IzlmjjL
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Eokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
&
Velja :
za celo leto 4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom:
Upravmiàtvo „MIra44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
&
Leto XXII.
V Celovcu, 12. februarja 1903.
Štev. 7.
Vabilo
k
13. letnem olčnemn ziorn
katoliško-političnega in gospodarskega društva
za Slovence na Koroškem,
ki se bode vršil
v četrtek dné 19. februarja 1903
"v Oelovciz
v dvorani kat. rokodelskih pomočnikov.
Začetek ob 2. uri popoludne. Vspored:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika in blagajnika.
3.	Zapisovanje novih udov in vplačevanje letnih
doneskov.
4.	Volitev novega odbora in dveh pregledovalcev
računov.
5.	Razne razprave, predlogi in nasveti.
K temu shodu uljudno vabimo vse ude političnega društva in tiste slovenske rodoljube, ki se želijo zborovanja udeležiti in smejo z dovoljenjem odbora od udov vpeljani biti.	Odbor.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Zopet se približuje čas, ko treba odposlati nabiralne pole za družbo sv. Mohorja družbenemu odboru v Celovec ! Iskreno zato vabimo cenjene svoje rojake, drage Slovence in Slovenke, širom naše slovenske domovine, a tudi vse one, ki prebivajo in si iščejo kruha izven domačih mej, da se zopet vpišejo v našo družbo!
Vsak Slovenec, vsaka Slovenka štej si v sveto versko kakor nàrodno dolžnost, biti ud tej naši družbi, ki v lepi vzajemnosti zbira pod praporom sv. Mohorja in Fortunata vse sloje in stanove našega nàroda, ki po svojih knjigah skrbi za vsestranski duševni napredek slovenskega nàroda, kateremu podaja obilo zdravega pouka in kratkočasnega razvedrila.
Deluj torej vsakdo na to, da pristopi Mohorjevi družbi. Častite poverjenike iskreno prosimo, da zopet prevzamejo mnogokje sicer težavni, a povsod hvaležni posel nabiranja družbenih udov. A tudi vsak ud si štej v dolžnost delati za vsestranski napredek naše družbe in ji pridobiti čim največ novih članov! Z združenimi močmi delajmo na to, da bo družba napredovala in procvitala i v bodoče, da bode po njej romalo tudi letošnjo jesen čim največ lepih knjig v vse kraje, koder bivajo Slovenci.
Književni dar, ki ga letos sprejmejo čč. Mohorjani in ki je naznanjen v zadnjem „Kole-darjuu, je sledeči:
1.	„Zgodbe sv. pisma." X. snopič. — S tem snopičem se prične novi zakon. G. dr. Krek, ki je za f dr. Lampetom tako lepo zaključil stari zakon, nadaljuje tudi novi zakon in temeljito v prekrasnem jeziku razlaga novi zakon. Temu snopiču, ki ga krasi mnogo lepih slik, bo dodana tudi lepa naslovna podoba v barvah in velik zemljevid svete dežele.
2.	„Pamet in vera", 2. snopič. — G. župnik Seigerschmied nadaljuje svoje delo, katerega I. zvezek je našel mnogo priznanja. Poljudno razpravlja razna važna poglavja naše sv. vere in jih dokazuje ter pojasnjuje zlasti z mnogimi zgledi.
3.	,,V Kelmorajn." Spomini s pota. — To bo prav zanimiva knjiga. Pisatelj, g. kanonik dr. A. Karlin, nas namreč vodi na nekdaj slavno in tudi pri Slovencih dobro znano božjo pot v „Kel-morajn“, t. j. Kolu am ivhein. Knjigo bo dičiio mnogo lepih podob.
4.	„Domači vrtnar." G. profesor J. Koprivnik je spisal lepo poučno knjigo o vrtnarstvu, ki bo gotovo dobro služila našim gospodarjem in gospodinjam.
5.	„SÌovenske večernice." 55. zvezek, in
6.	,,Koledar za leto 1904." Ti knjigi izideta v znani že priljubljeni obliki. Obsegali bodeta razne povesti znanih naših sotrudnikov, poučno berilo itd.
To je torej letošnji naš književni dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da se čim največ udov vpiše v družbo.
Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dné 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih troškov povzročajo
nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine!
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 viuarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremuico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem pošinioo, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dné 10. prosinca 1903.
-------- Odbor.
Naš zastopnik v presojni komisiji za zadružništvo.
Deželna vlada razposlala je ravnokar vsem našim zadrugam sledeči poziv :
Št. 822. Slavna zadruga!
Pri e. kr. deželni vladi se nahaja presojna komisija, katera ima nalogo pospeševati kmetijsko zadružništvo, posebno pa izjavljati se o prošnjah za podporo, vloženih po posameznih zadrugah. V tej komisiji so zastopniki c. kr. vlade, deželnega odbora, c. kr. kmetijske družbe in „deželne zadružne zveze". Vsled posvetovanja, ki se je vršilo dné 26. maja 1902 pri c. kr. ministerstvu za poljedelstvo, se namerava sedaj poklicati v omenjeno komisijo tudi zastopnika „osrednje blagajne kmetijskih zadrug" in zastopnika slovenskih koroških zadrug.
Ker pa slovenske zadruge ne pripadajo nobeni koroški zvezi, preostaje samo, da se izvoli tak zastopnik po glasovnicah.
Slavna zadruga se torej naprosi, da vpiše na podlagi sklepa zadružnega odbora v priloženo glasovnico eno osebo, ki naj zastopa vse slovenske koroške zadruge v presojni komisiji.
Izpolnjena glasovnica blagovoli se vposlati do konca meseca februarja t. 1. c. kr. deželni vladi.
C. kr. deželna vlada v Celovcu, dné 19. januarja 1903.
C. kr. dež. predsednik : Fraydenegg 1. r.
Zadruge: posojilnice in gospodarska društva naj se zanesljivo poslužijo te priložnosti, v kateri
Ploha na pustni večer.
Matija stanoval je ob kraju mesta v majhni lični hišici, ki je bila njegova last. Boljše dni svojega življenja služboval je v nekem sodnijskem okraju kot nižji uradnik. Njegova plača sicer ni bila posebno velika, a živel je zmerno, žena Lenka gospodinjila mu je varčno in tako si je prihranil toliko novcev, da si je mogel na stare dni kupiti lasten dom pri sv. J . . .
Srečen in zadovoljen užival je Matija svojo zasluženo pokojnino pod lastno streho, v najboljšem miru in slogi s svojo boljšo polovico Lenko. Lenka bila je sicer mirna in pohlevna, pa tudi ni imela vzroka hudovati se kdaj nad svojim možem. Matija ravnal je ž njo lepo, no, in pijanec tudi ni bil. Zahajal je sicer rad k „Vinskemu grozdu" na kako četrt, a zaostajal ni in se vračal pravočasno na dom. Enkrat je pa moža le zalezlo. Toda kdo bi mu zameril? Bilo je ravno pustni večer, in družba večja, veselejša.
„Ker je ravno pustni večer, še četrt", zakliče Matijček, in gibčni oštir postavi pred njega tretji četrt. Ta pa ga je spravil v dobro voljo, da je pil še četrtega in petega. Naposled se vendar le spomni na dom in ženo. Plača in se hoče vzdigniti, a težko je šlo; dvakrat je precej trdo omahnil na stol, a tretjikrat se je le postavil na noge.
Opirajoč se na palico, krevsal je Matija na dom; vinski duhovi so mu sicer mešali noge in
vlekli zgornji del života sedaj na levo, sedaj na desno stran, tako, da je delal s svojimi negotovimi koraki mogočne ovinke.
»Jojmene, jojmene!" vzdihoval je med potom, „kaj bo nocoj ? Polom bo — ! Pridiga bo — ! Ne, nič ne bo! Lenka ni huda, a vstati mora, klicati moram, joj, joj!----------Glej ga, kmalu bi po-
zabil; saj je zvonec pri vratih; dà, zvonec, nocoj mi prideš prav —
Tako pogovarjaje se priguga Matija počasi do svoje hiše. Tema je biia kot v kozjem rogu, a Matija ima srečo, hitro zadene z roko ob ročaj, ga prime in potegne. A glej ! kar začne kapljati na njegovo glavo, a bolj ko vleče, debelejše postajajo kaplje; liti začne prav s curkom.
Matija vleče močno, močneje voda lije, močno, vedno močneje Matija vleče, a Lenka ne sliši, spi.
Matija postane nevoljen, vleče vedno silovitejše in vpije: „Lenka, Lenka — —, grda ne-usmiljenka ! V takem vremenu me pustiš stati na prostem ! Odpri, lije kakor iz škafa ! Odpri, pravim ! Praviš, da sem gluh, ti si gluha, ti!“
A vse mirno! Matiji pa se vlija voda v mogočnih curkih na glavo, raz glavo teče mu po celem životu, in se zbira v visokih škornjah.
Naposled se zasveti v oknu in Lenka se oglasi jezno v veži: »Šalobarda šalobardasta, danes siga pa že do vrha nabasan ; vpiješ kakor zverina in se še na zvonec ne spomniš, da bi pozvonil." Ključ zaškriplje v durih in Lenka stopi z lučjo na prag. Kakor bi odrezal, mine jo jeza, vsa nevolja, beseda ji zastane samega smeha.
Temna noč in vinski duhovi so poštenjaka Matijo popolnoma zmedli: misleč, da vleče za zvo-
nec, držal je za ročaj vodnjaka, ki je stal poleg vežnih vrat in si gonil — ploho na glavo.
-I-
Smešmčar.
*	Pri Izprašcvanjju pred poroko. Župnik sedi pri pisalni mizi in pridno piše. Nekdo potrka. „Notri!“ Dekle, že močno v tridesetih, vstopi. Župnik piše dalje. „No, kaj pa bi ti rada?" jo vpraša. — „K izpraševanju za poroko sem prišla, poročila se bom". — Župnik pokima in piše dalje. Naenkrat se spomni izpraševanja in vpraša: „No, Micika, pa povej, kdo te je odrešil?" — ,Eden iz Malevasi", odgovori Micika in sramežljivo zardi.
*	Pred sodiščem. Sodnik: „Vi trdite torej, da vam je zatoženi ukradel žepni robec ?" — Priča: „Gotovo in dokaz je ta, da ima ravno tak robec, kakor je bil moj." — Sodnik: „To ni noben trden dokaz, jaz imam tudi ravno tak robec v žepu." — Priča: „Že mogoče, saj meni sta dva ukradena."
*	Dvomljivo zaupanje. Advokat (kmetu, ki mu je izročil neko pravdno zadevo): »Torej se morem zanesti, da je vse resnično, kar ste mi razložili?" — Kmet: »Gotovo, sama gola resnica, če bo treba lagati, sem si mislil, bote vi to sami najbolje preskrbeli."
*	Iz šole. Mati:	»Janko, kaj bo s teboj,
včeraj si bil zopet kaznovan v šoli"! — Janko: Od kod pa to veste?" — Mati: „No, gospodi-čina učiteljica mi je povedala."—Janko (jezno): „Oh, te ženske res ne morejo ničesar zamolčati !"
*	Resna stvar. A: »Torej ti si se oženil? Ti se norčuješ." — B. »Prosim te, po poroki je vendar konec vsake šale!"
nam vlada ponuja drobtinico naših pravic. Naj se za ta posel imenuje od vseh gosp. deželni poslanec Fr. Grafenauer! Pravica, ki se nam tukaj ponuja sicer ni Bog si ve kako velika, a vendar je nekaj ; razvoj zadružništva bo vsaj deloma odvisen od tistih, ki imajo ta razvoj pripravljati in pospeševati. Pošljimo takoj v to zastopstvo moža, ki nas bo tam častno zastopal in odločno delal v prid kmetijstva! Enoglasno torej volite č. g. deželnega poslanca Er. Grafenauer-ja!
Državni zbor.
Pretila je nevarnost, da zopet zapoje paragraf 14., ter da se poslaniška zbornica odgodi. Prepir med sladkornimi tovarnarji in rafinerji (čistilci) zaradi razdelitve dveh milijonov kron. katere dobijo ti ljudje za pospeševanje sladkorne obrti, zakrivil bi kmalu, da bi sladkorni zakonski načrti do 31. jan. še ne bili rešeni. Ker je morala pa bruseljska sladkorna konvencija (pogodba) biti zakonito uveljavljena do 1. t. m., moralo bi se to zgoditi s pomočjo paragrafa 14., ako bi ne hotela poslanska zbornica dognati hitro do konca razprave o omenjenih zakonskih načrtih. Na zadnje posrečilo se je vendarle, da so prišli ti zakonski načrti pod streho. Pa brez škandalov pri nas ne gre. Tovarnarji in rafinerji sladkorja so se namreč zbrali v državnozborski palači k zborovanju. Ko so pa to doznali poslanci, je dr. Lemisch med sejo opozoril zborničnega predsednika na to, vsled česar je nastal v zbornici hud vihar. Posebno so začeli vpiti, da je za državni zbor nečastno, da se v njegovem poslopju zbirajo taki ljudje, ki bi radi spremenili parlament v navadno špekulativno borzo. Ko je predsednik opomnil, da mu ni o tem nič znanega, podala sta se v sobano, ker so bili zbrani tovarnarji in rafinerji, zbornična reditelja poslanca Valz in Vukovič ter je prvi, namreč Valz, zbrane ne baš prijazno pozval, naj se takaj odstranijo iz poslopja, ker nimajo tam ničesar iskati. Za rediteljima pa je privrelo kakih 30 drugih poslancev, ki so tovarnarje napadli s prav grdimi psovkami, tako, da je prav malo manjkalo, da ni prišlo med poslanci in med siadornimi baroni do spopada. Z eno besedo rafinerji in tovarnarji bili so zapodeni iz parlamenta na prav grd način.
Državni zbor se peča sedaj tudi z vojaško postavo in poslanci raznih strank so se zjedinili, da delajo z združenimi močmi na to, da se dosežejo zlasti za kmetski stan razne olajšave glede vojaške priprege, raznih olajšav za sinove priletnih starišev in vdov, odpustov ob žetvi itd. Izvoljen je bil odsek osmerih članov, da sestavijo v spomenici vse te zahteve in jih zagovarjajo v odseku. Minister za deželno hrambo se je že nekoliko vdal in naznanil načelnikom raznih klubov, da nadomestni rezervisti ne bodo poklicani v stalno službo, kakor je določeno v načrtu.
V omenjeni odsek nemška ljudska stranka ni poslala svojih zastopnikov in s tem zopet pokazala, kako malo ji je na tem, da se res pomaga kmetom. In v tej stranki so še vedno koroški „rešitelji“ kmetov: Čare, Oraš, Černik itd.!
Obresti za državni dolg se znižajo. Finančni minister je predložil zbornici načrt zakona, da konvertuje 3620 milijonov kron državnega dolga, to je, sedanje državne obligacije (dolžna pisma) zameni z novimi, ki se bodo obrestovale le po 4°/o, In ne več po 4‘2°/0. Tako bi si vsako leto država prihranila okroglo 7 milijonov.
Narodnostne In verske razmere v Avstriji.
(Konec.)
Gorica šteje 140.582 Slovanov, 3498 Nemcev (t. j. T6 odstotkov) in 81.136 Italijanov (t. j. 36 odstotkov). Od teh je 232.139 rimsko-katoliške, 9 unijatske, 59 pravoslavne, 354 protestantovske (seveda Nemci) in 295 judovske vere; 19 drugovercev in 22 brezvercev.
Trst z okolico šteje 49.679 Slovanov, 8880 Nemcev in 116.825 Italijanov. Od teh je 169.921 rimsko-katoliške, 41 unijatske, 1378 pravoslavne, 1862 protestantovske, 10 staro-katoliške, 4 mohamedanske in 4954 judovske vere; 291 je brezvercev in 208 drugovercev.
Istri j a šteje 190.774 Slovanov, 7016 Nemcev (t. j. 2-l odstotkov), 146.191 Italijanov (t. j. 40 5 odstotkov) in 1311 Kumunov. Od teh je 343.815 rimsko-katoliške, 61 unijatske, 389 pravoslavne, 4477 protestantovske in 285 judovske vere ; 6 je drugovercev in 17 brezvercev.
Dalmacija šteje 566.433 Slovanov, 2306 Nemcev, 15.279 Italijanov. Od teh je 496.778 rimsko-katoliške, 187, grško-katoliške (unijatske), 96.279 pravoslavne, 182 protestantovske, 4 staro-katoliške, 12 mohamedanske in 334 judovske vere ; 6 je drugovercev in 2 brezverca.
Predarlsko ima 250 Slovanov, 112.316 Nemcev in 5884 Lahov. Od teh je 127.544 rimsko-katoliške, 7 unijatske, 3 pravoslavne, 1535 protestantovske, 8 staro-katoliške in 117 judovske vere; 5 je drugovercev in 8 brezvercev.
Tirolska ima 1695 Slovanov,460.840 Nemcev in 368.021 Lahov. Od teh je 848.157 rimskokatoliške, 100 unijatske, 54 pravoslavne, 3232 protestantovske, 15 staro-katoliške, 5 mohamedanske in 1008 judovske vere; 85 je drugovercev in 46 brezvercev.
Solnograško ima 561 Slovanov in 185.951 Nemcev. Od teh je 191.223 rimsko-katoliške, 7 unijatske, 14 pravoslavne, 1284 protestantovske, 7 staro-katoliške in 199 judovske vere; 12 je drugovercev in 17 brezvercev.
Gorenje Avstrijsko ima 4042 Slovanov in 795.355 Nemcev. Od teh je 790.178 rimskokatoliške, 88 unijatske, 47 pravoslavne, 18.373 protestantovske, 193 staro-katoliške in 1280 judovske vere ; 29 je drugovercev in 58 brezvercev.
Nižje Avstrijsko ima 140.811 (?!) Slovanov in 2,713.923 Nemcev. Od teh je 2,864.222 rimsko-katoliške, 3215 unijatske, 4285 pravoslavne, 65,460 protestantovske, 1054 staro-katoliške, 891 mohamedanske in 157.278 judovske vere; 1134 je drugovercev in 2954 brezvercev.
Iz te statistike je razvidno, da tvorijo Slovani v Avstriji dve tretjini prebivalstva. Ako bi se seveda ne bilo tako grozno sleparilo pri ljudskem štetju, bi bilo število še mnogo večje ; posebno na Koroškem, Štajerskem in v Istriji bi se bilo število izdatno povečalo. V teh kronovinah so seveda naši zagrizeni sovražniki marsikaterega Slovenca prekrstili v Nemca ali Laha. Tudi na Nižje-Avstrijskem so jih mnogo pozobali, kajti prepričani smo, da živi na Dunaju skoraj dvakrat toliko Slovanov, kakor so jih našteli. Smo pač v Avstriji, kjer je enakopravnost v pravi moči !
Dopisi.
Kotmaravas. (Nekoliko pogleda v staro leto.) Leto 1902. je bilo, kar se tiče kmetijstva, še precej dobro leto. Skoraj povsod je dobro obrodila rž. Dobro so obrodila tudi jara žita, kakor ječmen, jarca in posebno oves, dalje pšenica in krompir, repe pa je bilo skoraj povsod malo in drobna. Ajda se je vsled ugodnega vremena meseca avgusta tudi lepo razvila in zrastla prav lepo. le žal, da jo je prezgodnja slana precej posmodila. Pa tudi marljive čebelice so si nanosile obilno sladke strdi, sebi za zimo v radost umnemu čebelarju. Krmske rastline so obrodile razun detelje, katera je bila po več krajih zelo slaba, tudi srednje dobro. — Kar se tiče sadja, so skoraj povsod dobro, ja bogato obrodila jabolka, slabo hruške, češplje po nekod prav dobro, češnje dobro v nižej ležečih legah, dočim je v viših legah orehe popolnoma posmodil majnikov mraz in slana. Lep skupiček so tedaj lani prinesla jabolka tistim sadjarjem, kateri gojijo posebno fino namizno sadje, katero ima vkljub dobrej letini letos visoko ceno vsled izvoza v druge kraje. Da bi se mi kmetje le bolje poprijeli umne sadjereje, katera donaša in bode donašala temu, kateri ima za sadje pripravno lego in vé ravnati pravilno ž njim, lepe doneske, in je lepo urejen sadni vrt lahko veselje in ponos pridnega kmetiča, ko gre ob nedeljah v istega oddahnit se od napornega dela na polju celega tedna. Letos je na več krajih težek južni sneg sredi meseca januarja napravil na sadnem drevju tudi veliko škode, pa največ le po nemarnosti nekaterih kmetov, kateri se niso potrudili istega pravočasno raz sadno drevje otresti. Srce boli človeka, ko vidi, da v marsikaterem sadnem vrtu leži drevje polomljeno in s korenino izruvano vse križem, ko se je v jeseni šibilo pod težo lepega in sočnega sadja. Pa tudi po gozdovih je sneg napravil veliko škodo, da leži najlepši mlad les v starosti od 20 do 35 let vse križem. Najbolj je trpelo lepo košato borovje, manje smrekov in jelkov les. — V nàrodnem oziru je bilo leta 1902. za nas koroške Slovence zelo slabo, ker izgubili smo marsikaj, in to le odkrito pripoznajmo, vsled naše povsod se nahajajoče nemarnosti in ne-zaupnosti, in vsaj zdaj v zadnjem trenutku glejmo, da se vzdignemo iz mrtvila, sicer ... — Lansko leto smo zopet dobili k nam v Kotmarovas g. kaplana, katerega smo že več let težko pogrešali in še težje pričakovali, v osebi čast. g. R. Rotter-ja, doma iz Orne, ki je izvrsten pridigar, ljubezniv, prijazen ter ponižen gospod, ki si je s svojim prvim javnim nastopom v hipu pridobil srca vseh dobrih in poštenih faranov. Upamo, da se ne bo dal prestrašiti po raznih sredstvih, katere rabi proti njemu neka posebna tukajšnja klika, katere glavni dokazi so sila, kruta pest in satansko hudoben, strupen kačji jezik, ter od vseh mogočih najnižjih človeških strastij razvneta živinska surovost in peklenska zlobnost, hudobnost in skrajna nadutost, katere sad i se kaže s tem, napadati mirno po cesti idoče, po-
štene ljudi samo vsled njih verskega in nàrodnega mišljenja in prepričanja. Pa za danes dovolj o tem !
Kotmaravas. (Umrli.) Dné 12. januarja letos smo pokopali pri nas najstarejšega moža cele fare, rajnega p. d. Grešnikovega „Hanija“, ki je i dosegel visoko starost 91 let. — 6. februarja je umrl j tudi ubožec Anton Matic, znan pod imenom „plavi i Toni“, kateri je kot vojak, in sicer kot lovec, se ! udeležil tudi vojske leta 1848. pri papeževih vojskah j na Laškem, in je služil tudi več časa pri žandarjih,
; videl lepa mesta južne Italije in si kot vojak pri-| dobil tri medalje. — Na svečnico smo spremili k ! zadnjemu počitku o obilni udeležbi pogrebcev raj-j nega p. d. Matjaka v Kotmarivasi, ki je bil kot j vnet Slovenec v nàrodnem oziru zmiraj neustrašen in jeklen značaj. Rajnik se ni zbal nikoli skrajno surovega napadanja od strani naših zagrizenih sovragov, prišel je vselej rad neustrašeno izvrševat svojo versko in nàrodno dolžnost, in tako bil zmi-| raj lep vzgled vsem drugim bojazljivcem in omahljivcem, katerim že pri vsakem postranskem in grdem pogledu naših nàrodnih nasprotnikov hitro srce v hlače smukne, in se bojijo zamere pred vsakim grdim bradačem in surovežem.
Timenica. (Razno.) Spomladi se bo šolskemu poslopju prizidal še en del in tako šola povečala v dvorazredno, da ne bo zaostajala za ono pri podružnici v Šmartnu. Upati je, da se bomo potem hitreje spremenili v Nemce, kar še sedaj nismo. Strelja se sedaj tu v vasi kamen za šolo in pridno dovaža opeka iz opekarne izvoljenega dr. Metnica. 30.000 je je navoženo. Skoraj bi bila nesreča zraven. Ko je bila sklad že visoka, se je podrla, konji so se splašili in bežali, možje na skladi pa lepo zdrknili dol — brez nesreče. — V četrtek so pripeljali moža, ki je bil v črez eno uro oddaljeni gostilni. Šel je na stran, pozneje ga najdejo zunaj od mrtuda zadetega in ozeblega. Tudi žganje! Leži kakor brez zavesti, ne spregovori besede, samo glavo obrača in oči suče. Na duhovnike je bil hud. — Letos imamo že šest rojenčkov. Največ se jih rodi v mrzlih mesecih. Večkrat se sliši : So mrzli ljudje. Sedaj vem zakaj. — Influenca zelo grudi male in velike.
Št. Lipš na Krci. C. g. župnik Volbenk Serajnik je zbolel jako nevarno takoj po inštalaciji. Prišel je že hudo bolan sem zaradi velikega truda. Cela leva stran pljuč je vneta, a hvala Bogu, nevarnost je že minula. Želimo novemu gospodu župniku zopet kmalu trdno zdravje !
Črneče. (Poroka v lesu.) Tele je bilo zaklano — svatje povabljeni. Zbolela pa je nevesta in tako se je vršila dné 9. t. m. poroka na nevestinem domu, ki je v sredi Tribejskega gozda.
Kazaze. (Občni zbor hranilnice in posojilnice.) Mnogi so majali z glavami, ko so slišali, da imamo tudi „poljunci“ svojo hranilnico. Menili so, da ali nimamo denarja, ali pa ne kredita. Na obe strani so se varali. Že v prvem letu moramo biti z vspehom prav zadovoljni. Pokrili se niso samo vsi ustanovni stroški, ampak se je vrhu tega nabrala tudi že precejšnja rezerva, ki znaša s čistim dobičkom vred 147 K 1 v, kar je za naše razmere že velik denar in to prvo leto. Ustanovnih stroškov je bilo 90 K 55 v, ti druga leta odpadejo in bo temveč prišlo na rezervo. Posojil je 5780 K, naloženega denarja 8264 K, hranilnih vlog 14.323 K, skupni promet je: dohodkov 40.648 K 81 v in izdatkov 40.156 K 61 v torej: 80.805 K 42. Osemdeset tisoč ! Zares, toliko denarja naše polje še ni videlo. Občni zbor se je vršil v gostilni g. J. Magajne pri „Iglu“. Potrdil se je stari odbor, le mesto umrlega č. g. S. Mikelna se je izvolil računskim pregledovalcem Janez Lipnik, p. d. Pižovnik v Kazazah. Tudi tukaj naj bi se pokazalo, da morajo kmetje skupaj držati, tako bi se moglo marsikaj storiti v njih prid in korist.
Kazaze. (Prenovljeni oltar.) Nismo še poročali, da imamo skoraj nove stranske oltarje, ki so naši cerkvici pravi kinč. Mične in lepe so posebno nove podobe, in se prikupijo vsakemu, ki jih vidi. Popravil se je tudi glavni oltar in na novo poslikal cel presbiterij in žagred. Celo delo je stalo okroglih 2260 K, od katerih so dali far-mani prostovoljno 1200 K; 200 K je dala posojilnica v Sinčivesi, 50 K lovska družba, drugo na drugih krajih, nekaj malega je še na dolgu. Ker pri nas, kakor znano, rastejo sicer rumenjaki, ali ne po 20 K, ampak le taki, da jih v loncih kuhamo, in je med nami le nekaj „slamnatih“ gospodov, je za naše dobro ljudstvo dobro spričevalo, da toliko darujejo za božje reči. Kristus je pač rekel : „Ubogim se evangelij oznanuje". Če Bog dà, napravimo vigredi še orgije in potem nam nič ne manjka, kakor le nebesa. Bog jih daj !
Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda!
Družba sv. Mohorja na Koroškem leta 1902.
Geslo: .Mohorjevih udov število
je verskega in slovenskega duha merilo/ Koledar za 1. 1903.
(Dalje.)
4.	Dekanija Dobrlavas. Dobrlavas 121 (-(- 21), Št. Lipš 56 (— 1), Žitaravas 56 (-{- 11!), Št.'Vid 103 (-+- 8), Št. Kancijan 113 (+ 21), Železna Kapla 155 (+ 4), Reberca 78 (-)- 38). Kamen 30 (-)- 4), Mohliče 20 (— 1), Galicija 34 (-+- 3), Opače 20 (+ 3), Šteben pod Juno 30 (-+- 5), Globasnica 58 (+ 10), Korte 22 (4- 1), Obirsko 28 (+ 3), Jezersko 73 (4- 4), Ravno 31 (4- 1).
1028 udov ! Tekom 6. let smo vedno vspod-bujali in navduševali iu evo uspeha! Za 46 udov se je število zvišalo. Najlepše je napredovala Rebrca; a nekdanje visoSine še ni dosegla. Pohvaliti moramo Dobrlovas in Št. Kancijan, kjer je 31, oziroma 21 družnikov več; pohvaliti pa tudi Žitaro-vas, ki se je pospela na 56 (4- H) udov, čeprav tam ni duhovna. V občno posnemo priporočamo Korte, kjer pridejo na vsakega kmeta skoro 4 udi !
5.	Dekanija Pliberk. Pliberk 206(4-5), Vogrče 62 (+ 15), Šmihel 221 (+ 21), Kazaze 48 ( + 5), Švabek 59 (4- 1), Št. Danijel 43 (4- 2), Devica Marija na Jezeru 187 (— 17), Guštanj 57 (4- 3), Mižice 93 (— 3), Orna 119 (4- 13), Kotlje 54 {— 4), Koprivna 41 (— 4), Javorje 15 (— 1).
1191 udov šteje pliberška dekanija, t. j. 80 več kakor leta 1901. Gledé števila udov je bila dekanija od nekdaj vedno med prvimi. Mesto Pliberk stoji na jako lepi stopinji, a poleg tega še vedno napreduje. Le tako naprej ! Šmihel, Vogrče in Orna so jako lepo prospevale. V obče je napredek v 8. župnijah ; nazadovalo jih je 5.
________ (Konec sledi.)
Javno vprašanje!
Podpisani načelnik krajnega šolskega soveta Št. Jakob v Rožu je na poročilo lista „Freie Stim-men“ z dné 31. decembra 1902, da je od celovške podružnice nemškega „Schulvereina“ tudi šola v Št. Jakobu v Rožu za božičnico dobila 67 kron 4 vinarje podpore, v 3. številki „Mira“ izjavil, da on nikjer in nikoli ni prosil šulferajnske podpore, da je nikoli ni sprejel niti vinarja in da je tudi noče in ne potrebuje. Izrekel je dalje, da, ako je št.-Jakobska šola res dobila omenjeno podporo, skoraj ni drugače mogoče, kakor da jo je sprejel naš g. nadučitelj J. Krebitz.
Z ozirom na zadnji stavek zgornje izjave je g. nadučitelj J. Krebitz krajnemu šolskemu so-vetu naznanil, da „od nemškega Schulvereina niti na šolsko vodstvo niti na osebo šolskega vodje ni došel nikak dar in da on tudi za nobeno podporo niti ni prosil."
Krajni šolski sovet št.-Jakobski pri Schul-vereinu, oziroma pri njegovi celovški podružnici, ni prosil in ni prejel nobene podpore; tudi g. nadučitelj Krebitz ni prosil za njo in je tudi ni prejel niti za šolo, niti za se, niti za koga drugega — kdo pa jo je sprejel? To je gotovo, da št.-Jakobska šola ne — tedaj je poročilo lista „Freie Stimmen“ v tem oziru neresnično in pričakujemo, da omenjeni list to neresničnost popravi. Ker pa ni verjetno, da bi izkazanih 67 kron 4 vinarje nihče v Št Jakobu ne bil prejel, praša podpisani šolski sovet tako list „Freie Stim-men“, kakor tudi predsednika celovške podružnice nemškega Schulvereina: kdo je bil tisti, kije z a v s e m neopravičen vimenu št.-Jakobske šole prejel izkazano podporo 67 kron 4 vinarje? Stvar mora na dan, če tako ne, pa drugače !
Št. Jakob v Rožu, dné 31. jan. 1903.
Načelnik krajnega šolskega soveta
Franc Mayer.
„ Telefonska poročila/4
Geslo: ,Udri, udri, mah na mah!*
Prevalje. Da se dr. Jesenu in Filip Ovskiju ne bo godila krivica, potrjujemo, da sta vsled tožb zoper kapelana oba toliko dosledna, da bo dr. Jesen zdravil samo Nemce in tiste, ki ga bodejo v blaženi nemščini vprašali za svet, ravno tako bo Fric prodajal samo Nemcem, in je že postavil stroj pri vratih, da dobi vsak Slovenec, ki se predrzne stopiti v njegovo štacuno, pošteno zaušnico.
Ruda. Pred nekaj dnevi se je širila med ljudstvom novica, da je Tempohar nezmožen govoriti in bo zategadelj odstopil svoje poslaništvo gospej Rošer p. d. Žolnarki, svoji najboljši agita-torici in govornici za časa deželnozborskih volitev. A to je popolnoma neresnično, ker v Avstriji ženske še nimajo te politične pravice. — Nadalje tudi ni res, da je prišel Tomaž Rošer p. d. Svete na
Ledu 10. novembra preteklega leta k volilni komisiji maturo za gimnazijo delat.
Globasnica. Ker je „Mir“ zadnjič poročal, da je na Koroškem samó 30 odvetnikov, se čutijo gg. doktorji iz Globasnice razžaljene, ker niso bili všteti. Dr. Fih kot najmodrejši toži zategadelj vsak dan dr. Zgubi, dr. Bauhu se bo baje samo žalosti skrčil in shlinil trebušček v trebuščiček. Le dr. Tič, je ostal precej hladnokrven. Za dr. Pelina pa je nevarnost, da se zastrupi s kakim strupenim zdravilom iz domače lekarne. Sicer pa, če se kaj takega primeri, upamo, da mu bo znal pomagati dr. Vseznal iz Šmihela.
Vetrinj. Naš „omtskolega“ Hromatarjev Francej nas misli zapustiti. Ko je zvedel, da je Artnak postal majhen „profesor“, začele so se tudi njemu sline cediti po takem mestu. Ker je Francej že prav mnogokrat pokazal, kako lepo zna on slovenski jezik, je tudi prav verojetno, da ga bo Palla nastavil; vsaj tudi nikdo ne zna tako v Pallovem duhu izrejati in odgajati, kakor bi to storil ravno Francej.
D h oli c a. Naši kmetje od veselja poskakujejo, ker bodo smeli zidati pomladi novo šolo. Dolgo časa že so bili v velikih skrbéh, ker niso vedeli kam z denarjem, katerega so v ta namen že leta in leta kopičili. Prvi, ki je k temu vspehu čestital, je bil Kori.
Novičar.
Na Koroškem,
Papeževa petindvajsetletnica. Dné 20. februarja t. 1. bode minulo 25 let, odkar je bil sv. Oče Leon XIII. izvoljen za papeža. Dné 3. marca je letnica njegovega slovesnega kronanja. — Ker je prva postna nedelja — dné 1. marca — ravno med obema praznikoma, zato je mil. g. knezoškof za krško škofijo zaukazal sledeče:
Na predvečer, to je dné 28. februarja, se mora zvečer po večernici naznaniti papežev jubilej z zvenenj em. Zvoniti je četrt ure z vsemi zvonovi po vseh farnih in samostanskih cerkvah. Dné 1. marca se naj zjutraj glavna služba božja opravi najslo-vesneje. Popoludne naj je, če mogoče, molitvena ura in ob sklepu zahvalna pesem „Te Deum lau-damus“. To je v zahvalo za milosti, katere je Bog skozi 25 let v tako izvanredni meri podelil sv. Očetu in po njem vsej katoliški cerkvi.
V Celovcu, dné 7. februarja 1903.
f Jožefi, r.,
knezoškof krški.
Trojni jubilej sv. Očeta. Letos praznuje sv. Oče 60-letnico svojega škofovanja, 50-letnico kardinalstva in 25-letnico papeževanja. Vesti, da praznuje tudi 70-letnico odkar je duhovnik, niso resnične, ker je bil sv. Oče v mašnika posvečen 1. 1836., torej ne praznuje še 70-letnice svojega duhovniškega delovanja.
Duhovske zadeve. Gosp. Janez Loigge ostane kot kaplan v Št. liji; v Borovlje pride kaplan Janez Arnuš iz Šmohorja; v Šmohor pride o. Benedikt Ivens, olivetanec iz Tanzenberga. — Romanja v Rim ob papeževi 25-letnici se udeležijo iz naše škofije sledeči gg. duhovniki: Val. Limpl, župnik v Čanjčah; Iv. Hornbock, prefekt v Marijanišču; B. Gusger, kaplan v Milštatu; o. Beno Plimičer, benediktinec. — C. g. Lamb. Ehrlich, ki je na vseučilišču v Inomostu napravil že tri stroge izpite, nadaljuje svoje nauke v Rimu v kolegiju „del Anima".
Smrtna kosa. V Beljaku je dné 1. t. m. nagloma umrl gostilničar in brivec J. Holzer. Ko se je vrnil po noči od plesa domov, zadela ga je kap. — V Celovcu je dné 7. febr. po kratki bolezni umrl občinski svetovalec A. Čebul, star 61 let. Bil je strasten nasprotnik Slovencev, dasi ga je porodila slovenska mati. Doma je bil v Guštanju, kamor so prepeljali njegovo truplo. — V Ljubljani je umrl trgovec Fr. Terdina. Prej je imel trgovino v Celovcu, kjer je bil tudi član trgovinske zbornice.
Križem, sveta.
Italijanski minister v škripcih. Hčerke italijanskega ministra Coccu-Ortu so bile v avdijenci pri papežu. Veliki liberalec Cocco-Ortu, kateri se v javnosti tako bori proti cerkvi, kateri hoče celo razdružitev zakonske zveze, ta proslavljeni liberalni junak, je doma grozno — „klerikalec*, in sicer daje svoje otroke v vzgojo „najklerikalnejšim“ zavodom, kateri mu celo hčerke vodijo k papežu! To je bilo preveč za liberalna srca. Ministerski predsednik Zanardelli je takoj poklical ministra Cocco-Ortu k sebi. Kako sta se pomenila, ni znano. A značilna pa je ta dogodbica!
Gospodarske stvari.
Kako krmi umen živinorejec telice ?
Malokateri posestnik zna telice (junice) pametno in
umno rediti. Zatorej bom napisal svojim bralcem nekoliko besed o tem predmetu, da bodo v bodoče telice bolj umno krmili in opravljali in da si bodo izredili dobrih molznih krav.
Umen živinorejec, ki hoče napraviti iz svojih telic dobre molzne krave, postopa tako-le: On ne odreja, ampak prodà mesarju vsa tista teleta, ki so majhna, slaba in ki nočejo dobro sesati; dalje dà v klavnico teleta od jetičnih plemenih goved, teleta, katera vržejo krave pri prvem porodu, dalje dvojčke in teleta z nedostatnimi, spačenimi, prevelikimi ali premajhnimi udi. Čile in zdrave te-ličice, katere naj bodo dobre molznice, pa pusti 4 do 6 tednov pod vimenom. Pa že na koncu tretjega tedna jim daje malo fine otave in zdrobljenega ovsa, da se naučč polagoma na prihodnjo klajo. Odstavlja jih polagoma, ker mu je znano, da jim počasno odvada ne škoduje. Odstavljenim teličicam poklada fino seno ali otavo, razdrobljen oves in posneto, z vodo pomešano mleko: mleko pa zmlači in sicer zategadelj, da ne bi prehladilo prebavil. Od mlačne pijače preide počasno in oprezno k hladni vodi. Dokler niso telice pol leta stare, jim poklada samo fino seno in žito ; zraven-tega jih pušča tudi na pašo, da jedó, a kar je glavno, da se naskačejo v svežem zraku. Ko ne bi imel pašnikov, spuščal bi teličice v tekališča. Ko so navršile junice 6 do 8 mesecev, tedaj se prične malo manj tečno krmljenje, ker to je važno za bodočo mlečnost.
Umen gospodar počne dajati 6 do 8 mesečnim telicam zraven sena tudi rezanico, deteljo, koren-stvo, slamo in travo; ovsa in otrobov pa jim nič več ne poklada. Po leti jih pušča na pašo, a v hlevu jim privrže samo enmalo sena. Tako manj tečno, toda obilnejše krmljenje provzroči, da se vime in mlečne žile dobro razvijo in da se vamp raztegne. Zraven tega pa se tako krmljene telice navadno tudi prezgodaj ne gonijo. Ko bi se pa tudi že pred poldrugim letom gonile, smeš jih puščati po plemenu, ker bi zaostale v rašči in tudi njih sad bi bil slab in bolehav.
Če je le mogoče, je stvar tako uravnati, da se telice prvikrat otelijo spomladi ob novi krmi, ker ona razvija mlečne žile in pospešuje mlečnost. Ko se telica ubreja, tedaj jo počne umen živinorejec tečneje hraniti, osobito v drugi polovici brejosti, ker zdaj ne potrebuje klaje samo zà-se, ampak tudi za svoj sad.
Mlade teličice je torej do dovršenega 6. ali 8. meseca dobro in tečno krmiti; od 6. odnosno 8. meseca naprej pa je odtegniti žito in otrobe. Torej mladih junic ni pretečno rediti, takorekoč pitati, ker to bi bila ne samo gola potrata, ampak pitane junice tudi ne bi postale nikoli dobre dojne krave. Debele, okrogle telice je sicer veselje gledati, toda umen živinorejec, ki hoče izrediti dobro molznico, ne kupi nikoli predebele in zalite junice.
Junce pa je krmiti malo drugače od telic. Junce je treba celi čas tečno hraniti. Žival naj dobro uspeva in naj postane močna; mišice, kite in kosti se ji morajo dobro razviti. Torej je junce tudi od 8. meseca starosti naprej dobro in tečno krmiti. Junci morajo namreč postati krepki in močni, a pri telicah je gledati, da se jim razvijo mlečne žile, mezdovnice in vime, kajti vse to obeta dobro mlečnost.	Podborški.
Žitne cene.
Cena se je zadnji čas pri pšenici zboljševala, ker so se posestniki bali, da jim ozimina ne pozebe. Uradna poročila o bodoči žetvi na Ogerskem niso ugodna. Tudi na Ruskem vreme za žito ni bilo ugodno. Upati je, da bodo posestniki žito za-državali vsaj deloma, dokler pomlad ne prikaže, kako so setve zimo pretrpele. Trgovci v zadnjem času niso dosti kupovali, ker se še ne pozna žitni položaj v Argentiniji in Severni Ameriki. V Argen-tiniji zdaj žanjejo in poroča se, da ima ta kraj dobro žetev. Argentinski prekupci pa z žitom letos še niso silili v Evropo, ker hočejo, da cene ostanejo stanovitne. Žitna trgovina je živahna v Ameriki, le da tam država nima dosti železničnih vozov, ki bi mogli žito spraviti naprej. V Ameriki so žitne cene večinoma odvisne od prebogatega trgovca Armour-e, ki tam dela, kar hoče.
Na Dunaji je žitna cena jenjala za 50, tur-šica je poskočila za 5 vinarjev pri metričnem stotu. — Oves se je v Severni Ameriki podražil, a ne zategadelj, ker ni dosti blaga, marveč zato, ker se ga zdaj ne more dosti dovažati iz zahodnjih dežel, kakor hitro se bo promet opustil (v spomladi) se je bati, da cena pade. — Severna Ruska pošilja zdaj veliko ovsa na Nemško in Angleško; v Južni Ruski promet tiči, ker se trgovci bojó konkurentov iz Severne Amerike in Kanade. — Na Nemškem se boljše vrste ovsa dobro plačujejo, slabšega ovsa ima pa Nemška sama dovolj in ga ne kupuje. Ogri ovsa vedno več ponujajo, zato ni upati boljše cene.
Koruza je letos slaba in v ceni trdna ; v Ameriki jo umetno sušijo; bila je v jeseni še zelena in se noče posušiti. Pozneje je pa upati, da bo ko-
ruza cenejša ; zdaj se mesto koruze večinoma krmi ječmen.
Žitne cene na Dunaju:	Pšenica 8, rž
6-9, ječmen 6'5 do 7, detelja 70 do 75, fižol 5 do 12, grahovica 7'5, ajda 8 do S’S, proso 6 do 7.
V Celovcu. Seno: 3'IG do 3'30, loč 260 do 3-10, slama 1-70 do 2-15, drva trda: 1-35 do l-45, mehka l-20 do l-30.
VToKilo
jyfcfcayisl v aoiia.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Globasnico in okolico priredi v nedeljo dné 15. svečana ob 3. uri po-poludne v veliki dvorani Šoštarjeve gostilne veselico s sledečim vsporedom: 1.) Pozdrav. 2.) Igrokaz: „Lurška pastirica*, katerega vprizori 30 deklet. Med posameznimi dejanji bode pelo in tamburalo vrlo društvo „Gorotan“ iz Šmihela. 3.) Slavnosti govor.
Potem se vrši: „Ustanovni shod kat.slov.izobraževalnega društva*4, kateremu sledi druga igra: „Vedeže-valka*. Vstopnina: 30 v (oziroma 60 v za sedeže). Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Vstop bo dovoljen samo osebam, o katerih se ve, da ne bodo kalile miru. — K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovenke in Slovence prav uljudno	odbor.
Podružnica sv. Cirila in Metoda za Škocijan in okolico priredi dné 15. februarja zborovanje in veselico, pri kateri bode pel moški in mešani zbor in se bodo gledališčne igre predstavljale. Zborovanje se vrši v Sa-možni vasi. Začetek bode ob 4. uri popoludne. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Loterijske številke od 7. februarja 1903. Line 35 10 68 57 29 Trst 40 80 79 54 61
NAZNANILA.
Bazglas.
Pri šoli v Togrdah pri Pliberku se bo zidalo drugo nadstropje. V ta namen se bodo oddajala razna dela potom dražbe, ki bo
dné 26. svečana 1903, ob 10. uri dopolndne
v šoli v Vogrčah.
Oddajala se bodo posamezna dela: tesarsko, zidarsko, mizarsko, ključarsko, steklarsko in lončarsko.
Stavba je proračunjena na vkup 10.000 K.
Kmetija,
hiša z gospodarskim poslopjem, 9 orali travnikov, polja in gozda, pol ure od Karavanske železnice, v Brezju, okraj Božek, se prodà. Več pové Janez C e k, črevljarski mojster v Rožeku.
Vse stroje za poljedelstvo in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
z mešalom za mešanico iz bakra in vapna tako, da se najedenkrat na dve cevi brizga,
brizgalnice (streljke) za sadno drevje z natanko namereno petrolovo mešanico,
svetilnice na acetilen, da se nlové leteči hrošči,
hidravlične stiskalnice »a vimo,
stiskalnice za vino in ovočje z diferencialnim pritiskom,
stroje za drobljenje štislcanice,
čisto nove mline za grozdje,
nove priprave proti peronospori in za žveplenje, sesalke za vino, cevi za vino,
kakor tudi vse druge stroje za poljedelstvo, kot
zbiralnike (trierje), mlatilnice, vitale (gepel) i. t. d.
razpošilja kot specialitete po najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER, DUNAJ, II., Praterstrasse 49. s
Cenilniki zastonj in franto.	Dopisuje se v vseh jezikih.
^XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX^
Stanje hranilnih vlog :	Rovommi vahiaH ■ X
16 milijonov kron.
Rezervni zaklad:
nad 370.666 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska^
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopolndne in jih obrestuje
w po 4%
ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na let°. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala.
Posojaj se tudi na| menice in na vrednostne papirje, in sicer po 472% do 50/0- w
Oxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
V najem
se dà za več let hiša v dobrem stanju v Priblivesi s posestvom, na kojem se morejo rediti 2 kravi in dvoje svinj. Več pové posestnik Florijan Šperdin v Dobu pri Prevaljah.
Oglas.
Razpošiljatev pristnih domačih vin, iu sicer: belo Vipavsko	po	36	K	100	litrov
„ Briško	„	40	„	100	„
črno domače	„	36	„	100	„
„ Refosko	„	44	„	100	„
pošilja v sodih. od 56 litrov naprej proti povzetju
Anton Lasič
Glorica, ulica Rabata štev. 16. (Primorsko.)
Za pristnost vin se jamči.
Ako si hočete po ceni in dobro
^ pravo Švicar-^ sko uro
kupiti, obrnite se zanesljivo do
H. Snttiier-ja, urarja v Kranju,
ker te ure so po celem svetu znane kot naj- ' boljše. Zahtevajte najnovejši veliki cenik, ki ima blizo 600 podob, katerega Vam pošlje zastonj in poštnine prosto.
Izborna zaloga zlatnine in srebrnine.
Štedilno milo z znamko „jelen“
je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno in zajamčeno čisto.
Na prodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga.
Paziti je na gorenjo varstveno znamko.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.