjski cbrat, so med drugim izkusili v Domu onemoglih v Vojniku. Kuhinja tega doma je imela mesoreznico, ki pa jo je morala poldrugo uro krepko vrteti močna moška rok?, da so zmleli meso za okrog 200 oskrbovancev. Zato so kupili ejektrični strojček za mletje mesa in plačali zanj 55 tisoč dinarjev. Trud je odpadel, pri času pa niso prav nič prihranili. Nasprotno. Prej so zmleli meso v poldrugi uri, sedaj pa potrebujejo za isto delo tri ure. Strojček je pač za individualno gospodinjstvo, za tako seveda, ki zmore toliko denarja zanj. [ To je samo drobec iz problematike okrog gospodinjskih pripomočkov, vendar je zgovoren dokaz, kako nujno je, da se zavod za napredek gospodinj- j stva povezuje z industrijo in jo opozarja na pomanjkljivosti proizvodnje in proizvodov. Skrajni čas je tudi, da industrija poskrbi za delavnice, kjer Direktor Muzeja moderne umetnosti v Parizu Jean Cassou, ki se je 15 dni mudil pri. nas na obisku, je včeraj odpotoval iz Ljubljane v Francijo. V Beogradu je odprl razstavo sodobne francoske umetnosti in navezal stike z jugoslovanskimi umetniki, ki bodo letos v Parizu priredili razstavo sodobne jugoslovanske likovne umetnosti. Počitniška zveza Jugoslavije je ob VI. kongresu Ljudske mladine Jugoslavije organizirala štafetni pohod članov Počitniške zveze, ki bodo obiskali kraje, znane po mladinskih akcijah v času NOB in y povojni graditvi dežele. Štafetna skupina je predvčerajšnjim krenila iz Brčkega ter je včeraj prispela v Jajce, kjer je bilo mladinsko zborovanje. Danes bo zborovanje mladine v Drvaru, jutri pa bo zboro vanje v Bihaču. Skupina bo na sVojem štafetnem pohodu v četrtek prispela v Zagreb, 26. januarja pa bo prispela v Beograd. Naslednjega dne se bo sveč&no začel VI. kongres Ljudske mladine Jugoslavije, . ki mu bodo udeleženci štafetnega pohoda izročili pozdravna pisma mladinskih organizacij. Smrtna nesreča pri miniranju i..j_ Nenavadna nesreča se Je dogodila bodo popravljali pokvarjeno včeraj pri gradnji hidrocentrale Ožbald gospodinjske stroje in naprave, ob Dravi, ki je terjala življenje delavca saj finančne možnosti tako Mih*ela Fratra. Ko so minirali na bre- jv,,xKnn;u 1^1 __________ gu Drave, so se delavci na drugem družbenih obratov kot posamez- bregu umaknili kakor običajno v banih drobnih gospodinjstev še rake. Ob eksploziji pa Je prebil steno zdaleč niso tolikšne, da bi za- *>a**ake več kilogramov težak kamen ln ub“ delavca Mihaela Fratra. Kamen, vrgli morda malenkostno po- w ga je ubll> je eKSpiozija vrgla preko kvarjene predmete. M. R. ioom daleč tea Dravo, TEŽNJE PO RAZŠIRITVI družbenega upravljanja v zdravstve ustanovah (Ob volitvah novih upravnih odborov) Družbenim organom pri zdrav- širok krog zastopnikov 50- stvenih Ustanovah poteka doba, zavarovanja, Rdečega ^nz,a’rS0 za katero so jih kolektivi in druž- cialistične zveze, gospoda bene organizacije izvolile, da bi podjetij itd. rt v njih zastopali želje in hotenja Nič manj važna pa ni aV- delovnih ljudi. Zaradi tega so članov, ki naj zastopajo v u^vene ponekod že, drugod pa še bodo, nem odboru kolektiv z^ravSii0 t& izbirali in volili nove člane v ustanove. Imamo primere, ene upravne odbore zdravstvenih določi kar vodstvo 2C*rav ravil‘ ustanov. To ni majhna in nevaž- ustanove, čeprav je to ne‘>. ^ na stvar, saj so nam izkušnje do- no in tudi protizakonito, saJ . na slej dovolj pokazale, kako veliko rajo člane iz ustanove izv° negt je od dobre izbire družbenih or- sestanku članov zdravstv ganov odvisno, kakšen je njihov kolektiva. .j, b» vpliv na izboljšanje zdravstvene Delo v upravnih odb°^. službe, razširitev preventivne de- tudi še v bodoče zelo za „0iti» javnosti in še zlasti na izboljšanje Sedaj imamo že dokaj P _ odnosov pri zdravstvenih ustano- mrežo zdravstvenih ustanov, vah do bolnih ljudi. v njih pa je še rharsiW® . 1 V Mariboru smo zvedeli, da da. hbolniki niso ’0°sr imajo v okraju tako rekoč dvoje “ m \avnan^ vrst upravnih odborov. Take, ki f stvarem je po le bolj formalno pojmujejo svoje ?” j p0treb° naloge in v glavnem le potrju- pr“viJ°’ da bl.fJ° P , jejo predloge članov zdravstve- ^^ančna sredstva^ ■nih kolektivov in druge, ki so s . upravnih od b ^ .j pri širOko razgledanostjo in razume- ^erP° veliko pomo Un^' vanjem položaja, težav in želja dobrem gospodarjenju si gfltn znali bistveni vplivati na vo- nl1Jli srf {l V 2asedanl ^ denje zdravstvene politike v po- " ; ,a zdraV' sameznih ustanovah. Približno skupščinskega odbora ^ ^,0 tako je v vseh okrajih in razum- ?\vo *mo sWa“' d“ s PreC^ uum Ao An Zdravstvene ustanove s ^ ljudi, ki sodelujejo v družbenih fT^likKmšajo organih, odvisno, kako bodo znali ..F,1 Tep, hI- „<,eeno, upravni odbori izpolnjevati od ™ill£ar,?0 di* ™ < na.00, *«yas.tr» Pri sedanji izbiri članov za sem in tja dogajalo, da so Mie upravne odbore bo treba misliti sredstev nabavili sicer P° še bolj kot doslej na njihovo raz- instrumentarije in drugo op ^g. širitev, tako da bodo v teh od- za razne še bolj nujne 0b' borih zastopniki čim večjega šte- trebe pa so se obračali ” vila družbenih organizacij in čine in okraje, da bi P; zlasti kolektivov. V Ravnah, ma- mogli. Ker je v našem * riborskih industrijskih obratih in interesu, da se skrbno odrn ^ drugih industrijskih središčih smo sredstva občin in oleraje ^ že doslej videli, koliko je vredno, najbolje uporabijo za raz„.e 5° če znajo člani upravnih odborov napredek zdravstvene sluz prenesti v zdravstvene ustanove nujno potrebno, da boao ^ upravičene želje delovnih ljudi, zdravstvene ustanove sfcro sfed' in obratno — pojasnjevati v svo- to, da se bodo amortizacij*K j jih kolektivih in organizacijah, stva uporabila res za n.ainl abaV° kaj se da in česa ni moč storiti popravila, dopolnila »n rav v zdravstveni ustanovi. Prav za- opreme. Prav tu pa pod' radi te težnje po razširitvi in ni odbori vse možnosti, « tr0-utrdttvi družbenega upravljanja prejo tako pametno P° trebn°’ bi bilo škoda, če bi vsepovsod iz- šenja sredstev in če je P°inl dovolili le minimalno število članov tudi obrazložijo zdravstve upravnih odborov, temveč je lektivom ^nujnost kar ji. bolje, če povabijo k sodelovanju Sega gospodarjenja. V duhu Bandunga Ko je Vlad k"i- Pre^sednik japonske kima azijskima deželama na na-obisk l ni Pr0ti koncil novembra čelih Bandunga je vsekakor velik ročiln h alcart°’ so ob-iavili P°' prispevek in vzpodbuda za na-Jamn’ t :eme^* zunanja politika daljnjo normalizacijo stikov v bah n ? 10 Inc*onez'je na določ-. Aziji in na Daljnem vzhodu, sklpn k B°vne listine OZN in Morda so še pomembnejša pri-Sadov “andunške konference, čakovanja obeh dežel, kaj bo pri-entar-'1- zunanjepolitične ori- nesel razvoj nadaljnjih medseboj-Od nh-6i,S0 Se t- -»kazali. nih gospodarskih stikov. Japonska DrerisoH ”c*ol:)re v°lje" agilnega j bo plačala Indoneziji kakih 800 minilo k .■'apcns^e vlade je, milijonov ameriških dolarjev na je že n ■m1?3? sec?em tednov, pa j račun reparacij, kar bo pač posta oh* ^ *?■ D^a*u .eze^ sklenili mirovno ! spodarskih stikov med obema de-cijlh m spora2um o repara- vJT™tel1 sporazumov nika-lz rpan s koristmi, predimo ®(?spo^arskimi, ki jih bosta stikih °>v udeželi v medsebojnih ' Njihov pomen je nepri- ie w ^ ^ in širši. V tej zvezi sLoT "°. omeniti iz3avo japon-čannct™lnistra Fudžijame na sve-/ P° podpisu sporazuma. Pričakuj I® namreč izjavil, da “čvrstejše in prijatelj- ki ukv6'" med obema deželama, tudi o *. “aktivno, moralno ' pa tu a f1?0™0 Prispevata k razcve-v ]e ln niiru na svetu«. Ea ^estnajstletnega vojne- nezhA med JaPonsko in Indo- ralnin. .ne^vomr>o velikega mo-dSv !2-, P°utl«nega pomena, stikov med dvema veli- želama. Indonezija bo dobila mnogo industrijskih naprav, ■ ki jih je doslej težko nabavljala, dobila pa bo tudi velika sredstva v posojilih japonskega privatnega kapitala, s katerimi bo lahko razpolagala po svoji volji in jih investirala po svojih potrebah. Spričo nenadnega umika holandskega kapitala in tehnikov ni dvoma, da se bo položaj indonezijskega gospodarstva s tem znatno zboljšal. To je vsekakor tudi velik politični uspeh »dežele neštetih otokov«, razeh tega pa tudi diplomatski uspeh mlade indonezijske: trditve države, ki že uživa velik ugled da je v zunanjem svetu spričo odločnega stališča v obrambi svoje neodvisnosti in politike aktivnega sožitja. V. TESLIC BONNSKI ODGOVOR BULGANINU Inačica Dullesovega stališča Adenauer zavrača zamisel o ustanovitvi atomsko demilitariziranega področja v Evropi (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) Bonn, 21. januarja | Adenauer zlasti obširno go Tisto, kar je kancler Aden-, vori o predlogu, da bi vzposta- ^erem Pravi, auer izjavil v zvezi z Bulgani- j viii v Evropi področje brez r novimi pismi prejšnji teden v, atomskega orožja, pri čemer po-svojem nepričakovanem govoru,; navija staro tezo, da si je treba je ponovil tudi danes v odgo- j prizadevati za splošno ureditev voru, ki ga je na ta pisma poslal važnih vprašanj, kakor je spora- - splošni kontrolirani raz- stanek predstavnikov 12 komunističnih partij v Moskvi, o ka-da si je zastavil da z nasilnimi sredstvi komunizem po vsem Moskvi. Njegov prejšnji govor so ocenili kot ideološko nepomirljiv, o današnjem pa bi lahko rekli, da v nekoliko milejši obliki odklanja sovjetske predloge. Adenauer v odgovoru prepričuje Bulganina o »resni želji svoje vlade, da prispeva k ohranitvi miru« in da se »odstrani nevarno in rušilno nezaupanje, ki še zmerom teži vlade in narode«. Takoj potem pa odklanja v Bulganinovem pismu, kriva takšnega stanja Atlantska zveza. Kancler poudarja, da zahodnonemška vlada v celoti podpira predloge, ki jih je v svojem odgovoru Moskvi pojasnil Eisenhower. ii.onec Adenauerje 'ega pisma zum o orožitvi, medtem ko o področju brez atomskega orožja pravi, da bi z moralnimi poroštvi nič. ne dosegli in da bi takšno področje s tem ne dobilo nobene stvarne zaščite pred morebitno atomsko agresijo. Takšno gledišče so izrazili ondan tudi zahodnonemški vojaški krogi. Adenauer srdito napada tista mesta v Bulganinovih pismih, o katerih meni, da pomenijo »sejanje razdora med zahodne zaveznike«. Vzporedno s tem vali na sovjetsko vlado krivdo, da nemško vprašanje še ni urejeno. V pismu omenja tudi lanski se- KONGRES ZDA IN AMERIŠKI SINDIKATI Okrnjevanje delavskih pravic pod pretvezo kazni za nekatere kriminalne sindikalne voditelje • ' (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) VcP v v ^®'w York, januarja * a so imeli ameriški S1, Pfav, ko so v znanih tili ?a* S» i škandalih lani zaslu-ja v u ® neprijetnega obdob-katerem se bodo močno proti voditeljem sindikalnih zvez, ki nimajo čistih računov. Eden izmed prvih ukrepov je bil tako imenovani etični kodeks za delo sindikalnih organizacij in njihovih vodstev. Ta kodeks '^uKUrt^ijS0*or*ie*rane Patrulje nenehno nadzirajo železniško progo “'iippeville, po kateri so začeli voziti nafto ix alžirske Sahare v Francijo vili deloS*ar^ *e*.nie' bi spra- j so uveljavili šele lani na pomlad, Pod veriVaDj,e sindikalnih zvez j takoj po prvi seriji poročil Mac-Pred zafdtu a ° kontrolo- Tik lellanovesra odbora o kričečih 11 ja knn„ m sedanjega zaseda-Šati iz jfifa namreč sli- Drin- i^° obveščenih virov, katerem^8 vlada program, po morale sindikalne Zveze vsp c • .. Vanie SV0Je finančno poslo-Or8anov ?u.st''ti kontroli vladnih Ji tako da bi ga lahko Snovali £od4roJ?n° Preverjali. Slndiknln .d* komisarja za ^atrolni—e--z ze^° širokimi ko; Vodc?mi Pooblastili. ie ^čutilo S'ndikalnega gibanja nOVn cm o »• X« „ lellanovega odbora o kričečih razmerah v Teamstrski sindikalni zvezi, ki ima blizu enega milijona članov in ki je v primeru večjih akcij proti delodajalcem na vodilnem mestu, šlo je za poneverbe sindikalnega denarja za zakulisne zveze z delodajalci, za podkupovanje in druge nered' nosti. Bilo je tudi več primerov, da so ob sindikalnih volitvah manevrirali z raznimi grožnjami ali pa zlorabljali stavke. Vodstvo sindikalnega gibanja je marsikaj vedelo ali vsaj slutilo, proti krivcem pa ni nastopilo. Razlogov za to je bilo dovolj. Med drugita je moralo upoštevati velike prispevke Team-strske zveze, nemara pa tudi nevarnost, da bi odločnejša akcija zbudila skomine po protisindi-kalnih zakonih. Zdaj kaže, da se vse to res maščuje in da bodo zaradi štirih, petih inkriminiranih zvez trpele vse zveze in da bo omejena njihova dejavnost. Drugi odločilni, toda nekoliko prepozni ukrep je bila izključitev Teamstrske zveze iz skupne sindikalne organizacije na kongresu v Atlantic Citvju, to pa ponovne izvolitve »moža čvrste roke« Hofe, bržčas najslabšega člana prejšnjega triumvirata za predsednika zveze. Sodišče je izvolitev razveljavilo, sindikalno gibanje pa je zahtevalo, naj se Hofa umakne, kar pa je ta odklonil. Tako ni bilo drugega izhoda, kakor da je vodstvo sindikalnega gibanja odločno nastopilo proti vodstvu zveze. Čeprav so bile zlorabe v Teamstrski zvezi zelo velike, in so dale zunanji povod za te ukrepe, bodo novi zakoni, če jih bo vlada res uveljavila, huje prizadeti tudi tiste zveze, katerih poslovanje je v redu, prav tako pa tudi vse sindikalno gibanje. Nova delovna zakonodaja bi utegnila Znatno okrniti sedanje pravice ameriškega sindikalnega gibanja, Med njimi je zlasti važna pravica, da morajo delodajalci sprejemati na delo samo organizirane delavce. Proti temu se deloda Talci žilavo bore, kjerkoli morejo, in tudi v Kongresu. Pa tudi sam boj sindikatov z delodajalci bi bil potem težavnejši. B. L. Brezposelnost v Zahodni Evropi London, 21. jan. (At3). Težnjo po naraščanju brezposelnosti zahodnoevropskih deželah, ki je prišla do izraza v zadnjih štirih mesecih prejšnjega leta, je opaziti tudi letos. Konec prejšnjega meseca je bilo v Zahodni Nemčiji nad 1,2 milijona brezposelnih, kar je največje, število po letu 1954. V Veliki Britaniji se je število brezposelnih v zadnjih 30 dneh povečalo za 19.000, tako da jih je zdaj skupno 354.000, Sorazmeroma najmanj brezposelnih je v Franciji. Po podatkih iz lanskega novembra je bilo okrog 15.500 brezposelnih. To si deloma razlagajo tako, da so mnogo Francozov vpoklicali v vojsko zaradi vojne v Alžiriji. V Belgiji se je število brezposelnih v zadnjem tednu povečalo za 37.000, tako da je zdaj skupno brezposelnih okrog 270 tisoč ljudi. Kakor poroča agencija AP, se je število brezposelnih v Italiji zmanjšalo v zadnjem letu za okrog 200.000, vendar je v Italiji brez dela še vedno 1,8 milijona ljudi. presojajo Adenauerjev odgovor kot dokument, ki bi utegnil stike prej poslabšati kakor zboljšati. M. Bajec Za konferenco Kjobenhavn, 21. januarja (Reuter). — Danski ministrski predsednik Hansen je danes v parlamentu izjavil, da je za Dansko bistvene važnosti, da se ogne slehernemu ukrepu, ki bi ga bilo moč smatrati za provokacijo. Danska vlada se zavzema za konferenco vodilnih državnikov Vzhoda in Zahoda. Predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta med vzhodnimi in zahodnimi deželami, je poudaril Hansen, zasluži, da ga skrbno proučijo, ker bi lahko utrl pot tudi do sporazumov o drugih vprašanjih. K SKLEP AMERIŠKEGA VRHOVNEGA SODIŠČA Obnova postopka za izročitev vojnega zločinca Artukoviča New YoA, 21. Jan. (Tanjug). Po včerajšnjem sklepu ameriškega Vrhovnega sodišča je prišel spor v zadevi izroditve vojnega zločinca An-dri j e Artukoviča v novo fazo. Zvezno okrajno sodišče v Los Angelesu bo kmalu znova obravnavalo bistvo zahteve jugoslovanske vlade, ki jo zastopa jugoslovanski generalni konzul v San Franciscu Branko Karan-djola. V jugoslovanski zahtevi je poudarjeno. da Artukovič n) politični krivec, marveč velik zločinec (kriminalec), odgovoren za smrt milijona Srbov prišlo potem, ko j® Vrhovno sodišče na pritožbo Jugoslavije razveljavilo prejšnjo razsodbo apelacijskega in okrajnega sod.šča, po katerih konvencije ni moč uporabiti v primeru Artukoviča zato, ker je kot dozdevni politični krivec dobil leta 1948 pravico azila v ZDA. Na pobudo ameriškega zunanjega ministrstva pa je sod.šie sprejelo jugoslovanske argumente in bo zadevo znova obravnavalo. Jugoslovanska vlada je leta 1951 preko sodišča v Los Angelosu zahtevalo izročitev Artukoviča. Sodišče Ja to zahtevo zavrnilo z obrazložitvijo, in Zidov v fašističnih koncentraciji""daf Ttonvencija, na katero se je sklice, skih taboriščih' in da ga morajo iz-i vala Jugoslavija, ne velja več, ker ročiti na podlagi konvencije med ZDA I je bila sklenjena leta 1881 med ZDA in Jugoslavijo. Do tega preokreta J» in Srbijo. Pa tudi če bi veljala, ja | ne bi mogli uporabiti, ker se nana- I ša na kriminalce, vtem ko je Artu- j kovič baje politični krivec. Po tak- i šnem tolmačenju je sodišče Artuko- viča izpustilo. Pozneje je ameriško zunanje ministrstvo izdalo tolmačenje, po katerem omenjena konvencija še zmerom velja. Na novo pritožbo Jugoslavije Je apelacijsko sodišče za Kalifornijo potrdilo sklep nižjega sodišča in se postavilo na stal šce, da Je Artukovič politični krivec. Lani septembra se je jugoslovanska vlada znova pritožila pri vrhovnem sodišču in včeraj je bila pritožba sprejeta. Od danes do novo razsodbe okrajnega sodišča v Los Angelesu bo Artukovič po sklepu Vrhovnega sodišča spet zaprt. Na pritožbo jugoslovanskega zastopnika Ka-radjole, da je Artukovič nezakonito prišel v ZDA in da je bil postopek o izročitvi ves čas odprt, so ameri-riške priseljenske oblasti odgovorile, da So mu začasno dovoljenje za bivanje podaljševale, da pa je zda) prekoračil rok zadnjega podaljšanjaj "S.™" ze v sa-imenovanega fr£edanr^a odboTarkTie za". Što-j . dobrim letom odkrivati V ponedeljek Je britanska arktična odprava po velikih naporih dospela na Južni tečaj. Med potjo je raziskovala teren tudi z Geigerjevimi števci, ker sodijo, da so V Antarktiki tudi ležišča uranove rude. Na sliki britanski geologi na raziskovalnem delu lili Teamsat zj®. Škandalom, najprej v g ^0r«Pciip • ezi’ kjer so se bile §§ Ji? nezakn”'1* ra.zne nepravilnosti = Tudi n-irJV 0Btl D,očno ™zpasle. 2,Ve*e nicr. • 6 ,manjše sindikalne a odhni* ltne^e čistih računov, r.—. proučuje nepravilno PISMO IZ PEKINGA DEŽELA BREZ »OBLASTI« na pragu Pekinga ,loiemaUl!i V S|ndikatih in v de-težkn UPv.aV1- Y Kongresu je ada ohia aH ’n kdaj bo i 1,10 sinriil- ? SV0^ nov' načrt, lat>i v, fl,no gibanje pa je akcijo in • r.ačnnalo s takšno *ako da skuSalo preprečiti. samo strogo ukrepalo Vse možnosti (Reuter) o?n,d’ 21- jan. Predstavnih britanski son DinS v OZN Pear- South IS? 3e sinoii v ^av>l da v Indif>ni iz-hoče d« J^ra Zahod- ^ ma 's do sporazu- koristiti 0 zvezo, iz- bi Sanm m0žnosti' da do stvarnih i °V+lre na poti ražumof, »*n bajnih spo- razumov. iZr . na 12 zagate biio treba11 !azorcžitve bi mneniu Vegovem 0ZN, ni na l 11 v okviri' neposredni izkljufiti rov mpri i , razgovo- 'C0V PO dinl m‘ ali Sti_ nalih lplomatskih ka- Od našega stalnega dopisnika Peking, januarja Ni dvoma, da je na svetu zelo malo mest, ki so tako velika kakor Peking, hkrati pa glede osebne varnosti državljanov tako varna. Peking ima nad 4 milijone prebivalcev, toda število kaznivih dejanj je v tem mestu neznatno. V pekinških hotelih lahko pustiš odprte kovčke in denarnice, ne da bi se ti bilo treba bati, da bo kaj izginilo. Ni treba, da poznaš pestre bankovce brez številk, ki bi označevale njihovo vrednost, pa si lahko prepričan, da te nihče ne bo opeharil niti za paro. In pozno ponoči lahko hodiš po pustih slabo razsvetljenih zakotnih ulicah brez strahu, da bi se kdor koli zanimal za tvojo defiarnico. Tembolj čudno se je zdelo tujim opazovalcem, ko je nedavno prišla v javnost vest o neprijetni aferi, iz katere je bilo videti, da blizu tako varnega Pekinga osebna varnost državljanov nikakor ni zagotovljena. Mesto Kuančan s 150.000 prebivalci, oddaljeno dobrih 20 km od Pekinga, je postalo prava miniatura »svobodne kraljevine«. Kaj se dogaja v njem? Vtem ko v večini kitajskih mest število kršitev reda in zakonov polagoma pada, v Knančanu zadnja leta nenehoma narašča. Tatvine tudi pri belem dnevu v tem mestu niso nič posebnega. Zato ni čudno, da so prebivalci vznemirjeni. Ljudje pravijo: -Ce v Pekingu kaj izgubiš, ti vrnejo, v Kuančanu ljudje delajo v pisarnah, njihove misli pa so doma.« Razen tatov so se v mestu zelo razmnožili postopači in nasilneži. Posebno radi napadajo ženske. Zvečer si ženske ne upajo same hoditi po mestu. Čedalje pogostnejši primeri tatvin, napadov in celo posilstev so ovirali normalno življenje in delo. Zato so bili zaskrbljeni tudi najvišji državni organi v Pekingu. Zadeva je prišla celo pred Državni administrativni svet. Kaj storiti? Najkrajša pot bi bila, da bi poslali iz Pekinga močne odrede varnostnih organov, da bi napravili v tem mestu red. To bi bila najkrajša in tudi najkoristnejša pot. A Kitajci so ukrepali drugače. Jasno je bilo, da je treba najti korenine tega zla. Državni admistrativni svet je imenoval šestčlansko komisijo, ki so jo poslali v Kuančan, da bi ugotovila vzroke teh žalostnih razmer. In komisija je ugotovila, da je glavni vzrok birokratizem v vodstvu mesta. Kuančan pripada po upravni razdelitvi okraju Tunšan. Toda v njem je mnogo podjetij, ki sodijo v pristojnost državnih ministrstev v Pekingu. Tako bi morala za mesto skrbeti okraj in glavno mesto, praktično pa ni skrbel nihče. Zato se je tudi lahko zgodilo, da je bila preskrba mesta z živili slaba in nezadostna. Cene pa so bile neprimerno večje kakor v Pekingu. V mestu so vzpostavili odbor za komunalna vprašanja. Toda kmalu se je vgnezdil v njem partikularizem. Za cene se odbor sploh ni zanimal. V Kuančanu so zgradili nad 40 novih poslopij, toda brez slehernega načrta. Za kanalizacijo nihče ni j skrbel. Tako se je v mestu kmalu nabralo j mnogo smeti, blata in celo gnoja, da je bil j smrad neznosen. V Kuančanu je kakih 300 otrok od 5. do j 7. leta, ki se niso mogli vpisati v osnovno šolo. Ostali so prepuščeni ulici. Vsi odgovorni činitelji so se strinjali v mnenju, da je treba skrbeti za vzgojo teh otrok. Sklenili so, da je treba organizirati otroške vrtce. Ko pa bi morali dati denar zanje, so se vsi izmikali in otroci so ostali na ulici. Splošnih pravil o upravljanju mesta nimajo. Zato ni čudno, da vlada v njem anarhija. Tudi za ustanavljanje raznih servisov nihče ni poskrbel. Tako se je med drugim zgodilo, da so se morali ljudje voziti v Peking k brivcem. Tudi uprave državne varnosti in mi-ličniške postaje v tem mestu ni bilo. Kdor je hotel, je lahko prišel in živel v njem. To »svobodo-« so izkoristili razni zločinci. Spričo takšnih razmer je postal Kuančan pribežališče postopačev, nasilnežev, tatov, tolovajev in kontrarevolucionarjev, mestp brez reda- in zakonov, nekakšna »svobodna kraljevina«. Komisija Administrativnega sveta pa se je zdaj lotila naloge, da napravi v mestu red. Tembolj, ker njen predsednik pravi, da so takšne razmere že v nekaterih drugih kitajskih mestih. Sklicali so sestanke članov KP, Zveze komunistične mladine in aktivistov, na katerih so obravnavali ukrepe za ureditev razmer v Kuančanu. Na množičnih sestankih so ljudje kritizirali vse pomanjkljivosti, najbolj pa voditelje. V državnih podjetjih in ustanovah bodo okrepili ideološko vzgojo. Zboljšala se bo tudi služba preskrbe, prebivalstvo bodo popisali in sestavili sezname najemnikov v vseh stanovanjskih hišah, da bodo vedeli, kdo in od kod prihajajo. DJordje Bouojcvič Tehnična konferenca Koper, 21. jan. (Tanjug). V Trstu se je danes začela jugoslo-vansko-italijanska konferenca, na MMeri razpravljajo o avtobusnem prometu med Trstom—Gorico in Vidmom ter sosednimi jugoslovanskimi področji. Na dnevnem redu konference so izključno tehnična vprašanja, katerih uredi" tev bo omogočila nadaljnje zboljšanje sedanjih prometnih zvez. 2e tretja ofenziva Pariz, 21. jan. (Tanjug). Oh podpori letalstva in helikopterjev je danes nad 6000 francoskih vojakov že tretjič v zadnjih treh dneh udarilo na uporniške odreda jugovzhodno Orleansvila. Francosko poveljstvo še ni objavile poročil v dosedanjih operacijah Poročajo samo, da je neko fran-i cosko lovsko letalo izginilo. Moči ni uporniški odredi so zadnje dni prejšnjega tedna na tem področji) uničili divizion francoske artile' rije. Do srditih spopadov med uporniki in francoskimi četamj je prišlo zadnje dni tudi v neka-1 terih drugih krajih. Hudi spopadi I Rabat, 21. jan. (Reuter). Sinoči j so v Rabatu objavili poročila I glavnega poveljstva armade za ! osvoboditev maroške Sahare, v I katerem je rečeno, da je prišla | 10. januarja do spopada med | španskimi enotami in pripadnik) I osvobodilne vojske. Španske enoJ I te so imele hude izgube, medtem | ko so pripadniki osvobodilne I vojske vrgli v zrak skladišča | streliva. Prejšnji teden je prišlo I do spopadov tudi v drugih kra-I jih. Padlo je 600 španskih voja-5 kov, med njimi 20 oficirjev. Ubiti 1 so bili trije kapetani in en pol-I kovnik. Z obiska v samopostrežni trgovini v Zagrebu NOVE PERSPEKTIVE NAŠE METALURGIJE Čeprav bomo po perspektivnem planu manj vlagali v metalurgijo, bodo investicije še zmerom znatne Velike povojne Investicije so nam omogočile, da smo proizvodnjo surovega jekla dvignili .od 235.000 ton v letu 1939 na 1,040.000 ton v lanskem letu, v zveznem perspektivnem planu pa je zdaj predvideno, da bomo proizvodnjo jekla še precej povečali, tako da bo leta 1961 dosegla 1,370.000 ton. Vzporedno bomo razširili tudi proizvodnjo valjanih in drugih proizvodov črne metalurgije. Dvignili bomo tudi proizvodnjo bakra ln aluminija, da bomo lahko bolje izkoristili možnosti za izvoz valjanih Izdelkov barvastih kovin. Na področju metalurgije bo imela tudi Slovenija v bodoče znaten delež. Pri investicijah za razširjenje te proizvodnje bo težišče manj na novih objektih, zato pa bomo več vlagali za rekonstrukcijo zastarelih obratov in za odpravo ozkih grl predvsem z dovrši tyij o nekaterih objektov ln z zboljšanjem tehnoloških procesov, kar bo omogočilo tudi povečanje proizvodnje. Tako se bo z boljšim Izkoriščanjem obstoječih kapacitet še nadalje dvignila proizvodnja surovega železa od 128.600 ton v letu 1956 na 153.000 ton v letu 1961 ob relativno manjši porabi koksa. Hkrati je računati, da se bo proizvodnja surovega Slemens-Martino-vega jekla ln' eiektrojekla^povečahrod-SM.oOft-na 986.000 ton. REKONSTRUKCIJ^ IN NOVA VLAGANJA V 2ELEZARSTVU Četudi v perspektivnem planu OUOf posebej določene posamezna Investicije, Je računati, da bomo do leta 1961 obnovili zastarele Sie-mens-Martlnove peči na Jesenicah, rekonstruirali valjamo na Jesenicah ln v Štorah ter zgradili v prvi fazi novo valjarno za plemenito Jeklo v Ravnah. Dovršili bomo tudi gradnjo predelovalnih obratov v jeseniški železarni, da bomo lahko povečali proizvodnjo tako potrebnih hladno valjanih trakov za 8000 ton in uvedli enako potrebno proizvodnjo bele pločevine za konservno industrijo z letno zmogljivostjo 6000 ton. Razširili bomo razen tega pridobivanje plemenitih Jekel, povečali proizvodnjo dekapirane pločevine, dinamo ln traio pločevine ter začeli proizvodnjo cekas žice za našo elektroindustrijo. NOVE ZMOGLJIVOSTI V BARVNI METALURGIJI Precejšnje rekonstrukcije so prav tako predvidene v barvni metalurgiji. Tako Je računati, da bomo zgradili v tem razdobju še drugo elektrolizo v tovarni aluminija v Kidričevem, ki bo omogočila povečanje proizvodnje aluminija od 11.400 v letu 1956 na 22.000 ton v letu 1961. Hkrati bodo v Kidričevem končali gradnjo obrata za anodno maso z letno zmogljivostjo 18.000 ton. Povečana proizvodnja aluminija bo omogočila nadaljnjo preusmeritev tovarne -Impol« k predelavi aluminija. Tako se bo proizvodnja valjanega in vlečenega aluminija dvignila od 6000 na 12.500 ton. Dovršili bomo rekonstrukcijo topilnice svinca v Mežici, kjer je predvidena tudi gradnja žičnice za dovoz Jalovine. Z uvedbo novih metod v mežiški separaciji, ki bo omogočila večji izkoristek cinkove rude, ter z rekonstrukcijo pražame v Cinkarni Celje se bo povečala proizvodnja cinka od 13.800 na 15.500 ton, hkrati pa bodo z rekonstrukcijo pražarne v Cinkarni Celje ustvarjeni pogoji za povečanje proizvodnje žveplene kisline ln superfosfata. S, Jovo Božič je progovni čuvaj. Mož, ki mu je otroška razposajenost skakanje s praga na prag — življenjski poklic. Preprost, skromen mož, znan v domači vasi in morda še v okraju. Sicer pa se mora človek res vprašati, zakaj bi o njem vedeli in govorili zunaj doline Spreče? Njegovi rojaki ga vidijo običajno na železniški progi, med tirnicami, kako udarja s palico po pragih. Tisto noč, ko je prišla po radiu vest, da je v Braziliji 259 ljudi našlo smrt med razbitimi železniškimi vagoni, je Jovo Božič pregledoval svoj del proge. V čas-' nikih je bral o tej veliki nesreči in hudo mu je bilo, da je zahtevala toliko človeških žrtev. Toda tokrat ni želja reporterja, da bi iz arhiva vestnih kronistov izvlekel pretresljive človeške drame o velikih železniških nesrečah. Vsi, ki potujemo, ki drem-ljamo v taktu po tirnicah drvečih koles, redko zvemo kaj več o preprečen ju železniških nesreč, o ljudeh v temnomodrih uniformah, katerih opreznost bedi nad našimi življenji. DVE TONI KAMENJA PRED DRVEČO LOKOMOTIVO Malokdo ve, da je progovni čuvaj Jovo Božič na progi med Tuzlo in dolino Spreče v neki deževni poletni noči rešil življenje potnikov. Strojevodja brzovlaka Beograd-Sarajevo je poganjal lokomotivo proti cilju. Nobenega razloga ni bilo, da bi zmanjšal hitrost. Potniki so mirno dremali v vagonih. Nekaj kilometrov pred sopihajočo lokomotivo pa je skakal Jovo Božič s praga na prag hitreje kakor običajno. Mož dobro pozna svojo progo. Kar nekam slutil je, da na njej ni vse v redu. In res ni bilo. Na progo se je bil usul plaz, da je ležal ZAUPANJE ZA ZAUPANJE Dober glas ne pozna meja. O samopostrežnih trgovinah pravzaprav že veliko vemo, pa najsi smo jih videli ali o njih slišali. Seveda imamo v mislih tuje samopostrežne trgovine, kajti pri nas smo preveč pestovali predsodke pred novostmi v trgovini, premalo pa smo verjeli ljudem. Ce temu oklevanju prištejemo še pomanjkanje materialnih sredstev, je razumljivo, zakaj naši ljudje nimajo priložnosti, da bi si sami postregli in dokazali, kakšen je njihov odnos do koristne novosti in kolikšna mera poštenja je v njih. PRVO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO SEDAJ IMAMO Kar pomešajmo se med ljudi, ki radovedno motrijo izložbo nove samopostrežne trgovine na Iliči v Zagrebu. Občudujejo lično celofansko embalažo, skoz katero se neovirano razkazuje blago, tako »da mačke v Žaklju« skoro ne morejo več prodajati. Vse blago je označeno s količino, kvaliteto in ceno, nad tem pa bdi zaščitni znak trgovskega podjetja »Kon-zum«, ki je prvo uvedlo zaščitni znak in odprlo tudi omenjeno prvo samopostrežno trgovino v Jugoslaviji. -Malce je neprijetno iti na tak rontgep, kjer se skoz vso izložbo vidi Vsak gib kupca v trgovini. Blago je tu, stehtano, zavito, samo roko je treba stegniti... dobro založeno shrambo...« Komentarjev, pohval nič koliko. Tu in tam tudi pomislek. »Glejte, prav zares ni draže vzlic lepim celofanastim vrečicam«. »►POSTREZI SI SAM!« vabi napis v izložbi. Zima je. Žepov, velikih in malih, na pretek na oblekah. Zelo pripravno in zakaj ne bi...? To so nekateri tudi prerokovali, češ: »Kmalu boste morali nehati s takim novim tipom trgovine, ker vam bodo vse pokradli. Saj ne poznate ljudi.. Res je dala samopostrežna trgovina poštenje kupcev na tehtnico, vendar je bila črnogledost odveč. Sicer so računali z določenim odstotkom zmikavtov, ker je v taki trgovini vse odprto in dostopno, da kar izziva. Toda zma- jejo velik napredek živilske industrije, ki že veliko izdelkov sama pakira v lično in sodobnb embalažo. Sedaj prodaja ta samopostrežna trgovina blizu 1100 živil. V kratkem pa bodo asortiment obogatili, in sicer predvsem s prodajo sadja in zelenjave. Takih trgovin, vzlic videzu, da jih je mnogo, Zagrebu še primanjkuje. Prodajali bodo tudi kruh, mleko in vnaprej pakirano meso. NI SODOBNE TRGOVINE BREZ SODpBNE EMBALAŽE IN TEHNIČNE OPREME Za samopostrežno trgovino so preskrbeli dva stroja za avtomatično tehtanje in stroja za zapiranje embalaže. Avtomat jamči točno mero. Celofan za blago, ki ga je nujno treba zaščititi pred Nekaterim nakupovalkam zadošča pletena košarica, druge posegajo po vozičkih, ki so na razpolago v trgovini. Zakaj bi se trudile s prenašanjem, če ni potrebno Vidite, vsak mora vzeti žičnato košarico pri vhodu. Tudi če ničesar ne kupi. Toda to se redkokdaj zgodi, saj je takale trgovina pravcata izkušnjava. Sam ne veš, kdaj si si nabral v košarico stvari, ki prej še mislil nisi nanje. Kupci, ki se izdatneje otovorijo, dobe na razpolago posebne vozičke za blago in se po končanem nakupu ustavijo pri blagajni, plačajo, vrnejo voziček in na svidenje! Prijetno je kupovati v tej trgovini, kjer tako lepo nemoteno izbiraš, saj te nihče ne priganja, in če ne bi bilo ob izhodu blagajne, bi mislil, da si prišel v svojo, galo je zaupanje za zaupanje. Lahko bi dejali, da je sedaj začel »Merkur« gledati pod prste potrošnikov, medtem ko je v trgovinah klasičnega tipa bolj obratno. Prva zagrebška samopostrežna trgovina je na Iliči na območju občine Donji grad, kjer je 50% trgovin in kjer se odvija 70% vsega trgovinskega prometa. Trgovino so sodobno opremili, domiselno in okusno razstavili blago in: »Potrošniki, izvolite, postrezite si sami!« Podjetje »Kon-zum«, ki je trgovino organiziralo, je znalo uporabiti učinkovitost in pestrost barv, ki hkrati dokazu- TROJE PRIPOVEDI O 2ELEZNICARJIH Neznani junaki Drame, ki jih ni bilo na njej velik kup kamenja. Da ni Božič, z lučjo pravočasno opozoril strojevodje, bi se bila pripetila huda nesreča. BARIKADE NA ODPRTI PROGI Prodajalec voznih listkov na železniškem postajališču Samodreže Milorad Gli-šovič je dobil za vestno delo pohvalo in 6000 dinarjev nagrade. Neki dan je proti temu postajališču drvel železniški Vagon iz Milanovca in uradnik je telefoniral Gli-šoviču, naj ga zadrži. Vagon je od Gornjega Milanovca že drvel proti Brdjanom. Tedaj je Glišovič zaklical svojcem, naj namečejo na železniško progo vse, kar jim pride pod roke. Tako so res nametali velik kup lesa, pragov in vej. Pridrvel je vagon, zavozil v kup in se ustavil. Za to je dobil Glišovič pošteno zasluženo nagrado. Potniki so ta čas mirno sedeli v vagonih potniškega vlaka v Brdjanih, ne da bi slutili bližajočo se nevarnost. In ko je dal prometnik znamenje, naj vlak odpelje, potniki spet niso zvedeli, kakšna drama se je malo prej odigrala na progi. Samo Glišovičevi Iznajdljivosti se je bilo treba zahvaliti, da se ni zgodila huda železniška nesreča. SAMO 150 M PRED NESREČO Samopobuda je lahko včasih tudi nevarna. Železničarji na progi med Indjijo in Staro Pazovo se bodo še dolgo spominjali 12. novembra 1957. Prometnik je stal na peronu, telegrafist postaje Stare Pazove pa je slišal, da se bliža vlak. Vedel je, da prihaja Tauern-expres. Svojemu tovarišu v Indjiji je telefoniral, da lahko pusti naprej Tauern-expres. Nekaj trenutkov pozneje pa se mu je posvetilo v glavi, da je napravil napako. Železničarji panike ne poznajo. Brž ko je prometnik v Stari Pa-zovi slišal, kaj se je zgodilo, je storil vse varnostne ukrepe. Takoj je telefoniral v Indjijo, od ondod pa so alarmirali križišče, kjer se proga Beograd—Subotica odcepi od proge Beograd—Zagreb. Toda bilo je že prepozno. Dežurni uslužbenec na križišču je brezupno odgovoril: »Balt-expres je že odpeljal.« Kaj zdaj? Balt-expres je prevozil še zadnjo kotrolo, na kateri bi ga bili lahko ustavili. V Stari Pazovi pa so zaman pričakovali Tauern-expres. Kaj se je zgodilo z njim? Malo je manjkalo, pa bi se bila tisti dan pripetila huda nesreča. Sopihajoča lokomotiva Tauern-expresa je bila zadela ob kmečki voz. Strojevodja je lokomotivo takoj zavrl. Toda vlak se ni na mestu ustavil. Strojevodja Tauern-expresa se je dobro zavedal, da vozi za njim Balt-expres. Zato Je neutegoma ukrenil vse potrebno. In res je Balt-expres kmalu prisopihal. Toda strojevodja je pravočasno opazil znamenje in zavrl lokomotivo komaj dobrih 150 m pred Tauern-expresom. Potniki obeh brzovlakov so bili obvarovani nevarnosti, ne da bi se je zavedali. izhlapevanjem in zunanjimi vplivi, za sedaj še uvažajo. Uvažali ga bodo, dokler ga ne bo začela proizvajati papirnica v Ložnici. Razumljivo je, da del blaga pakirajo tudi v običajno embalažo. Kako pa je s stroški za lepo celofansko embalažo? Krijejo jih z ogromnim prometom, saj je nova samopotrežna trgovina po višini prometa prehitela vse druge »Konzumove« poslovalnice, ki jih je skupno 16. Zlasti ob popoldnevih se vse tare v novi trgovini in takrat dvema blagajnama pridružijo še tretjo. Zaradi hitrosti seveda, kajti čas, največja vrednota sedanje dobe, jih preganja. ODDELEK ZA PAKIRANJE BLAGA VNAPREJ V samopostrežni trgovini imajo oddelek za pakiranje blaga vnaprej. Tu pakirajo blago za vse »Konzumove« poslovalnice, v katerih so, ne da bi vložili nova sredstva, znatno povečali storilnost. Razni stroji, kot za rezanje narezkov, mlini za kavo, zlasti pa Lepo založena samopostrežna trgo* vina na Iliči brez besede pri*0* varjanja: »Postrezi «1!« hladilniki, niso nikakršen luk*1* »Konzumove« poslovalnice uvedle to sodobno tehniko in tu priročna skladišča. Tudi nad zagrebško trgo^1?^ so se, podobno kot v Ljubija1iu drugih mestih, zgrnili Prov“le ‘ Mnogo več prebivalstva, večje P trebe, polovico manj trgovins lok&lov kot pred vojno, negativ ne posledice distributivnega P slovanja v prvih povojnih le pomanjkanje kadra, skladišč, n> terialnih sredstev itd. Vendar radi prizadevnosti in vztrajn v Zagrebu uspešno odpravljajo nadloge, preurejajo stare Pr0. ~ v sodobne ln sedaj imajo kaj P' kazati. Ob tem se upravic«1 vprašamo, če tudi v drugih ve j 0 mestih razen objektivnih, jj* tudi subjektivni vzroki precej » vi, da se trgovina le počasi i težavo trga iz okov minulosti' Zabeležen0 Ljudje, ki bero statistiin* publikacije, se bodo bržčas čudili, ko bodo brali, da je v proizvodnja usnjenih čevlje letu 1956 za 1,5 milijona P°T manjša kot leta 1949. Kako to? rlyl Naša statistika dobiva P° čila o proizvodnji čevljev sa od industrijskih podjetij, tudi od obrtnikov. Res je, aa proizvodnja čevljev v indust skih podjetjih nekaj rn®flL>j ker so začele tovarne izdeio boljšo, kvalitetno obutev skrbeti za boljšo izbiro. * pa so obrtni obrati (državnei lavnice, zadruge, privat" znatno povečali proizvodnjo-Po podatkih Zdr“fn//ct usnjarske industrije so ob[ leta 1949 izdelali 1,5 ™llliuei parov čevljev, leta 1956 Pa j kot 5 milijonov parov, štirikrat več. Industrija Je . tos izdelala nekaj vec . 7,5 milijona parov, kar P° da odpadeta na obrtnike tretjini industrijske proizj>°a ^ Vse analize in proračune stavljajo danes na podlaij- v, v nih statističnih publikaciJ> ^ katerih je »pozabljenih« v manj ko 5 milijonov P čevljev. aa. Tu gre še za nekaj Človek vidi prepolne }ZL različnih čevljev in pom:St’. v v naši statistiki nekaj ^ redu. Statistične publikacij j uporabljajo v tujini P°,sa j,rUgi ekonomisti, profesorji j® fCti javni delavci in na podlagi „------------------------- . . stil” publikacij pišejo članke %n dije o naši državi. Ne rno ^ jim zameriti, če ugotovijo, ^ je to nedavno ugotovu poljski profesor, da se je P j,0 vodnja obutve zmanjšata, pa naša statistika pozabU na dve tretjini skupne P vodnje. MŠŠ Del starega Zagreba TRGOVIN JE DOVOLJ le prodajalne je treba ustrezno urediti Nekaj številk iz obrti v Pomurju V Pomurju dela v obrti 3458 ljudfl in sicer v 1563 obrtnih obratih, od teh jih je 155 socialističnih. Kvalificiranih delavcev v obrti je le 799. Letos je vpisanih v vajenskih šolah 624 učencev. V vsem Pomurju pa dela v obrti v Murski Soboti so v kratkem prodajalne najbolj polne. Toda čakali na kupce. To bi povečalo 203 priučenih delavcev to 163 nekvaii- rasu uredili v starih hišah tri zakaj bi morali vsi kupiti vse odstotek marže za kritje stroškov ftciramh. sodobne trgovske lokale, ki stoje svoje potrebščine prav prvega ali in seveda tudi ceno blaga. Torej v organih zbornice deluje lju- urus nrvlorr «7 v. __ •, ... __ 1 ~ -iivU nnoibno trtrict nrinpsla tuni PLAVŠKA ŽLINDRA surovina za zidake Na Jesenicah bodo začeli iz plavške žlindre izdelovati zidake — Podjetje bo zaposlilo ženske in invalide rlrn«““VlsuvsKe 10Kale> ki stoje svoje potreDSCine prav prvega an 111 stvcua iuu. di od te'ga 225 ^ socialističnega sek- ... ’ ..j? Poleg drugega nasproti go- drugega v mesecu in zakaj ne bi bi jim majhna korist prinesla tuai ln 313 ,z priVatnega. Družbeno Jeklarsko žlindro ki vsebuje zarji začeli misliti, da bi žlindro hTu.»Zvezda«. Preureditev sta- izbirali blaga takrat, ko je v pro- škodo. .... . upravljanje zbornice se odvija po or- veUke količine mangana in v ka- začeli izkoriščati doma. Oddelek stal č ^ ^ cenejša, kot bi dajalnah malo kupcev? Trenutni Potrošniki, ki upoštevajo rIS' : ter! osta°ja Te" precfj železa, pr! za napredek proizvodnje v Zele- • e P°drll — ker naval v prodajalne, ki navadno okoliščine, pravijo, aa je pre°a; ki jih je trenutno pri okrajni zbor- nas ne izkoriščamo, kot je to žarni je navezal stike z Zavodom ° fazile lice strogega središča ne traja niti ves dan, povzroči novo trgovino ustanoviti ali od- nici 13 m še v sedmih različnih komi- bixai v drugih državah. Jese- za preiskavo gradbenega mate- SDreLniin SeZidali nove' To je pa precej nejevolje med potroš- preti novo prodajalno le takrat, ^ S6 ^ niški plavži proizvajajo letno več riala in. konstrukcij ter z Zavo- ki * mnenje mnogih ljudi, niki, še ne pomeni, da je v mestu kadai je v neki prodajami ves poslužllje zavod ^ napredek obrti. 70.OOO ton plavške žlindre. Ne- dom za stanovanjsko izgradnjo troh° nedavno zahtevali, da je premalo trgovin. Večina potroš- mesec ali vsaj večino dni v me- obrtna zbornica skrbi za strokov- znatne količine so jo prodajali OLO Ljubljana ter ObLO Jese- reDa v mestu zidati nove trgov- nikov namreč že razume, da bi secu toliko kupcev, da morajo no izpopolnjevanje kadrov in je le- k t rfranulirano cementarnam v nice. Skupna akcija je zabeležila ZL,kale- starih lokalov ne bi nove prodajalne pomenile nove čakati na postrežbo. JTako hude tos organizirala ^^ijttee ^sto- Anhovo in Trbovlje, žlindrino razveseljive uspehe. Treba bo iz- j _ ... . . ... -----1—ux„4.i kvaliteto žlindre, kar bi proizvodnjo kakovostne ............................ _ _ bi tako postala trdnejša 50 odstotkov plavške žlindre pa in vsestransko uporabnejša. Na so na Jesenicah prevažali na to- Jesenicah bodo ustanovili pod- varniški nasip. Lani pa je jeklar- jetje za izdelavo zidakov iz graška žlindra postala precej iskano nulirane plavške žlindre. Podjetje blago. Železarna jo je izvažala v bo koristna uslužnostna delavni- ... . . v , * Italijo, kjer so jo uporabljali za ca, ki bo pocenila gradnjo, hkrati če pri upravljanju komune sodeluje precej drzavlja- izdeiaVo lahkih zidakov, ki po- pa zaposlila odvišno žensko de-nov — Pobuda da pobudo, vsak nekaj stori in delo gre cenjujejo gradnjo. lovno silo in invalide. Prvi poiz- naprej v zadovoljstvo vseh volivcev l Zdaj so pa tudi jeseniški žele- kusi s0 uspe n o e ajo zna o "ttgli potrebovati urlaVnamen, če jih .. trebovalf3 novogracInie Pa m poreči., mnogo sredstev. Zato treh„a P°trošnikov meni, da je eoa ustrezno urediti še druge novih l0kale in ni treba zidati že rJli r?zen tistih dveh, ki sta » Pod streho v UUci Stefana Ko- me!t!! pjd •hitrem naraščanju t**? Prebivalstva ne bo po- —------------- teDno že v prihodnjih letih od- sredsteV razvoj raznih vej gospodarno se nove prodajalne? Mnenja stva. 2e osnovni perspektivni načrt Veliko je vre Nedavno so Imeli predsedniki svetov občine Cma na Koroškem posvetovanje: kako zagotoviti lz razpoložljivih 1° različna. Tisti ki unorabliaio i‘m ie dal dovoli §radiva> ob n]em Pa kov- prav tako tudl Prostore za obrtne za Ugotavljanje potreb samo Sta- so se razvijale nove pobude. Za tekoče delavnice. Za obnovo hiš splošnega dokazujejo da ip v mestu leto razpolagajo s 300 milijoni za stano- ljudskega premoženja bodo najeli po- V J ’ U 1 ____t_iA UL. i J - a. — 7hrona crpdctva np bodo Premalo trgovin s’ai nride na eno vanjSko Izgradnjo. Uporabili jih bodo treben kredit. Zbrana sredstva ne bodo Prodajaln0 oziroma na enega pro_ tako, da bo rešenih več neodložljivih zadostovala, zato mislijo na postopno sih^r3 Vef potrošnikov kot vča- gospodarskih vprašanj, hkrati pa zato- Tega nihče ne oporeka — toda fieU nekaj potrebnih gradenj. Skušali ^udie pravijo, da stati- bodo, da bi Mežica prišla do velikega ,. sama ne pove dovolj. Zakaj Objekta s trgovinskimi lokali in lokali bi] Se sklicevali na tisto, kar je za gostinstvo, hkrati pa tudi do stano-drnni^-as'd’ ah na primerjave z vani- ugimj mest. in državami in ne Cma je kraj, ki ima v okolici ideal-dajal 'lkPOgledali življenja V pro- na smučišča. Zato pristojni usmerjajo Zgodi gradnjo in na najetje posojil. Kmečka zadruga je sklenila graditi sVoj dom v katerem bodo razen lokalov tudi stanovanja. Za dograditev zdravstvenega doma in nakup rešilnega avtomobila so namenili deset milijonov. Radi bi dogradili tudi 3,5 km ceste, svojo dejavnost tudi v ustvaritev bolj- ki bi direktno povezala Mežiško dolino se, da se kakšen notroš- Ših pogojev za razvoj turizma. Zgra- z Zgornjo Savinjsko. Tako bi skr: •i »i: . ^ .... j — t. - -. i _ a., j _i.i_j ,«,•» t ianp Pa tudi sosednii šali nit _”te* “c> se Kakšen potros- 5ln «•« movvj - -=>—.------------ K razjezi ali vznevolji ker mora diti nameravajo hotel s tujskimi soba- pot do Ljubljane. Pa tudi sosednji ob- Ve d 0v^n* čakati na 'postrežbo, ml, gradnjo pa združiti z izgraditvijo čini bi bili ugodneje povezani. ndar so takšni primeri redki! prosvetne dvorane ln pripadajočih upravičeno pa so na občini Črna se-3 Jih je okrog prvega v me- ljudsko-izobraževalnih prostorov. Tr- zaeudeni, da je PTT, ki ima urad v Cr„U’ . delavci in uslužbenci govske lokale nameravajo urediti hkra- sicrajno neprimernih prostorih, odklo-ejmejo plače in so zaradi tega ti * gradnjo novih stanovanjskih blo- nlla pobudo občine za izgradnjo pošte ln stanovanjskih prostorov. Direkcija PTT najbrž pozablja, da je Crna važen Industrijski kraj In da ni prav, da so ustavili dostavo pošte v nekatera področja z motivacijo, da občina ne dodeli potrebnih stanovanj njihovim uslužbencem. Zdaj so sklenili, da bo občina sama zgradila poštno poslopje in ga dala Direkciji v najem. Gospodarski svet občine pričakuje, da bo okrajna vodna skupnost rešila regulacijo Meže ln hudournih pritokov. Letos pride na vrsto tudi dodatno poslopje šole v Cml, elektrifikacija in vodovod, avtomobilska postaja v Cml, Mežici ln Žerjavu. Za razvoj živinoreje bodo zgradili umetno osemenjevalnico ln živinsko ambulanto v Cml, razen tega pa uredili pašnike v okolici. Za marsikatero Izmed teh gradenj Imajo na občini že pripravljeno tehnično dokumentacijo. Prebivalci obmejnih krajev se zelo zanimajo za mali obmejni promet z Avstrijo. V primem, da bi ga res odprli na Železno Kaplo, bo treba zgraditi cesto proti Koprivni. V svete občine Crna . so prišli ljudje, ki aktivno sodelujejo na posvetih o vseh važnejših zadevah, načrte dopolnjujejo, o njih razpravljajo na zborih volivcev in tudi delajo za uresničitev omenjenih načrtov. Kaže, da je taka široka udeležba državljanov pri upravljanju komune zelo veliko vredna. H. M. Blejska koča Lipanca je udobno urejen planinski dom, oskrbovan skozi vse leto. Razpolaga s 25 ležišči. V zadnjih letih so jo precej preuredili in povečali nekatere prostore, tako da je postala ■ prijeten dom za ljubitelje planin. Za adaptacijo so porabili nad 158 tisoč dinarjev. — Blejska koča je tudi izhodiščna točka na Triglav, po novi še ne dovolj znani poti okrog Draškega vrha in mimo Vodnikove koče. Z Bleda do pod Lipance vodi avtomobilska cesta, od tod pa do Blejske koče je le še kakih 45 minut. Zdaj pa je okrog dovolj snega, ki vabi ljubitelje zimskega športa povečanje narodnega dohodka v občini. Železarni pa bo s tem odpadel nevaren in drag prevoz plavške žlindre na tovarniški nasip. To so uspehi nenehnega iskanja skritih in neizkoriščenih rezerv, ki jih jeseniški železarji odkrivajo na vseh mogočih mestih in pri vseh postranskih proizvodih. Morda bi lahko začeli izdelovati tudi lahko železno galanterijo, po kateri doma in po svetu povprašujejo. Z. V* Pouk telesne vzgoje je znatno boljši Nedavno so v Murska Soboti zborovali strokovni učitelji telesne vzgoje. Obravnavali so zimske športne igre in sklenili, da bodo okrajno prvenstvo organizirani, ko bo zapadel sneg. Imenovali so posebna komisijo, ki bo izvedla prvenstvo v Mačkovcih. Le-tega se bo udeležilo več kot sto tekmovalcev. Razen tega so govorili tudi o pouku telesne vzgoje na osemletkah. Le-ta se je v letošnjem šolskem letu precej izboljšala, to pa zato, ker poučujejo telesno vzgojo učitelji, ki so pridobili znanje na raznih seminarjih. Strokovni učitelji telesne vzgoje so menili,da bi bilo prav, da bi med šolskim letom priredili razna športna tekmovanja za vse srednje šole in osemletke v naslednjih disciplinah: orodnem mnogoboju, malem rokometu, atletiki in streljanju. Odkar Jim je Dedek Mraz podaril smuči, so jih vsak dan božale in prenašale po sobah. Sedaj je zapadel sneg in hitro so jih pripravile. Zelja se jim je izpolnila Za korak v Področje senovškega rudnika bo potrebno sistematično raziskati, da bodo na osnovi ugotovljenih zalog premoga usmerjali delo rudnika, hkrati pa tudi življenje senovške komune • Pred dnevi je delavski svet rudnika Senovo sprejel proizvodni, finančni in investicijski plan za leto 1958. Povečanje produkcije v tem letu ni pričakovati. Nasprotno, gre celo za upadanje proizvodnje. To bi se zdelo komu nerazumljivo, saj je znano, da je senovski rudnik presegel v letu pa bodo opravljali nujno potreb- Kališevcu. Te raziskave doslej še na investicijska dela. niso dale zanesljivega rezultata, Toda pri vsem tem je vendarle vse pa kaže, da bo treba področje treba gledati tudi naprej. Na Se- rudnika z njegovo okolico in novem so precej gradili.' Zlasti brestaniško kadunjo sistematično smo v Senovem napredovali po raziskati, da bi mogli perspek- letu 1945, ko so zgradili nove kolonije, separacijo in še nekaj drugih obratnih objektov. Senovo 1957 planirano proizvodnjo do- in vse življenje te občine se je mala za eno celo mesečno pro- razvijalo ob rasti rudnika. Spri- tivno delo podjetja usmerjati na osnovi zanesljivih dognanj. Seveda podjetje prav pri tem vprašanju zadene na veliko oviro, prvo in najvažnejšo. Sredstva! Vitranc s P eil žičnico Prepričati, da dela pri ?uJeio. Kaže n V1*ranc lepo napre-• Poskusno oh-. bodo Uročili žičnico V prom-ht hVan^® Se v telb me' Moižini b° le polovica žičnice to?6 na lepa ognila smu- Pteg!, t , bastoučlšča v višino 340 m. fravm za obrlhi del ilftnlce bodo pri-na Pomlad an^e Predvidoma še- 7n°~rVj lz bazenov široko potrošnjo ^ibbokazae^ar>a -Soča- v Novi £?Seca pod “etku Prihodnjega strfl1 graditi dva 5 ico v solkanski rfrvi* v n j el za vzg°J° P°- Vabii 111 iih bodo rih^11 oko11 dva tisoč kai.2a Proda ih S 1 Potem posredo-Vsa, dve leti nrMar° v.bo treba 8°JU1 26 cm ln s Um b°do ribe dolge olt hkrati borir! 6°dne za trgovino. v^Silh bazenov 284611 8radlU šest 3 a rib mhrtl premera 2 metra za v vL7 crn dolJini h-?0 ^do zrasle od Ka«?40- da blatom mladice spustili sastvo v tej Pomnožili ribje bo- di „° društvo^Pomorski reki. - Rl-Sk *‘a- ^ko zavod za opravliMgr°?.al° m'8!«! «b"«aVUu^^«doToUV»n dl°Vd1 a^«ctrtovki varuflne »Soča« v nar»«*na tpm nodr^fi181 Beser>lčar so-kant ^ °kolM6 °n«i?.uRrahlJa mladl 18 k=\kl Po n Lrk,h postrvl ve“-J* in merijo d5 i sojema810 °k°" M. D. činom Izoli Tiidi v ^DreUTvdiiiKk?I?n' 80 tudi v Izoli scopg ,d^ lahko --- ?Vbrano to apa- ztofekcljo iz Maribora proti koncu januarja potrebno pa bo tudi sodelovanje prebivalcev. P- Gostovanja v Prešernovem tednu V Murski Soboti že pripravljajo ede spomeniško varstvo kot ptujski muzej zastopata stališče, da Je treba ruševine odstraniti, ker Je na-proslave za Prešernov teden. Na po- daljnje vzdrževa- budo Občinskega sveta za kulturo ln nje ]e.tch brez po- prosveto bo »Svoboda* Murska Sobo- Vendar se ta pripravila koncert, povabili pa so mena. venuar se tudi goste lz Maribora. V okviru do- dela nihče ne loti. »cone „7- '«iko Dredvoioi" T' šovora o gostovanjih v Pomurju naj čeprav bi bilo za ** anv. Številni vf\° ctnetoa- bi prav za proslavo Prešernovega 1p_x0 nadobo me- ■hhuto zvečer ij!rti? kovaicl tedna gostovalo Slovensko narodno leTso p"“” ” • Prvikrat prlsostvo- gledališč« s Cvarklnovo komedijo i sta nujno potrebno Sola na planini pri Ajdovščini Je lani novembra praznovala 106-letnico, prostore pa ima v stavbi bivšega samostana belih menihov, ki je stara že več kot 260 let. Po navadi je šola okras vsake vasi, z našo pa ni tako. Pred dvema letoma sta bila odobrena že načrt in tudi kredit za zidanje novega šolskega poslopja. Toda načrt se nj uresničil. Se danes vprašujemo, kako to, da ni prišlo do nove gradnje, ki smo je tako krvavo potrebni. Ker ni na razpolago drugih prostorov, so tudi vsi sestanki, tečaji ln prireditve v nekoliko večji, pozimi zelo mrzli učilnici. Kurjava malo ali pa skoraj nič ne zaleže, če piha ostra Nedavno Je v veža odpadel s stropa omet. Skoraj ne bi mogli našteti stvari, ki jih omenjena šola potrebuje. V poslopje pa je škoda vlagata večje zneske, ker je preveč slabo. Za gradnjo nove šole pa bi potrebovali le še nekaj sredstev, da bi lahko uresničili načrt in tako prišli do šole, ki bi bila v ponos Planincem, vsej občini Ajdovščina, kakor tudi pionirjem to prosvetnim delavcem. Prepričani smo. da ne bomo zadeli na gluha ušesa pristojnih čini-teljev, ki naj čimprej in z vso resnostjo podpro to našo željo in s tem uresničijo dolgoletne želje vaščanov primorska burja. Poslopje res ne j in njihovih otrok. F. Lični* ograje na} nadomeste žične ovire Med številne po naravnih lepotah v vseh oblikah povijajoče se bodeče bogate kraje Gorenjske, sodi nedvom- žične ograje. Ce si na sprehodu okrog no Bohinj. Poleti je privlačna točka jezera in te le-to privabi k obali pa na-tujih in domačih gostov. Prirodno je- letiš na okupirane površine, ki človeku zero z izvirom Savice, niškim in viso- nehote vzbujajo spomin na čase nem- kim gorovjem, po katerem so na skale prikovane korenine starih borovcev, ških taborišč. Pristojni organi in razumni vodi- jih nenehno vabijo. Med vso to lepoto , , , , , ,, ,, . teljl turizma v Bohinju, so sl prizade- pa so bohinjski delavni ljudje postavili , . . , , . , , , , .... vali nekatere take ovire odstraniti, vzorne planinske postojanke, kl so po- _ . , . ., . . , , . ... Prav pa bi bilo, da bi odstranili žične leti ln pozimi vzorno oskrbovane, Nadvse Je privlačna okolica jezera, ki še ni prešla v objem tako imenovane modernizacije. Nikakor pa ne mo- ovire tudi tisti, ki trmoglavo vztrajajo na tako Imenovanem bojnem sistemu. Z zgoraj povedanimi besedami ni- remo razumeti sebičnosti mnogih last- kakor ne mislim kratiti pravice lastnikov parcel v okolici jezera. Lani je ništva, marveč želim, da bi v korist tu-bilo namreč opaziti, da so vzlic prepo- rizma zrastle na teh mestih lične lese-more več služliti svojemu namenu ne ali mrežaste ne pa grozeče žična vedi zrastle po več sto metrov dolge, ograja. F. D» ŠPORT V DOLINI FUŽINARJEV IN RUDARJEV SNEG NAMESTO TELOVADNICE Tam, kjer sta dve, žele le eno telesno-vzgojno društvo v Mislinjski dolini Razmah smučanja Športniki koroškega predeli dosegajo v zadnjem času precej vidnih uspehov. O smučarjih letos sicer še nismo dosti slikali, vendar poznamo njihovo kvaliteto, odličn? rezultate so dosegli namiznoteniški igralci, uspešni so bili tudi drugi; nasploh pa lahko rečemo, da je športno življenje v tem našem kotu pestro. Sicer pa kar 2 nami na Koroško! Naša prva postaja: Dravograd. Središče telesnovzgojne dejavnosti je »Partizan«. V tem društvu je vključeno precej članstva, v večini pa'je mladina. Pozimi ne morejo delati tako kot bi hoteli, ker nimajo telovadnice. Kljub temu pa športno življenje ni za- Samo majhen skok z avtomobilom po cesti II. reda in že smo v. . . ... Mežici. Včasih je bilo tukaj najmočnejše društvo v koroškem predelu. Uspehov na tekmovanjih je bilo precej. Kaj pa danes? »Partizanska organiza- kanja naj skromnejših, finančnih sredstev ne morejo razviti vse dejavnosti. In naposled - Ravne. Problema sodelovanja med partizansko organizacijo in športniki tukaij ni. Vse delo je tesno povezano (zato tudi »Partizan« ne more uspešno sodelovati v tekmovanju za pokal »Ljudske pravice«). Se več: vodilni funkcionarji pri »Partizanu« so obenem tudi delavci v športnem društvu I Kljub vsestranski pomoči občine in tovarne in kljub napredku telesne mrlo Ko bo zapade sneg bodo s opili 8i'er dela' vendar pa je nastopila vzgoje so si ravenski športniki edini v L.oo zapaoei sneg ooao stopin kriza. V samem društvu so nastala ne- tem rta ca ____________- . . „ - kriza. V samem društvu so nastala ne- rto ^ rtniifh 1 katera nesoglasja, katera pa namera nJe v dniglh j vajo v bližnji bodočnosti odpraviti. Športnih panogah. TTnsImo rln bndr. inneHi Druga postaja: Crna. 2e vrsto let Je j PJ™°’ „ , „ “ ? ' . , „ »■Partizan*« na pravilni poti, saj je nli- , Prevalje. V zadnjem času je kvah- hovo delo vsestransko in dobro organi- i prevaljskega športa precej naza tem, da so problemi še veliki. Toda gotovo je, da bo v prihodnjih letih vse urejeno. V to smo popolnoma prepričani! Na Ravnah povsod gradijo. Novi stanovanjski bloki rastejo kot gobe po - KAIRO, 21. Jan. (AP). - VJSzfjt pi kolesarske dirke »P® zmagal sovjetski vozač Jurij MeU* Drugi je bil Romun Kalcea, treu* *-Bolgar Georgijev. V generalnem P maju vodijo sovjetski kolesarji in vjetsko moštvo pred Bolgarijo ui munijo. - MOSKVA, 31. jan. (TASS). -prezentanca SZ je v Moskvi Pre“pnij. v hokeju na ledu reprezentanco r ske s 6:1 (1:1, 3:0, 2:0). —-— - LONDON, 21. jan. (Reuter)- Blanca grade pla- Rally »Monte cario«, že 27. po ninsko zavetišče Ob bo začel nocoj, ko se bodo na "" qsi, “Hh"likopter; K i a, ki bo prenesel moštva iz Glasgowa (93), Lizbone, 1“““ iz doline gradbeni Haaga, Mlinchena in Pariza (kimate rial .. DAVISOV POKAL 1»» SAHOVSKE VESTI ČSR, noš pivi nasprolott Melbourne, 21. jan. — V Melbo^ . je bilo žrebanje parov »“j,! zlrano. Tako nastopajo pripad.parti- I dovala. Kje so vzroki’ Odgovor: statut dežju. Toda Ravenčani ne bi bili to zanske organizacije tudi na različnih športne in partizanske organizacije! | Kar so, če ne bi pri vseh teh gradnjah športnih prireditvah, kjer dosegajo kar j »Imeli smo močno društvo, »Parti- lepe uspehe. Telesnovzgojni delavci i zan« katerega člani so dosegli na raz-pravljo, da se razvija »Partizan« tako i nih tekmovanjih zelo lepe uspehe. Dakot to narekujejo potrebe v samem nes pa imamo dve društvi: »Partizan« kraju. Zato tudi ne kažejo preveč za- in športno. Obe životarita!« To so be-nimanja za ustanovitev posebnega sede prevaljskih telesno-vzgojnih de-športnega društva. Njihov letošnji naj- lavcev. večji uspeh Je osvojitev II. mesta v tek- Mimogrede smo še obiskali TVD movanju za pokal »Ljudske pravice«. »Partizan« Žerjav, kjer zaradi pomanj- III! Šahovska federacija je povabila enega jugoslovanskega igralca na 21 mednarodni turnir v Mar del Plati, ki teniško tekmovanje — Davisov P ^ . . , v prvem kodu bodo v evropsiu Šahovska sekcija SZ predlaga Sa- igrali takole: Luxemburg—I ....“■ (zmagovalec bo igral z Mehiko), * T \ mednarodni turnir v Mar del Plati, ki tudi letos dvoboj'med ŠZ in jugosla- ca-AvstrUa Tžmaeo valeč » bo v marcu. Povabljeni so še igralci vijo in sicer v naši državi. Letošnji indija-MoL^^magovalec * i? ’ Romunije, C S R, Madžarske, dvoboj bo četvorokrožni na 8 deskah O s R Jugoslavija (zmagovalec *J®L, dveh šahistk iz vsake ako), Braailija—Madžarska ob udeležbi države. mislili tudi na športne objekte. Tako so letos v glavnem dokončali smučarski gigant: progo za smuk z vrha Uršlje gore. Mimo tega je občina začela graditi nov stadion, »Partizan« pa bo Nemčije, Islanda, Danske. ZDA, Ar-začel z gradnjo nove telovadnice pri gentine itd. Udeležba jugoslovanskega gimnaziji, ki bo dograjena do leta 1959. predstavnika je negotova, ker bo prav Obstoječa telovadnica ne more več za- v tem času naše državno prvenstvo, dovoljiti potreb, in so primeri, da Pa tudi zaradi neugodnih finančnih morajo vaditelji odsloviti del mladine I pogojev, saj organizatorji ne plačajo pra;ji™=j:™s::;;aio!^ * «*> p*™««, ». peto ,«*> xxv. tudi o Idražitvi »PartlMn»t^n ^^i 1 CSR’ na katerem sta izven konkuren- hovskega prvenstva SZ se je kon-Inarja. Ta zamisel Te pri Partizanu že i £„s°f1*lovalll ^dt sovjetski šahlstki naletela na ugodna tla pri športnem 1 ^°^Pei^ova Bikova. Zmagala je d™|7j.a »e.Se n.ekoli’ko obotavljajo. kesed o Pomenu planin- Hajfi je bilo prvenstvo Izraela, ki se Z tem P^delu. Znano je, je končalo z zmago Porata, ki je osvo- ;da je Mislinjska dolina domovina fuži- iu 12. točk in 15 nartii druei ie Aloni ----- ------- • ____-__ "«??£ topilo?v in, Odarjev, prav za 11,5, tretji pa dosedanji prvak Cemjak komentarju ugotavlja, da je velemoj- ^te delavce pa je delovanje v planinskih z 10,5 točkami. ster 12 °d®®e Jefim Geller dobro za- =društvih izredno koristno, če že ne po- Bolgarska ’ šahovska federacila čel in hkrati izraža upanje, da bo gtrebno, kajti po osemurnem težkem predlaga naj bi bil dvobol Sofila - tokrat »hranil svežost do konca na- Y ru5il?Jlcii» prt topilni peči itd. po- Beograd v maju v Sofiji. Od 7. do 12. K”!?*,1} Poznano je, da je atrebuje tak delavec mnogo svežega junija bo v Plovdivu mednarodni tur- bil Geller izvrsten v začetku skoraj,,.. ZCII^ =zraka. Zato tudi n čudno, da so ravno nir, na katerega bodo povablieni tudi ,šampionatov. V prekinjen, igri (M) : Gantper-Harastosi (H) tOd Planinska društva i« i —_i A V. kola ima VPlprnAistor finoclri rvaH* T-.Qn+r»cy-Trori»lrPR* • ** ŠAHOVSKO PRVENSTVO SZ Ali bo Geller vzdržal? —Bronstein remi, Krogius—Gipslis re» mi, Borisenko—Toluš 1:0, Polugajev-ski—Boleslavskl remii, Furman—s paski prekinjeno, Korčnoj— Petrosjan remi. Komsomolskaja pravda v svojem društva najštevilnejša in jugoslovanski igralci. Od 5. do 20. ju-= uspešna v svojem delovanj;!. lija bo v Warnl študentska šahovska M. M. olimpiada. lec 2 Britanido), Nemčija— ska (zmagovalec z BelgiJo)t reip| Turčija (zmagovalec s Francijo). -Španija (zmagovalec * g. Prvo kolo morajo (<■ tv Partijah z Bron-= gsavskega »Triglava« - Kuma prvenstvo sSn.p'3. »teinom in Averbachom. Illlllllllllllil«1 | Smučišča nod Kumom w nfivela kali, resda je do- I?aasaiy(ii'e smučarske podzveze v smu- ftc?m*r s(tarejgi mfadinci^Kordfž"1^-Sčarskih skokih za člane In mladince j gorje), Kovač. Trotovšek (oba Kum); ber za prihodnjo =ter starejše in mlajše mladinke. Vreme =je bilo prirediteljem naklonjeno, pa letino — toda ča- studi snežne prilike so bile še kar ugod- Prvenstvo v tekih in skokih bo v nedeljo | mlajši mladinci: Medvešek, Strgaršek (oba Kum), 2ibert (Trbovlje); starejše; Ine za tekmovanje. Vsega je nastopilo ! “trmčn^vfda^vse ! - kanje na prepolne =58 tekmovalcev.in tekmovalk. Za ilu- idinke: Medvešek, Arh {obe^TrbovUeT Ljubljana, 21. jan. - Smučarskaš treba navesti, da šobile zla- Kranjec (Sloga) ' m t Jveza Sloveni^e sP°roča «"> dru-g avtobuse in tro- Sstl lePe borbe v tekih pri starejših mla- štvom in klubom, da bo republiškos sdincih. Starejši mladinec Tomo Kordež prvenstvo v tekih in skokih v nede»s lejbuse, ki jih od = sebno pa otroci, ki so si na-želeli snega. Sedaj ga J Zima in sneg. Semestrske čitnice in smučanje. ^ vjv nost in beli sovražnik — keia nekaJL 6 ^ TELESNA KULTPRA ^---------• dnevne novice 2ar*vje?SenP^,V 8P°mnlte na Vaše Stavo ki 1? 81 Nravstveno raz- 2Jutra1 dn ^ }Č vsak dan od osmih stratu Dvr>r^mi,h zve4er na Magi-ne PodminEE? J? kurJena' Sindikal-^iartte lei?vni kolektivi, šolel Nravstvene S^asn0 svo':l obisk lotovljen,* «t2S * da Vam 1,0 za' yen° strokovno vodstvo. s« fluoroerafir^Vtn(lent3e! Udeležite SSa,S££® opludeiS^Tpifav ^avsSl^^o mogoe. ^ev*evih pisem. Slo-n°stl »m Z113 znanosti in umet-°riginalna nt? Privatnike, ki hranijo memhneea Frana LEVCA, po- delavca "Jsrarnega im. kulturnega tega leta sporoče do l. marca trg 3) ozirih ! (Ljubljana, Novi ffijo ta t2?., 3šo dobo poso- ki Pripravil J u 23 literature, ko«spondenno (J?^° celotne Levčeve 2aW s DoživffS.'.)! motni stroški, zve-°menjcni ni?, Levčevih pisem na pi-it? , v' bodo Povrnjeni, živilo _ v^66®}11* mea 3 e idealno 'lenjske Svi>,^ av^a’ m°*l in žiiv-rantira sbeefi?«' kvaliteto Vam ga-6 d e x i , ®ovina z medom K ’ Poslovalnica Miklošičeva 30. a»vej?ih lfaT‘C„NJ. INSTITUT po naj-HHi zanS. h “etodah smo od-tiuarja vmIh obel1 sP°l°v 14. ja- fza kina ^ka l°vi ulici 8 (dvorišče lefon 21-2031' Rezerva®je na te- pREDflVflNIII Vab?Sna°nl^frtS0 druStvo za Slovenijo Sv^riaPreT?SnJe “niv. prof. dr. agrarno : *° 'kongresu za Nancyju p°5?VIno in geografijo v Januarja' ic«S ^!vanie bo v sredo, 22. semiiiariu TT°^ • 1111 v Historičnem Orjaška i ^nj'Yer2itetna knjaižnica, V1)ud«o vabf^rSežM geOgraf0 KONCERTI *» r«men1k'ai,dne 24> *• m- koncert J.Urtz iz ?na 718' Dirigent Efrem |haffer i? ^;?ollst flavtistka Elaine Esmont _ , .7 . Sporad: Beethovn, ? flavto V„vertu,ra; Mozart, Koncert sWiformja. m orkester; Brahms, II. gledališča Sred: la, 22 DRAMA Vesen °,b 1S'3U: Linhart: »Ta , Abonma 7!,'^ Matiček se ženi«. ^ flaJi.) •' IStojižča so v pro- lrtek 23 Veseli rta« ,' ob 15: Linhart: »Ta Mučena ^ Matiček se ženi«. Za-šoto »rartK tava za Vajensko ob 19 3,,. b®,ne stroke; Poiovanio Netil; »Dolgega dneva t>a*Vst°Pnice ^ ,no4’ Abonma A. Petek, 24 i® 80 Se na razpolago.) veseli ob 19.30: Linhart: »Ta Abonma aii Matiček se ženi«. So^ago.?' (Vstopnlce so 6e na •Ukro^pnl®11: ob 19-30: Shakespeare: Podpisu trmoglavka«. Izven in ^Va^7v;fJie , Katarina Vika Gri-a® 22 ce v prodaji od sre- °b 20' n J7- “r® dalje.) Wsto« , Ser: »Minuto pred dva-^ane _5yen In za podeželje. ume&talnSie' (Predstava v Ekspe-^stj. __ voS_ gledališču v Križanca, ;Ystopnlce so že v prodaji.) ?aekett- i?n' ob 15: Goodricn- ven in "Dnevnik Ane Frank«. Prodan t, Podeželje. (Vstopnice flalje.) 11 od srede 22. od 17. ure ^anti«0' J^eft: »Krajnski kome-^8topnlc-,ven to za podeželje. ». m-® dalje0)1811 ^ **' Četrtek, 23. Jan. ob 19.30: Janaček: »Jenufa« Abonma red U. (Vstopnice tudi v prodaji.) Petek, 24. jan. ob 15.30: K. Strauss: »Ariadna na Naksosu«. Abonma Petek popoldanski. (Vstopnice so tudi v prodaji.) Sobota. 25. Jan. ob 19.30: M. Kogoj: »Cme maske«. Abonma red C. (Vstopnice tudi v prodaji.) Nedelja, 26. Jan. ob 19.30: Giordano: »Andre Chenier«. Izven in za podeželje. (Vstopnice bodo v prodaji v sredo, 22. jan. od 17. ure dalje.) MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda. 22. jan. ob 20: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Abonma Sreda. Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje SNG Trst. Četrtek, 23. Jan. ob 20: Josiip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Abonma Četrtek. Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje SNG Trst. Petek, 24. jan. ob 20: Josip Tavčar: »Prihodnjo nedeljo«. Abonma Petek. Vstopnice so tudi v prodaji. Gostovanje SNG Trst. Sobota, 25. Jan. ob 20: DUrrenmatt: »Obisk stare gospe« Izven. Nedelja, 26. jan. ob 15: DUrrenmatt: »Obisk stare gospe«. Abonma »nedelja pop. — kolektivi'. Vstopnice so tudi v prodaji; ob 20: Nušič: »Dr«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Četrtek. 23. Jan. ob 16: H. Fltz: »Srebrna lilija«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven Sobota^ 25. jan. ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«, komedija. Večerna predstava Izven. ’ Nedelja, 26. jan. ob 14.30: H. Fltz: »Srebrna Lilija«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven; ob 17: H. Fitz: »Srebrna lllida«, pravljična igra z godbo in plesom. Popoldanska predstava. Izven; ob 20: F. Hadžič: »Vsi smo samo ljudje«, komedija. Večerna predstava. Izven. EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE Ljubljana — Križanke Četrtek, 23. Jan. ob 20:’ Četrtkovi razgovori. Branko Babič: »Novinar v sodobni družbi«. Sobota, 25. jan. ob 20: Fred Denger: »Minuto pred dvanajsto«. Izven. Znižane cene. Gostovanje eksperimentalne repertoarne skupine Drame SNG. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni v Križankah vsak dan od 10,—12. ure in dve uri pred začetkom. Rezervacije na telefon 22-011. MESTNO LUTKOVNO GLEDALISCjS MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg št. t Sreda, 22. jan. ob 17: V. Cinybulk-P. Dežman: »Igračke na cestah«. Četrtek, 23. Jan. ob 17: L: Novy- V. Taufer: »Mojca ln živali«. Petek, JA jan. ob 17: V. Cinybulk-Dežman: »Igračke na cestah*. Sobota, 25 Jan. ob 17: F. Bevk: »Lenuh poležuh«; ob 20 30: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«. Za odrasle. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Četrtek, 23. Jan. ob 16 in 20: — izven: Casona: »Drevesa umirajo stoje«, igra v treh dejanjih. Gostuje Slov. ljudsko gledališče iz Celja. Nedelja, 26. jan. ob 16: — Izven ln za podeželje. Jaka Spicar: »Pogumni Tonček«. Gostuje DPD Svoboda — Stražišče. KINO »STORŽIČ«; angleški barvni vlsta-vision film »Rihard ni«. Predstavi ob 15.45 in 20.15. »SVOBODA«: ameriški barvni tilm »Mogambo«. predstava ob 19. 2 BLEDA {ONO »BLED«: italijanski film »Hči polka«. Predstavi ob 17 in 20. Ve«;ti 7 Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo ima do 24. januarja dr. Višnar Mirko, Prešernova cesta. KINO »RADIO«: premiera Italijanskega filma »Deset ljubavnih pesmi«. Predstavi ob 18 ln 20. »PLAVŽ: zaprto. »ŽIROVNICA«: amer. fillm »Upornik«. Predstava ob 19.30. »DOVJE«: jugoslov. film »Naše poti se razidejo«, predstava ob 19.30. Samo danes. VESTI 17 TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ruski mladinski film »Bela pudlica«. CELJSKE VESTI SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 23. Jan. ob 16. in 20: Alejan-dro Casona: »Drevesa umirajo stoje«. Gostovanje v Kranju. Sobota, 25. jan. ob 19: »Dnevnik Ane Franic«. Gostovanje v Slov. Konjicah. Nedelja 26. jan, ob 15.30: Alejandro Casona; »Drevesa umirajo stoje«. Izven, KINO »UNION«: švedski barvni film »Velika avantura«. »METROPOL«: amer. film »Ljudje brez važnosti«. RADIO LJUBLJANA SPORED ZA SREDO, dne 22. januarja 1958 Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55. 5.00-8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored) — 6.30-6.40 Reklame — 6.40-6.45 Naš Jedilnik - 8.05 Pisana paleta - 9.00 Prof. dr. Mirko Rupel: Jezikovni pogovori (ponovitev) - 9.15 30 minut domačih pesmi in napevov — 9.45 Segava klaviatura — 10.05 Dr. Kostja Konvalinka: Kandidacijski postopek za volitve v zvezno in republiško Ljudsko skupščino - 10.10 Svet v orkestralnih barvah - 11.00 Na sporedu s popevkami - 11.35 Oddaja za šolarje: Oko za dedka - 12.00 Mali koncert solistične glasbe - 12.30 Kmetijski nasveti — Anton Seliškar: Trgovanje z lesom po zadružnih organizacijah - 12.40 Skladbe slovenskih avtorjev Igra Mariborski instrumentalni ansambel - 13.15 Pesmi ln plesi Jugoslovanskih narodov — 14.05 Oddaja za šolarje: Važno sporočilo -14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - 15.15 Zabavna glasba, vmea reklame - 15.40 Pri klasičnih mojstrih — Stefan Zweig: Odkritje Eldorada — 16.00 Koncert po željah - 17.05 Dr. Kostja Konvalinka: Kandidiranje po zborih volivcev - 17.10 Sestanek ob petih — 17.30 Praznik cvetočih češenj (stare japonske melodije v novih priredbah) - 18.00 Kulturni pregled — 18.15 F. Chopin: Scherzo št. 3 v cis-molu (Bela Siki), Poloneza št. 6 (Aleksander Unln-sky) — 18.30 Glasba narodov sveta: Angleške narodne pesmi — 18.50 Razgovori o mednarodnih vprašanjih - 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Odlomki Iz oper francoskih skladateljev - 22.15 Igra plesni orkester Radia Ljubljana — 22.35 Vokalni kvintet »The Moder-naires« - 23.00-23.15 in 23.30-23.45 Oddaja za tujino (prenos Iz Beograda). opoRMI OGLASI NOVEJŠE KNJIGE ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »LP«. MESTO ZDRAVNIKA — upravnika Doma razpisuje upravni odbor Zdravstvenega doma Šentilj v Slovenskih goricah. Stanovanje ln avto na razpolago. Nastop službe s 1. marcem 1958. M 15 LEP PES OVCJAK se je zatekel. Lastnik ga dobi Pod gozdom 12, Jesenice. G 5 KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »UNION« Jugoslovanski film »SVOJEGA TELESA GOSPODAR« Tednik F. N. št. 3. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. V glavnih vlogah Marija Kohn in Mladen Serment. Prodaja vstopnic od 9—11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: franc, film »Dnev-nilk majorja Thompsona«. Tednik: F. N. 3. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl vlogi Martine Carol. KINO »SLOGA«; ital. film »Ali smo ljudje ali kaplarji*. Tednik samo pri zadnji predstavi. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V gl. vlogi Toto. KINO »VTC«: češki barvni film »Kod ln kam«. Tednik. Predstave ob 15, 17. 19 in 21. Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9—11 ln od 14 dalje. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8: nemški barvni film »Kamenito srce«. Predstavi cb 10 ln 15. »LITOSTROJ«: ameriški film »Vaš zvesti Blake«. Predstava ob 20. IZ2ALCA sred; «ia, 22 OPERA rfiaske, .Sl015 18-30: Kogoj: »Cme UcU v Proda"™3 red E' (Vstopnice LPM-8 Frederic Chopin: ETUDE i NOCTURNO - SCHERZO Izvaja: Freddy Došek, klavir LPM-106 G. Verdi: »TRAVIATA« KINO »ŽALEC«: ameriški barvni cine-mascope fnlm »Sedeči bdik«. Predstavi ob 17.30 in 19.30. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO »ROGAŠKA SLATINA«: »Možje. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA: Sreda, 22. jan., lekarna »Pni gradu«, Partizanska c. 1. Četrtek. 23. jan., lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda, 22. jan. ob 19.30: Svarkin: »Tuje dete«. Red Sreda, Nekaj sedežev v prodaji. Četrtek, 23. Jan. ob 19.30: Kreft: »Celjski grofje«. Red A. Nekaj sedežev v prodaji. KINO »UNION*: anpf harv. cinemasc. film »Zlomljeno kop)1 »PARTIZAN«: ameriška barv. film »Rob Roy«. »UDARNIK«: Jugoslov. fllm »Svo-tega telesa gospodar«. » 8 m a r t« kemična delavnica Ada vzame kot prenos osnovnih sredstev parni kotel od 40—140 m* ogrevalne površine s pritiskom od 8 atmosfer navzgor. Ponudbe pošljite na »8. mart«, Ada. 346 KINO »TRIGLAV* Sovjetski barvni film »OTHELLO« Tednik. V glavni vlogi S. Bondarčuk in I. Skopceva. Predstave ob 10, 18 ln 20. uri. Prodaja vstopnic od 16 dalje. Danes zadnjič. KINO «SISKA< Italijanski film IZ PTUJA Umrla je naša ljuba mama, dobra tašča, sestra in teta Marija jamšek rojena PONIŽ Pok 9 Dok^aH»j° bom° v sredo, 22. januarja 1958, ob 15. uri na °Pališču v Ajdovščini. Ajdovščina, Dobravlje, Vipava, Ljubljana, Trst, 21- januarja 1958. Žalujoči hčeri Darinka, dr. Marija ter ostalo sorodstvo OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Četrtek, 23. Jan. ob 20: Vemuilli: »Potovanje v Benetke«. Izven — zadnja večerna predstava. KINO »PTUJ«: sovjetski barvni film »Mehikanec«. 12 MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: mehiški film »Fruto Pro-hiibdto«. Predstavi ob 17.30 'ln 20. Zavoj ki ga je izgubil kamion v torek, 21. t. m. v Kopitarjevi ulici, lahko dvignete v oglasnem oddelku »Ljudske pravice«. DIREKCIJA ZA IZGRADNJO JAVNIH dBJEKTOV V BEOGRADU Knez Mihajlova 1/IV razpisuje i. JAVNO LICITACIJO za gradnjo večje stanovanjske hiše na vogalu ulic Save Kovačeviča in Trnske v Beogradu Predračunska vsota za dela (gradbena, gradbeno-obrtna in inštalaterska) znaša okoli 240 milijonov din. — Rok za dokončanje stavbe je: 1. stopnišče do 31. dec. 1958, cela stavba pa do 31. maja 1959. Ponudbe morajo ustrezati predpisom pravilnika o izvajanju gradbenih objektov in del in jih je treba vložiti najpozneje do začetka licitacije. Javna licitacija bo v prostorih investitorja 10. februarja 1958 ob 10. uri. Elaborat je na vpogled in ga je mogoče nabaviti za 3000 din pri investitorju proti predložitvi potrdila o sposobnosti, ki ga je treba pozneje priložiti ponudbi. 296 Njihove zablode V glavni vlogi Rolando Lupi, Eliza Ceganl in Amoldo Foa. Predstave ob 116, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 14. ure dalje. Na sporedu samo Se danes ln j utrHi. Oglašujte v »Ljudski pravici!«. 10 din Uprava »LJUDSKE PRAVICE« Ljubljana Petkovškovo nobtežje 25 Poštni predal 42 Odrežite ln nam pošljite ......... ?e 3e predstavil pritlikavec. » Zimški f °°govoril moj prijatelj Tight. je vpraš\ea nezaupno Pogledal. -Leon 2našel v ci?uCar*'" odgovoril Tight, ki se je 'Me zeio P°2°žaju. »Leonov brat.« v FRANK H A R P E R latei '"“■eija. Prin_y®s. •: ^ Leonom sva dobra pri: filrria rs a sem'vam zvezdo vašega nove-ri stp ,Prilovo,- je govoril agent. sem - <_ , ljubeznivi, da ste jo pospremili ^skal roi,. e' T'ght. Medtem ko je Gingsterju g‘°dal darno S6m s* ^az nekoliko natančneje ^vnodUčnJe’ ,me nočo poznati, ker me je J^delo, P°g'edala. Tisti trenutek se ml je •sem xu... "3 njenem obrazu nekaj manjka. Sal?ikrat. 8a neinira, ki me je prevzel n,i ^otastičnn ^ me ^ Kim Pogledala ... n-20 in vsi ro a ?e začela. Sedli smo za Je\ On je nnte,3,1pritIikavega gospoda pili žga-UVlar> rtiainn mleko. Natakar je prinesel ,,ar na lenern 620 ln gosja rebra, Tight pa je ril To 'Pregovoril: -Miss April, aretirani b„n3im gia8nPm mo-1 kolega s povsem vsak- na žlica s u ’ ^ek'etu pa je padla iz rok sre- 'Prosim Vlar0rn- ^bene?a jas ne delajte v tem lokalu prav si 3a tudi za Vn * nacla'jeval Tight. »To ’ bosimi ah u Bosp°d Gingster. Kar postrezite _ 'Ne, n boste majonezo?« 0 Pa ste?«nesem'* Je izjecljal (Umski agent. j^inik °preUi?re ,po1'clJe> ta gospod tu pa Je Sp°d Kelly.« a*ne službe Newyorške m DETEKTIVSKI ROMAN umore, »Imam jaz smolo!« je vzkliknil Gingster, dekletu, ki so nam jo bili predstavili kot Kim April, pa so začele drhteti roke. Dihala je, kakor da je pravkar pretekla sto metrov. Njene debelo namazane ustnice so drgetale. »Kaj bi radi od mene?« »Kaj ste delali v Rothovi hiši ponoči 23. marca?« »Jaz v Rothovi hiši?« je široko razprla oči. »Kaj bi tajili, kar po resnici povejte,« je rekel Tight in ji pokazal oba bisera. »Enega izmed teh biserov ste izgubili na divanu. To mi zadostuje, da vas lahko obtožim umora.« »Umora?« je bila na smrt bleda. »Leslie, ta dama ni Kim April,« sem se vmešal v razgovor. Zal mi je bilo, da nisem tega storil že prej, zakaj kmalu sem spoznal, da sta hotela slepariti. Tight je molčal. Tisti dan sem ga že drugič presenetil. Nihče se ni dotaknil dobrih jedi, ki jih je bila miza polna. Cez nekaj trenutkov se je film- ski agent odkašljal, nato pa je povedal: -Gospod ima prav, gospodična ni Kim April. .« »Kdo pa je?« je Tight mirno vprašal. »Irena Smith iz ,Wintergardena’,« je odgovoril Gingster, ki je bil bled kot mleko, ki je stalo pred njim. »Torej dvojnica Kim Aprilove! Tisti trenutek sem se spomnil, da sem že slišal praviti o njej. Tako sta si bili podobni, da je bilo težko povedati, katera izmed njiju je Kim in katera Irena. Filmski agent se je tresel kot šiba na vodi: »Dobil sem brzojavko, nisem mogel najti prave Kim. Ponudili ste 100.000 dolarjev, nisem hotel zamuditi priložnost, zato sem pripeljal Ireno. Dal sem ji 50 dolarjev, potem pa je šla z menoj sem. Niti pojma ni imela, za kaj gre.« S tem je bilo kosila konec. Drobni filmski agent, ki ni utegnil popiti naročenega mleka, in Irene Smith iz Wintergardena, ki je bila Kim podobna kot jajce jajcu, sta odšla iz lokala. Vmesni dogodek velike igre se je končal, vsaj meni se je zdelo tako, tisti trenutek pa me je Tight skoraj prestrelil s svojim pogledom, da mi je zastala kri v žilah: »Dragi prijatelj, nekaj mi moraš pojasniti.« »Kaj naj ti pojasnim?« »Povej mi, po čem si spoznal, da to ni Kim April.« »Kaj preprosta reč,« sem mu odgovoril. »Ali si opazil prstan s turkizom na njeni roki?« »Sem,« mi je odgovoril. »Kaj meniš, ali je bil platinast ali srebrn’« »Da, da, Kim ne nosi tako poceni nakita,« rekel, potem so se mu na čelu začrtale globoke brazde, podbradek pa mu je zdrsnil na prsi. Ni vedel, kaj naj reče, še ves iz sebe je bil od jeze. Nemara mu ni šlo v račun, da ‘je zaman naročil ostrige, majonezo z raki in gosjo pašteto. Tudi on ni skoraj ničesar jedel, meni pa so bile že od nekdaj vroče hrenovke največja slaščica. »Leslie,« sem spregovoril,, »nikar ne vztrajaj samo pri Kim Aprilovi. Morda je zapletena v to reč, mogoče pa tudi ne. Se enkrat .ponavljam, dekle ne bi moglo tako zdelati Rotha. Tega gotovo ni storila Kim April.« »Za njeno nedolžnost ne dam niti počenega groša.« »Prepričan sem, da je moški s cigaro znamko »Corona« mnogo važnejši,« sem trdil svoje. »Kelly, prosim te, razen tistega pepela nimamo prav ničesar, po čemer bi lahko sodili, da je vmes zapleten moški.« »Prepričan sem, da je on kriv, za to pa imam tudi več vzrokov. Precej zanesljivo ti lahko povem, da je tistemu moškemu kakih petdeset let in da ima plavo obarvane lase.« »Piavo obarvane lase?« 'ka e««„plsm» tuloinUko -Ljudska pravica« LJubMana. Kopitarjeve ulica 8. telefon 39 181 - Notranjepolitična 'gospodarska n,l rika Naiorjeva !2 II tel 20 »07 m 22-821 tarleva ft/tll, tel 31-837 - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22 401 In 22 492 — Naročnlnskl oddelek PetkovSkovo nabrežje 25, telefon 22-494 - Oglasni oddelek Kopitarjeva umi Poslovalnica oa Titovi cesti 15, telefon 32-322 — Mesečna naročnine 250 din, ta tujino 500 din — Teltcčl račun 80-KB-6-2-1393 — Poštni predal <9 — PoStnlna plačana * gotovini Kultu STROJ NAJMODERNEJŠE ELEKTRONSKE NAPRAVE, KI »GOVORIJO«, NAJ BI ZAGOTOVILE VARNEJŠI LETALSKI PROMET ima besedo • »Pozor, pozor! Sektor ena, de- • vet, nič, dva, nič. Gotovo!« — • To nejasno naročilo lovski O eskadrili je izgovoril labora- • torijski aparat. Vsaka beseda • sicer zveni drugače, kakor da • bi jo izgovoril drug človek, za- • nimivo pa je, da teh besed • sploh niso izgovorila človeška • usta, marveč govoreči račun* • ski stroj... Po svetu imajo že vrsto velikih elektronskih računskih stro- Neki nemški fotograf je predložil hotelirju v Nauheimu svojevrstno zamisel. Gostje, ki ne poznajo govorice dežele, v katero jih je zanesla pot, samo pogledajo na sliko in jo pokažejo natakarju, ki tako brez težav Izve za njihove želje. Baje se je tak »slikovni jedilnik« že obnesel v nekaterih švicarskih središčih zimskega športa jev, ki s fantastično hitrostjo rešujejo zapletene naloge, za katere bi potrebovali znanstveniki nekaj let. Lani so na neki razstavi pokazali stroj, ki je prevajal rusko besedilo v angleščino. Strokovnjaki že napovedujejo robote, ki bodo opravljali različna dela tam, kjer bi bil človeški organizem v nevarnosti, najnovejše pridobitve na področju kibernetike pa je govoreči elektronski'računski stroj. Prvi poskusi so pokazali, da so ti mehanični računarji posebno prikladni za urejanje letalskega prometa in pri usmerjanju domačih lovskih letal na sovražne bombnike. Oglejmo si v kratkem, kako deluje ta zapletena elektronska naprava. Radarske postaje nenehno oddajajo impulze in tako ugotavljajo posamezna letala ali eskadrile. Podatke spravlja elektrika v računske stroje, ki z velikansko hitrostjo izračunajo položaj in smer poleta ter določijo točko, kjer se bosta letali srečali. Spet priskoči na pomoč elektrika, ki prenese računske podatke v posebno napravo, ta pa jih spremeni v govorico, oziroma v zvočno opozorilo, ki ga prestreže sprejemnik v pilotovi kabini. Del teh nalog so sicer že doslej opravljali računski stroji, vendar je moral človek zbrati podatke in jih sporočiti pilotom v zraku. Pri tem je šlo v izgubo nekaj dragocenih trenutkov, ki so spričo sedanje velike hitrosti letal še posebnega 1 pomena. V novem stroju je to drugače. Brž ko elektronski stroj dobi podatke, jih uredi in čez nekaj sekund že opozori pilote. Srce no- vega stroja je pravzaprav besednjak, ki je posnet na magneto-foski valj in ga sestavlja 80 žlebov. V vsakem žlebu je ena ali več besed. Na valju so posnete številke od nič do devet in dogovorjeni znaki, na primer »rdeče-, »belo«, modro« itd. Ko računski del stroja opravi svoje delo, prenese podatke na drugo napravo, ki po kratkem opozorilu posreduje pilotom navodila. Če na primer dobi vodja eskadrile sporočilo »ena, devet, nič«, pomeni, da mora leteti pod ko- Svojevrstna pomoč Mlad ameriški študent, ki se je vzdrževal s tem, da je stregel v nekem gostinskem lokalu, je z velikim zanimanjem gledal dekle, ki je sedelo pri mizi v družbi starejšega moškega. Ce je le utegnil, se je vrtel okoli tiste mize in izkazal dekletu zdaj to, zdaj ono pozornost, ona pa se po vsem videzu sploh ni zmenila zanj. Nazadnje se je spomnil študent v natakarskem jopiču, da imajo v restavraciji knjigo za goste. Ko je starejši možakar zahteval račun, mu je študent prinesel knjigo za goste in ga prosil, naj se podpiše. Gosta sta odšla, presenečeni študent pa je bral v knjigi: »Moja hči se imenuje Beatrice Kelley. Njena telefonska številka je 5-3560, najprimernejši čas za. telefonski poziv pa so dopoldanske ure, ker sem tačas v pisarni.« tom 190 stopinj, če hoče ugotoviti sovražna letala ali pa se v megli izogniti trčenju. Predstavljajmo si, da letita v megli drugo proti drugemu dve letali v isti višini. Radarske postaje ju avtomatično spremljajo, podatke o smeri, hitrosti in višini pa posredujejo novemu elektronskemu stroju, ki takoj ugotovi verjetnost trčenja in nakaže enemu izmed pilotov novo smer. Konstruktorji modeme naprave menijo, da se bodo takšni elektronski stroji zelo obnesli na avtomatičnih vremenoslovnih postajah kjerkoli na svetu, pa tudi v velikih industrijskih podjetjih, v bankah itd. Z obveščanjem v raznih jezikih ni pri tem nobenih težav. Kvadratasti mehurčki so najnovejša ugotovitev atomskih znansfr®’ nlknr Tmofn xr_i_____m____i.. . ,___na tl* »vfluuidsu menurcKi so najnovejša ugotovitev atomsKin nikov. Imajo 75 stotisočink milimetra premera, nastanejo P* . krat, ko se litij, ki ga obsevajo nevtroni, ogreje nad 600 stopi J Celzija. Litijevo snov uporabljajo za proučevanje učinka obstr ljevanja z nevtroni. Po naključj je odkril te štirioglate mehurčke dr. Peter Senlo, ki je delal poskuse za atomsko komisijo ZD * Znanstvenik še ne ve, zakaj nastanejo ti mehurčki, meni P* bodo precej prispevali k nadaljnjim odkritjem v zvezi * struktur« snovi. Evropski NOVINARSKI SEMINAR LETOS SE GA JE UDELEŽILO 25 SLUSATELJEV IZ RAZNIH EVROPSKIH Angleščino no prvem mestu »V sodobnem svetu se najbolj uporablja angleščina,« je nedavno dejal indijski predsednik vlade Nehru na univerzitetnem zborovanju v Hyderabadu. Dodal je, da se morajo Indijci učiti angleški jezik, češ da se z njim lahko daleč pride v sodobnem poslovnem življenju. NAROČILNICA Podpisani ......... kraj ___________________ ulica pošta naročam »Ljudsko pravico«, »Ljubljanski dnevnik«, in prosim, da mi jo začnete z _______________________ redno pošiljati (neustrezno prečrtajte). Naročnino bom nakazal po položnici, katero priložite prvi Številki, oziroma jo bom plačal po inkasantu. Datum podpis Odrežite ln nam pošljite V mirni Schillerjevi ulici v Strasbourgu so uvedli poskus mednarodnega razumevanja in sodelovanja. Tam so organizirali mednarodno središče za višji novinarski študij, v katerega okviru prirejajo dikusije, navezujejo osebne stike ter izmenjujejo zna- V bunkerju iz druge svetovne vojne sta našla berlinska iečka Klaus in Rainer zemljevid, na katerem so zaznamovana vsa področja, kjer so nacisti v ibleganem Berlinu nastavili navadne' In tankovske mine. Precej minskih polj je še * neznanih in bi pri gradbenih in cestnih delih lahko prišlo do hudih nesreč. Vačrte so najprej »revertll, nato pa so kopije poslali iz zahodnega tudi v vzhodni del Berlina. [nje in izkušrjje novinarji, profesorji pa prirejajo predavanja in tečaje. Pravzaprav je to središče šola in inštitut hkrati, v njem pa so se zbrali aktivni novinarji in profesorji z Vzhoda in Zahoda ter iz visoko razvitih in zaostalih dežel. Težko je razlikovati »predavatelje« in »študente«, ki jih zbližujejo poklicne vezi, želja za skupnim urejanjem strokovnih vprašanj in težnja, da bi ne glede na ideološke razlike našli skupno govorico za prikazovanje sodobnih dogodkov. V sodelovanju z mednarodno organizacijo UNESCO so središče odprli v okviru strasbourške univerze. Nastalo je kot rezultat konference, ki je spomladi leta 1956 priporočala ustanovitev področnih ali mednarodnih središč za strokovno izpopolnjevanje novinarjev vsepovsod po svetu. Center v Strasbourgu naj bi zbral predvsem novinarje iz Evrope, Afrike in z Bližnjega vzhoda, dobna središča pa namiera organizirati tudi v Aziji in J Ameriki. Administrativnemu svetu P , seduje univerzitetni rektor, . pa so novinarji, profesorji in tos turni delavci iz raznih dežel. v* ^ sodeluje na tem seminarju . »študentov« Iz Velike Brita®£ Belgije, Italije, Finske, hodne Nemčije, Poljske, CesK vaške, Jugoslavije, Tunizije, roka, Turčije, Izraela in Ga"„l1aii prvih predavanjih so razPrl8 o izbiri in sestavi vesti, o r Lj torskem delu, o problemih j. z radijskimi in televizijskimi ^ mi ter o izboljšanju novinar reportaže. Predavanja je s0 Ijalo tudi praktično delo. p°ff BViU za udeležence seminarja Pnp,nje. izpitne komisije, v katerih sos lovali novinarski strokovnjak ,f, vjetske zveze, ZDA, Francije,r ske in Velike Britanije. Važno obvestilo! Čudno maščevanje Maščevanje, ki si ga izmisli lahko le romantično navdahnjeni Italijan, so opisali pred dnevi nekateri italijanski listi. Za 19-let-no Carlo Muso so se ženini kar trgali, dekle pa se ni moglo odločiti. Med drugim je dobila za Novo leto prekrasen šopek rdečih vrtnic. Preden je šla na ples, je poduhala vrtnice in se odpravila zdoma. Nenadoma pa je postala zelo utrujena, z avtom so jo odpeljali domov, kjer je takoj za- N-okib je. Oz^iniž Ameriški veleposlaniki v Rimu imajo smolo: najprej Clara Luce, zdaj Zellerbach r Po enotedenskem molku je sporočil kriminalistični oddelek rimske policije, da so neznanci odnesli Iz vile ameriškega veleposlanika Jamesa Zellerbacha družinski nakit v vrednosti 30.000 dolarjev. Čeprav so Italijani poslali na delo najboljše kriminaliste, Američani pa funkcionarje svoje varnostne službe, tatov še niso izsledili. Niti ugotoviti niso mogli, ali so tatovi opravili svoje delo »znotraj« ali so vlomili od zunaj. To zadnje bi bilo Se bolj presenetljivo, ker obdaja sedež veleposlaništva visok zid, za katerim se stalno sprehajajo straže. Tatvino je odkrila sobarica veleposlanikove žene, ko je hotela spraviti v škatlico dragulje, ki jih je Zellerbachova žena nosila prejšnjo noč na večerji. Izginile so tri diamantne in ena zlata ogrlica ter par diamantnih uhanov. V prvi zmedenosti so prijavili tudi tatvino ogrlice, na kateri so diamanti vdelani v platino, potem pa so ta okrasek našli nekje drugje. Vsi italijanski listi so posvetili dogodku veliko pozornost in so ga Imenovali »največjo diplomatsko tatvino v minulih treh desetletjih«. Pravijo, da jo je glede izvedbe mogoče primerjati le s tatvino denarja in listin iz železne blagajne na nemškem veleposlaništvu, kar se je zgodilo v Rimu že pred mnogimi leti. Presenetljivo je, da je bil nakit spravljen v sobi zraven Zel-lerbachove zakonske spalnice ln da ni nihče ničesar opazil. Veleposlanik Zellerbach ne bo utrpel prav nobene gmotne škode, ker je bil nakit zavarovan. Zavarovalnica je že razpisala dva milijona lir nagrade, ki jo bo dobil, kdor bo spravil policijo na pravo sled in pomagal prijeti tatove. V celoti je nakit vreden kakih dvaj-« set milijonov italijanskih lir. Vse kaže, da ameriški veleposlaniki v Rimu nimajo sreče. Pred , leti se je veleposlanica Clara Luce pritožila, da so jo hoteli zastru-I piti, zdaj pa so okradli Zeller-I bachovo ženo. Metrski sistem na Japonskem Z letošnjim prvim januarjem je začel veljati na Jagonskem zakon o uvedbi meterskega merskega sistema. Ta zakon naj bi odstranil zmedo spričo japonskih, ameriških in evropskih mer, zaradi katerih so morale predvsem gospodinje pri nakupih kar naprej računati. Od novega metrskega sistema bodo imeli precej koristi tudi avtomobilisti, ki so doslej pogosto preračunavali milje v kilometre, te pa v »rije« (2,44 milje ali 3,93 km). Pričakujejo, da bodo uvedbi novega sistema nasprotovali japonski kmetje, ker bodo davčne uprave morale preračunati njihove parcele v kvadratne metre, pri tem pa bodo posamezni kmetje izgubili ali dobili manjše površine, ker bo treba vse skupaj zaokrožiti na cele kvadratne metre. Japonci so pravzaprav sprejeli meterskl sistem že pred tridesetimi leti, vendar so šole večinoma menile, da morajo učenci spoznati vse tri, torej tudi ameriškega in starega japonskega. spala. Spala je 16 ur. Zaskrbljeni starši so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da so bile vrtnice namočene v kloroform in so delovale kot močno uspavalno sredstvo. Dekle se je zbudilo, novoletno razpoloženje pa je bilo pokvarjeno. Neznani častilec ni poslal vizitke. Višino in avtoriteta Japonsko prosvetno ministrstvo je izdalo uredbo, po kateri morajo biti gimnazijski profesorji visoki vsaj 152 cm. Ta sklep temelji na ugotovitvi, da premajhni predavatelji ne uživajo pri dijakih potrebnega ugleda. Vsem našim naročnikom sporočamo, da bomo objavili v soboto, dne 25. januarja SEZNAM NAGRAD za veliko nagradno žrebanje ki bo nepreklicno 15. marca 195fT] po- Malone neuničljivo voljo do plesa in petja Ima znani francoski Igralec Maurice Chevalier, ki se pripravlja na veliko turnejo po Združenih državah od San Francisca do New Yorka. Seve Je moral svoj plesni slog prilagoditi ameriškemu okusu, zato sl je najel ameriškega plesalca »rock and rolla« Don Lurla kot učitelja ameriškega modernega plesnega koraka. Posnetek kaže mladega učitelja in starega učenca Vse tiste, ki še niso naši naročniki, a bi želeli biti udeleženi pri žrebanju, obveščamo, da še lahko naročijo »Ljudsko pravico« ali »Ljubljanski dnevnik« goj je le, da najkasneje do 10. marca poravnajo naročnino vsaj za tri mesece. KEPLERJEVA SOLATA Kepler je sedel za mizo v jedilnici, tena je postavila predenj odlično pripravljeno solato, vendar se znanstvenik niti spričo svojega izrednega teka ni mogel odtrgati od znanstvenih problemov. Takole je začel: »Kaj meniš, Barbara, kako bi bilo? Vzemiva, da bi skozi vse-mirje letelo mnogo kapljic olja, nekaj drobcev soli, popra in sladkorja, koščki solate in skleda. Ali bi se lahko zgodilo, da bi pri slučajnem srečanju nastala iz tega prav takšna solata, kakor jt tale v skledi?« »Bodi prepričan, da ne bi bila tako dobro pripravljena,« mu je mirno odvrnila iena. Strokovnjak za avtomatuadi°