Kupujmo S »ojne 1BONDE in ZHAMKE ei> AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOi SLOVENIAN MORNINO DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 2, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLTI1I 'wo je, te vesle )a> ki jo daje igralec v tro-> da dobi iz nje glas, gre rument 75 milj na uro. To F°, da ostane to v troben-I r namreč v prosti 1 sapa 75 milj na uro, je Pravcati tornado. * * ♦ Pd za prodajo ženskega p dosegla neka ženska v telesu ieta 1925. V dobi fecev je prodala posebni f1J!' ki kupuje tako mle-l vortov- Cena je bila f°v unča, torej je dobila ^leko $2,456. 800 bombnikov je razdejalo 5 japonskih mest in. , 1?05 Se je razbila ob pe. aigleške obale v Sever-„,fJU neka ladja. Vsa po-0 *i.e ut<>nila. Morje je pa ,a !V° na breg udomačeno L? J°.imeli mornarji za kII Ž1Val se je oprijela m se tako rešila na f.Je bll° Pri vasi West 0 ■ Ribiči so opiso uje-f Pnpeljali v vas, Vašča-t mkdar videli take ži-■le tudi niso'smatrali ttdtč as. GUAM, 2. avg. — Zračna armada 800 bombnikov je zmetala danes zjutraj nad 6,000 ton zažigalnih in razstreljivih bomb na 5 japonskih mest. To je bil največji tovor bomb, kar so ga še nesli ameriški bombniki v enem napadu na japonska mesta. Bombniki so odleteli sinoči z baz na Marianih ter kmalu po polnoči udarili z vso silo na japonska mesta Mito, Kačioji, Na-gaoka, To jama, ki so vsa na otoku Honšu ter na petrolej ske inštalacije pri Kawasaki blizu Tokia. „ Napad se je izvršil v zgodnjih jutranjih urah v sredo, kar je 1. avgusta po ameriškem času. Mesto Tojama, ki šteje 128,000 prebivalcev, je tretje največje mesto na otoka Honšu. Tukaj je največja tovarna za izdelavo aluminija in za razne kemikalije. Mito leži kakih 60 milj severno od Tokia v bogati poljedelski pokrajini. Tuka'j je jako važno železniško križišče in bogato industrijsko mesto. Mesto šteje 66,000 prebivalcev. Japonci so izgubili v juliju 1,546 ladij raznih velikosti in najmanj 1,300 bojnih letal. Pa to je šele začetek ofenzive proti Japonski. Kako strahoviti morajo biti za japonsko prebivalstvo ti zra. čni napadi, nam dokazuje krik japonskih propagandistov: "Mf prenašamo nekaj nemogočega. Z škrtajočimi zobmi in stisnjenimi pestmi zasledujemo sovražna letala, kadar se pojavijo nad našo zemljo." Radio iz Tokia je poročal, da živi zdaj večina prebivalstva pod zemljo, kjer zelo primanjkuje medicin. Nek drug komentator je govoril na radiu, da imajo vojaki na fronti boljše kot pa narod' doma. Vojaki s fronte so zdaj, ki pošiljajo domov spodbudo, naj vzdržimo, je trdil govornik. Zopet drug ,je trdil, da je razdejanje, ki ga povzročajo sovražni bombniki večje, kot ga je pa še povzročil kdaj kak potres. Pa potres se pojavi samo enkrat, dočim prihajajo bombniki na- prej in naprej, in njih bomb ni ne konca ne kraja. Da ljudje beže iz mest kaže poročilo na! radiu, da se je preskrbelo streho za 200,000 oseb v Hokkaidu. Vsi ti so pribežali i,z požganih mest. Včeraj je neka ameriški ladja v spremstvu nosilcev letal obstreljevala otok Wake, katerega so Amerikanci dozdaj pustili še precej v miru in kjer se nahaja izolirana japonska garnizija. Bojna ladja se je ustavila ob obrežju in bruhala težke izstrelke na otok, dočim so bojna letala metala bombe na japonske instalacije. Na tem otoku se je majhna ameriška garnizija dolgo branila japonski premoči v začetku vojne. Istočasno pa poroča admiral Nimitz, da je ameriška bojna mornarica rešila 283 domačinov iz japonskega ujetništva na otoku Jaluit, ki je del Maršalskega otočja. Japonci so nudili nekaj odpora, toda Amerikanci niso imeli pri tem podvzetju nobenih izgub: .stvar, oporna Zasedanje velikih treh je končano, Truman obišče kralja Potsdam, 1. avg. — Nocoj je bilo končano zasedanje velikih treh. Jutri bo odpotoval predsednik Truman, da se snide z angleškim kraljem. Potem bo pa iz Anglije odpotoval domov v Zed. države. časnikarski poročevalci so prosili velike tri, naj bi smeli biti navzoqi pri zaključni konferenci, pa jim je bila prošnja odbita. Toda v petek, ko bo že vsa delegacija odšla, bo izdana istočasno v Washingtonu, Londonu in Moskvi skupna izjava o zaključkih konference. Obisk predsednika Trumana v Angliji bo drugi obisk kakega predsednika Zed. držav na an-Za gotove vrste' gleškem otočju. Prvi je bil tam ampak za francoskega 12 Se nalašč dela, kot bi pvorlti. Naslednji dan aU°Slm P1'ed S°diŠče' rfn + 1Vlni vohunstva za t }S'° er j0 ročno obesiH Z. I * * * *yJ mesecih pred padcem apn ,3e španski general >l* h J ' kakim 100,000 tl0$Z Vobili ,špansk0 v % • J o je bilo v za- ffl. m(3 POrnajfaT! ralangi" niit* stekl°* za očala ni o;406 za njih stekl°' -ie' Predsednik wilson- oseb. ki uporabljajo | il "fmentov raZmh Str°jeV * * * zam so patent; /.'"'""'fun,'- ; ™ =«- 181f * * , ^'CvLJ6 fot°grafija, s h salv i na °Jni ladji 16 t0P0v- Za uho ^Kl SalVa nata»eno v ^ . Toda slika ud Je Olla • za hi /''VIT* izstreljena vsa- Jom Z kasne-je- To pa 4,,..' ua se ne bi krogle ■alohnga 0h8e ^ Kd Ob drugo ICtth ♦ ♦ - Hit" koPljejo Župan Burke pripravlja načrte za povojni program Cleveland, O. — župan Burke je imenoval dva inženirja, naj v teku šestih mesecev izgotovita načrte za razne mestne projekte v vsoti $68,000,000. Vsega skupaj bo delalo na načrtih "20 arhitektov in 60 inženirjev. župan Burke pravi, da za slučaj, če bi nastala po vojni brezposelnost v mestu, da bodo pri-pa! pravi jeni ti načrti za mestne projekte, kjer bodo dobili ljudje delo. Na teh projektih bi lahko delalo 17,000 oseb na leto. -o- Angleži zanikajo pokolj pri Trstu Rim. — Poveljstvo 8. angleške armade zanikuje vesti, ki se širijo po Italiji, da so našli več „ avni sto trupel v neki jami blizu Tr-ieti\zoiiviC®8tl v Južni Caro- sta, ki so bili žrtve Titovih par. Ti ';ic ® ________ t>-4- • _ u.-i« a Postaja in ma- Itizanov. Baje je bilo med ubiti- zraven * 48trikcii po V. in živ i P°manjkanja io "Si J je m°ral last-' • Na pročelje je na- či. * * * m Mich ,/ift Radi raznih1 mi tudi osem vojakov iz Nove Zelandije. -o Armada bo dala 1,362 mož za železniško službo Washington. — Armadno poveljstvo je dovolilo, da se takoj pošlje iz Evrope domov 1,362 mož, ki so zdaj v železniški službi v Evropi. Vsi bodo doma že do 10. avgusta in potem tukaj dodeljeni železnicam. Na ameriških železnicah je tako pomanjkanje delovne moči, da je morala priti armada na pomoč, ali pa bi nastal zastoj v premikanju čet preko kontinenta. Od septembra do decembra bo prišlo iz Evrope nadaljnih 6,000, ki so trenirani v železniški službi. Toda koliko od teh jih bo danih v civil, še ni znano. Harold bojeval VOJAK JE UBIL TRI NEMŠKE UJETNIKE Ovid, Cal. — Pvt. Garland, ki se je prej na evropskih bojiščih, je ustrelil tri nemške vojne ujetnike na polju blizu tega mesta. Ujetniki so bili iz taborišča Carson, Colorado. Vojak pravi, da je streljal, ker so mu Nemci grozili, da ga bodo napadli. Bili so pridelje-ni delu na polju in Garland jim je bil za stražo. -o- Iz bolnišnice Gdč. Irene Jazbec, poznana odlična soprahistka, se je povrnila iz'bolnišnice in prijateljice jo lahko obiščejo na domu, 881 E. 222. St. v Euclidu. Nekaj časa bo morala biti še pod zdravniško oskrbo. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, cvetlice Slab stražnik Josip Kocjan, lci vodi gostilno v predmestja Auro-re, IU. se je bal, da bi Jedo ne vlomil v njegove prostore, ker so halj: na samem. Pa si je nabavil velikega psa, ki je bil garantiran zvest in dober čuvaj. Eno figo je bil! Ono noč so vlomili ^ njegove prostore, vzeli $80 v gotovini, 10 steklenic žganega in za spomin pa še zvestega čuvaja. -—o—k—— Laval je zdaj že v ječi v Parizu, kjer čaka na svojo nadaljno usodo Pariz. — V Pariz je dospel Pierre Laval z- letfewm v spremstvu svoje žene. Dospel je iz Inomosta, kjer so ga izročile ameriške vojaške oblasti v roke francoskim častnikom. Lavala so v vsej tajnosti nekam odpeljali, da ga ne dobi v roke razjarjeni narod. V par tednih bo stopil pred s(ol pravice. -o--— Visel bo, ker je ustrelil ameriškega letalca v Nemčiji Munich. — Vojaške oblasti so obsodile v smrt na vešalih nemškega korporala Ernesta Waldmana, ki je ustrelil 28. decembra 1944 blizu Regens-burga ameriškega letalca, ki se je spustil s padalom na tla. Korporal se je izgovarjal s tem, da je ukazal letalcu dvigniti roke in ker ni ubogal, ga je ustrelil.' Toda dve priči sta j izpovedali, da je letalec dvi-|gnil eno roko, v drugi je pa Je nek moš- Stefanic v spomin njegove smrti. 3. obletnice K požarni brambi V Clevelandu je dobilo sluibo pri policiji in požarni brambi 19 vojnih veteranov. Med temi je , So% Za razporok7komai tudi Frank J" Knaus' 1148 Nor" ta S k\ T. POrokL Sodniku wood Rd" ki J'e P°stal član m6St" ^""»ožen ,VZr0k' da takrat, ne požarne brambe. • • >čal ni imel na nosu ' ii si svoje izvo- POLICIJA SVARI PRED NEZGODAMI NA dovolj dobro CESTI, KI SE VEDNO BOLJ VEČAJO Geo. J. Matowitz, clevelandski število 50. Vse kaže, da jih bo in darila, zlasti pa društvu Slo venski dom št. 6 SDZ za lep dar. ^ ^^? svoj7^žke l7- Zdaj je Čas žalske čevlje, torej ni mogel Tako pravi Mr. Benno B. dvigniti obeh rok. Leustig, da si ženske naroče fino kožuhasto ali Sterling suknjo. Pokličite ga, da vas pelje v tovarno, kjer si jo boste izbrali po vaši volji. Tretja obletnica V soboto ob 8:30 bo darovana TEGA JIM PA NE BODO NIKDAR ODPUSTILI Okinawa. — Ameriški f-ant-je imajo z Japonci še nek po-v cerkvi sv. Pavla na Chardon jseben obračun, ki ga bodo ob Rd. maša za pokojnega Martina;času tudi gotovo poravnali. Nemci so izgubili v tej | ]0mM Za milo je vojni skoro 2,000,000 mož Berlin. — Nemška armada, mornarica in zračna sila je izgubila v tej vojni 1,911,300 mož. To je vse od začetka vojne pa do 30. novembra 1944. V številu ubiti'h je vštetih tudi 1,419,000, ki so padli na ruski fronti. (Glasom ruskih poročil tekom vojne, je padlo na ruski fronti vsaj 10 milijonov Nemcev.) Te številke so razvidne iz listin generala Reineke, ki je bil propagandni načelnik za nemško armado. Vseh izgub, to je ranjenih, ubitih in zajetih, je imela nemška armada 4,064,-438............................................................. stri; novih hiš eya 7,200 000 P°liciJski načelnik pravi, da se IriL. >V ' _____J.__________J_ _J__u„K cestne nezgode vedno bolj veča-___ jo. Vozniki so postali bolj ne- lsek "knfo oseben se- previdni. Temu bo menda vzrok »r Taft: ~emu "ačelju emu &da nnn!Z 0hio' Priporo-kran + aga Privatni in- " t I'200"00« novih ' da bo za prvo silo ker je nekaj več gazolina, novi avtomobili so v videku in pa ker si mislimo, da je vojne že skoro konec. Ob tem času so dosegle pro- Fantje so namreč ze več mesecev željno pričakovali pošiljko piva, ki ga je nek tovorni par-nik vozil na Okinawo. Pa prileti iaponski jekleni ptič, spusti "jajce" in zadene ladjo. Ladjo so sicer rešili, še več. Kdo bo prihodnja žrtev j ampak pivo je bilo pa uničeno nihče ne ve, kakor nihče ne do zadnje kapljice. Gorje Ja- ve, kje je danes Hitler. Toda vsak voznik lahko sodeluje, da se zmanjša število teh nezgod, če vozi previdno. Pešci pa sodelujejo, če so previdni pri prehodu čez cesto. Ako bo previdnost povsod, pa ne bo nezgod na metne nezgode v Clevelandu že cesti, naroča policija. poncem, pravijo žejni fantje. -o——— Sedma obletnica V petek ob 5:30 bo darovana v yerkvi sv. Vida maša za pokojnega Lovrenca Urbanija v spomin 7. obletnice njegove smrti. . VATIKAN MISLI, DA SE JAPONCI KMALU PODAJO Vatikan. — Vatikanski viri trdijo, da bodo Japonci kmalu uvideli, da je njih odpor brez pomena in se bodo podali zaveznikom, čeprav so pred par dnevi zavrnili ultimat iz Pots-dama. Ako se to samo ugiblje, ali ima Vatikan res kake natančne informacije, ne povedo. Toda Vatikan zatrjuje, da se čudi, ker so Japonci oni dan zavrnili ponudbo zaveznikov za mir. —-o- Maršal Alexander je postal guverner Kanade London. — Feldmaršal Harold Alexander, vrhovni poveljnik zavezniških čet v Sredozemlju, je bil imenovan za novega guvernerja Kanade. Prejšnji guverner je bil Earl Athlone, star 71 let, stric angleškega kralja. Novi guverner je star šele 54 let. Alexander je najmlajši feldmaršal v angleški armadi. Boril se je vse od Afrike pa do zasneženih Alp. Za vrhovnega poveljnika v Sredozemlju je bil postavljen prošlo leto. -o- Vabilo na piknik V nedeljo priredi St. Clair Rifle klub prijeten piknik na svoji farmi. Farma se nahaja ob cesti št. 44, eno miljo južno od ceste št. 84. Cesta 44 teče skozi Painesville. Klub vabi vse svoje člane in njih družine, prijatelje in znance. Pripravljenega bo vsega dovolj za lakoto in žejo. Jutri hladneje? Vrfemenski urad napoveduje za danes še vedno vročino, dočim upa, da se bo jutri nekoliko shladilo. Zaenkrat še ni treba poiskati dežnika. --o-- Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. kupila na Ione masla za izdelavo mila Cincinnati, Ohio. — Firma Procter & Gamble Co., ki izdeluje milo, je porabila 90,000 funtov sirovega masla, da je napravila 135,000 funtov mila. Uradniki nočejo povedati, kje so kupili sirovo maslo. Trdijo samo, da jim je bilo ponudeno v nakup in da ni bilo več užitno za ljudi. V Washingtonu, pa naznanja poljedelski tajnik, da bo v avgustu več sirovega masla na civiliste kot se je prvotno mislilo. Pravijo, da so v juliju produci-rali farmarji več Sirovega masla, kot srt^aijTRSKkovftte; -o- EdSen največjih Jbančriih ropov v Kaliforniji Burbank, Kal. — Dva roparja, ki sta bila oblečena v v.ni-forme vojaške policije, sta vzela bančnim uslužbencem $111.300. Denar je bil na potu v Lockheed Aircraft Corp. V vrečah je bilo za $108,300 bankovcev, za $3,000 pa srebra. Vsa policija je na nogah. -o- Za železnice bodo dobili 65,000 delavcev Chicago. — Armadno poveljstvo in razne vladne agencije bodo šle skupno na delo, da rekrutirajo tekom avgusta 65,000 delavcev za železnice. Vse te se nujno potrebuje na prograh v zapadnem delu Amerike. NOVI GROBOVI Marija Eržen Po dolgi in mučni bolezni je umrla na svojem domu dobro poznana Marija Eržen roj. Alič, stara 62 let, stanujoča na 15251 Saranac Rd. Tukaj zapušča soproga Karola doma iz Trate, fara Gorenja vas nad Škof jo Loko in sedem otrok: John, Marjorie Krainz, Julia Starman, Frank, Paul, Charles, Anna Cestnik, 3 vnuke in več drugih sorodnikov. Doma jo bila iz Poljan nad Škof j o Loko, kjer zapušča enega brata, eno sestro in več sorodnikov. Tukaj je bivala 41 let in je bila članica št. 142 SNPJ; Ptjgi-eb bo v soboto zjutraj iz .Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Jožefa na St. Clair Ave. in .144. cesta ter na Kalvarijo pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim so-žalje. Joseph Pečjak Kot smo že včeraj poročali je umrl Joseph Pečjak, star 39 let. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča hčer Barbaro, očeta Josipa, mati Josephine mu je umrla pred 11 leti, brata Edwarda, sestri Josephine Gerbeck in Helen Tomšič ter več drugih sorodnikov. Bil je član društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob devetih iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim soža-lje. Razne vesli od naših borcev v službi Sirica Sama Vojni oddelek je obvestil Mrs. Pauline Sedlak, da je bil njen soprog S/Sgt. Edward J. Sedlak proglašen mrtvim. Prej je bil sporočan med pogrešanimi 11. julija 1944 nad Nemčijo. Bil je topničar in radijski operator v bombniku. Na svoji 27. misiji je bil poročan pogrešan. Bil je odlikovan s tremi hrastovimi peresi in višnjevim srcem. V armado je bil poklican v februarju 1942. Prej je bil uslužben pri Standard Oil Co. Graduirau je iz East Tech višje šole. Preko morja je bil poslan v novembru 1943. Edward Sedlak je bil zet poznane družine Mr. in Mrs. Mike škrjanc iz 1131 E. 76. St. in je bil star 28 let. Glasom poročil sta na potu zdaj domov iz Evrope tudi dva naša vojaka: S/Sgt. Ignatius Novak, 153503 ' Holmes Ave., T/5 Frank Bricelj, 19211 Shawnee Ave. m rs m Mr. in Mrs. Joe J. Sterle, 1323 Russell Rd. sta naredila Ameriško Domovino sinu Jo-sephu F 2/C, ki služi nekje na Pacifiku. -o-— Varšava kliče ves narod naj pride domov London. — Nova poljska vlada je razglasila po radiu iz Varšave, da vabi vse poljske državljane iz tujine domov takoj. Vojaki, ki so se borili na raznih frontah, bodo sprejeti kot junaki. Poljska vlada bo plačala vsakemu potne stroške do doma. i s " »HEBISKA DOMOVINA, AUGUST 2, 1945 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland. Do DO*ti. odo leto 67.60. Za Ameriko in Kanado, jjol leta 63.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta 64.00. Za Ameriko ln Kanado, Četrt leta 62.00. Za Cleveland, po poŠti Četrt leta 63-26. Za Cleveland in Euclid, po raznajalclh: Celo leto 66.60. pol leta 63.50. četrt leta 62-00 Posamezna Številka 8 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. 66-50 per fear. Cleveland, by mall, 67.60 per year. U. S. and Canada. 63.50 for 6 months. Cleveland, by mall. 64-00 for 6 months. U. S. and Canada. 62.00 for S month«. Cleveland, by mail, 62.25 for S month*. Cleveland and Euclid by Carrier, 66.50 per year; 63.50 far 6 months. 62.00 for 3 months. Single copies S cents. nik diktatorjev. Pri vsaki konvenciji delavske stranke so bili komunisti temeljito poraženi. Ako Ibo hotela angleška delavska stranka izvesti tako-zvani novi deal, bo imela na rokah velik boj od strani konservativcev in liberalcev. Treba je tudi pomniti, da je dobil pri volitvah v svojem okraju mandat bivši premier Churchill, ki bo imel v poslanski zbornici veliko in strupeno besedo. Kot vse druge dežele mora tudi Anglija dobiti mnogo socialnih sprememb za izboljšanje preprostega naroda. To nalogo so dali volivci 5. julija delavski stranki. Ker ima absolutno večino v zbornici, bo lahko izvedla svoj program, če je iz ekonomskega ozira namreč sploh mogoč. Entered as seoond-class matter January 5th. 1809. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187t. No. 178 Thurs., Aug, 2, 1945 Glasovanje o čarterju Vzrok, da je bil čarter Združenih narodov, ki je podlaga bodoči mirovni organizaciji ali ligi narodov, s tako večino sprejet v ameriškem senatu (89 proti 2) 'je pripisovati predvidnosti predsednika Trumana. Predlog, da se pridruži naša, dežela ligi narodov leta 1919 je prepadel za 7 glasov. Zdaj pa taka večina za enak predlog! Ali se je sentiment ameriškega naroda toliko spremenil v zadnjih 25 letih? Ne, se ni! Ako bi bile v tem čarterju, ki je zadnji teden našel milost v očeh ameriškega senata, take točke, kot jih je takrat predlagal predsednik Wilson, bi bil tudi ta čarter skoro gotovo prepadel. Današnji čarter govori samo o priklopitvi dežele k združenim narodom v svrho vzdržanja svetovnega miru in če je treba, se v to porabi tudi oboroženo silo. Toda čarter nikjer ne pravi, da se s sprejetjem čarterja Zed. države že tudi bevezujejo poslati proti napadalcu oboroženo silo. Ta točka je še vedno in ostane v območju našega kongresa, česar Wilsonov čarter ni vseboval. Ameriški kongres pravilno misli, da nima razen kongresa nihče pravice razpolagati z oboroženo silo Zed. držav. To se pravi, kongres lahko to dovoli predsedniku Zed. držav, ki mu pa to oblast lahko tudi vsak čas odvzame. Čarter ne bi imel tako gladke poti skozi senat, da ni predsednik Truman uvidel nevarnosti in je iz Potsdama poslal izjavo kongresu, da ima pravico razpolagati z oboroženo silo Zed. držav samo kongres, to se pravi — obe zbornici kongresa," kot to govori naša ustava. IKo je kongres to slišal, je šele skoro brez opozicije sprejel čarter. Rabiti oboroženo silo proti temu ali onemu, kakor govori čarter, ki bi ogrožal mir, se pravi toliko kot napoveda-, ti vojno. In te oblasti si ameriški kngres ne pusti vzeti, kar ima popolnoma prav. Ako bi tega ne bilo, bi lahko zastopnik Zed. držav v ligi narodov na svojo pest poslal oboroženo silo proti eventuelnemu napadalcu, kar bi bilo toliko, kot če bi tak zastopnik napovedal komu vojno v imenu Zed. držav. Naši previdni senatorji so to pravočasno in pametno preprečili. Nova vlada v Angliji Menda so Amerikanci bolj presenečni nad padcem, Churchillove vlade v Angliji kot so pa Angleži sami. Komentarji glede tega so različni. Nekateri pravijo, da so se Angleži naveličali Churchillovega vodstva in ga lepo odstavili, čim je dosegel za Anglijo zmago v Evropi. Angleži menda smatrajo, da je bil,Hitler glavna nevarnost za angleški imperij, misleč, da bodo z Japonci že Amerikanci sami opravili, če še malo drugi pritisnejo v zadnjem trenutku. Prav tako so Angleži napravili z Lloyd Georgem po prvi svetovni vojni. Ko jih je zmagoslavno izpeljal iz vojne, so ga leta 1922 poslali v pokoj in mu niso nikdar več pustili do kakega vplivnejšega mesta. Saj smo videli nekaj podobnega tudi v Ameriki. Roosevelt je dobil največjo večino pri prvih volitvah 1932. Pri drugih volitvah leta 1936 so ostali delavci doma, čeprav jim je v tistih štirih letih priboril toliko ugodnosti. In potem je zmagoval vedno z manjšo večino. Lansko leto je zmagal samo radi tega, ker smo bili še v vojni in je narod hotel, naj bi vojno.tudi končal. Toda usoda je hotela drugače. Tako kaže, da tam, kjer ima narod svobodne volitve, ne mara enega ii^ istega voditelja predlogo na krmilu. Tudi v totalitarnih državah jih ne marajo, ampak tam si ne morejo pomagati, ke'r jih drži diktator v pesti. V Angliji je zmagala delavska stranka, katere zastavonoša je Clement Attlee, ki je bil imenovan za ministrskega predsednika. Navada, je namreč, da ' kralj poveri sestavo vlade voditelju tiste stranke, ki dobi pri volitvah največ glasov. Mnogi mislijo, da je šla Anglija s tem, ker je dala večino delavski stranki, na levo. To ni res, čeprav ima Attlee namen, da izvede v Angliji mnogo socialističnih idej, kot podržavljenje železnic, rudnikov, jeklaren. Delavska stranka je v kampanji obljubila narodu zaposlitev, boljše mezde, boljša stanovanja. Za takimi obljubami gredo volivci radi in še posebno so šli Angleži, ki so prestali mnogo trpljenja in težkoč v petih letih vojne. Narod je verjel, da mu bo delavska stranka dala več, kot pa konservativna, kateri na čelu je bil vojskovodja Churchill. Narod si je mislil, da je vojskovodja lahko najboljši voditelj na bojnem polju, pa ne bo dober za izboljšanje domačih razmer po vojni. Včasih je to res. Tudi naš Roosevek je sijajno vodil vojno, za domače razmere se pa ni brigal skoro nič. Če bo mogla vlada, v Angliji izpolniti, kar je obljubila, se bo šele videlo. Obljubila je dosti. Anglija je navezana za prosperiteto samo na zunanjo trgovino, za trg v inozemstvu, kamor prodaja svoje- izdelke. Toda ako hoče s tem tekmovati z drugimi deželami, bo morala prodajati produkte ceneje kot drugi. Toda če bo prodajala produkte poceni, ne bo mogla vlada dajati boljših plač delavcem, kakor je obljubila. Volk sit in koza cela ne gre skupaj. Tisti, ki mislijo, da je z novo vlado v Angliji zmagal komunizem, se moti. Angleška delavska stranka ni nikdar priznavala komunistov in novi premier Attlee je velik nasprot- BESEDA IZ NARODA Pismo iz Jugoslavije v začetku marca 1945 niiiniiiiiniuuiiiiiiMiiiininiiiimnimfin* di ta ima celonočne zabave. Pri vsaki zabavi streljajo okoli hiš in vpijejo, da nič ne spimo. Prositi in pritoževati se ne moreš brez nevarnosti. Referent za prosveto je pri nas bivši kuhar. Lahko si predstavljaš kako se rešujejo šolske in prosvetne zadeve, šole že dve leti nimamo, letos menda zato ne, ker ni kuriva. Toda za dečje, omladinske in druge partijske domove in za vse njihove zabave ga je dosti. Verouk obiskujejo »otroci zasebno kolikor morejo. Vsi starši so se sicer izjavili, da hočejo obdržati verouk kot obvezen predmet, sedaj pravijo, da bo zopet vpeljan. Otrokom razlagajo in materam dopovedujejo, da se sedaj otroka ne sme več kaznovati,' ampak da ga je treba vzgajati za svobodo, naj dela kar hoče, potem pa bo otrok že sam presodil kaj je prav in kaj ni in tako bo postal znač-ajen in svoboden. Grupe omladincev in omla-dink odhajajo na skupno delo. Tam imajo tudi redna predavanja, vse pomešano od 14. leta naprej. Tako izgleda zunanji tir, na notranjem tiru pa deluje O. Z. N. A. t. j. tajna policija po vzorcu GPN. Ona je gospodar nad življenjem in smrtjo. Zapira, odvaja ljudi, strelja, ubija, po nekih tajnih navodi-li'h, brez vsakega zakona, brez smernic, kakor je partiji potrebno. Ljudstvo je na tihem nejevoljno ali pomagati si ne more. Največje hudo je, ker so otrokom vzeli otroško mladost, dekletom deklištvo, ženskam ženskost. Partizanka v hlačah z revolverjem in granato za pasom, je po mestnih ulicah redna pojava, življenje je nemirno, neredno in hudo. Iz raznih central neprenehoma prihajajo komisarji, ki dajejo svojim smernice za delo. Vsebina je redno ta, kako mora vsak paziti, da se ne vrne J reakcija in da rie vzame narodu velikih pridobitev in svobode. Ker narodna milicija sicer nič ne dela, zato tatovi mirno kradejo in drugi mirno počenjajo svoje kriminale. Nihče ji'h ne lovi in jih ne šče. "Narod" so samo partzani. Oni so volja naroda. Drugi imajo samo toliko volje, da ne smejo biti proti. Nered v javnem življenju je popolen. Ali mi smo vendar hvaležni Bogu, da smo še živi. In živi smo še vsi Slovenci kar nas je bilo tukaj med vojno. To je velika sreča, če pomisliš, da so bile bitke okoli nas in smo bili vsi takrat v naši hiši.. V naših sobah je padlo 7 Rusov in 1 partizan. Ranjencev pa nismo šteli. Hiša je zelo zdelana, okna vsa zdrobljena, vrata zlomljena, stene polne lukenj in razpok. Sa$ je po vsej hiši žvižgalo in treskalo. Vsi naši višji uradniki so odpuščeni. Nekateri delajo v delavskih bataljonih, drugi imajo kako privatno službo. Tu je umrl partizanski ge- Dragi prijatelj! Hvala Bogu, da še živimo. Pišem Ti prvič izpod rudeče zvezde. Hvala za pozdrave vsem prijateljem, Bog daj, da se še kdaj vidimo, Bog daj kmalu. če pridete sedaj sem, se Vam bo marsikaj prav čudno zdelo. Mnogo je porušenega, saj so nas razbijali Nemci in "naši." Ne vem, kje bi začel. Nisem prav nič razpoložen za pisanje. ali rekli so mi naj danes napišem, če sploh hočem, potem bo prepozno. Silno sem vesel, ko sem dobil prvič po tolikem času naravnost poročilo od Tebe in dragih znancev. Naši slovenski pregnanci tu vsi drhtijo in težko pričakujejo kdaj bodo mogli domov v Slovenijo. Kakor sem rekel, zdaj živimo pod rudečo zvezdo. Ko so prišli so mnogo obljubljali in bili zelo prijazni. Ali kmalu, prav kmalu so začeli streljati. Po istih načelih so streljali, kot poprej Nemci: Kdor je proti njim. Bivši orožniki in policaji so izginili preko noči. Isto-tako drugi, ki so bili označeni s "proti." Uprava je dvotirna. Na zunaj upravljajo vse ljudje "iz naroda." Volitve so bile takoj prve dni po njihovem prihodu in skoro nihče ni vedel zanje. V vsakem kvartu je bil oznanjen "zbor naroda." In potem smo nekega dne zvedeli, da imamo novo izvoljeno upravo. Kvart se sedaj imenuje odeljak. Tam so referenti. Za socijalne zadeve je n. pr. referent bivša delavka v tovarni, starejša preprosta ženska, ostra komunistka. Ona rekvirira zasebna stanovanja za dečje domove. Kar ji pri-ja, to vzame. Zasedeno stanovanje vzame, kjer ji je všeč, čeprav je par korakov dalje pi*azno na razpolago. Samostanske in duhovske objekte posebno rada rekvirira. Na kvartu je poveljnik partizanov. On tudi rekvirira. V hiši, kjer leže ženski bolniki je rekvriral n. pr. največji prostor za partzanski bar, kjer svira noč in dan harmonika in se pleše kolo. čitalnice in prosvetne dvorane rekvirirajo za svoje omladinske domove. Tam so istotako po cele noči igranke. Vse pokradejo in odnašajo, hišo in okolico po-nesnažijo, da je umazana kot hlev. Dečji domovi so njihova vz-gojevališča. Učijo se same partizanske pesmi 'in njihove propagandne krilatice. Otroci morajo v Dečji dom "prostovoljno." Kdor ne pošlje otrok tja prostovoljno, smatrajo da je "proti." Biti proti pa je največji zločin. Mladina nad 10 let in več, se zbira v Omladinskih domovih. Mešana vzgoja, plesi, celonočne zabave vsak teden. Za odrasle so delavski bataljoni vzgojna šola. Tam so re-1 neral Franc Rožman. Bil. je dna dnevna predavanja o dar- urarski pomočnik v Ljubljani. bilizacijo, ki žene na bojišče napol otroke, dočim je redna partizanska vojska v mestnih garnizijah. Samo poveljniki so tudi na bojišču partizani, kar je pa zopet narobe, ker so nesposobni v vodstvu vojaških zadev. Zbrali so n. pr. Slovence in jim obljubili, da jih bodo oblekli, oborožili in z avijoni prenesli v Slovenijo, toda po štirih dneh so jih nagnali na bojišče v^civilnih oblekah. Le puške so dobili. Poveljniki so bili pa partizani-Bosanci. V Sremu so reveži pustili skoro vsi svoja življenja. Kar se jih je vrnilo, so prišli bosi, ušivi in bolni. V Sremu se jako širi pegavec. Ruski vojaki so dobričine, pogumni, neustrašljivi. Starejši častniki so odlični ljudje, pošteni ill verni. Vojaki so neuračunljivi kadar dobe vodko. Za vodko dajo vse. Za vodko se lahko pelješ, ko sicer ni nobenih vozil. Ali vodka je huda nevarnost za ženske. Nobena ni varna, tudi sestra ne. Po naši deželi je sedaj veliko ruskih grobov, ki jih označujejo z stožci z rdečo zvezdo na vrhu. Politično je pa tako. Novega ni nič drugega, kot njihova volja, da ostanejo na oblasti in zato groze s krvjo vsakemu, ki bi jih poskusil na oblasti prikrajšati. Drugače nič stalnega. O demokraciji ni duha ne sluha. Diktatura ali kako bi imenoval ta pritisk, je mnogo hujša kot pod Nemci. Nered neprimerno večji kot med vojsko. Varnosti nobene. Zaupanja med partijsko oboroženo manjšino in masami prebivalstva prav nič. Skrivnostne centrale in tajna policija OZNA imajo usodo vsakogar v svojih rokah. Sodišč ni, razen partizanskih vojaških. Zakonov ni. O federaciji ni sledu. O vsem odloča centrala, pa ne državna centrala, ampak partijska. Pretrpeli bomo, če to ne bo predolgo trajalo. Za to pismo, če ga dobe, bom imel prevrtano glavo. (N.)* — "No, kako se je tvoji ženi posrečilo prvo kosilo?" — "Ne vprašuj! Še kuharska knjiga se ji je prismodila." * * * — Kdor pridno dela in lako-men ni, lahko brez vsega bogastva živi. Vojak piše iz Nemčije Mr. in Mrs. Mike Franko, 1010 E. 70 St., v Clevelandu, sta prejela od sina Pfc. Al Lamperta iz Nemčije naslednje zanimivo pismo: "Dozdaj sem, hvala Bogu, še vedno zdrav. Moje delo je zdaj samo straženje taborišča Dachau v Nemčiji. Na straži sem 3 ure, prost sem 6 ur in vedno tako naprej. Tukaj se nahajajo jetniki raznih narodnosti, kot Rusi, Poljaki in našel sem tudi mnogo Jugoslovanov. Spoznal sem jih po njih zastavi, ki je podobna francoski, če se jo zabrne. V neki baraki sem našel polno Slovencev in nekaj Hrvatov. Slovenci so mi povedali, da so iz štajerskega, odkoder so jih Nemci odpeljali v Rajh leta 1941 do 70,000. Tako so tukaj že štiri leta in lahko si mislite, kako si želijo domov. Povedali so mi, da so Nemci požgali mnogo njih domov. Kar je bilo boljših posestev so pa nanje naselili svoje ljudi iz Rajha. V Nemčijo so odpeljali vse, stare'in mlade. Moški so delali v tovarnah in na polju, ženske so morale pa opravljati hišna dela ža žene elitne garde. Prav slabo so ž njimi ravnali. Zdaj, ko so oproščeni nemških spon, dobivajo vsaj boljšo hrano. Kar se pa Rusov tiče so zelo umazani, dočim so Slovenci zelo snažni in se ne marajo mešati niti z Rusi, niti s Poljaki. Slovenci pripovedujejo, da je bil zanje najsrečnejši trunutek življenja, ko so zagledali prvega ameriškega vojaka tukaj, ker so vedeli, da bodo zdaj kmalu prosti. Mnogi imajo sorodnike in znance v Ameriki in eden mi je omenil, da prav dobro pozna John Kramarja, ki ima zdaj vinsko trgovino na St. Clair Ave. in 53. cesta. Pozna njega,, ženo in otroke, katere je celo imenoval po imenu: Fritz, Frank in Mary. Kramarja se spominja od takrat, ko je prišel na obisk v Jugoslavijo. Takrat je imel še mesnico. Ime tega človeka, ki Kramarja pozna, je Franz Klo-kacher. Zelo dobro se nam je zdelo, da se moremo razgovarjati po slovensko. Včasih smo pri kak- (Dalje tia 3 strani) vinizmu in poslanstvu proleta-rijata. Orožnikov nimamo več, V Španiji je nune pobijal in cerkve zažigal, zato je v Jugo- nego takozvano narodno mi- slaviji postal general. licijo izvoljeno od naroda. Tu- j Ljudje so silno jezni na mo- Kdaj bo konec vojne z Japonci? Ako uganete, dobile lepo denarno nagrado! Da se bomo nekoliko motili in lažje čakali na konec vojne, razpisuje Ameriška Domovina tri denarne nagrade onim, ki bodo najbližje uganili, kdaj bo uraden zaključek vojne z Japonci. Nagrade so $100, $75 in $25 Kdor bo najbližje uganil konec vojne, dobi prvo nagrado, drugi najbližje drugo in tretji najbližje tretjo. Kaj vam je treba storiti, da dobite nagrado? Prečitajte pa-zno sledeča pravila: 1. Pravico do nagrade imajo samo naročniki Ameriške Domovine, ki morajo imeti takrat, ko bo nagrada določena, list tudi plačan. 2. Napišite na papir ure, daa, mesec in leto uradnega konca vojne z Japonsko, kakor vi mislite, da bo. Denite v kuverto ter zapečatite. Pošljite ali prinesite v urad Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio. Zunaj na kuverto zapišite v levi kot: V-J. Tako bomo videli že na naslovu, da je v pismu naznanilo o koncu vojne in ne bomo pisma odprli. 3. Izbrana bo posebna komisija, ki bo odpirala ta pisma takoj zatem, ko bo predsednik Zed, držav uradno po radiu naznanil konec vojne z Japonci, kot je to storil ob koncu vojne z Nemčijo. 4. Vsa ta pisma morajo biti v uradu Ameriške Domovine do SOBOTE 1. septembra. Lahko odgovor pošljete takoj ali kadar hočete do 1. septembra. Na pozneje došla pisma se ne bomo ozirali. 5. Pišite razločno, da se bo lahko čitalo. Napišite uro, dan, mesec in leto konfc vojne, ter podpišite svoje polno ime in naslov. 6. Vsak naročnik Ameriške Domovine sme napisati samo en odgovor. 7. Ako se pa primeri, da jih bo več, ki bodo dali natančno isti odgovor, se bo nagrado med nje enakomerno razdelilo. Torej zdaj pa le na delo in ugibajte! Trije naročniki bodo gotovo dobili nagrade, vprašanje je samo kateri. To je pa od vas odvisno. • fiili ise ftopet r ji*ala. Zelo kunšten človef. si gnil nekega trgovca .Je de-paradižnikov. Ni veli'a"£ ^ je tako napravil v vs«®hk? z ni, je imel v soboto la?a Je zaloge doma, ne da tfhkimi kaj okroglega štacnai me se, da je take vtf hud'a mogoča samo enkrat1 m°ž, isti prodajalni. Trgo^elo d< reč prebrisani ljudjel prav kostimar je, posebno se p zelo dobro zapomnij°:0skimi naklonjenosti ne želfi'a- Ke Možak torej pride] Piskr< stu in vpraša, koliko^ bil ca kruha. ! delati "Deset centov," ^ sv Poti postrežljivo pojasni, jaSperj "Pa mi dajte eno-^'o je v; če odjemalec. Trgoj^a, E zavije v papir in i^' Po pa ko je vzel zavoj v rfrja jr misli in vpraša trg°ve sme 1 "Po čim so pa zmaki žnikov?" P°skuša "Po deset centov° se rec štacnar. .Jo je "če je pa tako, Jf^eža. < vzel kanto paradiži Jerico sto kruha," reče odjfa. Saj kaj, vzemite kruh "'Pomlad dajte kanto parading' Trgovec vzame k1* Bogu 1 da kostimar ju kalife man kov in ta se obrne, >ba rada prodajalne. ^Pak t< "Hej !'f zavpije 'A sitnost vec, "pozabili ste # rada v paradižnike!" e škode "Seveda nisem $ sta pr to, zakaj naj bi pfln, 2mf vam nisem dal za ^ kruha?" ga razg^dpa^ ^ razžaljen od jemali Prep^-"Pa, če se ne Ml P0ra" kruh niste plačali* iščem bil trgovec že nekako gj"! od te velike kupčijc;ek noh "Da bi vam » kruh?" se začudelj0 go, ki ga niste da";šla j al Trgovec se ustr»> jj. « hletfen reče: "SeV\mPal,J . saj imate menda r'tj j-0 Jf pojdite v božjem f rok m® to bi vas še profagom * vseeno, da bi v %e . IJC vali kje drugje." I p Kostima;- je omleto pa dolgo zrl v Wova t, Končno pa odločno', * Ko bo že tako ali ciljati £ 1 od samega hudni^^1' rV fe Br , PoPrej Agent je prečf0*, ki st. kim trudom mešolra2polag zavaroval za Postaj pošlje k zdravB'i sprašuje o zdrav|fna Pa t družini. Meščafl; • Kakoj je oče umrl v sta^elju, jetiko, mati pa, % ciJ »a j ra 39 let in šiff priPravl Zdravnik raztr^ jfp°ved sprejem, češ, da '4 Uzla&a tomci takih oseb, f kat Sr\ «. i % sta jo h 'S° v knj m< Zdaj je posta' v"^ trmast in je s^i zavaroval na (ia J „' / pa šel k drugert||; zat,/^1 a Je ) . , • soli". ""-^Je ol stavljena vpra&a * 1 tudi drugače jitej Ta zdravnik ^ih "Kolil je umrl? Koliko je |o "Dva meseca 12 prosilec ročno KAft "Kaj mu je P* ^ od z< vedel zdravnik. itlal;Cerije 2 "Jezdil je lahke spotaknil in ^ ; d^°v°]jstv priletel ravno Jl''- tl 'a. v« zg 'Koliko je bJJ1'a Jse del( ti stara, ko je u^ cas dop deti zdravnik. "Mo,"' f St. CUi lec. Jj • Cesti- 1 "In vzrok sr?1 delz dravnik. i "Umrla je "En mesec J'ljj^VZl do 95. leta," se 1 ^ k (Juh ^etloba in senca ** ^HERISKA DOHOglNA, AUGUST 2, 1945 ) | SPISAL DR. FR. DETELA vel. --- • Uli se ga, Mana!" je f Pet Tone, in Mana ga »Sit ✓ ilc over> ti si dober in pošten /ca iJe deJ'al v zahvalo Tetina je pa trda." r vs^ehkf zemlji se miši za- 0 ia«a Je zavračala Mana, ja tehkimi ljudmi pa lenu-cnac vrs huda ženska je ta," je cratP mož, ko je nesel v pi-rgofel° domov. "Rajni Ga-djePrav storil, da je ni 1 no f° se pa zdaj nad dru-nijoPskimi znaša. Kakšen žele- a! Kar pred noge bi •id«* Plskrc z zabelo vred." likojbi bila siromaka Te- I delati naučila, kakor " f \ Potrpežljivo vztraj- 3iJi.|asP6rja in jerico_ Na :no!r°3e VZg0je je bila si. rg#sna, prav zadovoljna n f - Po Pametnem načelu, vr«Ja in zadovoljhosti .rt} «me kazati, sicer mu 1 DoSaknejo- Sa-i 80 tu-P°skušali. se redita tvoja varo- X° Je ustavila nekoč 3 | za «Fant je TC0 Sem v nedeljo Saj ji je obleka> ki nova, zdaj že ih pomladi adif LtlBOgU!" je vzdihnila *fr "»njka jima niče- Neža, te^-rjamem; am-f k°de ni, Mana, ško- fl F1 sta Premožna", in če ^fln' zmeraJ kaj odpa-iz^fcpade \T v al4ret)IlNeža' t« jaz raji Kar pobi- ali.išč;n!raČUnil Pa To- ,eWak ne 8 teb°.i-" ,čii|k°n0K hUda! Ali ne ( p| n°bene besede .zini- liv. >§a,fej ^rešne besede, pVf2 Pa nisem takš- j n j e na videz ali viCeni bs0dila- Ali ml-zakaj" da ial"|]a7 tako počasi pro-str in pred v le e vP°metaj! Z Bo- ." f ^ oglasi!" 0 l^at ŠU, tUdi Jeri" '^tnihn Zalka v je pa zdaj kaj strahu?" Brat jo je zavračal, da naj se nikar ne vtiče v župnikove stvari, in tolažil je Gašperja in Jerico, da naj se nič ne boji-ta; saj vesta, kako hjtro in rad da jima on odpusti, če sta kaj zagrešila; ljubi Bog pa da je še neizmerno bolj usmiljen; samo žal mora biti človeku, in mošl^o naj pove; pa je račun poravnan, in na dolg, na greh ni treba nič več misliti. Izpraševanje vesti po novih molitvenih knjžicah se je videlo Mani vse prekratko in prepovršno; to da se mora vse vestneje vršiti. Bric je ugovarjal, češ, da še pes čuti, kd'aj da se pregreši; kako prihuljeno pa se plazi o-krog gospodarja: kako stiska rep med noge in si misli, da bi bil le že prestal! pa naj bi človek ne vedel. "Rmanov Blaž beži pred menoj, ker mi je dolžan za en par črevljev. Kadar bo plačal, bo prišel zopet v vas; in tako se tudi marsikdo cerkve ogiblje." VOJAK PJŠE IZ NEMČIJE Je gnala obe Poti - ^ Sta Se bili ieglikov ej 12 bratovih Post. A k , . - »K >J; 'M razni,Sta ležala d°ma žif Za°stajati vfl' niza brato- M tudi to leto ni i?'laj Uk° je pri- — "" 'vlJal učenke in •i o" '°d i 4. ^gal 12Poved m , a ln Prvo sveto b •&< kTt lin izpraše- 6 f So v i em' kaza-1 ^ajiliip izpoveduj i?lftve. slikala ld4 e'Slh in bi1 io opisovala « se ji je zuPnik premalo morala ona e obdelati tvari- je dejala, časih, VbalidrUgač- Joj; ka-11 ^Povedi! Kje - Slečeni ZOb.02dravnika, ^ko, Puljenje " 1adovoli bite v va- - T^oovoiin*. v va S. VSe /fUbili pri tem 3 X ea 'del0 e vajeno, ^ dS d°Pu^a. Uradni ji,MstVn?UPNlK 62. Ave. vf na St. Clair __ Cesti' Knausovo p0- (July 31, Aug. 2) Mani so se_ zdele take primere pregrešne. Prinesla je otrokom staro,debelo knjigo, kjer so bile dolge strani samega izpraševanja^ velikih in malih grehov., Janezek in Gašper, ki sta skupaj preštela liste in iz-previdela, da vsega tega ne moreta predelati; ostala sta pri tisti knjižici, iz katere sta molila pri maši. Rozalka se knjige sploh ni lotila. Jerica in Anka pa sta bili vestnejši, in' zlasti Anka se je kar zatopila v mnogoštevilna vprašanja. Straho-ma je spoznavala, kakšna greš-nica da je. Ali se je katerikrat ozirala ali zasmejala v cerkvi? Seveda in še kolikrat! Kadar se je kak ministrant prevrnil, kadar je cerkovnik kaj razbil. Kakor začuti boječ nestrokovnjak, če prebira medicinske knjige, vseh bolezni znake v svojem telesu, tako,se je začelo dozdevati Anki, da ima skoraj vse grehe nad seboj. Kali vsega hudega, ki spe v človeškem srcu in čakajo ugodne prilike, da poženejo iz tal, in ki se vendar ne dajo izrvati kakor plevel ne, dokler ni pognal, te kali so se ji zdele, ko jih je premišljevala, sami grehi, in grozno jo je vznemirilo to bridko spoznanje. Drugi se niso bali izpovedi; ona je trepetala in začela zavidati tovarišem in tovariši-cam srčni mir pred toliko odločitvijo. Kmalu pa se je zavedela, da je to zavidanje zopet nov greh. Oh, kamor se človek obrne, povsod greh! Kam naj beži, da bi ušel? Kar obupal bi ubogi grešnik. Toda obupava-nje je zopet greh. Ne, ne, Bog je usmiljen; saj tudi starši ne čakajo vedno s -šibo v roki, kaj so vr„ kdaj bo otrok kaj napačnega dosti iztržil. Vedel je, kdaj ,]e naredil, in toliko dober je ljubi treba zarezati smreko, da se le-Bog gotovo tu^i. Toda ali ni to po odceja. zopet predrzno zaupanje? Tako se je mučila uboga sirota z debelo tetino knjigo, da si je iz vsega srca želela, da bi bila umrla kot otrok ali da bi ne bila prišla na svet, če ni takšna želja že zopet greh. Izpoved1 je je nekoliko potolažila. "Nocoj pa zgodaj spat, da boste jutri lahko vstali "in se lepo napravili'!" je dejal Bric. Teti Mani pa vestnost ni dala miru; vzela je Jerico in Anko s seboj, da bi ji vredno pripravila za sv. obhajilo. "Ti, Anka," je dejala slovesno, "ali si vse povedala? In ti, Jerica, ali nisi nič zamolčala?" Opisovala jima je grozo greha, ki si ga nakoplje človek z nevrednim svetim obhajilom. "O premišljujta, premišljujta, če se ne skriva še kak greh po kotičkih vajinega srca! Jutri se še vse lahko popravi." (Dalje prihodnjič). ---o- (Nadaljevani« z 2 stra.nl) šni besedi obtičali, pa je že šlo. Mnogo jih je tudi tukaj doma od Ljubljane in z Dolenjske. Tudi ti komaj čakajo domov, čeprav vedo, da so večinoma vsi njih domovi požgani. Govoril sem z nekaterimi Rusi in Ukrajinci in sem se zelo čudil, ko so mi povedali, da ne marajo več domov pod sedanji ruski režim, šli bi najraje v Francijo, na Holandsko ali pa da bi ostali v Nemčiji, če ne bo drugače, samo domov ne pod rusko komando. Neko dekle mi je pripovdovalo, kako so Rusi ubili njenega brata. Najprej so mu odrezali ušesa, potem nos, mu izvrtali oči in ga mučili! tol'iko časa, da je umrl. Zato ni čudno, če nočejo več pod Ruse. Vse kaže, da bomo kmalu odšli od tukaj in nazaj v našo ljubljeno Ameriko. Kdaj, ne vem natančno, ker vedno menjajo datume. Upam pa, da ne bo dolgo, da se spet vidimo. Priloženo vam pošiljam pismo, ki ga je pisal gori omenjeni Fran z Klokochar. Lepo pozdravljam vse domače ter vse moje znance in prijatelje v Clevelandu, Al Lampert. * Spoštovana ga. Franko! Naznanjam Vam, da sem se srečal z Vašim sinom Albertom, ki hodi tu »v Dachau stra-žit nas Slovence. Tu nas je zdaj še okrog 4,000. Vaš sin mi je povedal, da je John Kramar tam blizu Vas doma. On in jaz sva doma iz iste občine, namreč iz Sv. Petra pod Sv. Gorami. Povejte mu, da ga prav lepo pozdravljamo vsi tul-kajšnji izseljenci iz,šenpeter-ske fare. Po tej prokleti Nemčiji nas je še okrog 50,000 iz naših krajev. Bodite iskreno pozdravljeni vsi Slovenci sirom Amerike. Vaš rojak, Franc Klokočar, iz Bistrice št. 11, Sv. Peter pod Sv. Gorami. -o-— Bajtar -Tomaž Spisal Viktor Flisek • Tomaž Klama, smolar in gobar, je bil suh, da bi se z lahkoto skril za številko ena, in zdelan kot zavrženo kosišče. Pod Sv. Planino je imel bajto. Bila je revna kot oklan pes. Okoli bajte je bilo zemlje, da bi z njo lahko napolnil nekaj cvetličnih lončkov. Tja je zelo rad sadil sončnice, ker so mu vedno tako prijazno pokimavale. Za kozo tovarišico je nasrpal vsako jutro tam na poseki žrtja za ves dan. Bilo je mleka — dobrega, da bi z njim jetiko pregnal. Ne«. gle gobe in za smolo je Kupujte vojne bonde! ziko. "Poglej!" Položil je pet prstov desnice na zarezo in še-tri z levice. "Osem!" naračuna. "Osem," zastoče ona. "živi vsi." "Zdravi vsi," pravi ona. Oči se ji nekam čudno svetijo in cbraz ji postaja nagloma ves poten. "Tomaž, še eno zarezo zariši! Tako je," je dejala kljubo. \ alno. "Tako je," omahne Tomaž. "Da bi ne bilo tako!" Otroci so rasli, raztezala so se jim usta. Celo vra^ bi požrli. Bajta se pa le ni hotela širiti in njiva ne daljšati. Zaradi prostora bi še šlo. Otroci so ležali pozimi tesno stisnjeni po tleh, onadva pa že kako. Poleti so pa večji trije pomolili noge čez prag in dobro se je spalo. Le glad, to to! Jedli so naberačen kruh, ki je bil trd ko šolska klop. In da bi vsaj tega bilo! Tomaž ni vi-Ni bilo hudega Tomažu. Le del okroglega drugače kot o pol-dolgčas je bilo smolarju, tako ni luni. Smolar je tuhtal, tuhtal strašno dolgčas. Včasih je šel in odločil. "Lizika, od lakote na goljavo blizu bajte, se stegnil po resi, gledal v dolino in godrnjal : "Dobro vam je, dobro, do. linci prevzetni. Po več žen imate in greh delate. Tomaž pa niti ene ne za pošteno življenje. Kdo naj mu podneti v peči in prinese vode, ako zboli? Pomagaj, ljuba Marija, da se mi vse to preloži. Vem, da imaš pri svojem sinu veliko veljavo, daj, poprosi ga pa bo šlo. ženo bi rad. Ne rečem, da mora biti ravno lepa. Da je le pametna in zdravih oči. Gor dO nas je strmo. Saj vidiš, da sem sam kakor luna na nebu. Koza v bajti Je pa vendar žival, ki nič ne razume. Stori mi, kar te prosim. Ne bom te pozabil. Vsakikrat bom vrgel dinar v pušico pred tvojo podobo v cerkvi. Samo okbnesi se. Moč imaš." Tisto noč je imel Tomaž lepe sanje. Obiskala ga je rajna mati. Stopicala je po bajti, pretaknila vse kote, urejevala različno navlako in odmajevala z glavo. Sklonila se je nad spečega, ga pokrižala in dejala: "Tomaž, potolaži se. Mož postaneš, Oče boš." Izginila je. Tomaž je zastrmel, se v snu dvignil, padel nazaj in zasmrčal. "Tomaž se ženi!" je zavrelo. In vsi odsveti pametnih niso nič zalegli. Smolar se je poroči!. Bil je ves srečen. Zdelo se mu je, da se veseli z njim vsak grm, vsako drevo. Razurflel ga je kri-vuljasti bor, razumela breza, psika, dren* da, celo sončnice so se veselile z njim. Po devetih mesecih je v bajti zavekalo. "Lizika, kako si moja," se je ojunačil Tomaž. V lopataste roke je prijel pravkar rojeno čudo in ga nesel prav k obrazu. "Lepe očke, lepe rokce, malo lask, prav vse kot jaz, hehe!" "Drvar nerodni,, uročiš ga ali pa zmečkaš," je ugovarjala babica. Tomaž pa venomer: "Lepe očke, lepe rokce ..." Vsako leto je ponavljal Tomaž: "Lepe očke,, lepe rokce." . „ ______ Daljšal se mu je obraz, ušesa solni dež izpral. . . Osem, da, osem. postala prozorna. Hrbet mu je I živi vsi, zdravi vsi. Težko živ-začel riniti navzven' in s koleni j Ijenje, pasje življenje, takšiio", je klecal. "Pomagaj, o Je?us! j kakor je naše." Lizika, jenjaj!" Pri vsakem j "Tomaž, marsikaj slišimo o rojstvu je napravil zarezo na' tebi. Samo lepega nič in dobre-tram nad vrati. Poklical je Li- ga nič. nama ne bodo pomrli." Oprtal je koš in izginil v jesensko noč ... Od takrat je bilo malo bolje. Tako za sproti je bilo. Krompirja ni manjkalo, tudi fižol so večkrat jedli. Za sol in zabelo so vrgle gobe, če so kaj prida obrodile. Po vaseh je završalo. Tomaž tatinski! Nima posevka, pa dosti pridelka. "Na polovico pre-kel je pri nas obtrgan fižol," rentači Vojc. "Najlepša putka mi je zmanjkala z gred," se jezi Rovski Janez, "zdaj se pa ženska še nad menoj dere." "Da bi ga vsaj zalotil zlom-ka," pljuje Vojc. "Sami imamo otroke, pa mu še njegovo drobnjav redimo." "Vrag pa takšen zakon, ki dopušča, da se revščina množi," odseka Rovski Janez. Ves mračen je stopil Tomaž h gospodu župniku. "Klicali so me?" "Nekaj boš vprašan," so poki-mali izza pisalne mize. "Tudi oni bodo vprašani," se je zdrznil Tomaž in sedel. župnik opazuje Tomaža. Pozna ga, saj je tudi njegovega očeta poznal. Boljši je bil stari ko ta njegov sin. Ta je neumen in hudoben. Le kako se bo začelo in po kakšni poti končalo, si je mislil Tomaž. "Tomaž, koliko imata otrok?" "Devet, gospod župnik! živi vsi, zdravi vsi, prosim." "Devet? Osem," odseka gospod Valentin in udari po debeli knjigi. "Osem, da veš!" "Bodo imeli prav, da osem, gospod," popravlja Tomaž, ko se zave. "štetje mi ne gre. Saj vedo. V šolo' nisem nikoli hodil. Ko sem bil majhen, so jo začeli zidati; ko je bila narejena, sem že imel listek za nabor. Pisati pa znam. Ko smo nazadnje pri vas mlatili, sem se podpisal na podna vrata, še zdaj se bere, ako BELO DOBIJO DELO DOBIJO Ne rečem, še vi niste ljudem vedno všeč." "Da ti brez ovinkov povem: kradeš, da veš.'' "Marija, da to rečete," se razburja Tomaž. "Ali ste me videli pri kraji, ali me je videl tisti, ki je vam to pripovedoval? Samo povejte! čel j ustniki so!" Gospod župnik ostane ravnodušen. Smehlja se. "Okoliščine; Tomaž, okoliščine. Pred tednom je bil na Janovi njivi po-trebljen krompir, sinoči pri meni na farovškem gruntu. Sam veš, da se na ta način samo sad uničuje. Zdaj o kresu krompir ne zori; dela se samo velika škoda." "Vedo, da ponoči nikamor ne grem. Za zlat denar me ne spravijo, čeprav sem revež. Lahko bi srečal rajnega očeta. Nekoč sem jih že, pa si ne želim več. Komaj sem prišel tisto noč domov. S špiritom sem si drgnil noge, tako so bile okorne." (Dalje prihodnjič) . Ko se je pred kratkim mudil v Berdinu angleški minister Winston Churchill, si je ogledni tudi palačo, v kateri je baje storil žalosten konec nemški "bog" — Hitler. Ko je izstopil iz palače, je pozdravljal navzoče s znanim «y» pozdravom. Od tu je Winston odšel na konferenco v Potsdam. !THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. MALI OGLASI Ugodna prilika za hiše Proda se hiša na Kewanee Ave. moderna, 5 sob bungalow v eno nadstropje, zimska okna, beneški zastori, furnez, garaža, podstrešje; proda se poceni za samo $7,500. Na 15438 Calcutta Ave. hiša za 2 družini, 5 in 4 sobe, furnez, garaža; cena je $7,200. Na 929 E. 207. St. hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 3 zgoraj, zraven je cottage 4 sobe na ekstra lotu; rent je $60 na mesec; cena je $6,800. Pokličite George Kasunic HE 8056 _079) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St, _____________________(x) Sobo in hrano išče Moški išče sobo in hrano pri pošteni slovenski družini. Kdor bi ga sprejel, naj pokliče HE-0897. (i78) PRIPRAVITE VAŠ FURNEZ! Novi furnezi za premog, plin, olje, eorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 Air-Conditioning, Honeywell Thermostat Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdicott 0487 (x) Takoj se sprejme Boring Mills in Punch Press operatorje Velderje Packers in Craters Za skladišče Reliance Electric & Eng. Co. Ivanhoe Division 1091 Ivanhoe Rd. Marine Division 1190 E. 152 St. (July 31, Aug. 2, 4) ženske za čiščenje Podnevi Poln čas Plača Zglasite se v Employment Office v 5. nadstropju Wm. Taylor Sons & Co. (182) Sprejme se ženska Da bi čistila in likala dva dni v tednu. Dobra plača. Pokličite IV 1378. (179) Sprejme se Knjigovodkinjo, voznika za truk in finišerja za pohištvo. Zglasite se pri Waterloo Furniture Co., 15428 Waterloo Rd. (182) Dve hiši na 1 lotu Naprodaj sta dve hiši na enem lotu. Sprednja hiša ima sob zgorej, 6 spodaj. Zadnja hiša ima 7 sob. Lot meri 50x 190. Ima garažo, furnez, v zadnji hiši je parna gorkota. Nahajata se na 15814 in .. 15812 Trafalgar Ave. Vpraša se za podrobnosti istotam zadej. (July 26, Aug. 2, 9) Plačajte račune za plin, elektriko in telefon pri nas. Money Order postrežba od $1.00 do $10,000. Mihaljevich Bros. 6424 St. Clair Ave. (2. & 8. each month) Dečka sprejme Sprejme se dečka, da bi pomagal na gazoiinski postaji. Zglasi naj se na 920 E. 185. st- (180) Licenziran kurjač Delo od 11:30 ponoči do 7 zjutraj. Plača od ure. Zagotovljeno tudi po vojni. The F. Zimmerman Co. 2040 W. 110. St. (182) Vas muči revmatizem? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna (Thur.-x) RE-NU AVTO QODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender je. Welding 1 J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. MALI OGLASI Stanovanje išče Vojakova žena išče stanovanje 4 sob; nič otrok. Kdor ima kaj primernega, naj pusti na-slov v uradu tega lista. (179) Stanovanje v najem V najem se odda 5 lepih, nanovo papiranih sob; oddajo se mirni odrasli družini. Na 1123 Addison Rd. zgorej. Vse udobnosti in centralna gorkota. (x) East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro, FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9350 pivo. vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj Pralni stroj želi kupiti družina od privatne osebe. Stroj se kupi neglede v kakšnem stanjirje isti. Kdor ima kaj naj pokliče RA-6505. JUL Proda hišo Lastnik prod>a hišo 7 »db, novo barvano, blizu šole in cerkve, vse bakrfene cevi v hiši. Zglasite se po 3. uri na 898 E. 146 St., blizu S~t. Clair Ave. ____ (178) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVawhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV Pomagajte Ameriki, kupujte vojne bonde in znamke. AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 2, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN "Zakaj me tedaj vprašaš če veš, kdo sem?" "To pot ne ubežiš zasluženi kazni!" Starec se je spustil v hripav smeh. "Za nekaj trenotkov te veselje že mine. — Postavite na na-' sipu poleg brane dvoje vislic! — Da ste hitro gotovi! — Ka-! kor sem videl, je brun dovolj!" Mejni grof je zdaj pristopil bližje k starcu ter ga zgrabil za belo brado. "Nespametnik!" je zagrmel Mejni grof je zdaj pričel govoriti v tuj^m jeziku. Dragu-ška ni razumela dobro, a zdelo se ji je, da se opravičuje pred sestro, da ni mislil tako hudo . . . Mejna grofica je tudi poskušala svojo svakinjo potola- in ta duhovnik ga je že večkrat obiskal, kakor bi se poznala in bi bilo vse nalašč tako priprav-. . ljeno. In kakor bi ne bil niti| starec, da je gospod Albreht kristijan. Ni ga še videl, da bi napravil križ. Ni mu bilo posebno hudo. Skoro gotovo se je žiti in je gladila deklico po be- hlinil. In mogoče, da izhaja lem čelu, otiraje ji ob jednem iz tega nevspeh mišenskega o-z obličja bogate solze. j rožja. Taki potepuhi iumejo Ura za uro je minula, a Pre- čudne stvari. S hudičem so je- misl se ni vrnil. Gospa Adleta je neprenehoma begala z očmi po cestah, ki so se vile proti gradu, a čakala je zaman. O soprogu niti duha niti sluha. Kdo ve, kje leži na trdi zemlji! Kdo ve, kako kliče ljudske pomoči? In ali mu kdo da v usta vsaj griž-ljej, mu vlije notri žličico vode? Če ga najdejo, ga mogoče še ubijejo. "Pojdiva ga iskat, mamica!" "Kaj pomaga, drago dete? — Ce bi imeli krila!" "In mati je pritisnila hčer na srce kar njaiskrenejše je mogla. "Če sta v pričetku upali v Gospoda, tudi zdaj ne izgubita nadeje!" je rekel duhovnik Do-brogost; toda skoro ni mogel tudi sam dokončati. Glas se mu je tresel, zastajal mu je v grlu .. . Kaj bi počeli? Takoj bi bilo po vseh načrtih, kakor bi jih odnesel veter. Niti misliti si ni upal, da bi Premisl kje ležal mrtev. VII. Celo gospoda Albrehta se je zgubančilo v kakih pet gub. Pravkar mu je gradnik povedal, kako so spustili v grad starega človeka, ki je ležal pred jarkom, obrnjen z glavo v zemljo, in je bil mogoče vohun — NE ČAKAJTE! dna roka. "Ko sem šel pred leti s tvojim rajnkim očetom proti Luti-cem, so nam naenkrat skrhali meče in pohabili loke, da nismo mogli niti sekati niti streljati. Celo konji se niso hoteli ganiti naprej. In vzrok temu je bilo tudi čaranje moža, ki se je ne-opaženo vtihotapil v grad in nam vse začaral. Od starih vojakov sem slišal še bolj čudne stvari. Skoro neverjetno, jasni gospod! In najhuje je, ko se pred očmi napravi volčja megla." Mejni grof je potem ukazal, naj privedejo starca. Takoj so mu ga pripeljali. Starec je pred gospodom Albrehtom ponosno vzravnal glavo, strupeno se nasmejal, vprl nanj oči, kakor bi ga hotel z njimi prebosti, in spregovoril z glasom, da je mejnega grofa zazeblo po vseh udih: '"Pozdravljam te iz vojne — pozdravljam — vrnil si se zdrav!" V teh glasovih, ki so se izvili izza pobledelih. starečih ustnic, ni bilo niti najmanjšega znamenja kake bojazni, kaj se mu zgodi. "Od kod si in česa iščeš v mojem gradu?" Gospod Albreht se je trudil, da bi kar najbolj mogoče strogo povdarjal svoje vprašanje. "Izmed onih, po katerih dedujejo tvoji rojaki, po katerih Sedaj Je čas, da si izberete fin Fur- SO delovali tudi tvoji očetje.— Coat ali Sterling suknjo iz volnenega in kaj hočem tukaj ? — Ali ne blaga direktno iz tovarne, katere do- , . . , bite uri meni vedno do najnižjih cenah veš, da prihajajo pradedje vca- bite pri meni vedno po najnižjih cenah v Clevelandu: Suknje iz blaga katere prodaja od $35.00 do $79.00 pri meni so samo $29.00 do $65.00 In če kupite Fur-Coat meni si. boste prihranili od $25.00 do $150.00 ali več, odvisno, kakšne cene ^ Fur-Coat si izberete. sih gledat, kaj se godi z njiho-se vo zapuščino?" Videti je bilo, kakor da zraste starčeva postava pri vsaki besedi najmanj za palec. "Govori jasno! — Odgovarjaj določno!" Mejni grof je nehote segel ob bok po meču; toda ni ga na- pri Samo me pokličite pa se dogovorimo kdaj da pridem po vas in vas peljem boste lahko izbrali treba v tovarno, kjer kar želite. Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG ENdicott 3426 1034 Addison Rd. "Zgubil si ga; tudi ga ne rabiš! Proti meni ti ga ne bode — Bocji le brez skrbi!" I "Ali nisi čul, kaj sem te vprašal?" "Odgovoril sem ti že!" "Ti si čarovnik, v zvezi s hu dobnim duhom." Predsednik Harry S. Truman pregleduje novo knjigo, v kateri so zabeleženi skledi za svetovni mir, ki so bili sprejeti na konferenci v San Franciscu. Vprašal je senat, da čimprej odobri te sklepe; zagotovljeno rrm je bilo, da bo najbrže dobil soglasno odobritev teh sklepov. nehote stopil dva koraka nazaj. "Moje telo obesiš, toda moja duša? — Poglej skozi okno!" Nad gradom so krožili sokoli, spuščali se nižje in nižje, je-j den izmed njih z velikanskimi peroti je bil podoben orlu . . . "Poglej; že me iščejo. Težko jim je brez mene živeti . . . Moj duh poleti med nje, in potem se čuvaj, — čuvaj, ti zlo-dejskih prednikov ničboljši potomec! — Potem se čuvaj kakor hočeš, pred menoj se ne obvaruješ! — Niti spati ti ne bo mogoče! — Kadar se vležeš k počitku, priletim jaz in te s svojimi kremplji . . . zadavim? Ne—ne—ne—jaz te bom z njimi el trdno držal in ti počasi razkljuvoval srce! — In zdaj stori, kar hočeš!" Starec se je vnovi spustil v hripav smeh. Gospodu Albrehtu so se vsled gnjeva zalile oči s krvjo. "Imel boš tovariša! — Ali veš koga?" "Vem in tega se veselim! — Tim preje te potem obiščeva!" "Niti aledu ne sme ostati po tem črtovem rodu! — Kjer najdem v svoji mejni grofiji človeka, ki bi le po imenu spadal h krvi, ki se je postarala v tebi—ga pošteno kaznujem! — Naj privedo še onega norca iz Ekhardovke! — Gotovo bo že ves plesniv! — Morebiti se pa poznata? — Dovolim vama, da se tudi objameta!" Gospod Albreht šfe je trudil, da bi se zasmejal podobno, kakor se je ravnokar starec; toda ni se mu posrečilo. Starec je tesno stisnil ustnice in vprl pogled proti vratom, na katerih pragu se je za ne-dolgo objavila postava — resnično Okostje. Obleka na nesrečniku je razpadala; nemogoče je bilo spoznati, ali je to blago ali pajkova tkanina. Korak mu je bil plazeč se, negotov; zdelo se je, da mu niti noge nočejo služiti. Obličje žoltosive barve, oko globoko vdrto, kakor popolnoma ugaslo, ustnice nerazločljive, lasje pepelnati, prehajajoči skoro v pepelnato-zeleno, brada se je zdela, da je pol izpadla. In kaj še te roke! Kakor bi v njih rožljale kosti. Starec je stal sredi sobe nepremično. Njegove oči so bile neprestano vprte v prihajalca. "Se-li poznata? — Kako bi se pa ne? — Jeden je večji hudodelec kakor drugi!" Mejni grof se je prezirljivo nasmejal. "Podaj ta si vendar roke. Vidva se morata pozntai—vidva se morata dobro poznati!" Nobeden izmed starcev ni zinil niti besedice. Videti je bilo, kakor bi drug drugemu čitala v duši, zakaj se je tukaj treba smejati. "Kaj si onemel, plesnivec?" Jetnik zopet ni zinil niti besedice. Mejni grof ga je z drzno roko zgrabil za brado. Toda komaj se je je dotaknil, mu je ostala v pesti. Hitro jo je vrgel skozi okno. "Kaj od tebe ne dobim besede? — Ven z obema! — Ali so vislice že gotove?" Ob strani sta se že dvigali proti nebu dve neotesani bruni. Družina je prijela starea in ju vlekla za seboj. Tudi zdaj ni bil iz njunih ust niti jedne besedice. y Vnovič so hitro spustili dvig-ljivi most; v hitrem teku je prijezdil še nekdo, ki se je za- bil podoben. Bil je zaprašen, poznil. Toda vojaku skoro ni oblit s potom — pred jarkom je konj padel pod njim . . . Šele zdaj je bilo mogoče spoznati vojaka, toda na njegovi zunanjosti ni bilo videti nepoškodovanega mesta. Meč je bil okrvavljen popolnoma do ročaja. Lasje na glavi so bili razmrše-ni, onesnaženi s sumljivimi ru-dečimi madeži. "Atej! — Atej!" Draguščino oko je prvo spoznalo jezdeca. In zopet je pomagala deklica močnim hlapcem, da bi hitreje spustili most . . . V tem trenotku so prignali na dvoriše tudi oba starca. M«jni grof je prihajal iz sobane naj zadnji. "Kdo prihaja še?" "Tvoj gospod svak, jasni grof!" Albrehtovo čelo je potemne-lo kakor preje, ko mu je gradnik pripovedoval, kako so spustili proti njegovi volji v grad jednega teh dveh starcev. Ta izraz na grofovem obličju je izdal obojestransko gostiteljevo dušo naj natančneje. V vsaki potezi je bilo mogoče čitati, da mu nepričakovani Premi-slov prihod ni po volji in da bi bil imel najraje, da bi se sploh ne vrnil z bojišča . . . Tako bi se bil najložje iznebil nepriča- kovanega prijatelja. Gospa Adleta je hitela že tudi kakor veter nasproti svojemu soprogu. Mejni grof je sprejel Oto-karja čudovito hladno. In njegova desnica ga je nekako mr-zila. Premislov pogled je obstal na starcih. Mlajšega je poznal in tudi takoj razumel, kaj ju čaka. "Kaj je to, gospod Albreht?" "Čarovnika, ki sta nam pripravila s svojo peklensko u-metnostjo včerajšnji dan. Hočem ju izplačati. Ni svetovati, dolgo ostajati dolžen.' "In nič drugega?" "Ali ni vzrok zadosten?" Gospod Albreht se je strupeno nasmejal. "Stric — ljubi stric — ne jemlji jima življenja — poglej ju — usmili se jih — tako stara sta že —." Draguška se je zvila očetu iz naročja in se vrgla stricu pred noge. ! "Prosim te, striček, prvič v j življenju . . . Tako lahko mi ;izpolni? mojo prošnjo! — Usli-'ši me! — Tudi Bog, ki biva tako visoko na nebu, je vslišal naše prošnje in ni pustil ateja poginiti!" Mlajši sfarec, ki se je sam imenoval Niklota, je obstal z VABILO NA PIKNIK ki ga priredi ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING KLUB v nedeljo dne 5. avgusta 1945 NA SVOJI FARMI, ki se nahaja na cesti štev. 44 eno miljo južno od 84 ceste. Cesta 44 gre severno in južno skozi mesto Painesville. To bo običajni letni piknik našega klyba in vabimo vse člane, prijatelje in znance. Pripravljalni odbor je vsega dovolj preskrbel. Pripeljite svoje družine s seboj. Na svidenje! ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB očesom na deklici, ki je prosila za njuno življenje; njegovega pogleda ni mogoče popisati. Njegovo obličje se je jasnilo kakor najkrasnejši pomladan- ski dan. (Dalje »pu|m •vojne Pomagajte Ami' vojne bonde in znft J tj^j tv*^.' tAjejj tvgjj txa^i ijgfj tjjg^! as^njg^ ijg^J tjg^J - ^v RAZPRODAJI? na vsem poletnem bla> Pridite, dokler je zaloga popolna! Prejeli smo tudi veliko zalogo letnih oblek mere od 42 do 52 po $3.95, dokler jih je kaj v za1 Se toplo priporočamo ington da bo šiljke marin služijo e mora sept ^illliiiiiliiiiiiiiiiiiiltllllilliilliilliHllllllllliiiillilllilllilliliiiilliiliii11" Pošilj = » ' ! Kitajske I Skebe & Ulle Plumbing & Heating ^ m. 15601 Waterloo Rd. mogc Vodne cevi namestimo in odvodne kanale očistimo. Najbi GLEDATI ZDAJ SVOJ GRELNI SISTEM NA PARO IN VB^jdo 1 Mi prodajamo In inštaliramo ves monterski in grelni MIKE SKEBE KE 4614 Ponoči pokličite: cilj dc jpošiljke 'JLzati vo Na ' /ki. ^iM»UllllinilllMllllllllllinilllllllllllllllllMIIMIHIIIIIIMIIIIIIIIilim'il!ap^e "C ^HIIIIIIIIIIIIIItMllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIUIIIIl»||f Jos. Zele i 11 Hart, e n do j; 'Odo v k pisma Tel.: fc^božična urad: pta preko 5 funt kot Podolg, °jaško bleke, s ?h stvai V enem ti isti ia T-'W"''—§ S8HB T-" | , 'l^^M ^HHHT" m b P1 T^B^JK f* Pil r '.S-. ? ' ip i-" M' i * --'i ■ mi's V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NA SEGA NEPOZABNEGA SINA, SOPROGA IN BRATA Pfc. Joseph F. Debelak ki je umrl pred enim letom v Italiji. Umrl si, ljubi Joseph, v tuji zemlji; nikogar Tvojih dragih ni bilo tam, da bi Ti podal roko. Umrl si, ne da bi mogel reči svojim dragim: Zbogom. Celo to nam ni mogoče, da bi videli prostor, kjer počiva Tvoje truplo, daleč.' tam onkraj morja. Toda v naših srcih in mislih boši ostal za vedno. Zelo, zelo Te pogrešamo, ljubi Joseph. Žalujoči ostali: OČE in MATI sestre: FRANCES, MARY in JOSEPHINE; brat FRANK; žena ANN, ter nečakinja i BEVERLY ANN. Cleveland, O. 2. avgusta 1945. ** Paine amesvin( l|st/°jevo( lir železnit Jpzolina Zelezn Fa, ker . ,Vn° na i >'a še t 0 Progi, a ni mog [ak zadel of in NAZNANILO IN ZAHVAL^ J '-Me VV Globoko potrdi od prevelike žalosti, Tuniki v njamo vsem sorodnikom, prijateljem in zfjo pretre prežalostno vest, da je sovražna krogla nit življenja našega dragega sina in brata žopet dc S-Sgt. Stanley A. Bro(te ki je padel tam na daljnem vzhodu otoku T^ateljj dne 11. maja 1945. lep0 , Tem potom se želimo prav prisrčno P°slan< Rev. Čelesniku za opravljeno slovesno svet0 zadušnico in druge cerkvene obrede, —. Msgr. Hribarju in Rev. Tomcu za asistent*O L sveti maši. » « Prisrčno zahvalo želimo izreči vsent ^ p J nikom in prijateljem, ki so darovali za maše, da se bodo brale za mir in pokoj ___ duše. Iskrena hvala tudi vsem, ki so nai>1 ^Vl'isti zd li sožalna pisma in karte, ravno tako tudi v Vge ki so nas tolažili in nam bili ob strani v '' v Nemč lostnih dneh. Hvala društvu sv. Jožefa ' .Kdor KSK.I za sožalje. Enako Mr. Martin Rake1'1 ®Vrop0i njegovo ganljivo lepo petje. j ^°volje'] Ti, preljubi jeni naš sin in brat, ki za ^o p0-svobodo sveta življenje si svoje mlado d^'X &nje 1 žrtev Tvoja zastonj ne bi bila, da svetu Ij" f* Ill0rda prinesla bi. Spavaj mino tam v nezanem $ v 6riko Ti preljubi j eni naš sin in brat. Tvoja duša uživa večno blaženost z ljubečo materjo pr'ma fe lr> Pot dobrem Bogu v večnosti, Žalujoči ostali: ' JOHN BRODNIK, oče; JOSEPH in LOUIS, brata; FRANCES, sestra. Cleveland, Ohio, 2. avgusta 1945. t'el kje razu. k""1 drž« l c,vilist, f r°Po, 0 Potov£ ali Potov« | i