ZASAVSKI
Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi ▼ Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik : Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: »Zasavski vestnik«, Trbovlje I, uprava rudnika — Telefon štev. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din, polietn« 200 din, četrtletna 100, mesečna 34 din — Posamezno številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvo najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vrača ir.
LETO VIII. — Štev. 4
TRBOVLJE. 25. JANUARJA 1955
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Tiskovna konferenca
o vprašanju žena v Ljubljani
Pred dnevi je bila v Ljubljani v klubu ljudskih poslancev tiskovna konferenca o ženskih vprašanjih. Naš sodelavec nam o tej konferenci poroča sledeče:
Na tiskovni konferenci v klu-
vtisov, ki jih odnesejo dijaki od takega — po pravici rečeno prisilnega predavanja — zelo problematičen. Pri tem vprašanju je zastopnica Glavnega odbora Zveze ženskih društev Slovenije med drugim omenila, da vzgaja da-
hu ljudskih poslancev v Ljubija- našnja šola dijake in sploh vse ni so navzoči novinarji in zastop- učence v nesamostojno misleče
__ i____	_______1*1	_____ij lin/Ti —
niče žena razpravljale o naši ženi, njeni vlogi v socialistični družbi, delovanju žena v društvih, problemih žena in podobno. V prvem delu konference je zastopnica Glavnega odbora Zveze
ljudi — po domače rečeno — v »dudlarje« Neka druga tovarišica pa je pripomnila, da se na roditeljskem sestanku boji oglasiti, ker bi sicer sin. ki hodi v gimnazijo, trpel posledice Vse take in
ženskih društev Slovenije obraz- podobne naloge m probleme bo-
lož.lg glavna področja, na katerih lahko mi — konkretno naš tisk — pomagamo ženam pri uveljavljanju njihovih pravic; v drugem delu teh razgovorov pa je ta tovarišica odgovarjala na številna vprašanja novinarjev. Zaradi pomanjkanja prostora se bomo spričo okoliščine, da je bila razprava mnogo obširnejša, omejili le na drugi del, to je na razgovore o najrazličnejših problemih, ki tarejo danes naše žene.
Ze takoj v začetku je bilo poudarjeno, da b; bilo pametno in umestno, če bi na sedež h okrajnih ljudskih odborov sklicali tiskovne konference žena o njihovih vprašanjih, prav tako bi bilo priporočljivo, če bi to napravili tudi v večjih mestih — predvsem industrijskih — kjer ima naša žena nad seboj toliko problemov in težav. To akcijo naj bi vzeli v roke okrajni oz mestni odbori SZDL. Poudarjeno je bilo nadalje, da bi morali imet; moralno vzgojo otrok v naših šolah izkušeni, v življenju prekaljeni ljudje. Tako rec mo nekje med uro moralne vzgoje berejo dela Ivana Cankarja, drugod pa jemljejo zgodovino, matematiko itd., da bi nadomestili tiste ure, ki so odpadle, ko so imeli dijaki športni dan ali pa napravili kak izlet, to pa samo zato, da se zadosti predpisanemu učnemu načrtu zaradi
do morali reševati šolski odbori. Vendar bo treba pri tem paziti, da ne bo v določenih primerih upoštevan samo upraviteljev glas in da bi se — recimo — člani teh odborov zanimali na teh sestankih samo za metle in cunje za brisanje prahu, za razbite šipe v šoli in pokvarjene ključavnice, Paziti bo treba z vso budnostjo, da se nam šolski odbori ne bodo v praksi izrodili in izmaličili. Tudi v teh primerih lahko odigra naš tisk zelo važno vlogo.
Precej so govorili tudi o naši doraščajoči ženski mladini in njeni vzgoji, vprašanju nezakonskih otrok, o detomor lstvu, ženski zaostalosti, vzgoji delavk v samskih domovih, o pomoči gospodinjam od Biroja za pomoč gospodinjstvu itd.
Na konferenci je bilo prav tako izrečeno mišljenje da bo treba v marsičem spremeniti miselnost naših žena ki je še danes zaostala in tako naše žene danes še ne morejo preko nujnih stvari razvoja socialistična družbe (n. pr. žene na volitvah niso volile žene .n podobno) Tako je žena danes še v prečestih primerih glavni nositelj zaostalosti (klerl), prav tako pa tudi reakct-onarno misleči ljudje še vedno vztrajajo na stališču, da ni pravilno, da so moški in ženske enakopravni državljani. — Na konferenci so obravnavali tudi vpra-
predpisanih učnih uri Razumlji- S šanje otroških vrtcev njihovo fi-vo je potem da je povzetek vseh nansiranje in podobno Razprav-
Bo sedaj že 78 dobitkov!
Radijski aparat — moško kolo — divan — cement — premog
ter Se preko 100 večjih In manjših dobitkov ca naročnike
,.Zasavskega vestnika",
ki bodo poravnali naročnino za vse leto do 1. maja 1954.
Do sedaj smo zbrali sledeče nagrade:
Radijski aparat (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), moško kolo (darilo trgovskega podjetja »Železnina«, Trbovlje), divan (darilo trg. podjetja »Potrošnja« Trbovlje),
4 nagrade po pet vreč cementa (darilo Cementarne Trbovlje), I električna pečica (darilo Elektrarne Trbovlje), 1 servis za kompot (darilo Steklarne Hrastnik), I stekleni sodček (ist) darovalec), 10-dnevna brezplačna oskrba v Počitniškem doma rudarjev na Bledu (darilo Republiškega odbora rudarjev Slovenije), 2 vozička premoga (darilo trboveljskega rudnika), 2 zavitka brezlesnega pisalnega papirja (darilo Papirnice Radeče), 20 nagrad po 500 din v gotovini (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), 15 knjižnih zbirk — po 4 do 5 knjig (darilo uredništva »Zasavskega vestnika«), 10 nagrad: enoletna brezplačna naročnina na »Zasavski vestnik« (darilo uprave našega Usta), desetdnevno brezplačno letovanje v Počitniškem domu STT v Crikvenlci (darilo Strojne tovarne 7 Trbovljah), 15 dobitkov: servisi za liker, stekleni brušeni pepelniki, okrasni stekleni obtežiiniki za pisma, zaščitni usnjeni ovitek z vloženo knjigo (darila Steklarne »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini), brezplačno slikanje In izdelava 6 fotografij (darilo podjetja Foto-Trbovlje), desetdnevna brezplačna oskrba v Počitniškem domn trboveljskih rudarjev na Partizanskem vrhu (darilo Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah).
Skupno torej doslej že 78 dobitnikov! Pohitite z vplačilom naročnine! Novi naročniki pridejo tudi pri žrebanju v poštev, če bodo plačali naročnino za vse leto.
Opozarjamo nadalje vse bralce na pričetek novega romana, ki bo začel izhajati v našem listu najbrž sredi meseca februarja, in to
.,L;ube?en Tene Izidore"
Naše geslo Je:
V vsako ssasavsko hišo 99Zasavski vestnik“!
ljali so nadalje o perspektivah razvoja Zavoda za napredek gospodinjstva v bodočih komunah, o delu ženskih društev, sodelovanju žena v ljudskih odborih, o življenjskem standardu, o prehrani, vprašanju mlečnih kuhinj, vprašanju ženskih poklicev itd. Izrečena je bila ob tej priložnosti želja, da ljudje na zborih volivcev, zborovanjih SZDL, sestankih Društva prijateljev mladine, sestankih šolskih odborov itd. podprejo zahteve članic Zveze ženskih društev. Treba je tudi začeti z borbo proti alkoholizmu
v sodelovanju z vsemi (primer: »Ljudska pravica« v svojem pod' listku »Na sledi* propagira žganje). V ilustracijo sta bila navedena naslednja primera: v Trbovljah sodeluje pri neki igri 60 oseb, gleda jo 16 ljudi — dosti-na pa je polna! (bife »Svobode«). Nekdo je pripomnil, da je podobno stanje tudi v Celju.
Na konferenci so obravnavali še mnoge zanimivosti, ob zaključku pa so bili vsi ene misli: da bi bilo treba take konference v bodoče sklicati še večkrat.
-ek.
PROSLAVA 10. OBLETNICE ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE V TRBOVLJAH
V soboto se je vršila v Delavskem domu ob precej pičli udeležbi občinstva proslava 10-letnice ustanovitve Enotnih sindikatov delavcev in nameščencev Jugoslavije, ki so se kasneje preimenovali v Zvezo sindikatov Jugoslavije. O ustanovitvi, pomenu in razvoja sindikalnega gibanja v naši državi je uvodoma očrtal v kratkem pa izčrpnem govoru tov. Jože Piki. Po slavnostnem govoru pa se je pričel kulturni del večera, na katerem so sodelovali mešani pevski zbor DPD »Svo-bode«-center »Slavček«, recitator in Delavska godba »Svo-bode«-center. Ves kulturni program je bil muzikalno in recitatorsko posvečen nekdanjemu trpljenju in sedanjema ustvarjalnemu vzponu našega delavca in rudarja, škoda, da je bilo
na proslavi tako malo ljudi, kar bf se pa dalo delno opravičiti s številnimi občnimi zbori vaznih sindikalnih podružnic, ki so se vršili istočasno na raznih mestih. Je pa tudi to napaka, ki jo bo treba ▼ bodoče odpraviti.
Vklub padcu vedno nasmejana
Namesto do julija 1956 bodo dela opravili do konca letosnfega leta
Praznično razpoloženje J® vladalo v četrtek popoldne med člani kolektiva Elektrarne Trbovlje, ko so se zbrali v dvorani hotela »Turist« na Vodah k letnemu obračunu svoje sindikalne organizacije. Stoodstotna udeležba nam priča o visoki
Čemu korak noža ?
Zakaj centralizacija socialnega zavarovanja!?
Vse nas je presenetila novica, da se pripravlja centralizacija socialnega zavarovanja. Predvidena je namreč ustanovitev Centralnega zavoda za socialno zavarovanje in ustanovitev centralnega fonda, v katerega naj bi se stekale skoraj tri četrtini vseh sredstev. Z drugimi besedami povedano: s tem predlogom bi spet zožili soc. zavarovanje, ki je ponekod pokazalo že lepe uspehe, še več: prav sedaj se ustanavljajo pri nas celo samostojne podružnice tega zavarovanja v večjih
Zagorski rudarji so lansko leto nakopali 514.000 ton premoga
Rudarji našega Zagorja so preteklo leto spet dokazali svojo predanost naši domovini, saj so pripravili za njene potrebe nič manj kot 514.000 ton premoga. To je približno 1500 do 2000 vagonov več kot leta 1953.
Premog so razpošiljali iz Zagorja v vse predele naše države. Zagorski premog Je tudi letos poganjal železniške lokomotive, stroje naših tovarn, naših električnih central In grel domove tisočev naših ljudi.
Tak uspeh pa so rudarji dosegli tudi zaradi tega, ker so začel) mehanizirati delo na svojih odkopnib krajih v jami. Mehanizacija nekaterih šahtov oziroma jamskega prevoza je dosti pripomogla, da so rudarji dobili več premoga iz jam.
krajih oziroma v industrijskih centrih. Res je, da te podružnice še nimajo kakšnih večjih pravic, toda sčasoma bt postale povsem samostojne podružnice okrajnih zavodov za socialno zavarovanje.
In sedaj naenkrat centralizacija, namesto postopne decentralizacije, k{ naj bi prepustila upravljanje soc. zavarovanja v večji mer) našim ljudem.
Ni čudno, da je odbor za vprašanja dela soc. zavarovanja Zbora proizvajalcev LRS odločno odklonil ta predlog Zveznega zavoda za soc. zavarovanje in predlagal, naj se ustanovi centralni odbor, ki naj bi bil zgolj koordinacijski In reprezentativni organ. Odbor je mnenja, da bi centralizacija onemogočila približanje te službe samim zavarovancem.
Prav sedaj razpravljamo o komunah, ki bodo postale samoupravne enote prebivalcev določenega okoliša. In ni s) mogoče zamisliti, da bi komuna ne odločala tudi o tej važni službi oziroma da ljudje ne bi upravljali tudi te nadvse važne socialne službe. Vsekakor bi ta centralizacija pomenila korak nazaj v razvoju družbenega upravljanja vsega našega dela, vse naše dejavnosti, škodila M Pa tudi našim dosedanjim uspehom. ki smo jih dosegli na najbolj revolucionarnem področju naše dejavnosti — delavskem samoupravljanja.
—M—
zavesti tega kolektiva, ki si j® na tem občnem zboru zadal veliko delovno obveznost. Za obsež-sežna investicijska dela, ki jib opravlja kolektiv te elektrarne, je po načrtih predvideno, da bodo dovršena do meseca julija 1956 — člani kolektiva trboveljske električne centrale so pa prevzeli obveznost, da bodo napeli peli vs® sile, da začrtana dela Izvršijo d0 konca tega leta.
Sam občni zbor je imel izrazito delovno obeležje. Po podanih poročilih sindikalnih funkcionarjev so navzoči podrobno razpravljali o vprašanju dviga strokovnega kadra, ki je podjetju nujno potreben. Posebno skrb pa bodo vsi odgovorni činitelji posvetili strokovni izpopolnitvi mladine. Na občnem zboru so obravnavali nadalje tudi tarifni pravilnik.
Glede članstva v organizaciji ni posebnih težav, saj so vsi delavci in uslužbenci Elektrarne Trbovlje člani sindikata, iz-vzemši neko poročeno tovarišico. Lansko leto so vsi člani izkoristili svoj letni dopust, letos pa bo verjetno v tem pogledu nekoliko teže, če hoče kolektiv prevzete delovne obveznost) izpolniti.
Po volitvah, ki so v redu potekle, je dobil največ glasov dosedanji predsednik sindikalne
delala znana dunajska elektrotehniška tovarna Siemen*-Schuckert, oz. prva parna turbina, ki jo je napravila pred 46 leti za trboveljsko elektrarno
I.	B raška strojna tovarna d. d. v Brnu po načrtih njenega tedanjega direktorja inž. Franca Križka, ki je bil pri zagonu svoje parne turbine dne 19. marca 1915 v Elektrarni Trbovlje osebno navzoč.	—ar.
Obisk v Indiji je končan in eskadra s predsednikom Titom se vrača v domovino. Ugotoviti je treba, da je bila misija v Indiji in Burmi nadvse uspešna, saj nas je zbližala s tema dvema, pa tudi z drugim:	državami tega
področja. Vabila za obisk nadaljnjih šestih dežel, ki jih zaradi časovne stiske ni bilo mogoče sprejeti. niso samo vljudnost, ampak mnog več. V njih vidimo željo, seznaniti se pobliže z Maršalom .n Jugoslavijo, vnetima zagovornikoma iskrenega sodelovanja med narodi, za mir in napredek v svetu.
★
Da si socializem na vsej črti
organizacije	«*l tud, indijski
ki bo verjetno še nadalje ostal 2L ^ < l”'	^
sja-jsssr« «’•	-
IZ PRORAČUNSKEGA ODBORA REPUBLIŠKEGA ZBORA
Sprejet predlog proračuna LRS za 1955
V soboto je Odbor za proračun Republiškega zbora sprejel resolucijo Izvršnemu svetu, naj se Slovenska filharmonija SNG ▼ Ljubljani in ljubljanska koncertna poslovalnica prenesejo z letom 1956 v proračun MLO Ljubljana oziroma bodočih skupnosti komun.
Odbor je sprejel nato predlog proračuna za letošnje leto, ki določb kai obsega republiški proračun, in o razdelitvi morebitnih presežkov vsebuje tud' pooblastila Izvršnemu svetu za
virmiranje in dodeljevanje kreditov za gospodarske investicije šele po predloženi dokumentaciji. Proračunski odbor je zatem sprejel predlog odloka o začasnem finansiranju republiških potreb v ianuarju 1955. Te potrebe se bodo finansirale v mejah ene dvanajstine po proračunu za 1954 določenih proračunskih izdatkov. Na koncu je odbor razpravljal še o predlogu zakona o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi republiškega proračuna za 1. 1953.
(Po »Večeru«)
opravljal.
Ob tej priložnost) naj še omenimo, da bo ta kolektiv praznoval letos pomemben delovni jubilej: 19. marca 1955 bo poteklo 40 let, odkar je v Elektrarni Trbovlje začel obratovati prvi turbogenerator, ki ga je tz-
V Trbovljah bo razstava rudarskih zaščitnih sredstev
Dolga dva meseca je Zavod za proučevanje varnosti pri delu pripravljal poučno razstavo, ki bo z njo prikazal dosedanje uspehe, pa tudi slabosti pri varnosti dela v naših rudnikih, tovarnah in ostalih podjetjih. Razstava bo nazorno prikazala dosedanje prizadevanje v tem pogleda in tudi. da že doma izdelujemo zaščitna sredstva za delo, vsaj tista, ki jih je mogoče.
Razstava bo odprta v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani od 24. januarja do začetka prihodnjega meseca, kasneje pa jo bodo prenesli tudi v naša največja industrijska središča Tako bo prišla med drugim tudi v Trbovlje, kjer bo ostala predvideno teden dni. Na razstavo opominjamo vse rudarje vseh treh zasavskih rudnikov, saj bodo na njej razstavljale svoje izdelke tudi tovarne sosedne Avstrije.	— M —
je sešla, da bi sprejela oziroma potrdila socialistični program, ki ga je pred tem že Nehrujeva vlada vključila v svoj petletni načrt. Pri tem je zanimivo povedati, da je kongresna stranka tipično meščanska stranka z raznimi sloji in raznimi mišljenj; ter kljub odpravi kast in privilegijev kakor ljudstvo še vedno močno obremenjena s starimi običaji Vendar se tudi v tem primeru še enkrat manifestira specifičnost poti v socialistični smeri.
★
Sovjeti so sprožili poplavo not da bi potegnili iz ognja železo kovačem evropske skupnosti. Pustili so vnemar Pariz in se prvič po vojni ukvarjajo neposredno z Bonnom. Moskovska ponudba Nemcem je v=e':akor :zredno vab ljiva, pa tudi zanimiva, tembolj ker je temeljito preračunana na to kar je Nemcem najbolj pri srcu — na združitev. Pripravljenost na izvedbo svobodnih volitev v vsej Nemčiji pod mednarodnim nadzorstvom je izredna koncesija, na katero Molotov pred letom v Berlinu nikakor ni bil priprav ljen. Zato bo mora! Zahod o tem hočeš nočeš resno razmisliti, tembolj, ker je rusko seme padlo na dokaj plodna tla. Nikakor namreč ne bo mogel mimo številnih Nemcev, ki nameravajo v prihodnjih 14 dneh organizirati kakih 2000 mitingov prot; lastni oborožitvi! Vse kaže, da se težko spočeta remilitarizacija Zahodne Nemčije ne ho kmalu in posebno lahko rodila.
Kaj se gasilski
dogaja v Okrajni zvezi v Trbovljah?
Gotovo niste prezrli 15. p m. je hotela blagajniško mesto za* v 50 številki »Zasavskega vestni- upati iz navedenih razlogov kakš-ka na 2. stran, članek pod qor- nemu članu iiz Trbovelj, ker pa njim naslovom, ki ga je napisal v kraju ni bilo najti človeka, ki tov Miran Spicar, poveljnik bi hotel to mesto prevzeti, je bil
Gasilske zveze Slovenije v Ljub' Ijani.
Ker smo mnenja, da so bralci »Zasavskega vestnika« dobili slab vtis o celotni OGZ v Trbovljah, smo primoran da v interesu nadaljnjega razvoja gasilstva v našem okraju pojasnimo nekatere trditve v omenjenem članku.
Odbor Okrajne gasilske zveze v Trbovljah sestavljajo gasilci » področja vsega okraja, ki jih izvoli letna skupščina za dobo treh let. Vedno smo težilj za tem, da bi bili glavni funkcionarji OGZ prav iz Trbovelj, to pa zaradi lažjega poslovanja. Na žalost pa v Trbovljah ni bilo mogoče vedno najti dovolj gasilcev za te funkcije, zato jih je bilo treba zaupati gasilcem izven Trbovelj, kar je vsekakor oviralo hitro in ekspeditivno delo Tako je bilo tudi z blagajniškim mestom v OGZ Trbovlje Ker drugega moža ni bilo, je to funkcijo prevzel tovariš B, z Vrhovega, ki se je vseskozi kazal kot dober gasilec in organizator.
Na letošnjem občnem zboru je nadzorni odbor podal svoje poročilo. v katerem pa ni bilo govora o kakšnem primanjkljaju v blagajni. Kandidacijska komisija
tovariš B iz Vrhovega izvoljen za blagajnika OGZ Trbovlje še vnaprej.
Zaradi lažjega in ekspeditivne-OGZ je z letom 1954 začela vo-OGZ, je z letom 1954 začela voditi blagajniško poslovanje uslužbenka OGZ Trbovlje (tekoče posle) — blagajnik pa, da bo od časa do časa prenesel vse blagajniške zapiske v svoje poslovne knjige Uslužbenka pa je seveda morala dobiti potrebne podatke za svoje delo od blagajnika. Meseca marca lanskega leta je tajnica OGZ poročale na odborov! seji, da ji blagajnik ne d£ natančnih podatkov. Iz tega razloga je bila izvoljena tričlanska komisija, da uredi to vprašanje z blagajnikom Po poročilih te komisije se je sešel nadzorni odbor dvakrat — enkrat celo v Radečah — pa vedno je tov. B. zavlačeval dela s tem, da ni dal vseh knjig na razpolago. Ker je nadzorni o^bnr slutil pogreške in vsega poslovanja ne bi mogel natanko pregledati, je odbor OGZ zaupal pregled blagajniškega poslovanja dvema strokovnjakoma iz Trbovelj, ki sta poslovanje pregledala in res dognala omenjenj blagajniški primanjkljaj.
Živšnore ske organizacije
imajo v trboveljskem okraju že dolgoletne izkušnje in lepe načrte za bodočnost
Kakor Umi 8. decembra polje-
delc.-semenogo'« so se 0 t m.
zbrali v Trbovljah zastopniki živinorejskih odsekov KZ trboveljskega okraja, okrog petdeset po številu.
Sestanek je sklicala Okrajna zadružna zveza skupno s kmetijskim odsekom OLO Trbovlje. Na zboru je okrajni agronom tov. inž. Janez Oblak podal poročilo o delu za pospeševanje živinoreje, ki je bilo opravljeno v okraju lansko leto, in o sedanjem stanju te važne veje našega kmetijstva. Naštel je med drugim najtežje ovire, ki so onemogočale večje uspehe: pri OZZ lansko leto ni bilo referenta za živinorejo, ki bi vodil in vzporejal delo pri Kmetijskih zadrugah, pa tudi pri slednjih n, bilo dovolj strokovno sposobnih ljudi, ki bi vodili molzno kontrolo, rodovniške knjige, skrbeli za nakup in odgojo plemenskih živali in za napredek živinoreje v svojem okolišu sploh. Velika zapreka v uspešnem delu je tudi v tem, da se v okraju stikajo trije plemenski okoliši: sivorjavega goveda južno od Save, pomurskega plemena v bivšem štajerskem delu okraja in gorenjskega pinegavskega plemena v severozahodnem delu okraja. V vseh treh plemenskih okoliših so že pred desetletji živahno delovale živinorejske organizacija, zato je tembolj treba obnoviti delo za pospeševanje živinoreje v okviru živinorejskih odsekov kmetijskih zadrug. Da bj pa zadruge laže prišle do sredstev za pospeševanje živinoreje naj bi prevzele odkup vse klavne in plemenske živine. Okrajni ptšnlk za plemenske telice ▼ Gorah je treba arondirati ter na-
_ oreta pa se /e naš m dru» \/j tinam kaj pripetilo?« je lil vprašal tovariše: napeto, kot ie nikdar doslej, /e strmel v njihove obraze tn skušal Iz nf h uganiti resnico.
Toda tovariši so samo zmigal! z rameni In mollalt.
»Morda so jih pozaprli, da b! nas zlomili,« je silil dalje MI-helak.
»Kdo ve?« je zmtgn't Velke. »Vse se je lahko zgodilo.«
»Neumnosti« /e kakor razdražen medved zarežal Martineki poskusil se je celo nasmehniti, pa se je skoraj prestrašil lastnega glasu: bil je tako suh n raztrgan, da je z n/im le slabo hlinil svojo brezskrbnost
»Ni vse tako neumno, če dobro premisliš,« /e ugovarjal Velke, ki se v razgovoru n dal zlepa ugnati »Računati moramo z gospodo ki je zvita, ki trna oblast, ki na* lahko zlomi, če hoče žrtvovati neka/ milijonov Toda denarja ji je žal, pa bo poskusila najproo vse druge nač ne. Jaz sem vas svaril Zdaj pa sem prepričan, da sem Imel prav. Ta Itrajk je bil prenagel Vprašanje je, če le bil sploh potreben.«
»Zdaj pa imaš hudiča,« ga le pretrgal Dommk. »Če ne greš o cerkev te Pa ujame takle pr'di-aar In t soli pamet. Pazi »e, Velke! BoUm se zale Nekaj sem slišal, da znorijo večinoma pa-metn‘ //udje...«
»Bedaki kot sl tl, ne morejo!•
»Lahko, ampak oni so toliko na boljšem, ker se jim taka razlika
daljevati gradnjo gnojišč in silosov.
Zastopnik republiškega odbora za živinorejo tov inž Peternel je zbranim zastopnikom živinorejskih odsekov prikazal položaj in smernice razvoja živinoreje v republiškem in zveznem merilu, delo za napredek živinoreje v drugih okrajih, pojasnil vprašanje nakupa in cen krmil ter odgovarja) na številna vprašanja navzočih živinorejcev.
Okrajni veterinar tov Uršič je poročal o stanju goveje živine in o uspehih zatiranja kužnih bolezni živine, predvsem tuberkuloze in jalovosti. V tuberkulimzaciji vse živine ugotovljene bolne žival) je uspelo v 85% primerov v lanskem letu nadomestiti z zdravimi živalmi, kjer je bilo lastnikom izplačano 1 milijon dinarjev podpore. Letošnja tuberkuliniza-cija goved pokazuje zelo malo novih okužb Kužne jalovosti v okraju ni, pač pa precej »lačne« jalovosti. Velik del okraja je že porazdelen v plemenilne kroge. Umetno osemenjevanje se opravlja le na željo živinorejcev, zlasti za najboljše rodovniške krave.
Zborovalci so sprejeli več sklepov in določili smernice, po katerih naj se v bodoče dela za napredek živinoreje v okraju.
T. B.
♦♦♦♦♦♦♦♦<♦>♦*♦♦♦♦♦♦♦<
N' pozabite: vsak naročnik ».Zasavskega vestnika" je zavarovan
To delo Je bilo opravljeno nekaj dni pred objavo Spicarjevega članka v »Zasavskem vestniku«. Iz tega sledi, da je odbor OGZ Trbovlje zadevo obravnaval resno in natančno, ne more pa pomagati. če se je vprašanje urejevalo skoro pet mesecev iz že omejenih razlogov.
Na seji odbora OGZ Trbovlje dne 22 decembra 1954 je odbor zaslišal tovariša blagajnika. Ta se je opravičeval z nevednostjo in neznanjem ter priznal tudi malomarno poslovanje. Zavezal se je, da bo blagajniški primanjkljaj poravnal, nato pa je bil razrešen funkcije blagajnika ter odbornika OGZ Trbovlje.
To o blagajniškem poslovanju v Okrajni gasilski zvezi Trbov-ljel
Glede evidence o materialu na OGZ pa izjavljamo republiškemu poveljniku, da tajnica redno vodi kartoteko o došlem in oddanem
materialu 'v -e čudimo od kod
zadevni podatki oziroma očitki v omenjenem članku tov, Špicarja.
Mislimo, da so sedaj bralci »Zasavskega vestnika« natanko poučeni o dogajanju v OGZ Trbovlje. Tudi mi smo zato, da se vse nerednosti javno obravnavajo, saj je gasilstvo zadeva na« vseh Ker pa je zelo težko dobiti v organizacijah dobre funkcionarje, bi bilo treba včasih drugačnega postopka, da ne pade slaba luč tudi na tiste, ki svoje funkcije vestno in marljivo opravljajo. V tem primeru bi bijo morda pravilno, če bi republiški poveljnik najprej nastopal instruktivno in dal odboru OGZ potrebna navodila za rešitev tega problema in šele potem — če odbor ne bi teh navodil upošteval — pričel s člankom v časopisje. Ker |e v članku omenil le negativne strani v OGZ Trbovlje bi lahko povedal, da je le-ta ustanova opravila mnogo dobrega, saj predstavljajo naše gasilske enote na terenu dovolj vidne organizacije pri razvijanju našega socialističnega življenja.
Odbor OGZ Trbovlje
Anton Levar, strokovni učitelj:
0 varnosti pri delu v rudarstvu
Mnenje javnosti, da je rudarski poklic posebno nevaren, izvira iz dejstva, da se od časa do časa na rudnikih dogajajo množične nesreče. Vzrok teh nesreč je največkrat eksplozija jamskih plinov in premogovega prahu. Ako pogledamo statistiko nesreč, ugotovimo, da je to le manjši del na rudniku ponesrečenih rudarjev. Vse ostale nesreče izvirajo iz drugih različnih vzrokov
S previdnostjo in s strokovno dobro opravljenim delom se pri vestnem izpolnjevanju varnostnih predpisov prepreči marsikatera nesreča.
Vzroki nesreč
Vprašamo se, piri katerih delih in v kakšnih okoliščinah nastane na rudnikih največ nesreč! Po kraju in vzroku nastanka lahko nesreče razdelimo v naslednje skupine: 1.) nesreče pri hoji in prevozu v jaških, upadnlkih in nadkopih;
2.) nesreče pri dobivalnem delu; 3.) nesreče zaradi krušenja in padanja kamenja in premoga; 4.) nesreče z orodjem in do-bivalnimi stroji; 5.) nesreče pri delu z razstrelivi; 6. nesreče
samega; 2.) nesreče zaradi pomanjkljivih a1! manjkajočih varnostnih naprav; 3.) nesreče po krivdi sodelavcev; 4.) nesreče po krivdi ponesrečencev samih.
Nesreča pod točko 1. nastane na primer pri nepredvidenem in nenadnem zrusku krovnine. Pod točko 2. na primer zaradi nevgraditve zaščitnih naprav, ki so po varnostnih predpisih določene. Krivda sodelavca je ugotovljena na primer, če nekdo kljub prepoved; kadi v jami, zaradi česar nastane eksplozija jamskih plinov. Lastna krivda je dokazana na primer, če se je ponesrečenec kljub prepovedi peljal po slepem jašku in se pri tem ponesrečil.
Ker je število nesreč, ki nastanejo Po krivdi sodelavcev in po lastni krivdi, zelo veliko, je nujno potrebno, da vsak rudar pozna; a) nevarnosti, ki mu pretijo prj delu, b) tehnično varnostne predpise. Varnostne predpise ni dovolj samo poznati, temveč jih je treba tudi izpolnjevati Vestno iznolnjeva-nje varnostnih predpisov prepreči marsikatero nesrečo. Med točno izvršenimi dolžnostmi in površnostjo pri delu je treba vedno delati razliko.
zaradi zadušljivih, strupenih in
treskavih plinov; 7.) nesreče za- Kako preprečimo neSfeČe?
radi premogovega prahu; 8.) ostale nesreče
Izkušnja uči da stalno nastanjeni in od mladosti v rudarstvu zaposlen: rudarji nevarnosti pri delu bolj poznajo in jim tudi uspešno kljubujejo kot po poklicu tuj; in strokovno neizkušeni delavci. Z upravičenostjo se tudi lahko trdi. da pogosto menjaje službenega mesta in zaposlitev poklicu tujih oseb poveča število nesreč pri dedu.
Povzročitelji nesreč
Pri natančnejši analizi o povzročiteljih nesreč na rudnikih lahko razdelimo le-te v naslednje skupine:
1.) nesreče, ki nastanejo zaradi nevarnih okoliščin dela
Prva dolžnost vsakega rudarja je da očuva sebe in svoje delovne tovariše pred poškodbami To mu bo uspelo, če se bo že od prvega delovnega dne dalje zavestno In vztrajno vzgajal v previdnosti in pazljivosti. Tako si bo pridobil notranjo moč kj je potrebna, da bo določene varnostne predpise izpolnjeval tudi takrat, kadar je njih izvedba v zvezi s telesnim naporom in izgubo časa Človeški naravi je dano, da nevarnosti ki ga stalno ogrožajo, sčasoma ne opaža da se nanje navad-' in jim zaradi tega ne posveča dovolj pazljivosti. Zavedati se je treba da so možnosti nesreč zelo različne. Na golo sreče se ie sme nihče zanašati, če je še tako spreten. Tisočkrat po naključju srečno
Zunanje lice me«ta kaže kulturno stopnjo njegovih prebivalcev. Zavedati se moramo, da s svojim odnosom do čistoče in reda na ulicah in v parkih ter po javnih lokalih izkazujemo svojo kulturo. Mislimo, da nam nikakor ne bi bilo prav, če bi nas nekdo, pa naj bi bil to Icdo iz
Imeli bi pa nekaj pripomb glede odnosa do čstoče po javnih cestah in pločnikih ter po lokalih, kj pa gredo v glavnem na rovaš prevoznikov, tako tistih z avtomobili kakor tudi onih z vprežno živino, pa tudi upravam go*tinskih podjetij gostišč. Vedno znova
proti j in
uas HCH.UU, pa naj m dii 10 koo iz I gostije. Vedno znova se poiav-naše srede ali pa kakšen gost ali ljajo primeri, da vozijo zadaj ne-pnložnostni obiskovalec našega zaprti kamioni pesek, zemljo, meeta. ošibal kot nekulturne lju* —	*
di, ljudi s pomanjkanjem kulture, Takoj moramo pohvaliti skoro vse naše občane, da so razen nekaj izjem nokazali svoi čut za estetiko in kulturno lice našega mesta, da so čuvali javne nasade in okrasne gredice, ki nam jih je s tolikim trudom uredilo naše olepševalno društvo ob podpori naše ljudske oblasti in podjetij. Vendar so se našle tudi med nami redke izjeme, ki so kvarile posamezne lepotlčne grm čke in cvetice, pa bilo to zaradi prevelike ljubezni do cvetic ali pa morda ;« objestnosti ali celo hudobije. Upajmo, da bo teh primerov vedno manj, saj se je vse prebivalstvo zgražalo nad njimi
sov se prizadet, prečestolcrat ne drže Proti kršilcem mestni ljudski odbor sicer še m začel izvajati zaslužene konsekvence, to pa v upanju da se bodo kršilci sami zavedeli svojega nekulturnega zadržanja — vendar pa, j ke- se zdi dr to ne oomaza bi priporočali da organ- čuvanja javnega reda vsakega krš lCa takoj naznanijo, da bo dobil svojemu ponašanju primerno plačilo.
| Prav isto velja tudi za stanje sanitarnih naprav po naših gost ščih Zelo velika krivda leži ! seveda na odgovornih uslužbencih v naših gostinskih lokalih, ki ne skrbe v zadostni meri v njih za red in snago, velik del krvde pa seveda leži dostikrat tudi na samih gostih, ki veliko-, krat hote ali nehote ponesnažijo v teh lrkalih zlasti stranišča, j Tudi v tem pogledu bo treba sto*
| riti ostrejše korake ter opomi-
apno, premog, opeko in podoben material ter tako vso cesto, koder vozijo, počasi posipajo s svojim tovorom, s katerim onesnažujejo cesta Isto velja tudi za vse tiste vozn ke, ki imajo svoja vozila v takem stanju, da jim tovori silijo na vseh straneh na cesto. Zelo grd in neokusen je pogled na cesto, vso posuto z zemljo, peskom, apnom ali premogom. saj se ta material ob prvem dežju spremeni v blato.
Prav tako se pločniki ob h šah
n?fhdn° JiSA,i0'- ,posebno ?e * | hiamo na tc vse naše gostfne. sl nločntlH l	Sfeg' aI' pa ! Obračamo se pa seveda tudi na
rfb-4p	i ?• P, SuPa ?u°b .p0 e' obiskovalee teh lokalov, da se
’-rldSK- °dbv-r 'f 'Z' zaveda'° dostojanstva človeka in :d*	Prcb,vals,v° da se ponašalo v teh prostorih,
SES-iTh«?'	rst\n,a kakor ,e naf spodobi za kultur-
ustrezni višini, toda teh oredp!- neoa človeka.
Izvedeno lahkomiselno dejanje je lahko že pri naslednji ponovitvi vzrok težke nesreče. Brezbrižnost do nevarnosti je spravila že marsikoga v nesrečo.
Odprte oč| In ušesa, razumno in preudarno mišljenje so dobri pripomočki v boju proti nezgodam. Mnogokrat učinkujejo boljše kot vse varnostne naprave, ki se seveda tudi ne smejo šteti za nepotrebne Kdor uporablja svoje oči. ušesa in razum, bo nevarnost pravočasno spoznal in jo znal tudi preprečiti.
Ugotovljeno je, da pomeni novo delovišče za rudarja povečanje nevarnosti, dokler se ne privadi delovnih razmer. Menjava delovnega mesta pomeni zaradi tega povečane možnosti za nesreče. Rudar mora v poklicnem delu mnogokrat menjati svoje delovišče. V njegovem lastnem interesu je, da poizve pri svojih predstojnikih in ostalih delovnih tovariših o nevarnostih, kj ga na novem delovišču ogrožajo.
Dobro zavarovanje •proti nesrečam je tudi miren in urejen način življenja. Kdor pride na delo s spočitim duhom in telesom, bo tudi lahko delu posveta potrebno pazljivost in previdnost. Kdor je utrujen in neprespan, je posebno izpostavljen nevarnosti nezgod. Vsakdo naj se ogiba v$ega, kar mu jemlje potreben počitek, zlasti alkohola, ki slabi duh in telo.
Namerno ali nenamerno neupoštevanje varnostnih predpisov, povezano z lahkomiselnim zaupanjem v srečen potek dela je vzrok marsikatere hude nesreče. Brezvestno ravnanje ne ogroža le človeškega življenja, temveč povzroči mnogokrat tudi veliko materialno škodo.
Dobra vzgoja in disciplina na delovišču sta tudi potrebni, če hočemo preprečiti nesreče. Prerekanje, igračkanje, zasmehovanje, metanje predmetov itd. je dostikrat navada mladoletnikov. Vsa ta dejanja dovedejo do nepotrebnih nesreč. Delovišče ni igrišče!
Tudi zaradi nerodnosti in za-nikmosti se je zgodila že marsikatera nesreča. Delovišče mora biti vedno urejeno. Vsako orodje naj ima določen prostor. od koder se ga lahko hitro doseže Po končanem delu je treba delovišče pospraviti in očistiti. Odstraniti je treba vse zapreke, ki bj ovirale nemoten prehod in prevoz. Red na delovišču preprečuje nesreče in lajša delo.
Občutek dolžnosti ln odgovornosti mora vsakogar spremljati pri delu. Interes posameznika in podjetja je, da se delo nemoteno razvija. Ce pa nastane na delovišču motnja ali kak drug poseben dogodek, se mora o tem obvestiti pristojnega nadzornega organa — ob zamenjavi tretjin, tudi za-menjajočega delovnega tovariša. Kratek medsebojni sporazum prepreči mnogokrat veliko škodo in nesreče.
Zaključek
Stalna previdnost in pazljivost ter strokovno šolanje rudarjev, zlasti še mladega naraščaja, bo v bodoče mnogo pripomoglo k zmanjšanju števila nesreč na naših rudnikih. To pa bo seveda koristilo rudarju samemu in skupnosti.
ne pozna. Zato se le čuvaj in nikar toliko ne napenjaj možganov. Navsezadnje te ti lahko še skisajo.«
Mihelah je molče poslušal. Skušal je zvedeti, ha; mislijo tovor šl. Rad bi, da bi tudi oni povedali jasno in razločno: to in to mislimo. Kaj praviš pa tl na tol Toda oni so razgovor vselej zaobrnil Tudi zdaj je Domink vse prevrgel na smešno plat. Toda on je moral priti do resnice, moral
»Le povej, Ve/še, kaj mislil,* je silil vanj.
»Z bedakom se ne moreš razgovor j ati,« je zapihal Velše.
»To vsak pametni spozna ln neha « ga je dopolnil Domink In se zmagoslavno nasmehnil.
Domink le bil sadovoljeni ugnal je Vefšela, k! je zdaj razdražen in užaljen molčal, Bil je zadovoljen toliko bolj, ker so s lem nehati govoriti p težavah, kt so tako vznemirjale M!helaha. Domink je imel tega postavnega, mehkega rudarja rad Sam ni prav vedel, s čim b' se mu prikupil. Saj je b'l povsem drug značaj kot on. V dolini *e ni nikdar z njim družil, a ga /e v teh kratkih dneh, odkar so b'll skupaj, vseeno vzljubil. Morda ga je včasih, ko le razmišljal o svofem zavoženem, pijanskem življenju, spomnil, kakšen naj bi b'l sami Morda ga je spomnil čustev ki jih je gojil do družine, dokler jih vino ni odplavilo? Kdo b' to natančno vedeli Niti sam Domink ne. Vedel je le, da ga
neka neznan0 tila vleče k temu blagemu, neodločnemu rudarju. Zdelo se mu je, da je v teh dneh potreben njegove pomoči. In res — če je le mogel, mu je pomagal, tako na skrivat, kajti ni rad kazal svojih čustev, Srameil/i. vega M helaka je silil t hrano, skrbel je, da /e ostal — kolikor je bilo pač mogoče — dobre vo-
molo. Medtem ko Mart nk in Zorič še nista vedela, kaj naj bi storila, je Domtnk razmišljal, kako bt Velšetu z na/manšim hrupom zavezal jez k, Mihelaka pa za silo potolažil vsaj do tedaj, dokler se Matic ne vrne Da se bo vrnil, /e bil trdno prepričan. Stopit je k Velšetu tako, da sta si gledala !z oči v očt. Med nji-
Vinko Možlnai
Nadaljevanje
ODLOČITEV
Ije in da ni neprestano mislil na dom.
»Pa misliš, da se je v dolini res kaj zgodilo?« je spet vprašal Mihelah.
»Jasna stvar,« je rekel Velše »Nekaj se je moralo zgoditi, drugače bt se bit Mal c že vrnil. Sal je vendar tako zvit.*
»Meni se tudi ves čas tako dozdeva, « le priznal Mihelah.
Bil je videti močno zaskrbljen. Nervozno se je poigraval s prsti, si mečkal rob suknjiča in od časa do časa pogledoval v dolino kakor da bi \z nje pričakoval strašnih stvari.
Martink, Zorič In Domink so se spogledali. Vedel! so, da je Mihelakov sum zdaj potrlen, tn so se bali, da bo napravil kakšno neumnost, ki bi bila vsem v sra-
ma ni bilo niti za pol čevlja prostora.
»Kaj pa misI/S, da se je v dolin: zgodilo?• je vprašal Velšeta, ki je o njegovo veliko začudenje vzdržal nlegov grozeči pogled.
»žena je šla z njim.* je z nasmehom rekel, •Potem pa, saj veš — kaj bi ti pravil. Saj s! bedak oženjeni«
»Kdo je večji bedak, kot si til* je zavpil Velše.
»No — sem pa bedak,* je rekel Domink, da b' razveselil VelSeta in potem zaobrnil pogovor drugam. »Matic se je najbrž oglasil pri kakšnem kmetu,* je Se dodal. »Saj ga poznaš In veš, da ne more mimo h Se če zavoha leto dni stare tropine Ti pa ženeš tak hrup tn spravljaš ljudi v slabo voljo!*
»Pusti me v miru n Izginil* je spel zavpil VelSe. Sam sebi se je čudil, da je zbral toliko poguma in vpil nad Dom nkom, ki tega ni rad slišal »Dobodl sl kakšnega pijanca in se z nf m prerekaj, Izgubljena duša,* mu je Se zabrusil.
S tem pa je Dominka minila potrpežljivost Pr jel le razburjenega možaka za ramena, otipal mišice In jih z vso močjo stisn'1.
Velšetu so »e od bolečine oči napele Zaman se je skušal otresti Dominka Samec ga je držal kakor v kleščah S strahom je gledal Domlnkove oč!, kt so se maščevalno bleščale. Zdelo se mu je, da v njih bere: Molči In vse bo dobro/
»Daj mi že enkrat mir, satan,* je zaječal VelSe In z vso močjo pahnil Domnka od sebe
• Kako si hudi* mu ie ta rekel. »Kmalu bi me prevrnili*
Mihelak je slutil, kaj se med možakoma plete Ta hip mu je postala jasna marsikatera podrobnost ‘z prejšnjih dni, ki /1 takrat ni vedel pravega pomena. Žal mu je bilo. ker se je s tem pogovor pretrgal, vseeno pa je občutil nekakšno notranje zadovoljstvo. ko je opazil, kako mu tovariši skušalo prihranit' bolečine, kako iz srca bi mu radi pomagal'. NI Uh hotel več zaposlovati s svojimi skrbmi. Saj Imajo še svojih dovoli, si je misl'1 In se umaknil na štor, ki je bil dobrih dvalset korakov oddaljen od njihovega lež šča. Tu je
razmišljal tn pogledoval na stezo, po kateri b se že zdavnaj moral prikazati tako težko pričakovani Matic
★
Končno »o le zagledali med drevjem Matica. Globok vzdih olajšanja se je ‘zvil vsem iz prsi, Zdelo se /Im je, da je t tem vse rešeno Matic se je vrnil ln vse bo spel dobro, dokler se ne bodo vrnil v dolino. No — tam bo pa ie bolje.
Posadij, so Matica o sredino In ga radovedno ogledovali. D -Sal je po iganlu ln tudi po kalnih očeh so uganili, da /e pil, Pa to jih seda/ ni motilo, Pozabili so np skrb. Glavno je, da se je vrnil.
»Je v dolini kaj novega?* je vprašal Martink.
»Vraga! V*e po starem,* je zaklel Matic. »Gospoda je trmasta. Ne popustijo hudiči.*
• Kaj pa druž ne?* je vprašal Mihelak.
»Mene je pa tako skrbelo,* ie rekel Mihelak In se oddahnil. »Ves čas se ml le zdelo, da sc jim je nekaj pripetilo,*
»Sedaj pa pr‘povedu/1* so rekli.
Malic pa je molčal. Iz žepa je Izvlekel zelenko slivovke In jo ponudil M artlnhu Dvakrat je zakrožila in b'la le prazna. Možje se niso mogli dovolj načudili, ho je it torbe privlekel Se drugo 'n jo spet ponudil Ta le Imela večji tek. a so jo tudi sprazn'li
(Konec prihodnjič)
Občni zbori naših sindikalnih podružnic
Jamski obrat Trbovce je imel sindikalni občni zbor
Y	,16. januarja, so do | rudniških upokojencev Mnenja i ki potrebujejo za tvoje kadre i Hrastniku, kjer bodo s pridobi-
njega kotička napolnili obrat- , je, naj bi upokojenci ostali še v j stanovanja.	vanjem premoga verjetno pričeli
o čakamco člani sindikata ru- 1 nadalje v teh stanovanjih, saj so Glede pomanjkljive zdravniške v dven ali treh letih Čeprav v ariev jamskega obrata Trbov 1 to z dolgoletnim delom na rudni- I službe tov. Ribič soglaša z mne- j sam.h Trbovljah premogovne zaje, da sl.sijo poročilo o delu ku tud; zaslužili Ostro pa je gra- njem raznih diskutantov in je loge kopnijo in usihajo, ni bo-svojega s ndikalnega odbora, ki jal delo dosedanje stanovanjske mnenja, da je treba nuditi zdrav- , jazni za brezposelnost, saj bo 0 si ga izvolili na lanskem obč- , komisije ter Izjavil, da jo je tre- nikom in zdravstvenemu osebju ' razpoložljiva delovna sila dobila
zb°ru-	_	| ba izmenjati Dejal je med dru- vso pomoč. Posebno kritičen pori'	je	udeležil tudi	;	gim,	da bodo	v bodoči	stano-	j ložaj	je v	tem pogledu	v Hrast-
irektor rudnika tov	Alojz R	bič	i	vanjski komisiji tudi	člani	uprav-	! niku,	kjer	se zdravniki	pogosto
i č-ani ^upravnega odbora nega odbora oz. delavskega sve- | menjajo Tako se je zgodilo, da
ta na	rudniku.	j	na rudniku	v Hrastniku	po 14 dni
Iz	poročila	tov	Ribiča smo	j sploh	niso	imeli zdravnika in so
povzeli, da rudnik precej gradi moral:	oboleli rudarji iskati
in da bo zidal že v letošnjem le- j zdravniško pomoč v Trbovljah. V tu še v večji men. da ublažimo i zvezi z boleznijo primarija trbo-
s-ndikalne podružnice rudarjev v Trbovljah.
Občni zbor je otvoril predsednik tov Janez Lebar, za delovnega predsednika pa so navzoči izvolili tov Franca Sipka, ki je vodil občn zbor.
V naslednjem je poročal tajnik tov Vladimr Holešek o delu sind kalnega odbora. Iz poročila smo povzeli, da so se odborniki redno udeleževali vseh sej, na katere je. prihajal tudi vodja obrata Odbor je med letom skliceval tud članske sestanke, na katerih so rudar j obravnavali najrazličnejša vprašanja, zlasti pa delo in sklepe VI. plenuma centralnega odbora Zveze rudarjev Jugoslavije, ki je zasedal v Trbovljah nadalje sestavo tarifnega pravilnika, plačni sistem v rudarstvu itd Odbor je lansko leto vložil precej truda za vzgojo in izobrazbo članstva, skrbel za izboljšanje higiensko-tehnične za-šč te na deloviščih, seznanjal članstvo o delu rudniškega delavnega sveta in o položaju socialnega zavarovanja delavcev. Mnoga obratna vprašanja je reševal odbor skupno s člani sindi-
stanovanjsko krizo, to še zlasti, ker bo po novih finančnih predpisih ostalo podjetju od čistega dobička 20 % za gradnjo stanovanj Ker zidajo v Trbovljah stanovanjske hiše tudi druga industrijska podjetja v kraju, je tov d:rektor Ribič mnenja da bo v kraju v nekaj letih stanovanj dovolj. Sedanjo stanovanjsko krizo v Trbovljah je pripisati predvsem okol šemi, da v kraju v zadnjih letih naglo raste nova industrija, prav tako ie v Trbovljah v povojnih letih poostrilo to krizo tudi to, da je kraj postal
veljske bolnišnice, tov dr. Vh-gi-la Krasnika ki se zdravi v Ljubljani je tov Ribič predlagal, da mu pošljejo pozdravno pismo z željo, da bi skoraj okreval in se spet zdrav vrnil med trboveljske rudarje Ta predlog so navzoči sprejeli z burnim pritrjevanjem, sai je znano, da vsi rudarji tov. dr Krasnika visoko cenijo.
Direktor Alojz Ribič je v naslednjem omenil, da bo rudnik v doglednem času dobil svojega
delo v hrastn.ški dolini, prav ta' ko pa seveda tudi Pri Rudarskem gradbenem podjetju ki že sedaj zaposluje precejšnje število kvalificiranih rudar=k.h delavcev po raznih gradbiščih širom po naš; državi Tovariš Ribič je navzočim rudarjem še obrazložil glavne točke novega tarifnega pravilnika na rudniku ter pravila podjetja, ki se ob času sestavljajo. Poročal je tudi o delu rudniške uprave v preteklem letu ter poudaril, da je bilo delo marljivega rudniškega kolektiva v vsa.-kem pogledu zelo uspešno.
V nadaljnji diskusiji so na občnem zboru razpravljali še o delu sindikalnega odbora na obratu Trbovlje v minulem letu ter obravnavali vprašanje prevoza rudarjev na delo n z dela, ki
Počitniški dom rudarjev na Partizanskem vrhu. Brezplačna 10-dnevna oskrba, za naročnike »Zasavskega vestnika«, darilo podružnice rudarjev Trbovlje
Pic dni občni zbori sindikalnih odborov
na rudniku Trbovlje-Hrastnik
Po uspešno opavljenih zave- obratih živo posegali v disku-zah družbenega plana v pretek- sijo, kjer so največ razpravljalen! letu so imeli rudarji tr- li o vprašanju delavskega sa-boveljskega rudnika v zadnjih moupravljanja ter o zaščiti de-
zdravnika in tudi reševalni avto. j stanujejo daleč od rudnika.
Tovariš R'bič je seveda obravna- j Ob koncu občnega zbora so	-	-	,	-	,
val tudi problematiko trbovelj- navzoči sprejeli ustrezne sklepe štirinajstih dneh občne zbore la. Na občnih zborih So elani skega rudnika. Tako je navedel, za nadaljnje delo sindikata, nato	I kolektiv* obravnavali nadalje
sedež našega okraja, v Trbov __ _	... ____ , .
ljah so nastali nadalje po vojni da napredujejo odpiralna in in- pa izvolili nov devetčlanski sindi-številni novi uradi in ustanove, vestici jska dela. na Dolu pri kalni odbor.	S. G.
DOBRI NAPOTKI ZA NADALJNJE DELO
Pred tremi tedni so se ▼ Za- i sindikalnim podružnicam, je do-
kata na tako imenovanih mediz- gorju začeli občn; zbori naših j cela zgrešeno. Sind kalna organi-
meničnih sestankih rudarjev, i sindikalnih podružnic V soboto, Od 1058 na jamskem	obratu	15. t.	m., pa	so se zbrali v rudm-
Trbovlje zaposlenih delavcev jih ški čitalnici na občni zbor tudi 64 še ni organiziranih, nekaj pa člani sindikalne podružn ce rudni-jih neredno plačuje članarino, škega Zunanjega obrata Vse ka-Veliko število članov Se	je ude-	; že, da	so se	letos zagorske sindi-
ležilo raznih manifestacij	ter pri-	kalne	podružnice dobro pr pravi-
red tev ob državnih praznikih,	le na	svoje	občne zbore, saj so
po=ebno lepa pa |e bila ta ude- | prišli na zbor skoro vsi člani ležba ob priložnosti slovesnosti podružnice. Nabito polna čitaln:-na Ostrožnem. Precej članov je \ ca skoro ni mogla sprejeti vseh
preživelo svoj letni oddih v Po-čitn škem domu rudarjev na Partizanskem vrhu ter v Počitniškem domu rudarjev na Bledu. Za ta oddih je prispevala sindikalna podružnica za vsakega dopustnika po 200 din dnevno. Te ugodnosti bi se člani lahko v večji meri poslužili, ker so bila v ta namen rezervirana potrebna denarna sredstva. Odbor je nadalje organiziral več Izletov, med drugim tudi v Logarsko dolino ln v Maribor, Osem članov «e le udeležilo ekskurzije po bosenskih rudnikih, ki Jo |e priredil upravni odbor rudnika. Občni zbor je med drugim ugotovil, da bi mnoga godrnjanja m kritike odpadle, če bi se člani češče shajali na sestank h, kjer bi jih odborniki seznanjal o vseh tekočih vprašanjih. Res uspešno bo mogel
ljudi Če pomislimo da so bili lanski občni zbori mnogo slabše obiskani smo letos v tem pogledu lahko zadovoljni, saj je videti, da se delovni ljudje v večji meri zanimajo za delo svojih sindikalnih organizacij.
V razpravi so č’ani pregledali svoje delo v minulem letu in ugotovili, da so sicer dobro delali, da pa je bilo njihovo delo premalo povezano z delavskim svetom rudnika Mnenie. da mora delavski svet rudnika pomagati
zarija in njeni člani so tisti, ki lahko nudijo vsestransko pomoč delavskemu svetu. Člani sindikata morejo pomagati delavskemu svetu izvrševati vse sprejete sklepe in odloke, ki se nanašajo na celotni rudnik.
Na drugi strani so pa člani na občnem zboru spet ugotovili, da so prihajali na sestanke le eni in isti ljudje Malokdaj je bilo videti na sestankih uslužbence tega obrata, pa tudi članarine niso plačevali vedno v redu. To je čudno tudi zaradi tega, ker bi morali biti prav ti ljudje vzor ostal m delavcem
Mnogo so na občnem zboru govorili o težavah s preskrbo lesa za rudnik Zunanji obrat zaposluje mnogo žagarjev in ostalih lesnih delavcev ki imajo s tem lesom velike težkoče. Rudarji se namreč pritožujejo, da je kupljeni oziroma poslani jamski les
slab, kriv in grčav. Lesni delavci so povedali, da pošiljajo v jamo tak les, kakršnega pač dobš.
Sindikalna podružnica je pomagala nadalje svojim članom pri letnih dopustih in vsem tistim, ki so med letom oboleli. Izplačala je znatne zneske bolnikom in tistim delavcem, ki so odšli na letni oddih.
Vse premalo pa je bilo v obratu oziroma po deloviščih de'ovne discipline. Mnogi so pozabljali, da so v službi, ne pa prosti. Tako je bil eden izmed sprejetih sklepov, da se bo sindikalna podružnica zavzemala tudi za izboljšanje delovne discipline na vseh delovnih krajih.
Občni zbor pa je obravnaval še druga vprašanja, med nj:mi zlasti bodoče soc:alno zavarovanje in dajatve Na kraju sta spregovorila članom še predsednik mestne občine tov. Alojz Lukač in sekretar MK ZK Zagorje tov. Franc Ludoviko.	-M-
Dole pri Litiji - sestavni del radeške komune
odbor delati seveda le tedaj, če j mune bo tudi dosedanja obči-ga bodo podpirali vsi člani, j na Dole prj Litiji. O tem kraju Iz poročna, ki ga Je podal nato Je malo slišati, vendar Je nje-blagajn-k sindikalnega odbora, je govo prebivalstvo doseglo od razvidno, da so člani plačevali osvoboditve do danes velik na-»indikalno članar no natanko po predek in razvoj, ki sta zaslu-določeni lestvici, članarina je aa- ga ljudi samih, seveda pa tudi ja lansko leto 1,122.235 din, od pomoči ljudske oblasti Dole katere je sindikalna podružnica prj Litiji so najbolj oddaljen rudarjev vrnila odboru 209.610 kraj našega okraja, ki pa je pO dinarjev, k so se uporabili za gVOjem obsegu precej velik, redne in izredne podpore obole- Tud, temu gorskemu kraju oku-. članom, za letni oddih rudar- j patoj. nl prizanesel, večina lju-lev itd*	“
V sestavu bodoče radeške ko- je družina Slokan stanovala dalj
časa celo v tamkajšnji mrtvašnici, saj je bila družina brez
! di je bila izseljena ter izgnana v razna nemška taborišča, ne-
Po obeh poročilih je prišlo do i
živahne diskusije, saj je v njo kat	^ ge lMeml	j
Po eglo kar }8 diskutantov med samJ ^ M t, iJud1e ArJ
i*E3 “k1109 “ i
V	debati je prišla na dnevni red tudi članar.na Na splošno |e Prevladovalo mnenje, da je sedanja sindikalna članarina previsoka Precej je bilo med razpravo govora o onemoglih rudarjih,
° nj hovi zaposlitvi na slabše plačanih delovnih mestih in zaslužkih teh ljudi glede na njihovo kvalif kacljo Prav tako je prišlo na dnevni red pomanjkanje pravnikov v Trbovljah. Eden ■zmed vzrokov za nepovoljno stanje v tem pogledu je pomanjka-nie ustreznih stanovanj (o čemer smo že pred tedni pisali v nekem drugem članku, op. uredn.l. Tud glede profesorskega 'n učiteljskega kadra ki je v kraju Prav teko pomanikljiv, so bili navzoči mnenja, da je treba tem kadrom nuditi večjo pomoč. Na °bčnem zboru so obravnavali tudi vprašanje rudarskega kadra in naraščata, ker *e zadnja leta ®Paža. da se mladina odm ka rudarskemu poklicu Mnogo so nadalje v debati razpravljali o sta-novpnjskij, razmerah na rudniku, ki tiso zadovoljive. Predvsem je Pereče stanovanjsko vprašanje stanovalcev na Dobrni.
V	diskusiji se je oglasil k be-®e.6i tudi d'rektor rudnika tov Aloiz Ribič ki Je precej obširno obravnaval nepovoljni stanovanjski problem na rudn ku. Med drugim le poudaril, da bi imel rudnik dovolj stanovanj ta vse člane kolektiva, vendar pa v teh stanovanjih stanujejo ljudje, ki niso zaposleni pri rudniku, prav I “dto je v teh stanovanjih precej *
so se t) ljudje pred leti po naši osvoboditvi, kateri Jubilej bomo praznovali meseca maja, pričeli spet vračati v svoj rodni kraj, so našli tamkaj porušene domove brez pohištva, brez živine im vsega ostalega Položaj je bil takrat naravnost obupen, saj je bilo v občini Dole pri Litiji med vojno požgano in uničeno nič manj kakor 222 gospodarskih poslopij, ki jih je bilo treba zgraditi na novo.
vsake strehe.
Obnova
in prostovoljno delo
Bili So trdi in hudi časi. Treba je bilo prijeti za delo, a manjkalo je ljudem orodja. Na pomoč so priskočili Dolčanom delovni kolektivi iz naših revirjev ter jim s prostovoljnim delom napravili potrebno kmetijsko in ostalo orodje, pomagala pa 1im je tudi ljudska oblast, v prvi vrsti seveda OLO Trbovlje. Žilavo so prijeli vsi ljudje tiste Čase za delo. pokalo In škripalo je — in uspeli so. Hudo, prehudo Je bilo tista prva leta. Seveda pa so bile še druge težave — imeli so podrto šolo, ni bilo upravnega noslopla za Hudskii odbor, ni bilo nadalje Prosvetnega doma — skratka ničesar Odbor za gradnjo šole pa se je zagrizel v delo, občani so mu pridno pomagali in seveda tudi ljudska
Vračajoči ljudje so se tedaj oblast — in danes Imajo na nastanili, kjer je pač bilo mo- , Dolah moderno šolo. Skupno s goče — znano je na primer, da Solo pa so začeli na novo gra-
Doto pri LitUi, sestavni del — radeške komune
ditd porušeni Prosvetni dom, ki je danes pod streho, prav tako Pa imajo v kraju prostore za svoj občinski ljudski odbor, v katerih bodo seveda tudj v bodoče vsaik teden določene uradne ure, da ne bo treba ljudem hoditi za vsako malenkost v Radeče Ljudje so si v teh letih zgradili nova gospodarska poslopja in stanovanjske hiše, tako da danes po desetih hudih letih lahko rečemo, da so Dole pri Litiji v celoti obnovljene.
Velika dela v letu 1954
Ko je prebivalstvo Dol obnovilo svoja privatna poslopja in javne zgradbe, je začelo misliti še na drugo, to je kako dvigniti svoj kraj gospodarsko. Ljudski odbor občine Dole pri Litiji Jo na neki izmed zadnjih sej v decembru 1953. leta napravil načrt dela za leto 1954, v katerem je bila predvidena elektrifikacija kraja, Izgradnja ceste Dobovi ca—Gradišče ter ureditev začasne učilnice na Gradišču. Marsikdo je takrat zmajeval z glavo, češ da je načrt dela le prevelik. Vendar tudi tu uspeh ni izostal. Elektrifi-kacljsk) odbor je stal trdno na Stališču, da bo svoj načrt s pomočjo OLO Trbovlje in občinskega ljudskega odbora izvedel. Posrečilo se mu je, da ga Je lansko leto izvršil. Tako so tamkaj zgrabili električni daljnovod, postavili dve transformatorski postaj! ter napeljali električne žice skoro v vse vasi. Tega omrežja je v občini Dole 35 kilometrov ter so elektrificirane sedaj sledeče vasi: Dole Pri Litiji, Kal, Radgonca, Pre-žanjske njive, Rerinjek in Mala Goba. Ce ne bi bilo težav s preskrbo žice, bi v Dolah ne bilo vasi, Id ne bi bila ^elektrificirana.
Velko delovno zmago pa so dosegli seveda tudi z izgradnlo ceste od Dobovice do Gradišča Tjakai, kamor je človek prišel pred dobrim letom komaj peš, se pripelieš sedal lahko celo z avtomobilom Glede credtVe ceste Je treba pohvaliti tudi or-
svojib sindikalnih odborov. j kolektiva obravnavali nadalje Najprej je polagal obračun I družbeno upravljanje naših šol, svojega dela v lanskem letu sin-1 vprašanje bolnišnice ter ostala dihalni odbor rudniškega elek- aktualna vprašanja. Seveda so troobrata v Trbovljah, ostali rudarji Pfav tako razpravljali
o novem tarifnem pravilnika ter o družbenem planu za letošnje leto. Z dveh občnih zborov so poslali člani sindikata upravnemu odboru sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah predlog za znižanje članarine. Ta predlog bo predložen višjemu sindikalnemu forumu, da o njem sklepa.
Ker so rudarji in člani sindikata premalo informirani ° delu in sklepih rudniškega delavskega sveta, je bil na občnih zborih sprejet sklep, naj delavski svet po vsakem svojem zasedanju obvesti kolektiv o svojem delu Na občnih zborih je bilo slišati tudi očitke o nepravilnem delu stanovanjske komisije. Stavljen je bil predlog, da se člani te komisije izmenjajo. — Kakor znano, je med trboveljskimi rudarji izredno priljubljen primarij trboveljske bolnišnice dr. Virgil Krasnik, ki je prestal pred nedavnim v Ljubljani težko operacijo. Zaradi tega so poslali z občnega zbora jamskega obrata Trbovlje dr. Krasniku pismo, V katerem mu vsi rudarji žele skorajšnjega okrevanja in srečen povratek med trboveljske rudarje.
Na vseh občnih zborih so rudarji sklenili, da sindikalni odbori v bodoče še v večji meri skrbe za pravilno izkoriščanje letnih dopustov delavcev. Prav tako bodo sindikalni odbori poskrbeli tudi za kulturno izživljanje članov ter prirejali razne izlete in obiske opernih in dramskih predstav v Ljubljani. Na teh zborih je bil sprejet tudi sklep, da mora vsak član sindikata in elan rudniškega kolektiva dobro noznatf vse izšle zakonke uredbe, odloke Itd. O njih bodo sindikalni odbori obveščali članstvo tudi na sindikalnih sestankih — najboljša rešitev tega vprašanja pa je seveda, da je vsak član sindikata naročen vsaj na en časopis ln da pazljivo zasledn-
slndikalni odbori pa v soboto in nedeljo, 15. in 16. t. m.
V primeri z lanskim letom so bii| ti zbori letos prav dobro obiskan] ter po delu in storjenih sklepih uspešni Člani sindikata so Po vseh rudniških
Franc Močilnikar — odlikovan
V soboto, 15. januarja, se j« sešel razširjeni plenum Slovenske izseUenske matice, ka mu je predsedoval Ivan Regent. Pred začetkom dnevnega reda je Izročil visoka odlikovanja sedmim izseljen cem-povratni-kom. ki so bili zem delavni v izseljenskih organizacijah, po vrnitvi v domovino pa so nadaljevali delo v odborih in pododborih Slovenske izseljenske matice. Z redom bratstva in enotnost*. II stopnje je bil odlikovan tudi tov Frane Močil-nikar iz Zagorja ob Savi. Odlikovancu tudi mi čestitamo!
-ek.
ganizacijo SZDL, ki je svoje člane organizirala za prostovoljno delo na cestj in še za druge akcije.
Velik uspeh je nadalje nova učilnica na Gradišču, ki služi svojemu namenu že skoro leto dni. V učilnici imajo otroci šolski pouk iz območja Št. Lovrenca in dela občine Rakovnik (vas Ravne). Otrokom teh krajev ni treba več hoditi v dve uri oddaljeno šolo na Dole. Volivci občine Dole prj Litiji so ljudski oblasti hvaležni za pomoč, ki jim jo je nudila.
Poleg gospodarskega napredka in razvoja pa se Je na Dolah razživelo tudi kultumo-prosvetno življenje. Zadnje ča-| j* v njem vse aktualne dogod-se se je razgibala tamkaj tudi ke in Informacije, dramska družina KUD »Venčeslava Tauferja«, ki je že priredila igro »Navadni človek« in z njo gostovala pred kratkim v sosedni vasi Gabrovki.
Volivci občine Dole izrekajo zahvalo vsem, ki so Jim pomagali pri obnovi kraja ter izgradnji njihove občine. Prepričani so, da bodo našli tudi v komuni Radeče polnio razumevanje za svoje težnje in potrebe.
Do 1. maja je Sas, da naročite naš list »Zasavski vestnik"
POTROŠNIKI — POZOR!
Trgovsko podjetje z zelenjavo in sadjem
»Vitaminka v Trbovljah"
sporoča svojim cenjenim odjemalcem, da Je ustreglo želji potrošnikov glede odpiranja trgovin. Tako Je poslovalnica pri Pravdiču cdprta vsak dan ob
8.30	zjutraj ter od 14. ure dalje, poslovalnica pri Tomanu pa zjutraj od 8. ure in popoldne od
14.30	Tako bo ustreženo vsem. Priporoča se
kolektiv trgovskega podjetja »VITAMINKA«, Trbovlje
Občni zb^ri društev v Zagorju
Prejšnji torek so na kegljišču v Toplicah polagali zagorski kegljač) obračun svojega dela, v petek zvečer pa Je ob slabi udeležbi izvedel zagorski RK v kino dvorani »Triglav« svoj redni letni občni zbor. Obračun dela je polagala prejšnjo soboto zvečer tudi sindikalna podružnica Zunanjega obrata rudnika. Prav tako so prejšnjo soboto končali poTetn-; pouk na vseh šolah v Zagorju (o tem bomo še poročali). V zagorski osnovni šoli so imeli nadalje predzadnjo nedeljo letni občni zbor tudi zagorsk) gasilci.
Športnih prireditev doma ni bilo. pač pa so nogometaši gostovali v Litiji ter zmagali z 8:5. Prejšnji torek pa so v mali dvorani TVD »Partizana« polagali obračun dela tudi nogometaš- »Proletarca«.
Jezikovni tečaj v Zagorju
Ljudska univerza v Zagorju sporoča vsem Interesentom, da se bo 1. februarja t. 1 pričel začetni ln nadaljevalni tečaj nemškega ln ahgleškega jezika. Priglasitve za tečaj sprejema do navedenega dne ravnateljstvo zagorske gimnazije
Odloki ljudskega odbora mestne občine Trbovlje
Ljudsk-; odbor mestne občine Trbovlje
Po 2. odstavku 23 člena 5. točke 65 in 117 člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Ur. list LRS štev. 19-90/52) v zvezi s V delom tarife občinskega prometnega davka, tarife davka na promet
ZAČASNI ODLOK o občinskem prometnem davku
1 člen
Zasebni obrtniki in druge zasebne osebe plačajo občinski prometni davek na vse proizvode. ki jih izdelajo in prodajajo, v višini, kakor predpisuje tar štev 89 dela A Tarife prometnega davka (Ur list FLRJ št. 55/53, 13/54 in 25/54) na vse proizvode, ki niso naštet: v tarifi štev 1—101. dela A Tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 55/54).
2.	člen
Zasebni obrtniki in druge zasebne osebe plačajo občinski prometni davek na vse storitve, kakor predp;suje tar štev. 10 dela B Tarife prometnega davka na osnovi člena 3. Uredbe o spremembah in dopolnitvah Tarife davka na promet (Ur. list FLRJ štev. 13/54)
3.	člen
Čevljarji so oproščeni plačila občinskega prometnega davka
Občinski prometni davek
v letu 1955
ter po 18. členu Uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Ur list FLRJ št. 55-54) je Ljudski odbor mestne občine Trbovlje na svoji 25. seji sprejel naslednji
po 1 in 2. členu tega odloka na promet novih izdelkov in na promet storitev
4.	člen
Gostinska podjetja, gostilne in gostišča plačajo občinski prometni davek po stopnji 10°/« od prometa alkoholnih pijač 5 člen
Občinski prometni davek po 1.. 2. in 4. členu tega odloka se pobira po določilih odloka o vpeljavi posebnih taks in oro-metnega davka na območju mestne občine Trbovlje številka 182-13 z dne 18. septembra 1953 (Ur. list LRS št 39/53).
6. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu LRS, določila tega odloka pa se uporabljajo od dne 1. januarja 1955.
Trbovlje. 15 januarja 1955.
Predsednik: Alojz Dular.
Ljudski odbor mestne občine
Trbovlje
Po 2 odstavku 23 člena, 5. točke 65 in 117. člena Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradni Ust štev. 19-90/52) v zvezi z določili Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš (Ur. list FLRJ št. 29-344/54) ter 4. in 8. člena Temeljnega zakona o prekrških (Ur list FLRJ št 46-428/51) je Ljudski odbor mestne občine Trbovlje na svoji 25 seji dne 23 XII 1954 sprejel naslednji
ODLOK
o spremembah odloka o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o organih stanovanjske skupnosti, o prevzemu stanovanjskih hiš v upravo in o najemnih pogodbah.
Odlok o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, o organih stanovanjske skupnosti, o prevzemu stanovanjskih hiš v upravo in o najemnih pogodbah, objavljen v Uradnem listu LRS št. 22-343/54 se spremeni in dopolni tako. da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
ODLOK
o organih upravljanja in določitvi hiš, ki spadajo v stanovanjsko skupnost, o pogojih za sklepanje stanovanjskih pogodb, o najemninah in skladih
I.	TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Za upravljanje stanovanjskih hiš s pripadajočimi zemljišči, ki so splošno ljudsko premoženje, zadružna last ali last družbenih organizacij in zasebnih hiš. ki se bodo po določilih tega odloka vključile v stanovanjsko skupnost ustanov; Ljudski odbor mestne občine Trbovlje eno stanovanjsko skupnost.
2.	člen
V	stanovanjsko skupnost se ne vključijo hiše družbene lastnine, ki so industrijskega pomena in ki se nahajajo znotraj ograjenega prostora industrijskih naprav, čeprav so v teh hišah stanovanja, hiše v katerih so stanovanja, ki so vezana na služben; položaj, samski domovi podjetij, zadružnih in družbenih organizacij ter zavodov, internati in zgradbe, namenjene za prenočišča delavcev
3.	člen
Od hiš zasebnih lastnikov se vključijo v stanovanjsko skupnost tiste hiše, kj imajo več kakor tri stanovanja in katerih notranja skupna stanovanjska površina presega 210 m1 stanovanjske površine
V	teh hišah se pošlovnj prostori štejejo kot stanovanja, kolikor eden alj več zavzemajo stanovanjsko površino normalnega dvosobnega stanovanja, in ee vračunajo v stanovanjsko površino po določilu prejšnjega odstavka.
4.	člen
Prj presoji števila stanovanj v hiši se je ravnati Po določilih prejšnjega člena in gradbenem načrtu ter uporabnem dovoljenju.
Kolikor so se po odobrenem gradbenem načrtu in uporabnem dovoljenju v hiši izvršile prezidave naknadno, so te odločilne za določitev števila stanovanj.
Kot stanovanja se ne štejejo kletna stanovanja, katerih prostori so v celoti pod nivojem zemljišča, ter stanovanja v neizgrajenih podstrešjih.
5.	člen
Za vključitev hiše zasebnih lastnikov v stanovanjsko skupnost izda ljudski odbor odločbo.
Zoper to odločbo je dopustna pritožba na Državni sekretariat za splošno upravo in proračun LRS.
6.	člen
Po pravnomočnosti odločbe prevzema hišo tričlanska komisija, ki jo imenuje svet stanovanjske skupnosti Prevzemu mora prisostvovati lastnik oziroma njegov zastopnik, ki skupaj s člani komisije podpiše prevzemni zapisnik.
Zapisnik mora biti sestavljen tako, da je iz njega razvidno, v kakšnem stanju je bila hiša ob prevzemu.
Ce lastnik ali njegov zastop-nik zapisnika ne podpiše ali se sploh ne udeleži prevzema, se to zapiše v zapisnik.
7.	člen
Upravni organ stanovanjskih hiš, ki so last SLP, zadružnih in družbenih organizacij ter zasebn; lastniki hiš, ki se vključijo v stanovanjsko skupnost, morajo izročiti pristojni stanovanjski skupnosti in hišnim svetom stanovanjske zgradbe v upravljanje z vsemi potrebnimi listinami in podatki.
D. ORGANI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
A.	Hišni sveti
8.	člen
Za vsako hišo stanovanjske skupnosti se izvoli hišni svet, ki ga volijo vsi uživalci stanovanj in sostanovalci.
Hišni svet se voli na sestanku, na katerem mora biti navzočih najmanj polovica volilnih upravičencev, na način, kakor to sami določijo; če se sestanka ne udeleži zadostno število upravičencev, se lahko pol ure nato izvedejo volitve ob vsaki udeležbi
Volilni upravičenci odločajo tudi o številu članov hišnega sveta v okviru veljavnih predpisov
Člani hišnega sveta izvolijo izmed sebe predsednika.
Predsednik hišnega sveta sporoči imena izvoljenih članov stanovanjski upravi.
9.	člen
Hišni svet ukrepa na sejah, ki so najmanj enkrat mesečno, ob navzočnosti večine članov in odloča z večino glasov navzočih. O sestanku se piše kratek zapisnik.
Vsak mesec enkrat skliče hišni svet sestanek vseh uživalcev in sostanovalcev, na katerem poroča o svojem delu in rešuje predloge uživalcev in sostanovalcev ter morebitne spore.
10	člen
Prve volitve se morajo izvršiti v 15 dneh po uveljavitvi tega odloka, vnaprej p« vsako leto do 15. januarja Prve sestanke skliče Ljudski odbor mestne občine, volitve pa izvede ljudski odbornik v svoji volilni enoti po pooblaščencih ki jih dolori za vsako hišo
B.	Stanovanjska uprava
11	člen
Stanovanjska uprava pa poleg v Uredbi o upravljanju stanovanjskih hiš v 36 in 37. členu določenih nalog opravlja še naslednje zadeve:
Sklepa stanovanjske pogodbe in skrbi za njihovo izpolnjevanje; pobira rajemnino izdaja pobotnice za prejeto najemnino; postavlja hišnike in nadzoruje njihovo delo:	izvršuje naloge
hišnih svetov o popravilu stanovanj; vodi posamezne sklade; vodi finančno poslovanje hišnih svetov; vodi administracijo hišnih svetov in sveta stanovanjske skupnosti; izvršuje vse tiste zadeve, ki Jih 1; ljudski odbor naloži s p>osebnim predpisom
C.	Svet stanovanjske skupnosti
12	člen
V	svetu stanovanjske skupnosti imajo svoie zastopnike hišni sveti.
Svet stanovanjske skupnosti ima največ 60 članov. Okoliše hišnih svetov kj volijo svojega zastopnika v svet stanovanjske skupnosti, bo ljudski odbor določil naknadno.
Volitve članov stanovanjske skupnosti se izvedejo na način, kakor to hišni sveti sami določijo.
V	svet stanovanjske skupnosti pridejo kot polnopravni člani tudi zastopniki delavskega sveta podjetja ozir kolektiva zavoda v primeru določil 3 odstavka 40. člena Uredbe o upravljanju stanovanjskih hiš
13	člen
Zastopniki za svet stanovanjske skupnosti se volijc na volitvah hišnega sveta ali najkasneje v 15 dneh po izvršenih volitvah
14. člen
Svet stanovanjske skupnosti sklepa veljavno če ie navzočih nad polovico članov Pri volitvah predsednika, podpredsednika in tajnika sveta pa mora biti navzočih najmanl dve tretjini članov
Ce na prv°m sestanku ni navzočih potrebno število članov se opravijo v 5 dneh volitve na ponovnem sestanku, ne glede na število navzočih.
16 člen
Svet stanovanjske skupnosti se snide najmanl na vsake tri mesece enkrat.
Sestankov sveta stanovanjske skupnosti se obvezno udeležuje zastopnik stanovanjske uprave
O vsakem sestanku sveta stanovanjske skupnosti se piše zapisnik
16 člen
Hišni svet ali skupina hišnih svetov lahko odpokliče svojega zastopnika v svetu stanovanjske skupnosti, ako je nedelaven in na sejah hišnega sveta ozir. hišnih svetov ne poroča o delu stanovanjskega sveta.
in. O POGOJIH ZA SKLEPANJE STANOVANJSKIH POGODB
17. člen
Na območju Ljudskega odbora mestne obfrne Trbovlje sklepa stanovanjske pogodbe stanovanjska uprava za stanovanja v
hišah, ki ee vključijo v stanovanjsko skupnost in lastniki hiš za stanovanja v hišah, ki se ne vključijo v stanovanjsko skupnost z najemniki in sostanovalci, ki na dan sklepanja stanovanjske pogodbe zadoste v tem odloku navedenim pogojem.
18 člen
Ne more se skleniti stanovanjska pogodba po prednjem členu z uživalci stanovanj in sostanovalci. ki na območju LOMO Trbovlje:
a)	nimajo stalnega bivališča,
b)	nimajo namena trajno bi -vati,
c)	ne morejo izkazati pravice do določenega stanovanja.
Stalno bivališče se izkaže s potrdilom Ljudskega odbora mestne občine — priglasilni urad, pravica do določenega stanovanja pod c) pa z dosedanjo najemno pogodbo, odločbo stanovanjskega urada ali kakim drugim veljavnim pravnim predpisom.
19. člen
Stanovanjska pogodba za družinsko stanovanje se sklepa le z uživalci, ki imajo družino.
Samska oseba lahko sklene le podnajemno pogodbo in le izjemno stanovanjsko pogodbo za največ enosobno stanovanje, ako ji je iz utemeljenih razlogov potrebno lastno gospodinjstvo.
20 člen
I Začasne pogodbe se sklepajo z uživalci stanovanj v hišah gospodarskih organizacij, ustanov in uradov, če delavci in uslužbenci na dan sklepanja pogodbe niso več v službenem razmerju in je to razmerje prenehalo po njihovi krivdi ali volji, ter s tistimi uživalci stanovanj, katerim so stanovanja s pravnomočno odločbo odpovedana.
21. člen
Z lastnikom hiše. ki pride v stanovanjsko skupnost, se ne sklepa stanovanjska pogodba. Hišni svet ali njega pooblaščena stanovanjska uprava sklene pismeno pogodbo s takim hišnim lastnikom po 7. poglavju Uredbe o* upravljanju stanovanjskih hiš.
Določilo prvega odstavka tega člena velja tudi za tiste uživalce ozir sostanovalce, ki z veljavno listino dokažejo, da jim pripada pravica do brezplačnega stanovanja.
22	člen
Stanovanjske pogodbe, ki so sklenjene v nasprotju z določili tega odloka, priglasi pristojni organ Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje za neveljavne.
IV. O RAZDELITVI
NAJEMNIN IN SKLADIH
23	člen
Najemnina za stanovanjske prostore se določi glede na število točk površino ter tarifo, ki je določena s posebnim odlokom.
Najemnina se plačuje do vsakega petega v mesecu za naprej.
24. člen
Pri izračunavanju najemnine po prednjem členu se ne upošteva površina sob preko 30 m’ ter zaprtih hodnikov in predsob nad 20 m*
25	člen
Uživalci stanovanj plačujejo za uporabo vrtov prj hišah posebni letni prispevek od 1 do 3 din za m*
Prispevek se obravnava enako kot najemnina in se razdeli po skladih po enakih načelih.
26	člen
Zasebnemu lastniku hiše. ki je vključena v stanovanjsko skupnost se pred razdelitvijo najemnine na sklade izplača od mesečne najemnine do 10 000 din — 10®/« od 10.000 din do 20 000 din — 8°/«, toda ne manj kot 1000 din; nad 20 000 din — 6®/«, toda njegovi skupni prejemki iz najemnine ne smejo presegati 6000 din.
27	člen
Zasebnemu lastniku, ki nima drugih sredstev za preživljanje, lahko svet stanovanjske skupnosti na predlog sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko določi večji odstotek (do 50°/« najemnine), toda skupni znesek vseh prejemkov ne sme presegat; 6000 din
28. člen
Najemnina se razdeli:
najmanl 50*/« v amortizacijski sklad,
najmanj 20*/» za vzdrževanje,
do 30°/o za hdšno upravo.
29	člen
Hišni svet ali pa od njega pooblaščena stanovanjska uprava odvaja mesečno iz amortizacijskega sklada 20®/« v sklad za zidanje stanovanjskih hiš pri Ljudskem odboru mestne občine Trbovlje.
30	člen
Od najemnin za poslovne prostore v hišah, last splošnega ljudskega premoženja, družbenih in zadružnih organizacij ter
zasebnih hiš ki so vključene v stanovanjsko skupnost, odvaja stanovanjska uprava v sklad za zidanje stanovanjskih niš 50®/o, ostalih 50®/» pa se razdeli najmanj
50®/o v amortizacijo,
30®/« za vzdrževanje in
do 20“/« za hišno upravo.
31. člen
Zasebni lastnik hiš, v katerih so poslovni prostori in ki niso vključene v stanovanjsko skupnost, plačujejo v sklad za zidanje stanovanjskih hiš 50®/o najemnine od poslovnih prostorov.
32 člen
Zasebni lastniki hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost in v katerih njih lastniki ne stanujejo, so do'žni po odbitku v 26 in 27 členu tega odloka določenih zneskov vplačati najkasneje do 5. v mesecu 10®/« stanovanjske najemnine v sklad za zidanje stanovanjskih hiš, izvzemši tiste lastnike, ki kljub sodni odpovedi ne morejo stanovati v lastni hiši, medtem ko ostanek plačujejo na posebni račun v Narodni banki do vsakega 15. v mesecu za pretekli mesec.
Vplačana sredstva lahko potem uporabijo na podlagi od stanovanjske uprave potrjenih računov za popravila in upravljanje hiše
33.	člen
Dosedanj-; sklad za vzdrževanje hiš se za hiše, ki so vključene v stanovanjsko skupnost, razdeli:
70% v amortizacijski sklad.
30% v sklad za vzdrževanje
34.	člen
Lastnik; hiš, ki niso vključene v stanovanjsko skupnost lahko izčrpajo razpoložljiva sredstva dosedanjega sklada za vzdrževanje hiš v smislu predpisov, kj jih je izdal ljudski odbor
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35	člen
Nove stanovanjske pogodbe v smislu tega odloka se morajo skleniti najkasneje do 1 1 1955 s katerim dnem se prične zaračunavati tudi najemnina v smislu posebnega odloka o stanovanjski tarifi na območju Ljudskega odbora mestne občine Trbovlje.
36	člen
Prekršek stori in se kaznuje z denarno kaznijo do 2000 din:
1.	kdor odstrani ali namerno pokvari pritikline stanovanj ali jih prikriva kolikor ni dejanje kaznivo po drugih predp/sih;
2.	kdor pred volitvami ali na samih volitvah onemogoča ali moti izvolitev hišnega sveta;
3.	kdor od pogodbenih strank iz 17. člena tega odloka noče skleniti stanovanjske pogodbe z drugo stranko, ki izpolnjuje pogoje za sklenitev pogodbe po tem odloku;
4.	tisti hišni lastnik ald član hišnega sveta ali organi stanovanjske uprave, ki določijo nižjo ali viš;o najemnino kot ga določa odlok o stanovanjski tarifi, ki izplačajo hišnemu lastniku višji ali nižji znesek, kot je določen v 26 in 27 členu tega odloka;
5.	enako se kaznuje tudi tisti zasebni lastnik ali član hišnega sveta ali organa stanovanjske uprave, kd odvajajo nižji znesek kot je to določeno v 28 29., 30. in 31. ter 32, členu tega odloka.
37. člen
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu LRS
St. 2737/2
Trbovlje. 31. 12. 1954.
Predsednik:
Alojz Dular, s. r.
Ljudski odbor mestne občine Trbovlje
Po 140. členu Zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin (Uradu’ list LRS štev. 19-90/52) v zvezi z 2. točko Odloka o rokih za zamenjavo oziroma Izdajo delovnih knjižic (Ur. list LRS štev. 48-184 54) Ljudski odbor mestne občine Trbovlje
ODREJA:
Vse gospodarske in družbene organizacije, uradi in zavodi ter zasebni delodajalci na območju mestne občine Trbovlje morajo najkasneje do 15. februarja 1955 vložiti priglasitev za izdajo oziroma zamenjavo delovnih knjižic.
Ta odredba stopi v veljavo takoj in se objavi v tedniku »Zasavski vestnik«.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Trbovlje, 19. januarja 1955.
Predsednik: Alojz Dular
V letošnjem letu bodo imeli ljudski odbori v pogledu vodenja politike razvoja obrtništva široke možnosti. Obrtnim delavnicam in podjetjem bodo samostojno določali višine amortizacije. obresti od osnovnih sredstev ter pavša'no predpisovali družbene obveznosti. Zasebnim obrtnikom, ki zanje niso predpisane stopnje prometnega davka v novi tarifi, pa bodo lahko predpisali posebni prometni davek. S tem bodo imeli ljudski odbori več možnosti, da posvetijo posebno pažnjo razvoju tistih obrti ki so na njihovih področjih premalo razvite Da ne bi nastal zastoj pri pobiranju prometnega davka zasebnih obrtnikov in drugih zasebnih oseb, je Ljudski odbor mestne občine Trbovlje že sprejel začasen odlok o občinskem prometnem davku. Po tem odloku plačajo zasebni obrtniki in druge zasebne osebe prometni davek v isti višini kot doslej. Čevljarji pa so po tem odloku popolnoma oproščeni prometnega davka, zato morajo znižati cene svojim izdelkom in popravilom za 10°/». t. j. v tej višini, kot so morali doslej vkalkulirati in odvajati prometni davek. Sodimo za potrebno, da javnost o
Obveščamo podjetja, zadruge, družbene organizacije in privatne delodajalce, da je bilo s 1. januarjem ustavljeno plačevanje 2-odstotnega dopolnilnega prispevka hkrati pa je bil z zveznim družbenim planom določen za leto 1955 nižji prispevek za delavce in uslužbence v višini 43•/• od zneska izplačanih plač in drugih osebnih izdatkov (v osnovo za obračunavanje prispevka ne sodijo več dnevnice za službena potovanja, potni pavšali, terenski dodatki, stroški za nakup službene oblek. in bolezenska oskrbnina ki jo plača podjetje za prvih 7 dni).
Prispevek za vajence In učence industrijskih šol znaš« od 1. januarja 1955 dalje 12 5®/« od izplačanih nagrad in morebitnih drugih osebnih izdatkov.
Ustanove in zavodi, ki izplačujejo plače mesečno vnaprej in so nakazali za januar 1955 še 45-odstotnj prispevek, naj preveč nakazana 2*/o obračunajo pri vplačilu prispevka za februar 1955.
Za privatne delodajalce veljajo še nadalje predpisane minimalne osnove za obračun prispevka (za visokokvalificirane delavce 12.000 din, za kvalificirane 8.800 din, za polkvalifi-cirane 7.000 din in za nekvalificirane 6.000 din). Za gospodinjske pomočnice se plačuje pavšalni prispevek 1.000 din na mesec, kolikor njihovi prejemki v denarju in naravi ne presegajo osnove 4.000 din na mesec.
Prispevke Je treba nakazovati na tekoči račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Trbovljah pri podružnici NB št. 614-338-355 z nalogom obr.
tem seznanimo ter prizadete obrtnike opozorimo, da znižajo cene za odpadli prometni davek. Pri tem imamo že slabe izkušnje. Lansko leto je bil v začetku leta pretežni del obrtništva oproščen prometnega davka. Ker pa cen niso znižali sorazmerno znižani obveznosti, je bil pozneje spet predpisan prometni davek. Do konca leta pa so bili oproščeni krojači — uspeh presodite sami!
V sprejetem odloku pa je poleg omenjenega znižanja povišana stopnja občinskega prometnega davka na promet alkoholnih pijač od 5 na 10®/«. To povišanje pa nikakor ne sme vplivati na cene pijačam v nekaterih gostiščih, kjer so le-ta doslej neupravičeno previsoko kalkulirala eene.
Vsi ti dohodki ljudskega odbora se zbirajo na posebnem računu in so namenjeni za gradnjo Glasbene šole, ki ne ustreza več svojim potrebam, s čimer pa bo omogočena tudi ustanovitev Dečjega doma
Kakor omenjeno, je ta odlok le začasen ter bosta gospodarski svet in ljudski odbor še podrobneje razpravljala o tarifi prometnega davka ter izdala o tem dokončni odlok	R-k.
152 ali pc položnici, in sicer ločeno 43-odstotni prispevek za delavce in uslužbence ter ločeno 12,5-odstotni prispevek za vajence. Na hrbtni strani naloga ali položnice naj se navede mesec, za katerega je plačan prispevek, in osnova, po kateri je bil obračunan prispevek.
Denar za otroške dodatke se dviga iz tekočega računa 614--338-356 z nalogom obr. 111 a. lija nalogu je treba navesti mesec, za katerega se dviga denar za otroške dodatke.
Trbovlje, 21. januarja 1955. Okrajni zav. za soc. zavarovanje v Trbovljah
Potujoči kino LP v Trbovljah
bo predvajal od 29. do 31. Januarja angleški film »Pot k uspehu«.
V	soboto 29. januarja ob 17. url v Zidanem mostu, ob 19.30 v Loki pri Zidanem mostu; v nedeljo 30. januarja ob 10 uri v Kolovratu, ob 15. uri v Izlakah in 18. uri v Mlinšah; v ponedeljek, 31. januarja ob 18. url na Dobrni In v torek, 1. februarja ob 18. uri v Čečah.
Sadjarji — pridite na sadjarsko zborovanja
V	sredo dopoldne, dne 2 februarja t. 1., bo v dvorani hotela »Turist« v Trbovljah-Vodah
zborovanje sadjarjev, ki * ga sklicujeta Okrajna zadružna zveza in kmetijski odsek Pr' OLO Trbovlje.
Na tem zborovanju bo razgovor o dosedanjem In bodočem delu za obnovo sadjarstva v našem okraju
Vse napredne sadjarje celega trboveljskega okraja vab/mo, da 6e zborovanja udeležijo! T- B
Lepo in prijetno je poslušati vesele in poskočne doma na toplem. Plačaj naročnino ».Zasavskega vestnika" za celo leto, pa bo verjetno radijski aparat — tvoj.
Op,	ObweS|i|0
okrajnega zavoda za socialno zavarovanje
Pismo
Brzovlak Zidani most — Beograd— Niš. V Nišu presedeš na osebni vlak, ki te popelje do Za-ječarja. Samo nekaj minut je časa, da se stisneš na ta vlak, ki je vsak dan nabit. Tu se že vozijo rudarji, ki hodijo v Bor v službo. Po dveh dneh vožnje je ze’o neprijetno priti v nabito polni vlak, kjer še stati ne moreš udobno. Kar pa je še slabše, je to, da je proga ozkotirna in zelo težavna, kjer komaj dve lokomotivi zmagujeta naporno vzpet no.
Že od daleč opaziš velik dimnik, ki s svojim rdeče rumenim dimom v kali zaduši vse zelenje do trideset kilometrov naokrog.
Mesto samo je precej veliko,	. _
vendar ima le enonadstropne hi- karte. Tudi kakšno drugo zabavo še, kakršne so pač zidali pred in veselje kdaj pa kdaj kdo na-vojno tuji kapitalisti za delav- pravi. Seveda nam mora zaigrati stvo po vseh industrijskih krajih, na harmoniko naš Janez Prilož-Večje stavbe v mestu so le uprav nosti za to je dovolj Vedno ima no poslopje rudn ka dva hotela kdo izmed nas kakšno »fešto«, in pošta. V tem času. ko živimo ali god ali pa rojstni dan. Tudi
*
februar ni bilo v baraki niti enkrat toplo, to pa zaradi tega, ker je prevelik sneg onemogočal vsak dovoz premoga, k, je za to kurjavo seveda nujno potreben. Naše postelje so žimnate, kar se nam prav prilega po opravljenem težkem delu. Velika jedilnica s pogrnjenimi mizami je zelo vabljiva, zlasti še, ker v njej vedno igra radio, čigar nakup je uprava rudnika dovolila. Tudi dnevno časopisje ter tedniki in mesečne revije zadovoljijo vsakega, kdor pač hoče brati. Največje zanimanje pa vlada seveda za naš »Zasavski vestnik«, ki prinaša novice iz naših revirskih dolin. V poletnih mesecih smo v prostem času igrali na prostem košarko, sedaj pozimi pa šah in

Zimski motiv
mi v Boru, se je lice mesta zelo izboljšalo. Javna razsvetljava je neonska, kar nam je bilo zeio všeč. Trgovine so založene bogato in izložbena okna se gotovo po enkrat tedensko preurede in spremene, kar budi v človeku radovednost :n zanimanje. Umestno bi bilo, da bi to lepo navado vpeljali tudi v naših domačih re-virsk h krajih in uspeh — o tem sem trdno prepričan — ne bi izostal.
Rudnik Bor je velik ter je urejen za jamsko odkopavanje in za ‘pridobivanje rude z dnevnim kopom. V času okupacije so rudo na dnevnem kopu naravnost ropali. Odkopavali so le bogatejšo rudo, tako da jo morajo sedaj pridobivati v razmerju 1 :6 do celo 1 : 10.
Bogato rudo, t. j. rudo, v kateri je večji odstotek bakra, odvažajo neposredno v topilnico, medtem ko siromašnejšo rudo drobe v mlinih in nato v flotaciji izločijo iz nje koristne in nekoristne snovi. Ves baker, ki ga pridobe v topilnici, se v elektrolizi predela. Na dnu tako imenovanih rezervoarjev ostane izdatna množina blata, ki pa je dragocena, kajti iz nje pridobivajo zlato.
N0 _ ker je pač vedno več siromašnejše rude, jo ie treba za enako količino bakra predelati več Ker pa je potreba po bakru v svetu in seveda tudi pri nas zelo velika, so na rudniku začeli z izgradnjo jaška, ki bo s svoio mehanizacijo omogočil večjo proizvodnjo rude
Ta jašek je pričelo graditi Rudarsko gradbeno podjetje (RGP) rudnika Trbovlje-Hrastnik, ki je že zelo poznano po vseh industrijskih krajih naše države.
Poldrugo leto že poglabljajo pridni slovenski rudarji ta jašek, ki bo popularizira! nj.hovo strokovno delo tudi globoko v Srbiji. Delo je težko. Ovira ga velik dotok vode, vel kokrat pa tudi pomanjkanje električne energije in z njo v zvezi pomanjkanje komprimiranega zraka, kar onemogoča črpanje vode in seveda s tem delo na napredku. Vendar pa vse te zapreke in težave niso porušile delovnega elana naših ljudi ter je danes že polovica tega velikega in važnega rudniškega objekta že skončana. Tudi zima v preteklem letu je s svojim velikim snegom delo zavrla v toliki meri, da v mesecih januar in februar ni bilo mogoče Izkopati niti metra jaška Tudi sedaj smo v zimskih mesecih, vendar — kakor kaže — letošnja z*nia dela ne bo tako ovrala
Jašek gradimo ▼ svetlobnem premeru 4,30 metra. Betoniramo ga z betonskimi kockami, ki )ih izdelujemo zunaj jaška._ kolikor smo ga do seda) opravili na jašku, je zadovoljilo
če bi se hotel kdo potuhniti, ga najdemo. Naš Tine mu seveda tedaj izdela krasno diplomo, ki mu pokaže v šaljivem tonu kakšno njegovo slabo, če pa te ni. pa seveda dobro stran. No — še skoro nihče nam ni ušel, da ga ne bi bilo nekaj bokalov.
Povedati pa moram, da je pijača tukaj polovico cenejša kot doma. Hrana je okusna m zadostna in seveda tudi v higienskem pogledu neoporečna. Če bi hoteli, bi lahko iz naše menze napravili kar celo restavracijo. toliko jih je že prišlo prosit, da bi jih vzeli na hrano
Najlepše je takole ob četrtkih zvečer. Vsi, kolikor nas je, posedemo po jedilnici in poslušamo v četrtek zvečer program Radia Ljubljana. Nekateri seveda pomagajo peti. Četudi živimo vsi v naši lepi Jugoslaviji, le pride včasih nate tako čisto potiho in naskrivaj — domotožje,
No — pa tudi zaradi tega nam je uprava rudnika preskrbela in omogočila družinski dopust. Vsi dopustniki se seveda nasmejanih obrazov pripravljajo na pot že nekaj dni poprej. Vsak kupi kakšno darilce za domače. Drugi pa potrpežljivo čakajo, da tudi pridejo na vrsto.
Pa tudi vse državne praznike lepo proslavljamo.	Tako
smo za praznik 29. novembra povabili nekaj domačinov, ki se našim vabilom kaj radi odzovejo-O pomenu praznika je na kratko govoril tovariš Tine. Seveda je moral govoriti srbsko, da so ga povabljeni gostje razumeli. Tudi na silvestrovanje smo se dobro pripravili. Fantje so drug drugemu kupili kakšno majhno darilo, cel kolektiv pa je obdaril tovariša Kolmana kot vodjo našega gradbišča. Seveda je vsa ta darila prinesel dedek Mraz z dvema pomočnikoma Rekel bo morda kdo, da smo otročji. Res je tako, vendar tudi odrasel človek z nekakim otroškim veseljem sprejme vsako, tudi najmanjše darilo. Da pa se vse to ni zdelo preveč pravljično, smo tudi poskrbeli. Ko je ura začela udarjati dvanajsto uro. smo ugasnili luč. Ko smo jo spet prižgali, je tovariš Kolman v imenu uprave želel vsem srečno in uspehov polno novo leto 1955. Takoj nato je prišel dedek Mraz. Najprej je prebral vse poslane mu prošnje, katerih pa dedek Mraz v večini ni mogel izpolniti. Bile so seveda vse napisane v »vezani« besedi, ker pa rima teh prošenj ne teče tako lepo kot pri Otonu Župančiču ali Alojzu Gradniku, jih ne bom dobesedno navajal, da ne bo pri občutljivih bralcih kakšne spotike nad našimi umotvori. Po domače bom povedal, da si je naš Franci želel, da bi mu dedek Mraz prinesel puško dvocevko Da mu je dedek Mraz to prošnjo odbil, se razume. To je le prevelika zahteva. Tovariš Kolman je imel spet drugo željo. Želel je. da bi bil jašek k letu osorej skončan ali pa še prej-No — če bodo fantje pridni, bo že kako Žele! jim je, da bi fant je veliko naredili in mnogo denarja zaslužil (no, to se že lepo rima) In dedek Mraz ie končno vsem želel, »da bi nam lopata hitreje tekla« Verjemite nam, da bomo storili vse. da njegovi želji ustrežemo!
Takih in podobnih prošenj je bilo okrog dvajset in se je njih deklamiranje kar zavleklo.
Tako smo torej dobre volje pričakali Novo leto Upamo, da so ga tudi bralci teh vrstic pričakali veseli Da pa b> bilo novo leto srečno 'ti zadovoljno ter uspešno pri delu. želi vsem skupaj delovni kolektiv RGP v Boru!	Enit.
IZ LITIJE IN OKOLICE
Več pozornosti našim gospodarskim problemom
LIP iz Zagorice bi rado povečalo svoj obrat
O Lesno-industrijskem podjetju (LIP) v Zagorici pri Litiji smp doslej bolj redko pisali. Krivda je gotovo v tem, da je na robu litijskega področja In je od mestnega središča oddaljeno. V zadnjem času pa se to podjetje, ki dela v sestavu svoje ljubljanske centrale, lepo razvija. Pod ljubljansko upravo LIP sodi še več drugih sorodnih podjetij v ljubljanskem okoliškem okraju, tako v Radomljah, Borovnici, Bistri pri Vrhniki, Škofljici in Preserjah, na Verdu in Bregu.
Ves ta sklop obratov je pomemben gospodarski činitelj v okraju ljubljanske okolice, njihova glavna zasluga pa je v tem, ker skrbi za dokončno izdelavo najraznovrstnejših lesnih produktov. Prav zaradi močno razvitega omrežja LIP v tem kombinatu ne poznajo lesnih odpadkov Tako n. pr. izkoristijo tudi žaganje, ki ga iz Zagorice odpravljajo v Radomlje pri Kamniku, kjer imajo posebne mline za izdelavo lesne moke. Do nedavnega smo morali v našo državo uvažati lesno moko iz tujine, akoravno imamo obilo gozdov. Zdaj pa je LIP zadovoljivo rešil to vprašanje.
Zagorici dve napravi za parjenje bukovine. Člani delovnega kolektiva pa razmišljajo, kako bi še razširili svoj obrat in tako zaposlili del domače brezposelne delovne sile, ki je sedaj zaposlena pri sezonskih delih, ali pa mora na delo v Ljubljano in druge kraje. LIP želi prenesti žago in ostale naprave iz Zagorice v bližino litijske postaje. Ker je razširitev litijskega LIP važno gospodarsko vprašanje litijske okolice in bodoče litijske komune, ki oskrbuje podjetje z lesom, se bo treba čim prej lotiti rešitve teh nalog in nuditi LIP vso pomoč za njegov nadaljnji razvoj.
Morda bi domači gospodarski krogi reševali to vprašanje obenem s premestitvijo sedanjega podjetja »ZALES« (Zasavska lesna industrija), ki ima del obratov v Litiji, ostale pa poleg železniške postaje. Sedanji prostor na nekdani; Kunstler-jevi žagi ni primeren za bodoči razvoj podjetja »ZALES«, ker je od vseh strani utesnjen. Tudi to podjetje išče primeren prostor za razširitev svoje dejavnosti. Morda bi se lahko obe podjetji združili? Ce so zato dani
rad poročal o reševanju tega važnega gospodarskega vprašanja v naših zasavskih krajih.
V zadnjem času so namestili vi pogoji, bo »Zasavski vestnik«
Je uspel ali ne?
Nekaj misli o zagorskem Veselem večeru
Pred dnevi sva se z znancem, priletnim zagorskim rudarjem, menila o nedavnem zagorskem Veselem večeru. Mož je navdušen prijatelj naših delavskih prosvetnih društev in zato tudi dober poznavalec naših kulturnih prireditev.
Poslušajmo, kaj vse mi je razodeli Predvsem sva bila oba mnenja, da je bil tak večer v Zagorju že kar potreben. Ljudje so o njem govorili že mesec prej in ugibali, kakšen bo. kaj bo prinesel novega, in seveda če bo vsaj takšen, kot je bil lani. In uspeh tega prvega Veselega večera v tej sezoni? Mislim, da ne bo preveč, če rečem, da zagorski Veseli teater tokrat res n) izpolnil pričakovanja občinstva Vsaj ne vsega. Seveda pa vemo. da vseh ni mogoče nikoli zadovoljiti To je stara resnica, znana že od pomnjenja. Da ne bi morda »zavijali«, povejmo kar naravnost, v čem Veseli večer v Zagorju ni uspel?
Predvsem lahko ugotovimo, da je bil mnogo slabši kot lansko leto. Kolikor se spominjam, je bil
V otroškem vrtcu v Zaoor u ie priletno
Dolga so bila prizadevanja Zagorjanov, da je zagorski Otroški vrtec dobil končno nove prostore. Tov. France Klun, upravitelj domače osnovne šole, mi ie precej časa pripovedoval o njem.
Za preureditev Doma SD »Proletarca« v Otroški vrtec so porabili nič manj kot 1 milijon dinarjev, Iti jih je dal na razpolago Ljudski odbor mestne občine Zagorje. Pričetek pouka se je zaradi nepredvidenih ovir precej zavlekel in so pričeli z delom šele 8, novembra preteklega leta v treh oddelkih: dva starejša oddelka imata pouk dopoldne, mlajši pa imajo pouk popoldne. Skupaj obiskuje vrtec 84 zagorskih cicibanov, štirideset pa iih zaradi pomanjkanja vzgojiteljic sedi doma, namesto da bi že letos obiskovali vrtec, Tov Klun mi je povedal, da so v proračun za leto 1955 dali še stroške za eno vzgojiteljico, ne vedo pa, če jim jo bo uspelo dobiti. Zaradi tega so morali v vrtec sprejeti samo otroke mater, ki so zaposlene v podjetjih in pa predšolske otroke. Seveda so zato morali otroke-edinčke pustiti še v nadaljnjo predšolsko vzgojo staršem.
Zagorski otroški vrtec Ima v svojem sestavu tudi mlečno kuhinjo. Malčki dobivajo v vrtcu kavo in košček kruha, zraven tega pa še košček sira ali marmelade. Zato plačajo starši mesečno 100 din. Da starši zelo ce-
- i— i nijo vrednost mlečne kuhinje, je Delo, j razvidno že iz tega, da imajo 77 prlglašencev, torej samo se-
...	__ ,______,	dem malčkov ne prejema ms-
upravo rudnika Bora po svoji so- jjce
lidni izdelavi.	t	,
Da pa ne bi s svojim laišktm pripovedovanjem o našem lRbn.-škem delu zagrešil kake velike nerodnosti bom raje opisal se nekoliko privatno življenje naše-
n>	t va
Stanujemo v veliki stanovanjski baraki ki »o nam jo poslali iz Trbovelj Ogreva jo parna napeljava, k! pa sedaj bolje deluje kot preteklo zimo, ko cel mesec
| Prav tako plačajo starši mesečno 100 din za šolske potrebščine otrok Ravno iz tejja denarja je tovarišica vzgojiteljica nakupila v Ljubljani igrač in jih
izročila dedku Mrazu, da jih je prinesel v vrtec. Brez tega prispevka bi vrtec težko delal, kajti v vrtcu otroci rišejo, pišejo, se igrajo in so zato potrebne različne reči, ki jih seveda nikjer ne dobijo zastonj.
V novem Otroškem vrtcu je našim malčkom prav prijetno, saj so prostori v njem moderno urejeni, v vrtcu moti samo staro pohištvo, ki je še dediščina starega vrtca Toda tudi v tem oo-gledu se obetajo malčkom boljši časi. Tovariš Klun mi je dejal, da bi za novo pohištvo potrebovali 250 000 dinarjev LOMO Zagorje jim ga ne more dati za potrebni znesek so prosili oospo-darsld odbor OLO Trbovlje, ki jim je obljubil, da jim bo v tej zadevi pomagal Upravičeno torej upamo, da bodo zagorski malčki v doglednem času dobili tudi novo pohištvo
Ko sem obiskal Otroški vrtec, so otroci pričakovali — nestrpno pričakovalil — prihod dedka Mraza Obiskal sem najmlajši oddelek zagorskega otroškega vrtca
Vedno zgovorna Nuška mi ni hotela zapeti pesmi o »Žogici nogici* — iz zadrege pa ji je pomagal Stanko in kmalu se mu
je pridružil ves razred. Takoj nato so s pomočjo tovarišice vzgojiteljice začeli peti prelepe pesmi o belih snežinkah, o zvončku, o petelinčku, le mali Milanček je vseskozi motil tišino v razredu Menda je hotel poka- namreč vemo, da so našemu de-
. •	•	___* .	___XlAwn1rii nnfraKn« tlld^
spored večera lani dosti bolj zabaven, bolj pisan in je zadovoljil staro in mlado.
Zategadelj smo pričakovali, da bo letošnji program Veselega večera še bolj izpopolnjen, Žal pa ni bilo tako. In če se vprašamo zakaj, je odgovor takoj na dlani: predvsem zato, ker Veselo gledališče ni imelo pri rokah dovolj aktivnih ljudi, ljudi, ki bi mu priskočili na pomoč m mu pomagali Pri izvedbi. Kaj moreta napraviti eden ali dva človeka? In kar nekam nevoljni smo bili, ko smo videli, da so na odru vedno eni in isti ljudje. Ne da bi bili morda nevoljni nanje, marveč zato, ker sem mnenja da je nemogoče, da bi eni in isti ljudje sodelovali vsepovsod, kjer koli se kaj igra in pripravlja kakšna prireditev. Vemo namreč, da je v Zagorju dosti ljudi, ki bi bili kos marsikateri nalogi režiserja in bi tudi kot nastopajoči lahko svoje vloge z uspehom podajali. — Videli smo nadalje glasbeni orkester, ki se je za ta večer pripravljal pač že precej časa In vedeli smo tudi, da so vsi prireditelji hotelj dati najboljše, da delajo pri takih prireditvah z veseljem in ljubeznijo Zato ne gre, da bi dolžili za neuspeh nje. pač pa vse tiste, ki bi lahko pomagali in zagotovili Veselemu večeru zaželen uspeh.
V tem je torej ves neuspeh tega večera Zato bi bilo dobro, da bi se Veselemu gledališču pridružili vsi tisti, ki imajo veselje do te kulturne dejavnosti, ki jo ne smemo podcenjevati. Dobro
zati, da on noče sodelovati pri petju. Pa tudi mali Franci ni hotel peti, potem pa mi je vseskozi pravil, da zna pesmico »Jager pa jaga«, a sem ostal mlačen do te izjave.
Zato mi je rajši Milenca povedala — s pomočjo tovarišice seveda — pesmico o »Starki zimi«. Vidka pa mi Je pravila, kaj vse je naročila dedku Mrazu, naj ji prinese.
Vsi skupaj pa so pogledovali proti oknu, če morda niso prišli ptički oprezovat za dedka Mraza, kako se kaj vedejo naši malčki Vem, da ptički niso mogli povedati dedku Mrazu nič slabega.
Dedek Mraz jim je izpolnil vse želje in do danes so se že prav pridno naigralj z igračkami, ki jim jih je prinesel dedek Mraz.
Iz zagorskega otroškega vrtca sem odhajal prepričan, da je ljudska oblast storila vse potrebno za predšolsko vzgojo otrok.
-ek.
Številke, ki mnogo povedo
Čeprav so se lansko leto v zagorskem rudniku na marsikaterem delovišču precej Izboljšale varnostne razmere, je bilo vendar več nezgod kot leta 1953. Do teh nesreč pa ni prišlo toliko samo zaradi pomanjkanja zaščitnih sredstev, pač pa prečestokrat zaradi premajhne naT)1lvo«tt delavcev nri
lovnemu človeku potrebne tovrstne prireditve.
O tem sva torej govorila z mojim znancem In na koncu sva oba pribila, da je treba zagorskemu Veselemu gledališču pri njegovem delu in razvoju pomagati, kajti le tedaj smemo pričakovati, da nam bo dalo prihodnjič boljši in zanimivejši program. Takrat pa bodo zadovoljni prireditelji in obiskovalci.	-mv-
PLANINSKO DRUŠTVO V RADEČAH
vabi B< redni letni občni zbor, k| bo v petek, 28. jan., ob 18. url v prostorih hotela »Jadran«. Vabljeni vsi!
Odbor
Tov. Berčič, predsednik iniciativnega odbora litijske komune
V	zadnjem času se je precej razgibalo vprašanje komun. O tem je pisal tudi že naš tednik m navedel, da bo dobila tudi Litija svojo komuno. Na zadnjem sestanku predstavnikov množičnih organizacij v Litij; so izbrali iniciativni odbor za litijsko komuno, predsedstvo tega odbora pa so izročili v roke preizkušenemu organizatorju tov. Mihi Berčiču, sedanjemu predsedniku OLO Ljubljana-okolica in ljudskemu poslancu za Zasavje.
V	iniciativnem odboru so predstavniki vseh sedanjih občin, ki bodo vključene v sestav bodoče litijske komune.
Prebivalci Janč si žele v litijsko komuno
Kmetje na Jančah, ki bi po prvotnem načrtu prišle v sestav komune Polje, so sprožili sedaj predlog za popravo razmejitve. Prebivalci Janč žele, da b; prišla njihova vas v litijsko komuno. Ta svoj predlog utemeljujejo zlasti s tem, ker so bili že od nekdaj pod litijskim okrajnim glavarstvom in imajo z Litijo tudi živahne poslovne stike. Kakor znano, pripravlja litijska podružnica Planinskega društva gradnjo planinske koče na Jančah. Ko bo ta planinska postojanka zgrajena, bodo Janče deležne še posebnega razmaha. Litijsko PD ima na Jančah že kupljen svet za svojo planinsko zgradbo, za načrte pa so do sedaj porabili že več sto tisoč dinarjev ter nakupili tudi že precej gradbenega materiala Začasno gostišče na Jančah dobro deluje in tako so sprevideli prebivalci Janč, da so jim naklonjeni pri njihovem gospodarskem razvoju prav Litija-ni, zato sedaj razpravljajo o popravi mejne črte med litijsko in poljsko komuno. Za bližnje dneve je napovedan sestanek, ki naj dokončno sklepa o tej popravi meje.
Švicarski ribiči v Zasavju
Zadnje dneve so se mudili v Litiji in ostalih krajih našega Zasavja gostje iz Švice, ki so prišl: nad sulce V Litijo jih je pripeljal avtobus ljubljanskega »Putnika«. Gostje so bili z ribolovom in vtisi v naši dolini nad vse zadovoljni zlasti pa so se pohvalno izrazili o bogastvu naših voda Našemu dopisniku, ki se je razgovarjal z njimi, so pohvalili vljudnost zasavskih prebivalcev, kar Je prvi pogoj za , razvoj tujskega prometa. Prav ta I točka bo gotovo važnega pomena i v razvoju bodoče litijske komu*
I ne. Naše Zasavje z reko Savo, ki je prelepa vaba za športne ribiče m venec izletniških točk okrog Litije, je tisti naravni kapital, ki naj usmerja našo dejavnost v tujskoprometno udejstvovanje.
Že več let nedodelano hišo bodo le skončali
V	našem listu smo nekoč že opozorili na nedodelano hišo poleg litijskega pokopališča. Kljub pomanjkanju stanovanj je vse doslej še niso dokončali za vselitev. Zdaj je kupila to hišo litijska občina, ki jo bo zgotovila, nato pa se bo vanjo vselilo več strank. Zadnje dneve si je ogledal stavbo tov. inž Živko Sumer, uslužbenec OLO Ljubljana-okolica. Z deli bodo začeli, ko bo nastopilo ugodno vreme.
Arheolon dr. Franc Stare na študiju v inozemstvu
Naš mladi znanstvenik arheolog dr. Franc Stare iz Smartna pri Litiji, uslužbenec Slovenske akademije znanosti In umetnosti, je dobil štipendijo bonnske vlade Zahodne Nemčije. Dr Staretu, ki uživa spričo svojih izsledkov v arheologiji velik renome, želimo mnogo uspehov.
•Tukaj odrežite !*-
NAROČILNICA
Naročam 1 Izvod tednika »ZASAVSKI VESTNIK* na naslov:
Ime In priimek:
Člani SZDL — poskrbimo, da pride v sleherno hišo naše glasilo ..Zasavski vestnik"!
S tem bomo počastili tudi jubilejno leto — 10-letnico našega osvobojen ja.
Poklic:
Kraj:
delu. Kot drugod, so tudi v zagorskem rudniku premalo pazili na varnost pri delu. Nekateri med njimi pa sploh niso uporabljali zaščitna sredstva, če- Pošta: prav so jih imeli oziroma so jim bila na razpolago.
Nov zakon o Inšpekcijski službi določa za neupoštevanje varnostnih ukrepov ln neuporabe zaščitnih sredstev ostre kazni.
Prav bi bilo. da bi se z določili tega zakona seznanili vsi rudarji oziroma rudarski delavci, kajti le tedaj Je pričakovati, da bo na rudniku manj nesreč ln manj bolezenskih izostankov od dela.
Časopis pošljite na gornji naslov od dne---------------------------
naprej. — Naročnino bom redno plačeval po položnici — osebno — četrtletno — polletno — celoletno vnaprej (nepotrebno prečrtajte). Naročilnica velja do moje pismene odpovedi lista.
Dne
195.
(lastnoročni popis)
nflo
sdOote'®'?
Neke nedelje v lanskem maju vsa ta in še cela vrsta drugih sem napravil kratek izlet na Go- vprašanj so mi rojila po glavi, na liie, majhno m raztreseno gorsko katera pa nisem mogel dobiti
vasico nad Litijo, da bi natančneje opazoval dolgorepkin par ki je gradil tam na stari hruški svoje gnezdo Tri dm prej sem namreč zvedel za tri gnezda: za gnezdo plavčka ali gorščnika v duplu visoke jablane ob hiši. za gnezdo pogorelčka v snopu na kozolcu ter za gnezdo dolgorep-ke na stari hruški na obronku
pravega odgovora.
Pn tem razmišljanju sem se spomnil doživljaja meseca maja 1952 Tudj takrat sta bila 19 in 20. maj zelo mrzla, 20. maja je zapadlo celo nekaj snega.
Dne 21. maja sem okoli šeste ure pogledal skozi okno svojega stanovanja ter opazil na strehah
s? “*=“ i »trsu asrs

gnezdo je bilo prazno, ker najbrž podlasica ali podgana popila vsa jajčka, dolgorepka pa je znesla v svoje toplo gnezdo
šele dva umazanobeia jajčka z rdečimi pikicami.
Ko sem prišel do stare hruške, na kateri je bilo še pred tremi dnevi pritrjeno iepo gnezdo dol-
lastovke že napravile dve gnezdi, prve kmetske lastovke pa so sedele v treh gnezdih v hlevu že na jajčkih! Te mestne lastovke so se vrnile takrat že sredi aprila, kmetske lastovke pa sem videl tisto leto že 30. marca.
gorepke, sem na svojo veliko nejevolji
Med jatamj na strehah in go žicah sem opazil razen mestnih lastovk tudi več kmetskih lastovk jevoljo nagledal na tleh pod dre- in bre9uJJ’ v zraku pa tudi nekai vesom različno po travi raztrese- , hudournikov Bregulje ali pod-no perje in več koščkov gnezda. 1 grivke so se lepo odrisavale od Pogledal sem na drevo in ugoto- mestnih lastovk, ker so bile po vil, da je gnezdo dolgorepk raz- hrbtu ^temnorjave in niso imele
trgano in razmetano. Tudi jajčk nisem našel več.
Lepo spleteno gnezdo dolgo-repke je bilo postavljeno v rogovilo dveh debelejših vej m neke
belih trtic. Najbrž je bilo v tej tropi tudi več alpskih lastovk, ki so nekoliko manjše kakor mestne lastovke, drugače pa njim popolnoma podobne — natanko tega
drobnejše veje, zunaj obloženo z nisem mogel ugotoviti, ker so bi-lišajem hruške tako umetelno, da }e_ lastovke namešane in jih je
ie bilo post-hkim perjem
niti od blizu p:sem mogel ločiti gnezda od veje: videti je bilo, kakor bi na tistem mestu nastal debel izrastek drevesa Gnezdo je imelo obliko velike hruške in ob strani širok, z nekaj peresi za krit vhod, znotraj pa lana na gosto z meh! raznih ptičev Razdrla je gnezdo in jajčka požrla skoro gotovo sova alj kaka ujeda, ki jih je dosti v bližnjem gozdu Najbrž je postala žrtev roparic tudi samica — dolgorepka, ker je tudi nekaj njenega perja ležalo po tleh.
Imel sem pač smolo. Toliko časa »em že iskal gnezda dolgo-repke in vrbje listnice, da bi ju primerjal in ugotovil razliko med njima, pa jih nisem mogel nikjer stakniti Sedaj pa, ko se mi je končno vendarle posrečilo najti vsaj gnezdo dolgorepke, je bilo to razmetano in prazno.
Ko sem pobiral ostanke gnezda in brskal po okolici, sem na nizki smreki v gosto zaraščenem podrastku odkril ob majhnem studenčku gnezdo kosovke. v katerem so ležali štirje že goli in slepi mltdiči ter klopotec, to je neoplojen jajček.
Spomnil »em se zgodbe, ki mi jo je ne dolgo pred tem pravd Lovrenc, star izkušen lovec V svojih mladih letih, ko je pasel krave, je nekoč rad sede: ob kosovem gnezdu in žvižgal nek napev. Ni trajalo dolgo, ko je na svoje največje začudenje slišal, da je tudi štiri kos začel ponavljati to »vižo« Se bolj pa je 6trmel ppzneje. ko je ugotovil, da so isti napev peli tudj mladiči tistega gnezda potem, ko so se izlegli Ti mladi kosi so se nanl takp privadili, da so hodili za njim na polje, da so mu =edali na ramena m jemali črvičke iz njegovih rok — Možu seveda nisem vsega verjel, ni pa izključeno, da bi se kaj takega ne moglo zgoditi.
Ko sem se vračal proti domu, sem opazil tropo hudournikov, k| so se spreletavali v krasnih letih visoko nad Savo Čudno — 16. maja je že, pa so hudourniki še vedno na poti v vališča! V litijski okolici namreč tj najboljši naši zračni letalci ne žive sta'po. Hudourniki bi se morali, kakor druga leta, dp t maja že vsi povrniti v stara gnezdišča in takrat ie valiti. Ljudje te hitre ijt koristne ptice radi zamenjujejo a kmetskimi lastovkami ker »o tem zelo podobne, dasi so večja Odkod so prišli hudourniki, kam nameravajo. kai |e vzrok, da se aa letos tako zaka'nill, kal jih i« zadržalo na poti v domovino —
bilo gotovo nad tisoč.
Ptice so bile vse premrle, stiskale so se druga k drugi, da so se vsaj malo ogrele. Nekatere so se spreletavale po okolici, zlasti nad Savo, ter iskale mušic, ki pa jih zaradi mraza tudi ni bilo dosti; nekatere so si popravljale razmršeno perje, se kljunčkale, pa tudj tu in tam sprle za boljše mesto.
Drugi dan, 22. maja, in tretji dan, 23. maja, sem opazoval enak pojav: oba dneva je skoro enako številna jata lastovk odle-tavala tn se zopet usedala na Strehe in žice le hudournikov nisem več videl Kdaj in kam so ti odleteli, nisem mogel zvedeti. Lastovke so se usedale na iste strehe in na iste žice kakor prvi dan prihoda. — In zopet so se pojavljala nova vprašanja: ali so po strehah tn po žicah danes
iste lastovke, kakor so bile včeraj ali so morebiti druge? Ali so prve odletele in prišle nove, kam so prve odletele kje so bile ponoči itd.
V noči na 24. maj «e je vreme preobrnilo in postalo je topleje.
Ta dan pa sem opazil samo še nekaj nad sto mestnih lastovk in i nekaj bregulj. ki so lovile nad Savo mušice. Popoldne je bilo videti samo še kakih dvajset mestnih lastovk, kj pa so bile najbrž tiste, ki so tu že prej zgradile gnezda vse ostale pa so morale odleteti v neznano smer.
Zdelo se mi je, da je takrat ostalo tu vsaj kakih deset mestnih lastovk od tiste velike trope, ker je bilo potem teh lastovk v Litiji več kakor pred 21. majem.
Ljudje so bili večinoma mnenja, da so se omenjene jate lastovk iz svojih vališč vračale nazaj v toplejše kraje, ker je v krajih, kjer so ?e za stalno naselile, pritisnil hud mraz in padel sneg. Kako sq se zbrale tako hitro v take trope in kako so prišle tako različne vrste lastovk in hudournikov naenkrat skupaj, m} niso nipglj obrazložiti. — Drugi so bilj zopet mnenja, da jre lastovke še na poti v severne kraje zalotil sneg in jim zaprl pot v njihovo domovino, ter da vedena vprašanja, so se zaradi tega vrnile. — Tretji so pa trdili, da so se lastovke zaradi neugodnih vremenskih razmer s selitvijo zakasnele in da se šele sedaj vračajo v svoja poletna bivališča.
Ni izključena zadnja domneva.
Mogoče so bile vse te pozne selivke tiste lastovke, kj se vračajo na Norveško in Švedsko — te pa se vračajo spomladi zelo pozno.
Tudi alpske lastovke jeseni pozno odhajajo ih se pozno vračajo.
Leta 1951 sem videl alpske lastovke na Triglavu še 10. septembra Ro vjsokih gorajj ip v severnih krajih traja mraz dalj časa in sneg pozneje skopni kakor pri nas — mogoče zaradi tega tako potzna spomladanska selitev lastovk leta 1952?
Res pridejo včasih selivke nekoliko prezgodaj iz južnih krajev, da bi pa prišle katerikrat tako pozno, pa se le redko zgodi.
Saj so vrabci, sinice in škorci že izleteli iz gnezd, kosi in plavčki
__ - _ i_______i - j i x _ - : —
lastovk v letu 1952 tako pozna? Ali je bila to sploh zakasnela selitev? Kaj je bilo vzrok temu zagonetnemu pojavu? Ali so enak pojav opazil! tudi v drugih krajih lp v katerih? Ali je čas selitve odvisen od vremenskih razmer? Ni li vreme večkrat odločilno za začetek in konec selitve, za nadaljevanje selitve ali za povratek? Ali morejo ptice selivke vsaj nekaj ur prej slutiti, kakšno bo vreme na poti? Ali selivke sploh katerikrat pretrgajo pričeto spomladansko selitev? Kaj store selivke, če jih na poti zaloti dolgotrajen vihar s snegom, dežjem, točo? Ali je povratek mogoč pri hudournikih, mestnih lastovkah in alpskih lastovkah? Ne utihne li selilni nagon, ko so se ptice selivke vrnile v svoja bivališča? Se tudi še potem vračajo nazaj na jug, ko bi v navadnih razmerah morale žp valiti? Ali se vračajo v slabih vremenskih razmerah samo tiste, ki so šele na poti v vali-šča, ali ki so se nekai dni prej vrnile, ne pa tud' tiste, ki so se vrnil? že mnogo prej? Vsi ljubitelji ptičkov, zlasti naših dobrih in tako srčkanih lastovk, bomo zelo hvaležni, če nam poklicni ornitologi razjasnijo zgoraj na-
ig-
IFINLMI m vzgoja otrok
Vzgoja in vsestranski napredek mladega rodu je važna in odgovorna naloga celotne družbe. Pravilen odnos do neštetih problemov, ki križajo otrokovo pot, smo doijrni nenehno pojasnjevati. Kvarni vplivi, ki maličijo bistven in jasen pogled v življenje, naj bodo predmet pravilnega oblikovanja.
Šoli je zadana dvojna naloga: posredovati otroka znanje in sočasno datj vsemu okvir dostojnega človeka Šolski pouk je važen činitelj pri usmerjanih mladine. Ves trud in prizadevanje učiteljev pa mnogokrat zbledita spričo velike pasivnosti vzgoje v družini. Tesno dopolnjevanje šole in družine je osnovni element uspehov. Svojstven primer ravnodušnega gledanja na problem vzgoje je obiskovanje raznih filmskih predstav. Dopoldanske predstave naj postanejo praktičen pripomoček našega prizadevanja. Predvajana dela morajo bitj skrbno izbrana, vsebina poučna s poudarjenimi momenti splošne vzgoje. Šolska mladina pa obiskuje filme, ki živo nasprotujejo vzgojnim metodam. Otroci niso nobena redkost pri večernih predstavah Filmi raznih vrst združuiejo v sebi kvarne klice, ki razjedajo pravo moralo in čut do lepih človekovih vrlin.
Arhimed kot detektiv
so že krnjili mladiče samice po-gorelčkov in dolgorepk so že sedele na jajčkih, vse druge seliv-
Zgodilo se je v mestu Sira-kuze, grški koloniji na Siciliji n red dobrimi dva tisoč leti. Primer je bil tako zapleten, da so morali poklicati na pomoč velikega antičnega matematika in modreca Arhimeda Neki zlatar, ki je dobil stehtano količino zlata in srebra, da bi skoval venec kot žrtev bogovom, se je po mnenju mnogih pregrešil ne le proti tuji lastninj. marveč tudi proti bo-govoip. Venec ki ga je skoval, je bil sicer res prav toliko težak, ko| je tehtalo zlato in srebro skupaj, vendar je bila njegova barva mnogo presvetla. Ljudje so zlatarja osumili, da je dodal več srebra kot pa zlata, skratka da jih je osleparil.
ke pa so tudi v tem času že pripravljal? posteljice za svoje otročičk? Ž?k§j ie
bila selitev
Avtomatična tovarna
Že v kratkem bo mogoče uresničiti zamisel o popolnoma avtomatični tovarni, v kateri bodo delavce nadomestili roboti ter zamotani stroji, ki bodo obratovali po navodilih, vrezanih v magnetske trakove Zamisel o popolnoma avtomatični tovarni so nedavno dokazali na znanstveni podlagi v znamenitem britanskem fizikalnem laboratoriju v Teddingtonp, v Middlesejsu. kjer ie opravljajo stroj} delo človeka, in to z veliko natančnostjo. Z avtomatično Instalacijo na stroju je možno proizvajati na stružnic) določene strojne dele, Igi to zelo natančno. Zato bo v bodoče lahko popolnoma odpadlo vsako nadzorstvo ljudi nad izdelki, ker ne bo več prišlo do napak, niti ne bodo i? stroja prihajali pokvarjeni izdelki. Druga prednost Instalacije je v tem, da lahko stroj teče brez prestanka po ure in ure ter dan za dnem Pnnolnoma avtomatična tovarna obratuje po postopku, ki ga Je Izdelal strokovnjak za dlfrakcijske »mreže«, zlr Thomas Merton in ki ga je Izpopolnil br'tansk fizikalni tabora torij Difrakcjjske »mreže« so • nb’iki prizme, pri kateri je za črtano določeno število zelo tankih vzporednih črt na »teklo v obliki »mreže« Ce položimo dve taki »mreži« drugo nad drugo, se tvorijo »rese«, ki te čelo v pravih kotih ter so podobne resam maorirane svile. Če držimo eno »mrežo« trdno.
Arhimed pa je razmišljal: dolgorepk so že se- »Zlato je skoraj dvakrat težje od srebra Srebrna kocka bi bila skoraj dvakrat večja od z'a-te kocke z enako težo. Čt zlatar ni sleparil.' mora biti volumen venca enak vsoti prostornin prejetega zlata in srebra Če je volumen venca večji, potem je gotovo, da je zlatar zmešal manj zlata in več srebra, kot so mu ga dali. Toda kako naj izračunam prostornino, ne da bi
. Tukaj odrežitel *-*>
DOPISNICA
Upravi
,Zasavskega vestnika1
TRBOVLJE
uprava rudnika
drugo pa počasi premikamo proti »resam«, se pričnejo premikati tudi »rese«, toda z neprimerno hitrostjo.
Neko britansko Industrijsko podjetje že sodeluje z laboratorijskim oddelkom za svetlobo pri uvedbi štetja »res« za kontrolo strojnega orodja; prizadevajo pa si izdelati metodo popolnoma avtomatičnega nadzorstva nad stroji. Ko Jim bo to Uspelo, bo mogoče, da bodo stroji obratovali po navodilih, vrezanih v magnetskem traku, ki se bo odvijal v posebni instalaciji, nameščeni na vsakem stroju. Takrat bomo torej lahko uresničili sen o popolnoma avtomatično delujoči tovarni.
Jedrska elektrarna
V govoru, ki ga je imel pred kratkim V Londonu, ie namestnik nadzornika za proizvodnjo atom* ske energije sir Christopher Hinton, napovedal, da bodo v Veliki Britaniji čez deset let že v gradnji jedrske elektrarne, ki bodo lahko v v?ljki meri tekmovale s sedanjimi elektrarnami,
. kar zadeva ceno električnega | loka. Računajo, da bo taka vrsta elektrarn, kot jo sedaj gradijo v Cumberlandu, lahko proizvajala elektriko po ceni penija (približno 6 lir) za kWh
Zanimivo j«, da bodo novo stolnico v Coventryju lahko greli z atomsko silo.
Nenavadna bolezen
Nad pet let je hodila neka Dunajčanka od zdravnika do zdravnika. Tožila je, da jo boli vse telo, da slabi tn da Jt izpadajo lasje. Zdravniki so ji dajali najrazličnejše diagnoze, poskušali so Jo zdraviti z več operacijami — operirali so jo na slepiču, žolču itd. — toda v njeni bolezni se nikakor ni hotelo obrniti na bolje,
Po dolgotrajni preiskavi ao končno ie odkrili vzroke njenih bolečin: svinčeno barvo, e katero so bile pobeljene stene njenem stanovanju. Ugotovili »o, da v njeni krvi sicer ni svinca, nabral pa sc ji je. kar je dokaj nenavadno, v kosteh Ugotovili so, da ima ta Duna.1-čanka v telesu dvakrat več svinca kot delavec, ki dobi spričevalo. da je zbolel za poklicno boleznijo. Namesto novih operacij so Dunaj čanki na novo prebelili stanovanje.
sa je enaka prostornini izpodrinjene vode
Doma se je takoj spravil na delo. V poln lonec je potopil venec vodo ki ie stekla čez roli, pa je prelil v votlo kocko Izmeril je njeno stranico in višino nabrane vode. Tako je zlahka izračunal prostornino Zdaj mu je bila natančno znana tudi prostornina venca. Nato je spet do vrha napolnil lonec in potopil v vodo toliko zlata in srebra, kolikor je dobil zlatar teh kovin za izdelavo venca Izkazalo se je. da je bila prostornina venca večja. Zlatarju so sneli glavo...
Mnoge nejasnosti vrtajo v otroške glavice, povzročajo razdvojenost in prevračajo ves vzgojiteljev trud na glavo. Mladj razum še ni v stanju, da loči plevel od zrna, vse se prepleta v stopnjevano radovednost. Posledice takšne »samopašne« vzgoje so včasih porazne, večinoma pa povzročajo dvom in negotovost.
Uspehi vzgojnega dela so v enotnem, skladnem procesu. Šola, dom in družba naj skupno utirajo pot pravi vzgoji. Vsak napor pa ostane brez pomena, če ne bomo besedam priključili tudi dejanja.	L. Z. ^
Radioaktivni kobalt in zdravljenje raka
Ko so v spodnji zbornici vprašali britanskega ministra za javno zdravstvo, Miss P»t Hornbbr Smithovo, kakšne poskuse so napravili doslej v Veliki Britaniji z uporabo žarkov, ki jih izžarev »kobaltova bomba«, pri zdravljenju globoko v telesih ležečih rakastih obolenj, so poslanci zvedeli za nove podrobnosti o uporabi jedrske sile v miroljubne namene.
Ko je grajala uporabo besede »bomba«, ker pri zdravljenju z radioaktivnim kobaltom, ki ima močan učinek na bolnika, dejansko ne pride do nobene eksplozije, je Miss Hornbby Smithova izjavila, da je poskusno obdobje uporabe radioaktivnega kobalta pri zdravljenju raka končno za naini. Radioaktivni kobalt so pričeli uporabljati namesto radija za zdravljenje določenih oblik rakastih obolenj, posebni) za zdravljenje globoko v telesu ležečega raka, že v štirih britanskih radiotera-pevtskih centrih- Ker ima radioaktivni kobalt večjo radioaktivnost od radija, je zdravljenje s tem sredstvom mnogo Krajše in bolj učinkovito.
Prvo pripravo za zdravljenje z radioaktivnim kobaltom v Veliki Britaniji je dobila bolnišnica univerzitetnega kolegija v Londonu, sedaj pa imajo te naprav« tudi že v Sheffieldu in v Leedsu.
Fo^ko časa lahko zdržno
brodolomci
Dokaz francoskega znanstvenika dr Alaina Bombarda, da lahko brodolomci dobijo iz mor-
ja
dovoli hrane pri
in vode.
, brodolomec, ki pije morsko vodo
vztrajajo pri življenju tri' mr poleg6 lega^V^ planktonom! sece J? bij znova potrjen. Nek & Možnosti, da ho ostal pri 'e na -ta načm oltal življenju toliko časa, doklej
Avstralec je na ta pri življenju 46 dni, 22 francoskih brodolomcev pa 30 dni.
Kot znano je 1. 1952 dr. Bombard napravil poskus, kako najti v oceanu za življenje potrebne snovi, ko je z gumijastim čolnom
ne bo rešila kakšna pluje v bližini.
Balad j a, ki
vencu ^spremenil umetniško obli-! plul od Monaca do otočja Berba-
“ ' does Ko je necjgvno v Londonu
ko?« To je bilo vprašanje, ki je več dni mučilo starega matematika. Ce bi venec prekovali v kocko ali kako drugo pravilno telo, bi Arhimed s pomočjo formule izračunal prostornino. Toda kako...
Nekega dne so se Sirakužani čudili Videli tako resnega
OBVESTILO!
Na Gospodinjski šoli v Trbovljah bosta v februarju in
udaril, da morajo brodolomci pričeti piti morsko vodo že prvi dan svoje nesreče, ko vsebuje njihovo telo še sladko vodo. Nikakor pa ne smejo dnevno popiti več kot liter morske vode, če boso namreč sicer čejo ostati pri življenju vsaj šest Arhimeda, kako do sedem dni Kmalu po brodo-je na pol nag hitel iz javnega	jpmu se bodo ribe privadile	tako
kopališča proti	hiši in klical:	na ljudi, kot na njihov čoln,	tako
»Odkril sem!«	| da jih bodo brodolomci lahko
Ko je namreč legel v kopalno j lovili kar z rokami. Vodo, ki je kad. Ib opazil,	da je niegovo	!	v ribah, je mogoče izločiti s	tem,
telo izpodrinilo	vodo čez rob.	j	da ribo prerežemo in pustimo,
predaval o tem podvigu, je po: mareu za delavke in uslužben-
To mu je dalo pravo misel. Prostornina potopljenega tele
da voda iz nje izteče. Dr Bombard je na kratko povzel, da ima
ke dva tečaja, i« sicer:
|	1. tečaj za pletenje, krpanje
In predelavo starih oblek; dva-! krat na teden od pol 6. dp 9. Ure zvečer. Za ves tečaj se prispeva 1000 din;
2. kuharski tečaj, združen s predavanji iz hranoslovja ta strežbe: dvakrat tedensko od 4. popoldne do 10. ure zvečer. Za tečaj se prispeva 2000 din.
Priglasitve sprejema 31. jan. in 1. februarja t. L od 10, do 12. ure v šolskih prostorih upr. Gospodinjske šole v Trbovljah.
A^to moto društvo Trbovlje ored novrmi nalogami
. , i,	.. j .
—m
Redna letna skupščina Avtoriteto društva Trbovlje prejšnjo nedeljo V Domu SD »Rudarja« Je bilo tako po svojem dosedanjem delu ter po sprejetih sklepih dokaj plodna ta uspešna.
Društvo zaznamuje v preteklem letu znaten napredek, saj je priredilo dva uspela tečaja za vzgojo novih kadrov, povečalo pa tudii število članstva. Organiziralo je nadalje velike meddruštvene gorske dirke dne 2. maja p. 1. na Katarino, ki so se jih udeležili med drugimi dirkači te Trsta ta Zagreba. Dru-
štvo Je sodelovalo v teku Leta na vseh večjih proslavah ter ae udeležilo tudi velikega partizanskega tabora na Ostrožnem. Prav tako je društvo priredilo izlet v Novo mesto. Posamezni dirkači pa so sodelovali na dirkah v Ljubljani ta sicer Srečko Forte, Mirko Blvic ter Franc Lesdčar. Vsi trije tekmovalcj so dosegli v svojih kategorijah prva mesta. Tovariša Guček in Bi-vic sta se udeležila še drugih športnih prireditev ter povsod dosegla zadovoljive uspehe.
Društvo se je med letom borilo za prepotrebne prostore,

končno mu je dalo začasno streho SD »Rudar«. — j\ted sklepi, ki »o Jih člani sprojedi na letnem občnem zboru, omenitno da hoče društvo tudi letos 1. maja ponovno organizirati meddruštvene gorsike dirke, kd naj postanejo tradicionalne vsako leto. Prav tako bo ena izmed glavnih nalog društva, da uresniči idejo zidanja lastnih društvenih prostorov, s katerimi bj avto-moto društvo pridobi V> tudj prepotrebne garaže, da ne bi Imetje društva propadalo s tem, da se kravi na prostem.	-or
Josip Brinar:
PIONIRSKI KOTIČEK
(Nadaljevanje)
3. Lisica in Icokot
Tak0 sta se pogovarjala koket in njegova puta, a Zvttpr repka je ujela sleherno besedo v svoja tanka ušesa. Naposled Pa ji je jelo presedati to neslano govoričenje; izkobacala se je torej počasi, zlezla iz bezgov-ja, se jela pretegovati, zehati in si mencati oči, prav kakor bi se bila ravno zbudila iz trdnega spanja. Grebenjak In njegova žena sta kar onemela, strmeč venomer tja v nepoklicanega gosta; lisicp pa je stopala kakor v polsnu prek dvorišča in vzdig-nivši zaspano glavo se je delala, kakpr <ja je Sele zdaj zapazila koketa. Potajavka se ie Sumno zdrznila, kakor da jo je pogled Pa gredi osppnil. ter dejala, sladko hinavsko nameilknjoč: »Kdo neki sedi tamle gori? Povej mi, prijatelj, sj H to tl, Ko-kodakar. čigar prekrasno petje slovi v deveto deželo in kpmur se čudi vse, kar leze in gre? Nisi li ti tisti pevec, ki zre celo Skrivnosti dni bodočih in o katerem gre sloves, da mu j« nar rava dala pe le prekrasno petje, marveč tudi dar prerokovanja?«
»Meni je ime Grebenjak,« odvrne kokftt, »a slavni Kokodg-kar je bil mgj pče, ki pa že dpkaj časa ne prepeva več med nami; minilo je že dobro leto, kar je izdihnil.«
»Qh, žalosti in nesreče!« vzdihne Zvitorepka vsa potrta. »Torej Kokodakaj je mrtev, tisti Kokodakar, kj je k'1 F* J* boljši prijatelj mojemu rajnemu očetu I In kako prisrčno je tudi Kokodakar ljubil mojega očeta! Oh, nikdar se ni tako visoko usedel kakor ti; že od daleč je pozdravljal prišleca, želeč mu dober dan in trepljajoč ga priiazno s svojimi mehkimi kreljutmi; kako Učno ie povzdigoval ada.i to zdaj drugo nožico, kako nežno je zamežj-koval, kadar je zakikirikal svojo zmagoslavno pesem V mlado jutro; kakor je znal Kokodakar, tako Čista in zmagovita pesem še ni zazvenela dosihdob 1» nobenega petelinovega grla.«
»Saj je tudi mene naučil moj rajnki oče dokaj lepih nane-vov!« se je pohvalil Grebenjak, zaplahutal krepko s perntnioa-mi ter zletel na tla; tu s® ie “hlastno razkoračil, iztegnil svoj
košati vrat, zamešal in --------
Zvitorepka ie zgrabila puhlega Pehvaleta. preden je zazvenel Prvi glas iz njegovega grla. S Plenom v gobcu se je nagloma bnuznila skozi vrzel, kjer se izbila poprej prikradla na dvorišče, ter je odskakljala po pu-**pnoljini proti temnemu gozdu Medpotoma pa se je prestrašeni kokot zavedel, da mu gre zdai ** kožo; mislil je in mislil in 2*J mu jo naposled šinila nrava misel v glavo. Ponižno je izpre-kovoril, kakor da se je že vdal v svojo grenko usodo;
»Veš kaj, modra lisica li.
Lepo zahvali zdaj bog d
Za tak kos dobrega mesil*
Usica, vesela svojega mastne-89 Plena, je ubogal« kokot« in vzdignila tačice, da bi zahva-
Mira Pucova;
lila nebo za tako okusen zajtrk. Komaj pa je odprla usta, ji je smuknil kokot izpod zob in sfrfral na bližnjo brezo.
Osupla je Zvitorepka zijala za pjim; da bi takle telebast kpkot zvpdil njo za nos, ki je s svojimi zvijačami kos največjim prekanjencem — to ji ni hotelo v glavo. Grebenjak pa jp je zasmehoval z breze:
»Kaj ne, slabo se tj je obnesla tvoja nakana, Usica tatica. Boš ti mene davila, izpodmuljenka tl!... Sicer pa se le tolaži; tako težkega bremena, kakor sem jaz, bi tako ali tako sama ne mogla prinesti domov. Pojdi torej klicat svojih lakotnih sinov, da ti pomorejo. Če se vrneš kmalu, te morebiti še počakam, ako mi ne bo predolg čas!«
Zvitorepka pa je jezna odvrnila: »Le čakaj, boš še prišel k meni v vas, boš!«
Lisica krog je skikala,
Z debelim repam mahala,
Da brezico bi sekala.
Medtem pa sta pribevskala sem z dvorišča Cujež in Pazi. »Na svidenje, Grebenjak, na svidenje!« je še zaklicala Zvitorepka, stisnila rep med noge pa jo odkurila v goščavo.
4. Lisica in sinica
Zvitorepka je bila menda ta dan vstala z levo nogo; česar se je polotila vse ji je spodletelo. Ždela in ždela ie za grmičjem na dobravi, da bi zalotila mladega zajčka, ki je zahajal semkaj na pašo. Toda stari Plahun jo je mahnil ravno ta dan s svojo dolgouho deco v Zahostnikov trebež objedat sočne liste zeljnih glav. Rjavi je že predel pajek po želodcu; naveličala se je večnega oprezanja in šla rajši na polje, da si ulovi kako miško. Pa tudi ovse-njak je bil danes Zvitorepki prebodeč; miške so bile ta dan čudno bistre in hitre ter so ji izpred nosa posmukavale v luknje, lisica pa je — pozirala sline.
Preden pa Je sonce zašlo za gore, je posvetil še enkrat žarek upanja obupavajoči lisici.
Na cvetočem bezgovem grmu tik kolovoza se je zibala na vejici Repačiea, drobeč s svojim mjlim gnezdnikom sladko uspavanko Zvitorepka se je ustavila poleg grma. svetohlinci poslušajoč prijetno žgolenje.
»Dobrodošla, vesela mi pevka,« nagovori sinioo, ki jo bila za hip umolknila. »Dobrodošla, naj ti bo stotero poplačana tvoja mila popevka, ki mi Je segla tako globoko v srpe, Koko sc zdj vsakomur ves svet dober in lep, če nam prepodi tako milo petje vse muh« i* glave! Neizrekljiva radost j« objela moje srce; ah. prileti semkaj, da te poljubim in se tj zahvalim »a tvojo čarobno pesmico!«
Repačiea Je nagnila glavico na levo ramo In hudomušno name-žiknila: »Oh, vaših svetlih, poželjivih oči me Je strah, sestrica lisica; tako strašno se vam krešejo na ognjeno In zeleno da
TIHA VODA
Roman
Mežnar, prileten dedec s krušljivimi očmi, ki »o mu siv; r^sje štrleli * glave kakor slama , *e mu ie ves dan kolcalo,
. si ni na tešče privoščil žganja, K verjel v strahove. Kal čudo, če penoči ni mogel zaspati, ko ga tanka sten* ločila od sose-j n* mrtvakov. !n zato ni pil ganja samo na tešče, pil g* ie Venomer
Ko ie stara Paraiuhovka umrla, r3 Prenesli tudi njo v mrtvašnico j® je tako lahka In drobna, da i b>lo česa položiti v krsto. Za P® ie ostala v Parašuhovi taka tišina, tako nsnavadno 5, J® d°mafl m zdelo, da nt»o več seli njenega nerganja in tar-nia, da so se nenadoma začu-j®'1 zapuščene,
Stara Parašuhovka seved* ntU ^smrti ni hotela mirovati Tisto ko je njena krsta čakala v grtvašnid. da jo ob zori ponese ff* »britof«. je mežnar tja v svo-
vhšMivi*'1° *“*'**“’ nJ,n tanKl j"
»Janez Janez...«
J* svoji grozi se sprva sploh ni .temu klcu iz mrtvih ali ^tjvth ust Toda glas iz mri" ni in ni potihnil Končno gP j* vrli mož tolikanj ojunačil,
da je oblekel suknjič in jo mimo mrtvašnice ucvrl t|» do župnišča. Jel ie metati kamenčke v fajmoitrovo okno, pri tem pa se je tresel kakor šiba na vod),
»Gospodi Gospod,« se je drl, dokler se ni med zavesami iz belega muslina pokazala zaspana fajmoštrova glava
»Kaj pa Je, Janez? Kaj sitnariš ob tel uri?«
•Paraiuhova mati mi ne dajo miru- Kličejo ma iz mrtvašnice Se vedno niso prav umrli, kali.«
»In kaj hočeš od mene?« je čemerno vprašel fajmošter, mežikajoč v nebo
»Ne vem, ali naj odprem krsto ali kaj?«
Fajmošter je zazehal Noč je bil* hladna in zapihalo mu je r majico Iz bombaša, ki jo je nosil nameato nočne srajce Njegovi trije podbradki so zadrgeUli.
»Kdor je umrl, je umrl,« je končno odločil »Puati jo, bo ža utihnila,«
Rea je uthnila Zjutraj 10 jo lepo krščansko pokopali
In toliko je bilo zadnje čase pogrebov v Zabukovju da 10 vaščani kar opustili starodavni običaj pogrehščin Zdai so zagrebali mrliče brez večjih ceremonij in
jih ne morena pogledati, ne da bi zdrhtela; no, ako pa zame-žite, naj si bo, priščebetam vam poljubček na vaš smrček.«
Zvitorepka se je komaj zadrževala, da ni prasnila v smeh, tako so ji bile te besede pogodu. Nemudoma je torej zamešala, Repačiea pa je medtem utrgala listič pekoči koprivi in ga položila lisici na noe.
Ko je zvitorepka občutila, da se je nekaj zganilo na nosu. je hlastno šavsnila 00 koprivi, misleč, da je prifrčala Repačiea poljubljat io na smrček. A namesto sinice ji je spolzel pekoči listič v goltanec. Brrr! kako je to ščegetalo, kako peklo! Kihala, kašljala in bruhala je, kakor da ji je kak hudoben spaček nasul popra V nos in goltanec; kar solze so jo polivale, tako jo je zdelavalo.
Repačiea pa se je smejala na vse pretege in ko je videla, kako neznansko se mrda Zvitorepka, je zaščebetala: »Kajne, lisica sestrica, pamet je boljša kp žamet! Pa da se daste tako meni nič, tebi nič voditi za nos, tega bi pa vendarle ne bila verjela. No, zdaj vsaj veste, da Be-pačica t»i taka heba, kakor sc vam Je zdelo.« — Ob teh besedah se je Zvitorepka osramočena odmuznila.
(Dalje prihodnjič)
Nagradna skrivalnica za pionirje
Zakaj je tako?
Nezadovoljiv obisk amaterskih gledaliških predstav
Kje je žival, ki jo išče zver?
Če jo boste našli, dragi pionirji in pionirke, jo zaznamujte na vratu s križcem s svinčnikom, nato pa izrežita to sličico iz lista in nam jo prinesite ali pa pošljite po pošti v naše uredništvo Sličici pripišite svoje ime in priimek, razred šole, ki jo obiskujete, m kraj, kjer stanujete.
Izžrebani rešitelj te skrivalnice bo tudi tokrat dobil od nas za nagrado lepo knjigo v spomin — Uredništvo
ZADOVOLJNOST
Učitelj učencu v Soli: »Mirko, s teboj pa nisem nič kal zadovoljen/«
Učenea »Toveriš uCteljl Kdo pa je danes sploh le sadaoo-Ijent*
PRIPRAVA
Dijak brzojavijo materi: *Prl izpitu propadel Pripravi algtal*
Odgovor matere: »Očela pripravila■ Sedal *e pripravi HI*
župnik ali kaplan je opravil molitev nad grobom s skoro nespodobno naglico.
Če bi bila Parašuhovka umrla pred kakim mesecem bj preostali. veseleč se svojega življenja, po njenem pogrebu ves dan jedli in pili in bi od prepevanja turobnih pesmi pod večer prešli v poskočne. Oče Parašuh bi bil povabi) na pogrebšflno vso srenjo, da bi se najedla, napila in hvalila njen spomin Zdaj pa, ko so ma'one v sleherni hiš:	žalovali
za umrlim svojcem ali pa *o stregli kakemu bolniku, ko nihče ni več vedel, če ne bo jutrišnji dan vrglo tudi njega, se ni nikomur ljubilo posebno počastiti njen spomin
In za Parašuhovkinvm pogrebom se je zbrala le družina, prišla pa sta tudi boter Žgajnar In Julijus, ki so ju smatral; že za sorodstvo Le Pilomena se 1« opravičila češ da jo boli glava, Zdai, ko je ž’vela v večni razdraženosti zavoljo visokih načrtov, ki si jih je bila vtepla v glavo, ji je bilo presneto malo mar, če jo bodo zaradi te brezbrižnosti opravljali po vasi.
Po pogrebu je boter Žgajnar ostal pri Parašuhovih, Julijusa pa poslal v trgovino čeprav je fant mrmral, da se mu ne ljubi in da ie pravzaprav mislil stopiti še na Mlake — za nek'm opravkom. ki je važen , Toda boter, ki je bil zadnje čete čez mero nasaien. ga je pogledal 1 takšno jezo da je .Tulih:« ori priči umolknil in ga je ubogal.
To vprašanje ni novo. Ze vrsto let se prizadevni gledališki amaterji vprašujejo, zakaj je tako, iščejo odgovor in It redki ga najdejo. Problem občinstva je skoraj večni problem amaterskih gledališč. Kal rado se nam zgodi, da po nekaj uspelih uprizoritvah doživimo razočaranje Igramo n. pr. štiri komedije, tri so večkrat razprodane. pri četrti se pa zatakne. Takšno je pač življenje. Nič ne gre po ustaljenem tiru tisoč malenkosti vpliva nanj, ga krivi in upogiba, ali pa ravna.
Ne mislim obravnavati zagorskega gledališkega problema. Povedal bcm le nekaj misli in razmišljanj iz svojih skromnih gledaliških izkušenj. Prepričan sem, da bo v tem marsikaj sorodnega, namreč da večina ugotovitev ve'ja prav tako za Zagorje kakor tudi za vsak drugi večji industrijski kraj.
Kako pridobiti občinstvo? Splošno veljavnih receptov za to ni! Zakai so n. pr. uspeli Radečam z »Miklovo Zalo«? Ali bi ta uspeh dosegli tudi drugod, v večjih krajih? Ne bi upal odgovoriti na to pritrdilno! Zdi se mi, da je uspeh »Miklove Zale« zasluga dolgoletnih prizadevanj. Prav gotovo ne bi bil tako številen odziv občinstva pri »Miklovi Zali« — denimo — šestinštiridesetega leta, kot pa je bil triinpetdesetega. Za uspehom tičijo leta trdega dela. Nič ne pride čez noč, vsak nspeji je plod trdega dela. Sloviti fizik Albert Einstein je ob neki priložnost; dejal nekako takole: »Talent en odstotek, delo devetindevetdeset odstotkov!«
Zdi se mi, da si večina naših amaterskih igralskih družin ne prizadeva, da bi z nekim določenim načrtom z naporom pridobila publika — Lepaki! Veliko velikih, živo pisanih celo poslikanih lepakov, a gledalcev ni! Potem na razočaranje, iskanje krivcev, izhod, ki je večkrat najslabši: opereta!
Izhod ni v plehkosti, v po-plitvenju programa! Kolikokrat se je že zgodilo, da je bil po tripmfu — padec! Po opereti je komedija doživela neuspeh.
Spominjam se, da so leta devetinštiridesetega v Trbovljah doživela gledališka dela po pet do deset repriz In tp tudi drame! Danes pa je v tem pogledu precej slabše Vzrok oi denar-Saj so gledališke vstopnice menda edina stvar, hi se v primeri s predvojnimi cenami ni *a desetkrat podražila. Vzroh je drugje: padec kvalitete! Upo-
Rešitev nagradne križanke iz prejšnje številke
Na nagradno križanko iz prejšnje številke našega lista smo dobili od naših pionirjev in pionirk kljub šolskim počitnicam ?elo lepo število pravilnih rešitev Rešitev naše križanke se glasi:
Vodoravno:	2. kos; 4. šolar;
5 led Navpično: 1. šole; 2. klo, 3 sad
Žreb je tc pot prisodil nagrado pionirki Marinki Rs.išek učenki IV razreda osnovne šole. Trbovlje-Klek št 29. ki na.1 se oglasi v našem uredništvu, da ji izročimo razpisano knjižno darilo
Počasi, z rokami v hlačnih žepih, jo j* mahnil prot: trgovini.
Pihljala Je rahle, topla »apica in je dvigale dim iznad zasilno zgrajene lope, let je stala poleg mrtvašnice V njej so sežigali kužno perilo Nič priletno ni bilo misliti na umrle za črnimi kozami. kt jim Je to perilo pripadalo, n« bolezen, na smrt ki le nev dno od vseoovsod prežala.
Vas je bila tiha, le v zvoniku je spet tožil mrtvaški zvon
Julijus je dvignil pogled Oči so mu bile polne toplega vetra, prebegnil je z njimi po samotnih jelkah Klečke ln po nežnorume-nih ovčicah oblakov, ki so se pas]| na zelenkastem nebu. Ta rahli veter jih žene nekam daleč.
Za hip |e tudi on medlo zako-prnel po daljavi, a pod to željo, ki ie Je igrala 1 vetrom, jo že čutil, kako snuje načrte za bodočnost ki mu je bil* docela blizu. Prejšnji večer »e je bil vrnil iz Ljubljane in zdaj je tuhtal, kako bi se najhitreje in najbolj preprosto sestal z Agato na takem kraiu da bi mu ne mogla ničaaar več odreči.
Ko je počaai prikoracat do hiše. te mu še vadno nt dalo, da bi odprl trgovino in se zakopal v temo tega nizkega prostora. Naslonil se je na vrtno ograjo, leno pofv žgavajoč v nebo.
»Julliuil«
Ozrl ae je. Na vrtu je sedela
Pilomena Držala je roke križem ln je nepremično strmele v cesto, kakor da nekoga pričakuje.
števati moramo namreč, da je film storil svoje, da predvajamo v naš*' kinematografih sorazmerno kvalitetne filme, ki jih gleda veliko število ljudi. Film je v marsičem izoblikoval okus gledalcev. Ti so postali zahtevnejš’ in jih le zelo kvalitetna dela zganejo. Marsikoga pa ie film tudi poplitvil. zlasti mladino. Z vsem tem je treba računati.
Naši amaterski odri so v večini primerov tako primitivni, tako majhni, da je na njih skoraj nemogoče uprizoriti kvalitetna dela. k- terjajo različne scene. Gledalci se bojijo čakanja, prisluškovanja, hreščanja, zabijanja žebllev itd.. Vsega tega pri filmu ni.
In kako borna je scena! Petkrat, šestkrat zapovrstjo ena in ista soba čeprav se dela nanašajo na razdobje dve sto in tudi več let In maske? Kako so včasih igralci namazani! Gledaš obraz, star bi moral . biti, pa določno vidiš osemnajstletnika, le nekaj groznih črt na obrazu te moti in te skuša prepričati, da je igralec star petdeset let; Svetlobnih efektov skoraj ni nobenih! Vseskozi ena in ista dolgočasna, slaba luč. Ljubimci imajo pod očmi kolobarje kakor da bi bili tuberkulozni v zadnjem stadiju Igralec se smehlja, sence pa napravijo njegov obraz dolgočasen, včasih celo pošasten Moti nas izgovarjava! Ne mislim ju samo na naglas besed, teh uho večine gledalcev oziroma poslušalcev ne sliši, kar seveda ni hvale vredno, pač pa na logično, čustvom primerno izgovarjavo. Večina igralcev ne pazi na jezik, si ne prizadeva v zadostni meri. da bi ga poplemenitila; ne bere pesmi in se zanaša samo na režiserja. Od njega je vse odvisno. Režiser je žal skoraj edini, ki si p:; večini igralskih družin res prizadeva, da bi kvaliteto predstave dvignil, da bi bila rast družine opazna. Toda režiser brez prizadevnih igralcev ne more ustvarjati čudežev.
Naštete in nenaštete slabosti in napake vplivajo na občinstvo. Zaradi njih ga izgubljamo in pridobivamo. Veliko Jt odvisno od nas samih: od igralcev in od režiserjev. Je pa še poleg nas vrsta liudi, hi bi wwn lahko in ki nam morajo pomagati, če nočemo, da bo naša amaterska igralska dejavnost počasi zamrla.
Ce hočemo dvigniti tehnično Plat uprizoritev, potem potrebujemo materialna sredstva. O teh pa v večini primerov igralci ne odločajo, morajo pa si vsi prizadevati, da jih dobijo. Tistim, ki o tem odločajo, uradno povedati, da so zaradi napredka, zaradi napredne kulture dolžni, da nam pomagajo.
Veliko pa moramo storiti tudi sami. Izobraževati se moramo, vsi si moramo prizadevati, da bo uprizoritev čim bolj kvalitetna, da jo bo gledalo čim več ljudi.
Pri nas v Hrastniku smo za-čej) z igralskim tečajem. Peroe-n;ij smo se igrale! treh »Svobod« ln začeli Ko je prejšnji ponedeljek prvi predavatelj, Janez Robaček med svojim predavanjem recitiraj nekaj pesmi, je vsem zastal dih- Poslušalci so začutili, kako občutljiva je umetniška beseda, razumeli so smisel pesmi, ki Je bila umetniško podana Poskusili smo
»Nu, kako je bilo?« ga Je vprašala »Žalostne?«
Čemerno ji ie pokimal Obračala ie proti njemu »vol ozki obraz ki )e bil zadnje čase skoro lep od nekega notranjega nemira. Tedaj je opazil, da so jo nenadoma oblila *ol*e.
»O. Julijus,« je zaihtela, »Morda bom umrla tudi jas Umrla bom preden preden ...« Milil' la je na Femhahna ln na to. kako se mora truditi, da bi ga premamila. v kakšno nevarnost se podaja, kar hodi svečer skrivaj k njemu in da le vendar tvegala vsa to, ker |e prepričana, da jo bo pre) ali sla| poročil A kaj, če bo prej umrla in |a bilo vsa šaman?
Tako malo sta brat in sestra vedela drug o drugam, tako sta drug pred drugim skrivala svole občutka, da ga Ja sada) postalo sram, kar |o la videl talco neobvladano.
»Ne bodi smelnat« se ja sadri. »Vsi bodo vedeli, da sa derel in tedaj bodo mislili, da si zaljub-l|ena. ker nihče ne bo verjel, da se dsrel sato, ker la »tara Parašuhovka umrla !n da ti povem po pravici — ljudie si le brusilo jezike zaradi tebe. češ da ae nastavljaš Fernhahnu.«
Prhnila fe vanl kakor mačka
»n m* boi oororll o sabukov-iklh lezikih? Tl — VI te oprav. Ifafo po vsej dolini da lazjš za omoženo žensko? Tn če me ravnatelj Pernhobn ne bo poroč’1, tedaj bo to zaradi tebe, ker
tudi sami. Vsak eno. Kakšna razlika! Postalo nas je sram. Marsikdo je šele tisti trenutek spoznal, kako površno je pojmoval igranje, da je igral zaradi zabave, da se ni zavedal odgovornosti, ki jo ima pred poslušalci. In ko je Janez povedal nekaj izkušenj, težav in prizadevanj iz svojega gledališkega življenja (tov. Janez Robaček je član Mestnega gledališča v Ljubljani), je marsikdo povesi] glavo. Marsikdo je začel razmišljati, je napravil pri sebi tih sklep.
In ker bo tečaj trajal samo letos pet mesecev, prihodnje leto P* se bo najbrž nadaljeval. bo še marsikateri igralec spoznal svojo površnost, neodgovornost in neupravičenost, da se jezi na gledalca. Dovolj kvalitetna dela so po primerni propagandi vedno prišla do gledalca, ki je tudi zn«l oceniti vloženi trud in prizadevanje.
Ne samo mesec ali dva večer za večerom — leta In leta si bomo morali vztrajno prizadevati, da bomo pridobili svoje občinstvo! Ne samo režiser in še kdo: sleherni igralec bo moral biti prežet s tem duhom! Pridobivati bomo morali posameznike, se z njimi razgovarjati, da bomo slišali njihovo mnenje, želje in kritiko. In ti bodo potem pridobivali nove gledalce.
Pri nas v Hrastniku nas ni strah nobene premiere. Vsaka je razprodana. Zdaj s' prizadevamo, da bi dosegli to še s prvo reprizo. Upamo, da nam bo to z »Dundom Marojem« uspelo. Na lenake se ne zanašamo več. Vsak igralec dobi določeno število vstopnic in jih mora razprodati. Sprva je bilo težko, toda zadnje čase smo spoznali ljudi, ki radi gledajo igre, za katere vemo, da bodo prišli. Kako z lahkim srcem gre igralec v »francoske barake«! Tam so doma naši Izseljenci, povratniki. Mnogo so igrali v Franciji, vzljubili so gledališče in so mu ostali tudi sedaj, na stara leta, zvesti. In takšnih predelov je še nekaj. K nj*m gremo Pogosto se zgodi, da pridejo oni k nam. Tako se polagoma utrjuje stalna vez.
Pri steklarjih imajo prizadevnega upokojenoa Vebra. Hodi od vrat do vrat in razproda večino vstopnic, največkrat pa kar vse sedeže Veber že vč, na katera vrata mora potrkati. In zakaj ne bi tekali tudi drugi? Saj ne hodimo prosjačit, le kulturo širimo. Njena pot pa je včaaih trda. .
Toda še pri zvestem občinstvu se včasih zgodi, da odpovč. So v dramatiki pač dela, kj ne »vžgejo« povsod. V poklicnih gledališčih se zgodi, da priznano delo. drugod z uspehom igrano, doživi neuspeh, Kaj šele pr} nas! Zato nas posamezni neuspehi ne smejo vreči s tira. Le zamisliti se moramo: zakaj? In ko se zamislimo ln morda najdemo odgovor, moramo nekaj storiti.
In sedaj za konec, še nekaj besed našim gledalcem. Rad* vas imamo! Kolikor več vas Je, toliko bolj smo srečni! Naša prizadevanja niso materialno nagrajena. ml dobivamo samo moralne nagrade, moralno zadoščenje: vaš obisk in vaše priznanje. Ne zapustite nas. poma-
^NadaHevonjp na B strani)
spravljaš vso rodbino ob dober plat ..«
Prvič Je izvedel, da so ljudje nekaj pogodili o njegovih čustvih do Agate V svoji preprostosti si je bil predstavljal, da se je znal silno imenitno pretvarjati in da nikomur še malp ni prihajalo na msel, kat se plete med njim in Novotnyjevo ženo. Da je bilo drugače, ga je sedaj začudilo in ujezilo in njegova jeza se je obrnila proti Fllomeni, ki mu je to povedala.
»To si torej donršljuješl« je vzkliknil in se delal, kot da je preslišal njeno opazko, ki ga ie zadela v živo. »Domšljuješ sl, da te bo Fernhahn poročili Gos neumna.«
Bliskovito si je sezula šolen tn mu ga vrgla v glavo Sklonil se je in čevelj ie preletel vrtno ograjo in obležal sredi ceste. Juliius )e skomign‘1 z rameni.
»Gos neumna,« je ponovil, da bj pokazal svolo moško premoč. N; ga pogledala, odprla le vrtna vratca in lht6 odplesala po eni nogf na cesto, da bi pobrala šolen.
Priče! je snemati težke železne pahee, ki so zapirale lesene oknice izložb Ura ie bila že enajst. AH se zdaj še Izplača odpreti tr-govlpo? jo jezno pomislil Ko je odklenil žlezna zunanja vrata trgovine, je zaslišal peketanje konjskih kopit ln tisto pridušeno drdranje ki je navadno spremljalo visoko nasaiena kolesa rudniške kočrie
(Dalje prihodnjič)
V zadnjifi dnefi v revirjifi
-TRBOVLJE
Občni zbor »Svobode n« v Trbovljah. — V soboto, 22. jan., je »Svoboda II« v Zg. Trbovljah polagala obračun svojega dela. O podrobnostih z občnega zbora in o delu ter sklepih društva bomo še poročali. Kot gost je prisostvoval zborovanju poleg domačih predstavnikov tudi član Glavnega odbora Zveze »Svobod« iz Ljubljane, tov. Miha Berčič.
Množičen sestanek kolektiva »Graditelj«. — V petek, 21. januarja, So imeli uslužbenci in delavci kolektiva »Graditelj« v Trbovljah uspeli množični sestanek Na njem so navzoči pregledali delovanje svojega podjetja v preteklem letu in ugotovili viden napredek. Pogovorili so se o svojem tarifnem pravilniku in kako se bodo pripravili na občni zbor svoje sindikalne organizacije.
—	V soboto pa je imel svoj občni zbor sindikat obrtnih delavcev v Trbovljah. To zborovanje je bilo v dvorani hotela »Turist« v Trbovljah
Smučarski tečaj pionirjev. — Telovadna zveza »Partizana«, okraja Trbovlje, je priredila v nedeljo, 23. t. m., enotedenski smučarski tečaj pionirjev na Partizanskem vrhu nad Trbovljami. Tečaja se je udeležilo 42 pionirjev okraja Trbovlje. Tečaj vodi znani smučarski strokovnjak tov. Anton Jerin iz Trbovelj.
ZAGORJE
Predavanje Ljudske univerze.
—	V petek je bilo v kinu »Triglav« v Zagorju zanimivo predavanje prof. Lebna iz Ljubljane o temi »Polami kraji zavzemajo vedno večji pomen«. Predavanja se je pa udeležilo samo okrog 40 ljudi, kar je za Zagorje vsekakor premalo.
Aktiv ZK pri SD »Proletarcu«. — Preteklo soboto so pri ŠD »Proletarcu« v Zagorju ustanovili aktiv Zveze komunistov, kj bo v bodoče lahko uspešno pomagal reševati številne težave, ki stoje dan za dnem pred zagorskimi športniki.
Občni zbor Aerokluba v Zagorju. — V nedeljo, 23. t. m., je bdi v zagorski kino dvorani
10.	redni letni občni zbor Aerokluba »Stane Kamnik« v Zagorju. Poleg članov so se občnega zbora udeležili vidni krajevni in okrajni predstavniki, med njimi predsednik OLO Trbovlje tov. Martin Gosak ter predsednik LOMO Zagorje tov. Alojz Lukač — za JLA pa se je udeležil tega zborovanja podpolkovnik JLA Novak.
Od drugih organizacij so prisostvovali temu zborovanju zastopniki letalcev iz Ptuja, Litije in Trbovelj. — Z občnega zbora so poslali pozdravno brzojavko Letalski zvezi Jugoslavije.
Smučarske tekme v Zagorju.
—	V nedeljo, 23. t- m., so člani in mladinoj smučarskega kluba »Proletarec« imeli na pobočju Partizanskega vrha klubske tekme v slalomu. Proga je bila dolga 250 metrov in so jo morali tekmovalci prevoziti dvakrat. Borbe so bile zanimive, zlasti pri mladincih.
Rezultati — člani: 1. Franci Zupan, 2. Edi Jarc, 3. Silvo Kastelic. — Mladinci: 1. Poldi Renko, 2. Franci Drnovšek. — Izven konkurence so nastopili tudi člani TVD »Partizana« iz Zagorja.
RADEČE
Komunska konferenca SZDL v Radečah. — V Radečah so imeli v nedeljo, 23. t. m., konferenco Socialistične zveze za področje Radeč, Zidanega mostu, Loka-Razborje, Vrhovega, Podkuma in Dola pri Litiji. Na zborovanju so Izvolili odbor SZDL za bodočo komuno Radeje. Konference se je udeležil tudi predsednik Gospodarskega sveta OLO Trbovlje tov. Viktor Burkeljc. O poteku konference in o sklepih bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
Nekaj iz Radeč. — Pod tem naslovom smo priobčili v prejšnji številki poročilo našega do-
ZAKAJ JE TAKO?
(Nadaljevanje t 7. strani)
gajte nam! Pomagajte s pošteno kritiko, z nasveti, pomagajte nam pridobiti nove gledalce, j nove obiskovalce naših iger. Mi imamo le malo mecenov, ki bi nas izdatno podpirali. V glavnem smo odvisni od vaših prispevkov. In če teh ne bo bo upadel pogum ne bo mogoče preskrbeti kvalitetnih kulis itd. številne niti nas vežejo Oboji ti prizadevajmo, da Jih ne bomo potrgali, da Jih bomo stkali člmveč In potem se ne bomo več spraševali: »Zakaj je tako?« Kajti potem bo drugače! i V. T.
Pisnika iz Radeč. Resnici na ljubo pripominjamo, da godba, kj jo omenja naš dopisnik v svojem članku, ni istovetna z Delavsko godbo na pihala iz Trbovelj. — Uredništvo.
HRASTNIK
Nesreča brez hudih posledic.
— Pred dnevi je razvažal šofer Stanko Bočko v Hrastniku za trgovsko podjetje »Preskrba« razno trgovsko blago. Ko je razložil pri podružnici pri »Menihu« v Hrastniku nekaj blaga, je hotel nadaljevati vožnjo čez most. Na mostu pa se je zlomil tram in tovorni avto se je postavil tako rekoč na glavo v potok Boben v Hrastniku. Razno blago, kakor n. pr. srajce, zaboj tobaka, slanina in dru-
Ves moker, a na srečo nepoškodovan šofer je moral v vozilu razbiti šipo, da je zlezel iz kabine. Tudi na kamionu nj bilo posebnih poškodb.
Zasavska cesta. — Zasavska cesta Hrastnik—Trbovlje—Zagorje je bila skoraj tri mesece za promet zaprta, sedaj pa je spet odprta. Zaprli so jo zaradi F>opravila hrastn iškega in trboveljskega mostu čez Savo, zaradi razširitve železniškega podvoza v Trbovljah in zaradi gradnje novega hrastniškega vodovoda iz Ribnikovega grabna.
Občni zbor TVD »Partizana«.
— Društvo je polagalo v soboto, 22. t m., zvečer v svojem Telovadnem domu v Hrastniku svoj obračun. O tem občnem
go blago je plavalo po vodi. zboru bomo še poročali.
Boks Jesenice:Proletarec 13:7
V	soboto, 22 t. m., je bil na Jesenicah v dvorani TVD »Partizana« prvenstveni boksarski dvoboj med domačim in gosti iz Zagorja.
Podrobni rezultati: v mušji kategoriji je Govejšek iz Zagorja po točkah izgubil proti Resano-v.ču — V bantam kategoriji je Zupančič izgubil proti Jeseničanu Derčiču. prav tako Zagorjan Podkrajšek v perolahki kategoriji proti Trobcu. — V lahki kategorij; je Fakin iz Zagorja premagal Zena, v polwe!ter kategoriji Kadunc Jeseničana Rajhmana, v welter kategoriji pa Livk Hajda-rovča
V	poslednji kategoriji sta Klembas iz Zagorja in Filipovič boksala neodločeno — V srednji kategoriji je Ferman izgubil proti jeseniškemu boksarju Sekeliču, v poitežki kategoriji pa Vukma-
TVD „Partizan‘ na Izlakah je delaven
Pred dnevi so se zbrali člani riji Kovačevi, ki je rade volje od' TVD »Partizana« na Izlakah k stopila zemljišče za skakalnico, občnemu zboru. Med gosti sta se To bi bili v glavnem pozitivni ga udeležila tajnik Okrajne zve- uspehi društva, med katerimi je ze TVD »Partizana« Trbovlje ter pa tudi nekaj neuspehov. Zanje predsednik TVD »Partizana« Za- pa ni toliko odgovorno vodstvo gorje.	> društva, pač pa okoliščina, da
Na občnem zboru je poročal društvu primanjkuje vaditeljske-predsedmk društva tov. Lebar o ga kadra, pa tudi telovadnega delu društva, o njegovih uspehih, orodja
seveda pa tudi o neuspehih. j Na občnem zboru so sklenili, Čez leto je to društvo priredilo j da bo društvo sodelovalo letos svoj letni telovadm nastop, na na pokrajinskih zletih, nekaj katerem so sodelovali tudi člani mladink pa bo poslalo na eno-zagorskega »Partizana« V no- tedenski tečaj v Trbovlje. Da pa vembru je telovadno društvo so- si društvu ne bo treba izposojati delovalo skupno s šolo pri pro- krojev od telovadnega društva v slavi Dneva republike, za 26. Zagorju, si bodo s pomočjo december so pa telovadci pripra- okraja preskrbeli potrebne telo-vili telovadno akademijo. Pod j vadne obleke, vodstvom tov Brvarja je društvo ! Za predsednika so na občnem začelo nadalje graditi 25-metrsko zboru ponovno izvolili neutrudne-smučarsko skakalnico, ki je že ga tov Antona Lebarja, ki ima skončana Pri tem je treba pač za društvo največ zaslug, izreči zahvalo posestnici tov. Ma- '	M. G.
Sahisti ŠD »Svobode" so polagali obračun dela
Dne 17. t. m. je bd občni zbor , ljah ter zasedli na njem tretje šahovskega kluba SD »Svobode« mesto in prejeli knjižno darilo, v Trbovljah, Iz poročil smo po- | jga občnem zboru so člani ugo-sneli, da so šahisti tega kluba v j (ovili, da je bila glavna hiba klu-preteklem letu le dosegli nekaj ba paž v tem da čianj n;so na. zadovoljivih uspehov, četudi ne v črtno študTali šahovske igre, toliki meri, kot bi bilo to morda nadalje da niso pritegnili v svo-želeti, zlasti še, ker so morali j je vrste mladine. Pojavile so se preteklo leto kar dvakrat menja- še ne]taterc druge pomanjkljivo-
ti svoje klubske prostore.
I Odigrali so med letom štiri prr | jateljske tekme, dve taki sreča^
! nji so izgubili dve pa izbojevali sebi v korist. Člani kluba so odigrali nadalje dva kategorijska turnirja brezkategornikov, ravno tako med letom še 6 brzotumir-jev. Udeležili so se tudi dveh simultank, ki jih je organiziral šahovski klub SD »Rudarja« — v počastitev Dneva republike, 29. novembra pa so se udeležili okrajnega brzoturnirja v Trbov*
sti, ki jih bo novoizvoljeni odbor skušal odpraviti in doseči napredek kluba.
Ob aktivnem delu celotnega novega odbora »Svobode« je seveda pričakovati boljše uspehe.
Vse šahiste kluba obveščamo, da bodo redne vaje vsak teden trikrat v gostišču pri Volkerju, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. ure dalje. Želeti je, da se člani redno udeležujejo teh vaj.	L S.
FI25CULTURA IM ŠPORT
Ali bo »Rudarju" uspelo doseči prvo mesto v tekmovanju slovenske nogo-
(Z občnega zbora NK Rudar-Trbovlje) FTPtflP
r,	hil občni ,	t Hvpmn mn-	®
Prejšnjo soboto je bil občni i »Rudar« udeležil z dvema mo-zbor nogometnega kluba ŠD | štvoma Klub je sodeloval prav »Rudar« v Trbovljah prav tako v Kreki na proslavi Dneva
dobro obiskan. Zanimivo je, da so se ga udeležili predvsem starejši člani, prav tako pa seveda tudi mladina.
Iz poročil in diskusije je vi-
rudarjev v Bosni in Hercegovini. — Nogometno moštvo »Rudarja« je v letu 1953-54 tekmovalo v doslej najnižjem razredu po osvoboditvi kar je smatrati za
deti, da je bila bilanca dela tega del neuspehov ligaškega moštva, kluba v preteklem letu zadovo-. Pa ne samo to. Tekmovanje Ijiva, čeprav je bil položaj ne-1 sam0 je prineslo nogometnemu kajkrat tudi kritičen. Nogometna ] moštvu šele tretje mesto in ne sekcija ŠD »Rudarja« šteje 375 j prvo, tako da se je v tekmova-in 120 aktivnih članov, med nje slovensko-hrvatske lige pla-
w otti i rv/ i 'r TV/T o r i Vvrvra
novič iz Zagorja proti domačinu Preži ju.
V težki kategoriji »Proletarec« ni postavil nasprotnika in je tako brez borbe zmagal Ažman.
Jeseničani razen Prežlja niso pokazali boksa, ampak so boksali po načelu: udari kakor moreš in kamor moreš. Rezultat 13:7 v korist Jesenic ni realen, ampak je umetna tvorba sodnikov Podbev ška in Remica iz Ljubljane.
Navzoča publika je bila neobjektivna in nekulturna ter pripravljena na nešportne izpade. Soinik Remic je bil po borbi L:vk—Haidarovič poslušno orodje v rokah neobjektivnih gledalcev. Pa tudi nekateri tekmovalci iz Jesenic so prednjačili med boksom z nekulturnimi in nešportnimi izpadi.
M. Lipovšek.
katerimi je 38 igralcev v prvem in drugem nogometnem moštvu, 23 mladincev in 59 pionirjev. Med letom je klubu uspelo, da je izvršil sprejete sklepe, t. j. da pritegne v društvo še več pionirjev, tako da ima klub
siral »Železničar« iz Maribora.
V prvenstvenem tekmovanju 1954-55 je v jesenskem delu prvenstva »Rudar« zasedel drugo mesto z eno točko manj kot »Sobota«, ki se je plasirala na 1 mesto Ta uspeh seveda ni za-
danes kar tri pionirska nogo- dovolj iv in bo treba trdo pri-
metna moštva ki pod vodstvom tov. Ivana Butkovca lepo napredujejo. V prizadevanju, da bi člani imeli redne sestanke, pa društvo ni uspelo v celoti, ker je članstvo premalo disciplinirano V tem pogledu so bili naj-
jeti za delo, če bo moštvo »Rudarja« hotelo osvojiti 1. mesto, kar si je zadalo kot prvo nalogo na občnem zboru.
Med letom je prišlo v nogometno moštvo »Rudarja« 12 igralcev, osem pa jih je odšlo.
boljši pionirji, ki so se po končanih treningih redno shajali.
Nogometna sekcija je v preteklem letu sodelovala na raznih proslavah in pokalnih tekmovanjih, tako dvakrat v Hrastniku, nadalje v Mariboru, Kokar-jih, enako ob praznovanju 100-letnice trboveljske občine, pri Titovi štafeti in še drugih prireditvah. Tekmovanja za pokal rudarjev Jugoslavije se je NK
Na odslužen ju kadrovskega roka v JLA je šest nogometašev, in sicer Ahlin, Knaus, Hladnik, Lamovšek, Brleč in Hauptman. — »Rudar® je lansko leto nastopal s 6 moštvi. Za največji uspeh v preteklem letu je šteti pridobitev pokala rudarjev Jugoslavije. — V prvem nogometnem moštvu je bil najboljši strelec Opresnik, ki je dosegel v 36 tekmah 39 golov (tudi te-
izpred sodišča
Zaradi obrekovanja
3000 DIN DENARNE KAZNI
Alojz K., nameščenec pri Ekonomiji v Loki, stanujoč v Loki pri Zidanem mostu, je 29. julija preteklega leta zmerjal tovarišico K. J. na njenem stanovanju z nespodobnimi izrazi. Na sodišču je obtoženec dejanje zanikal, vendar mu je bilo to dokazano ter je bil zaradi tega obsojen na denarno kazen 3000 din, poravnati pa bo moral tudi stroške kazenskega postopka v znesku 1036 dinarjev. Zoper to sodbo se je obtoženec sicer pritožil, vendar jo je višje sodišče v celoti potrdilo.
Kolo je ukradel
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah je bil obsojen Ludovik M., rudar na zagorskem rudniku, stanujoč v Semniku št. 11, ker je na Silvestrov večer predlanskega leta iz lesene barake pri Zadružnem domu na Izlakah izmaknil moško kolo. Obtoženec je zanikal vsako krivdo, vendar mu je bila ta spričo jasnih argumentov dokazana, zaradi česar je bil obsojen po členu 249 kazenskega zakona na šest mesecev zapora ter na plačilo stroškov kazenskega postopanja. — Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo obtožencu kot olajševalno okoliščino, da dejansko ni napravil nobene škode, ker je lastnik dobil
Za dobro volfo
NOV KLOBUK
»Kaj pa se ti je zgodilo, dragica,« vpraša mož ves prestrašen svojo ženo. »Zakaj nosiš nad levim očesom obliž?«
»Kakšen obliž?« mu odgovori ogorčena žena. »To je vendar moj nov klobuki«
VEDNO UŽALJENA
»Moja šena igra vedno užaljeno žensko!«
»Oh, kako ste srečni! Moja žena pa igra vedno klavir!«
IZVRSTEN NOČNI ČUVAJ
»Potegujete se torej za službo nočnega čuvaja. Kakšna priporočila mi za to lahko navedete?«
»Zbudim se pri najmanjšem šumul«
PRAKTIČEN MOŽ
Tovarnar je prejel od svoie žene brzojavko: »Dosegla pri lepotni konkurenci prvo nagrado!«
Mož ji je brzojavno odgovoril: »Nastavi
kolo nazaj, medtem ko je sodišče štelo obtožencu v breme obtežil-no okoliščino, ker je delikvent stori! kaznivo dejanje v povratku, saj ga je sodišče leta 1953 obsodilo za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe na 20 dni zapora. — Sodba je postala že pravomočna.
kem je največ odigral Opresnik, in sicer 36, sledi mu Perc z 32 tekmami in drugi).
Drugo nogometno moštvo »Rudarja« je tekmovalo lansko leto v Celjski nogometni pod-zvezi in zasedlo 3. mesto. V jesenskem tekmovanju je igralo skupno z ostalimi rezervnimi moštvi mariborske podzveze. Doseglo je 2. mesto, ima pa še pred seboj eno neodigrano tekmo. To moštvo je sodelovalo prav tako na raznih pokalnih tekmovanjih. V tekmi za pokal maršala Tita je moštvo premagalo »Proletarca« iz Zagorja, nato pa podleglo liginemu moštvu »Rudarja«. Največji uspeh pa, so igralci dosegli v fekmo-vanju za pokal rudarjev Jugoslavije ter postali repubiški finalist. Pohvalo v tem tekmovanju zasluži kot posameznik Albert Tauš.
Mladinsko moštv0 »Rudarja« je v tekmovanju mladinskih moštev Zasavja zasedlo 1. mesto j v sezoni 1953-54, iz nadaljnjega tekmovanja za prvenstvo Slovenije pa so ga izločili m’ad:oci »Kladivarja« Graje vredno je, da v sezoni 1954-55 ni bilo mladinskega tekmovanja, kar je velika škoda za mladino.
Najbolj viden napredek pa je opaziti pri pionirjih, kjer so v prvenstvu tekmovala kar 3 moštva. Pionirji I so dosegli prvenstvo Zasavja,
Vsa moštva so odigrala 65 prvenstvenih tekem. Od teh je bilo 41 zmag, 5 neodločenih iger, 19 pa izgubljenih z razliko golov 184:103 v korist »Rudarja«. Pokalnih tekem je bilo odigrano 34, od teh 27 uspešno, eno igro so igrali neodločeno, izgubili Pa 6 tekem. Skupna razlika v golih 100:43 v prid »Rudarja«.
Prijateljskih tekem je bilo odigrano 44, od teh 17 zmag, 10 neod’očenih iger, izgubljenih pa 17. Razlika v golih 95:88 v korist »Rudarja«
Skupno so odigrali 143 tekem, kar je rekordno število. Od teh so zmagali 85-krat, 16-krat igrali neodločeno, 42 tekem pa izgubili. Razlika v golih 397:234 v prid »Rudarja«.
Največ tekem od vseh moštev je odigral Amšek (39). dledijo: Opresnik (38), Jerše in Perc po 37 itd.
V diskusiji se je mnogo poudarjala potreba discipline, obisk treningov, potreba ideološke vzgoje članov, gojiti je treba v večji meri družabnost — seveda pa je bil govor tudi o tem, kako doseči zmago »Rudarja« v spomladanskem tekmovanju, kj si jo želijo vsi člani, — Po opravljenih volitvah in izrečenih pohvalah je občni zbor sprejel več sklepov, glede katerih smemo reči, da jih je s pomočjo vseh lahko izvesti, 6 čimer bo klub doprinesel k napredku in razvoju nogometa v Trbovljah in Zasavju. -ar.
Vrtanje zob brez bolečin
Zobozdravniški oddelek RAF je razvil popolnoma novo metodo vrtanja zob z močnimi mehaničnimi vibracijami na ultrazvočne frekvence. Pri tej metodi vrtanja zob odpadeta običajno trenje in toplota, ki se pri tem razvija, ter s tem zvezane bolečine.
Novo opremo za vrtanje zob so pokazali na letnem občnem zboru britanske zobozdravniške zveze v Blackpoolu. Vrtalna naprava deluje na osnovi recipročnega gibanja 25.000 tresljajev na sekundo. Z njo je mogoče do 2 milimetra debelo plast prevrtati do predpisane globine v 60 sekundah in še manj. Zaenkrat zahteva ta tehnika uporabo vlažnih sredstev za drgnjenje: v načrtu pa je metoda, po kateri bodo ta sredstva lahko odpadla, ki pa sedaj še ni dovolj izpopolnjena, da bi jo lahko praktično uporabili. Toplota, ki se razvija pri vrtanju zob po novi metodi je »klinično brezpo- '
membna« in čeprav je osnovno j KINO »SVOBCiDA-CENTER« načelo te metode vrtanja nihanje, j	y TRBOVLJAH
pa teh impulzov bolnik prak- j predv. še danes in jutri amer.
_____.LL.l!	...
Kaj pa Vi tukaj?
tično ne občuti.
' Termenol, nova zlitina odporna proti vročini
Raziskovalni urad ameriške mornarice poroča, da so Iznašli novo kovinsko zlitino, ki je izredno odporna proti vročini In jo bo mogoče tako splošno In ceneno noorabltati kot železo.
Nova zlitina, ki so jo imenovali »termenol«, je vmes aluminija ter Jo bedo lahkn uporabljali za reakcijske motorje ter za razne letalske dele. Tehta malo in je zelo odporna proti vročini, oksidaciji ln kemičnemu razjedanju. Termenol bo zelo važen za sodobno Industrijo, ker za njegovo Izdelavo niso potrebne redke kovine kot kobalt. nikelj ln krom. ki so v splošnem potrebne za druge zlitine. katere uporabljajo za Izdelavo reakcijskih motorjev.
film:
»NAJBOLJŠA LETA NAŠEGA ŽIVLJENJA"
Predstavi ob 5. uri popoldne ib ob pol 8. uri zvečer
Od petka do ponedeljka bo imel na sporedu angl. glasbeni barvni film:
„M E L B A"
Natančen razpored predstav bo razveden s plakatov
KINO
»SVOBODA« — TRBOVLJE II
bo predvajal meh. film:
»UKRADENA SREČA"
Predstave od sobote do ponedeljka.
V nedeljo dop. bo predv. ob 10. uri slovenski film »KEKEC« po znižanj ceni
Planinska postojanka n* Sv. Gori, v snegu
Nova zlitina Je nadalje za 50 ._ lepotnega ocenjevalca 'odstotkov boljši prevodnik elek-takoj za reklamnega šefa naše trične energije kot zlitine niklja J HlfiO v I tovarnel«	1 ln kroma.	' Inform
PRODAM Gabrskem št. 39. — Informacije dobite pri StoJcu.