LETO XXVII 1988 NOVEMBER ŠT. 7 GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE PRENOVA ZVEZE KOMUNISTOV Namen tega teksta je vzpodbuditi razmišljanja o nekaterih temeljnih vprašanjih in odnosih v naši družbi, o katerih bi bilo prav, da razmislimo vsi delavci, se do njih opredelimo ter tako na eni strani v okviru možnosti sooblikujemo politiko naših predstavnikov in njihov odločnejši nastop na vseh ravneh odločanja, a na drugi strani oblikujemo lastno indentite-to in takšne medsebojne odnose, ki bodo podlaga za hitrejši izhod iz krize. Omenjena vprašanja so bila izpostavljena na razgovoru z tovarišico Sonjo Lokar, izvršno sekretarko CK ZKS in posveti s sekretarji OOZK, ki jih je OK ZKS Celje skliceval z namenom tekočega obveščanja o aktualnih družbeno-političnih dogajanjih. 1. Prenova ZK: - Ob pripravah na 13. kongres ZKJ je bila narejena temeljita analiza možnih smeri razvoja političnega sistema in vloge ZK pri tem. Omejena analiza je pogojevala zaključke 10. seje CK ZKS, ki so bili v veliki večini potrjeni na 13. kongresu ZKJ. Nastop naših predstavnikov na tem kongresu ponazarja tam izrečena Kučanova misel, da se Slovenci zavzemamo za partijo, ki bo manj državna in za državo, ki bo manj partijska, da bosta obe bolj ljudski. Katera so torej ta temeljna vprašanja, ki bodo morala prej ko slej dobiti ustrezne odgovore? - Kaj moramo spremeniti v sedanji organiziranosti ZK, da bo bolj ustrezala potrebam sodobne civilizirane družbe? Ali še naprej vztrajati na boljševiških principih štabnolinijske organizacije, ali pa bi kazalo uporabiti principe projektnega organiziranja in horizontalnega povezovanja in s tem lažjega obvladovanja problematike posameznih sredin, kot so: ekološka sanacija, pogoji gospodarjenja, socialna politika, razvojni programi, ideološka vprašanja, itd. - Kakšna naj bo vsebina? Ustvarjanje opozicije (boriti se proti slabim idejam) ali pozicije (boriti se za dobre in obetavne ideje)? Boriti se za oblast ali za kontrolo oblasti? Boriti se za določanje pravil igre ali soustvarjati demokratična pravila igre? Prenavljati ZK od zgoraj navzdol po principih demokratičnega centralizma (liderstvo in disciplina) ali od spodaj navzgor (svoboda mišljenja, pluralizem interesov, demokratizacija). M- Kakšna naj bo kadrovska politika? Ali še naprej delegatsko delegatski sistem ali direktne volitve na podlagi javno opredeljenih kriteri-jev? 2. Kaj je samoupravni socializem? Ali je to borba za pravično delitev dobrin (enakost v revščini) ali maksimalna realizacija svobode posameznika oz. borba za enakost pogojev. Svobode je samo toliko, kolikor smo jo drug drugemu pripravljeni priznati. (Nadaljevanje na 2. strani) Dobitniki najvišjih priznanj Železarne Danes vam predstavljamo deset naših sodelavcev, ki so za svoje prizadevno delo kot dolgoletni člani naše delovne organizacije prejeli priznanja »zaslužnih delavcev Železarne Štore v letu 1988«. Med dvanajstimi predlogi, ki sojih podale osnovne organizacije zveze sindikata, je Komisija za priznanja in odlikovanja izbrala naslednjih 10 nagrajencev: Pušnik Alojza, Verhovšek Franca, Himelreich Branka, Vrhovšek Ivana, Žohar Jožico, Vrečar Albina, Šeliga Karla, Lamut Marijo, Šuster Maksa in Kragelj Jožeta. Komentiramo: REORGANIZACIJA 14. oktobra 1988 so na referendumu delavci temeljnih organizacij Železarne Štore sprejeli Samoupravni sporazum o združitvi v enovito delovno organizacijo. S to odločitvijo se je pričelo novo obdobje v organiziranosti Železarne. Končalo se je obdobje, ko smo predvsem pod vplivom zakonodaje in zunanjih institucij pripravljali in izvajali našo organiziranost. In pričelo se je obdobje, ko se bomo tudi na področju organizacije pričeli podjetniško obnašati. Kaj pomeni za naš delovni kolektiv in kakšne bodo posledice nove organizacije za poslovanje Železarne, je morda v tem trenutku še prehitro reči. Vsekakor pa od nove organizacije veliko pričakujemo. Predvsem je želja vseh, da bi z novo organiziranostjo dosegli večjo učinkovitost našega dela. Dejstvo je, da smo v primerjavi s sorodnimi podjetji v razvitih družbah zelo neracionalno organizirani in zato tudi neučinkoviti. Na zahodu mnoge ekonomske probleme poslovanja podjetij rešujejo z reorganizacijo, ki v veliki konkurenci predstavlja vsaj tako pomemben faktor poslovanja kot modernizacija. Pri nas pričakujemo od reorganizacije ne samo racionalnejše poslovanje, ampak tudi in predvsem sprostitev ustvarjalnih potencialov, ki so znotraj našega podjetja trenutno še neizkoriščeni. Zato je v tem trenutku pomembno, da si opredelimo takšno organizacijo, ki bo omogočala najbolj racionalno poslovanje, pretok sredstev znanja in materiala, obenem pa bo puščala možnosti za organiziranje avtonomnih proizvodnih enot, ki naj bi zaposlovale manjše število delavcev in prinašala dohodek. Na ta način naj bi reševali tudi vprašanje tehnoloških viškov, kijih v tem trenutku zaznavamo. Interesanten je primer, ki sem ga videl pred nekaj dnevi v Cometu Zreče: v tem podjetju nameravajo polniti in prodajati pitno vodo in na vprašanje o tem, da to nima zveze s proizvodnjo brusov, pragmatično odgovarjajo, da to niti ni važno, važno je samo da prinaša dohodek. Ta način podjetniškega razmišljanja bi moral biti prisoten tudi pri nas, predvsem pri razreševanju vprašanja prevelike režije, ki obstoja v podjetju v primerjavi z najbolj naprednimi podobnimi proizvodnjami. Dejstvo, da posluje veliko železarsko podjetje Thyssen z 10 % režijo, medtem ko imajo male železarne v okolici Brescie v Italiji samo 4 % režijo, govori o tem, da moramo v Železarni našo energijo predvsem usmeriti v nove dejavnosti, ki naj bi pomenile kruh za sedanjo režijo. Po tej poti so šle mnoge železarske proizvodnje v zahodnem svetu in bile pri tem izjemno uspešne. Dejstvo, da smo kot družba v krizi, pomeni sicer oviro hitrejšemu prestrukturiranju naše proizvodnje; na drugi strani pa pomeni to, da obvladamo težko situacijo, morda največjo vzpodbudo, da v naših prizadevanjih za drugačen pristop v razvoju železarne napnemo vse sile. UREDNIK PRENOVA ZVEZE KOMUNISTOV (Nadaljevanje s 1. strani) 3. Kaj je razred v samoupravnem socializmu? Ali so to modre halje na eni in beli ovratniki na drugi strani, ali morda nacionalna in ekonomska skupnost narodov in narodnosti temelječa na svobodni odločitvi (ali je res, da je nacionalno vedno negativno in razredno vedno pozitivno). 4. Kakšen naj bo odnos med državno in privatno lastnino v samoupravnem socializmu? Ali še naprej vztrajati na državnem monopolu (izkušnje v deželah realnega socializma) ali pa teži k najbolj optimalnemu razmerju, ki bo zadovoljeval tako širši družbeni interes kakor tudi interes posameznika. Poleg zgoraj navedenih temeljnih vprašanj o smereh razvoja naše družbene skupnosti pa v danem družbeno-političnem trenutku v ospredje stopajo tudi nekatera druga, ki jih karaktezirajo razlike v razvoj, kulturna dediščina, kriza ekonomskega in političnega sistema ter na podlagi teh razlik tudi različno pojmovanje možnih izhodov. 5. V Sloveniji prevladuje prepričanje, da izredni kongres ZKJ ni potreben, ker ni argumentov in realnih potreb po radikalnem spreminjaju zaključkov 13. kongresa ZKJ, na katerem so bile sprejete smeri razvoja gospodarskega in političnega sistema z večinskim soglasjem vseh republik in pokrajin. Tudi izpostavljanje odgovornosti in diferenciacija znotraj ZK mora temeljiti na legalnih, sedaj veljavnih normah in v okviru sredin, iz katerih kompromitirani kadri izhajajo (zakon ulice). Naloga ZKS v naslednjem obdobju je (zadnja seja CK ZKS), da se na politično prizorišče v ponovni pretres vrnejo zaključki 13. kongresa ZKJ ter 10. in 21. seje CK ZKS (razvojna preobrazba ZK) ter v smislu priprav na 14. kongres ZKJ pripravijo morebitni predlogi za spremembo stališč. 6. Stališče in ocena slovenskih politikov je, da problemi na Kosovu nimajo samo karakteristike kontrarevolucije in kot taki ne morejo biti reševani izključno z represivnimi ukrepi, predvidenimi za te namene in brez udeležb vseh ljudi, ki tam živijo. Nedopustno je, da bi načine razreševanja nakopičenih problemov, ki so nesprejemljivi za nas, zahtevali za druge in od drugih. 7. Ukrepi gospodarske reforme, ki jih po majskih ukrepih predlaga in izvaja ZIS, so po oceni gospodarstvenikov Slovenije izredno dalekosež-ni in ponujajo več, kot smo si še pred nedavnim upali predlagati v Sloveniji (samoupravni socializem je daljša in težja pot iz kapitalizma v kapitalizem - Kučanov komentar k tej oceni). Na podlagi takšnih ocen je za Slovenijo v tem trenutku zahteva po odstopu ZIS nesprejemljiva in bi bila kontradiktorna oz. v nasprotju z glasovanjem o zaupnici v skupščini SFRJ pred majskimi ukrepi (6:2). 8. Člani ZKS moramo storiti vse, da se poenoti stališče ljudskih množic in članstva z vladnimi predstavniki Slovenije v podporo in z zahtevo, da brezkompromisno zastopajo naše interese v skladu z ustavo SRS in SFRJ. V ta namen smo dolžni organizirati razprave v vseh sredinah o temeljnih vprašanjih, o vprašanjih dnevne politike, o nerešenih vprašanjih posameznih sredin ter o svojih stališčih in opredelitvah seznaniti čim širši krog glede na vsebino zaključkov (zapisniki, odprta pisma, peticije preko delegatov v najrazličnejših samoupravnih telesih, DPO, itd.). Urbanc Alojz DOBITNIKI PRIZNANJ ZASLUŽNI DELAVEC ŽELEZARNE LETA 1988 (Nadaljevanje s 1. strani) Pušnik Alojz Žohar Jožica Šuster Maks Vrečar Albin m Kragelj Jože PUŠNIK ALOJZ je v Valjarni I zaposlen kot vodja delovne izmene. V železarni združuje delo nad 18 let. Pri svojem delu dosega nadpovprečne rezultate in s tem vzpodbuja k boljšemu delu tudi ostale delavce. Aktivno je vključen v inovativno dejavnost, deluje pa tudi v samoupravnih organih in osnovni organizaciji sindikata. Šeliga Karel Lamut Marija VERHOVŠEK Franc je v TOZD GKSG zaposlen kot tehnolog za gradbeno vzdrževanje. V naši delovni organizaciji je zaposlen 31 let. V svojem okolju je poznan kot vesten in prizadeven delavec, pomembno prispeva k boljšim poslovnim rezultatom temeljne organizacije, v kateri dela. Zaradi njegove delavnosti in doslednosti so mu bile zaupane številne funkcije v samoupravnih organih v TOZD in delovni organizaciji. VRHOVŠEK Ivan je zaposlen kot šofer v TOZD Transport. Delo v železarni združuje preko 30 let. Večina teh let je vezana na opravljanje transportne dejavnosti. Pri svojem delu vedno dosega takšne rezultate, ki jih predpostavljeni ocenjujejo za nadpovprečne. Njegova posebna vrlina so tovarištvo, spoštovanje sodelavcev in pozitiven odnos do transportnih vozil in opreme. Aktivno je povezan z družbenim življenjem, manj s političnim, kar mu onemogoča narava dela šoferja. Bil pa je vključen tudi v delovanje samoupravnih organov in sindikatu. HIMELREICH Branko je zaposlen v TOZD Vzdrževanje na delih in nalogah »operativno vodenje delovne izmene in opravljanje zahtevnih del na vzdrževanju«. Tov. Himelreich je v TOZD poznan kot izjemno pri- STARE STORSKE FOTOGRAFIJE Glavna štorska cesta ob koncu 19. stol. Pogled iz upravne zgradbe okoli leta 1910 DOBITNIKI PRIZNANJ ZASLUŽNI DELAVEC ŽELEZARNE LETA 1988 (Nadaljevanje z 2. strani) zadeven delavec, ki vedno svoje delo opravi vestno in kvalitetno, s čimer pozitivno vpliva na odnose v delovni sredini. S tovariškim odnosom je vedno pripravljen pomagati tudi sodelavcem. Zaradi teh vrlin ga sodelavci spoštujejo in uživa med njimi velik ugled. Aktiven je tudi na področju inventivne dejavnosti in v samoupravnih organih. ŽOHAR Jožica je v TOZD Vzdrževanje kot tajnica zaposlena 20 let. Imenovana je vestna in prizadevna delavka. Naloge opravlja kvalitetno in z velikim čutom odgovornosti, s čimer prispeva tudi k zmanjševanju stroškov TOZD. Poznana je kot delavka, kije vedno pripravljena pomagati sodelavcem. Poleg svojega dela najde čas za spremljanje dela na področju družbeno-političnega delovanja in samoupravnih organih. Je tudi aktivna v OOZS. VREČAR Albin je zaposlen v TOZD MO kot delovodja. Tov. Vrečar je dolgoletni član naše DO, oziroma je tu zaposlen od leta 1954. Poznan je kot delovodja, ki ceni red in doslednost, svoje naloge opravi v celoti in kvalitetno. Tak odnos do dela zahteva tudi od svojih podrejenih. Vedno si prizadeva dosegati boljše delovne rezultate, s čimer veliko prispeva k realizaciji zastavljenih ciljev TOZD. Prav zaradi njegove delavnosti je cenjen v svojem delovnem okolju in uživa veliko spoštovanje. Vsa leta zaposlitve je aktiven tudi v samoupravnih organih, predvsem pa v sindikatu. ŠELIGA Karel je zaposlen v TOZD Energetika na delih »kontrola in izvajanje rednih in vzdrževalnih del na visoko in nizko napetostnih napravah.« Tov. Šeliga je v železarni zaposlen že 19 let in je poznan kot delavec, ki že vrsto let dosega nadpovprečne delovne rezultate. S svojim delom pozitivno vpliva na odnose v delovnih sredinah in je zato drugim za vzgled. V primeru potreb je vedno pripravljen pomagati tudi v svojem prostem času. Zelo je aktiven na področju inventivne dejavnosti in v samoupravnih organih, sindikatu in kot delegat v samoupravnih interesnih skupnostih. LAMUT Marija je socialna delavka v DSSS. V železarni je zaposlena že več kot 30 let. Poznamo jo kot prizadevno delavko, ki s svojim požr- Znana bivša gostilna leta 1930 Slike je zbral: Vlado Renčelj. Lastniki slik: Mira Lokošek, Tončka Paulič, Janez Cvirn. tvovalnim in odgovornim delom veliko prispeva k obvladovanju socialne problematike v naši DO in kot delavko, ki zna vedno prisluhniti težavam delavcev in nuditi pomoč pri rešitvi njihovih problemov. Poleg svojega rednega dela v DO opravlja tudi številne odgovorne funkcije v SZDL, občinskem sindikatu, krajevni skupnosti, predvsem pa v raznih humanitarnih organizacijah. ŠUSTER Maks je zaposlen v DSSS kot »tehnolog za proizvodnjo ter predelavo litine« v sektorju za pripravo in krmiljenje proizvodnje. Tov. Šusterje v železarni zaposlen od leta 1958 dalje. Več kot 20 let je opravljal različne naloge v neposredni proizvodnji v TOZD Livarna II. Zaradi njegove delavnosti, doslednosti in strokovnosti so mu bila zaupana odgovorna dela in naloge, kjer se je vedno izkazal tudi kot dober organizator. Še posebno je njegov velik prispevek pri novih investicijah v Livarni II, predvsem pri izgradnji AFL. Zaradi izjemnega čuta odgovornosti in prizadevanj za boljše delovne rezultate uživa v svoji delovni sredini kot v DO velik ugled. Z enako požrtvovalnostjo je aktiven v samoupravnih organih DSSS, DO in v sindikatu. KRAGELJ Jože je zaposlen v sektorju EOI kot »organizator poslovnih sistemov«. V naši DO je zaposlen več kot 14 let. Tov. Kragelj je med sodelavci cenjen kot vesten delavec, z velikim čutom odgovornosti do družbeno-političnega dela in samoupravnega odločanja. Je samokritičen in dober organizator ter dosleden pri realizaciji zastavljenih nalog. Aktivno deluje tudi v samoupravnih organih, delegacijah, kot predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije DSSS. Zelo aktiven pa je tudi v kraju bivanja, kjer je nosilec in pobudnik raznih akcij v prid razvoja kraja. In kaj so povedali naši nagrajenci? Večina je bila mnenja, daje takšno priznanje velika moralna vzpodbuda za delo vnaprej, da pa sami brez svoje delovne sredine in sodelavcev ne bi imeli toliko uspešnosti pri delu. Vsekakor so veseli, da se njihovo prizadevno in uspešno delo javno prikaže in priznava. Tov. Kragelj pa je poudaril, da mu je prijatelj Andrej lepo rekel, da krogla in medalja nikoli ne zadene tapravih prsi, ali vsaj zelo poredko. In tudi on misli tako. Zase meni, da izbira ni prava. Meni, daje veliko takšnih delavcev v železarni, ki bi si to priznanje bolj zaslužili kot on. Ob tem je posebej poudaril, da tu nikakor ne izpostavlja svoje skromnosti. Ana T. Gasilci so tekmovali O vlogi in pomembnosti gasilskega društva v kraju ne bi govorili; skoraj vse je bilo že povedemo in zapisano — v glavnem v pohvalni obliki. Največje po številu članstva, Industrijsko - gasilsko društvo Železarne Štore, ki ga že preko 20 let vodi kot predsednik Slavko Plevnik in poveljuje (zadnja leta) Janez Klakočar, je tesno vpeto v utrip kraja. Isto lahko trdimo za okoliška gasilska društva: Prožinska vas, Teharje, Svetina in dislocirano enota Laška vas, ki deluje v okviru matičnega društva v Štorah. Aktivnost vseh teh deklet in fantov, pionirjev ter veteranov, včlanjenih v omenjene gasilske enote, je čutiti na mnogih področjih dejavnosti: v rekreativno športni dejavnosti, civilni zaščiti, v kulturno-zabavnem življenju in še bi lahko naštevali. Družbeno-politične organizacije krajevne skupnosti visoko cenijo prispevek gasilcev v vsakdanjem bitju in žitju kraja ter njegovi preobrazbi. Vsekakor je prva dolžnost gasilskih organizacij preventivno ukrepanje proti požarom in po potrebi tudi delovanje. Za to pa je potrebna stalna usposobljenost, ki jo gasilci testirajo tudi s tekmovalnimi rezultati. Na občinskem spopadu v Celju v mesecu oktobru letos so se štorski gasilci takole odrezali: Zelo uspešne tekmovalke IGD Železarne na zveznem tekmovanju v Zrenjani- nu (junija letos) Pionirji A: 1. IGD Železarna I 2. Prožinska vas 3. IGD Železarna II (5. mesto Teharje) Pionirke A: 1. mesto IGD Železarna Pionirji B: 1. mesto Dobrna 2. mesto Železarna 4. mesto Prožinska vtis Veterani: 1. mesto GD Teharje 3. mesto IGD Železarna Mladinci: 1. mesto Prožinska vas 2. mesto GD Teharje 6. mesto IGD Železarna Mladinke: 2. mesto Prožinska vas (Štore ni imelo ekipe) 11. srečanje mladih jugoslovanskih železarn Septembra je bilo v Kostolcu v socialistični republiki Srbiji že 11. srečanje mladih, združenih v okviru Splošnega združenja črne metalurgije Jugoslavije. Namen teh srečanj je posebno zdaj, ko je težka tako gospodarska kot politična situacija, zbližati mlade iz vseh krajev naše domovine v skupno celoto. V ta namen so organizirane športne igre, kviz »Tito-partija-omladina-akcija« in pa okrogle mize na razne gospodarske teme (letos smo obravnavali temo predlogov ustavnih sprememb), na katerih obvezno sodelujemo. S tem se krojita bratstvo in enotnost, česar smo vsi skupaj v zdajšni situaciji v naši neuvrščeni socialistični Jugoslaviji še kako potrebni, da skupaj rešujemo probleme, ki jih imamo in nas težijo. Mladi iz Železarne Štore sodelujemo na teh srečanjih v okviru SOZD-a Slovenskih železarn, vendar letos žal ni bilo tako. Po dogovoru naj bi se iz vsake železarne srečanja udeležilo 13 mladih, od predelovalcev pa po dva člana. Ker pada zanimanje za takšna srečanja, se nas je iz Štor udeležilo samo 10 mladih, tudi iz Raven na Koroškem jih je bilo nekaj manj, le število mladih iz Jesenic je bilo 20, naknadno pa je bilo prijavljenih še pet. Kot že večkrat so tudi letos organizacijo prevoza na ta srečanja prevzeli mladi iz Jesenic. Odločili so se za prevoz do Beograda z vlakom, naprej do Kostolca pa z avtobusom, ki bi ga najeli oziroma dobili od predstavništva Čelika v Beogradu, s katerim imajo dobre poslovne odnose. S tem smo se vsi skupaj strinjali - takšen je bil dogovor na SOZD-u v Ljubljani. Mladi iz Štor smo preskrbeli majice za to srečanje. Dogovorili smo se za določeno število majic za Jeseničane, oni pa bi za nas plačali prevoz. Tako smo se vsi skupaj v četrtek zvečer odpeljali z vlakom proti Beogradu, kamor smo prispeli v petek zjutraj. Nadaljevali smo pot z avtobusom do Kostolca, kamor smo prispeli do enajstih istega dne. V Kostolcu smo bili lepo sprejeti, po njihovem starem običaju: pričakali so nas z znano srbsko gibanico in soljo ter s pijačo. Nato smo se nastanili pri domačinih v Kostolcu. Po kosilu smo sodelovali na kvizu »Tito-par-tija-omladina-akcija.« Potem je sledila svečana otvoritev 11. druženja mladih črne metalurgije Jugoslavije. Vse sodelujoče na srečanju je najprej pozdravil Srdjan Grujič, predsednik ZSM kombinata Kostolac. Govornik je ob tej priliki povedal, da so srečanje dobro organizirali, vendar obenem skromno skladno s časom, v katerem živimo in krizo, katero vsi občutimo, dodal je, naj čuvamo težko doseženo bratstvo in enotnost in naj v tem duhu tudi poteka naše srečanje. Po govoru domačina je besedo prevzel predsednik ZSM Srbije tov. Duško Todorovič in med ostalim dejal, da je glavna stvar to, da ekonomija premaga nacionalne meje in mora biti prepuščena z dogovarjanji proizvajalcem iz različnih republik. Treba se je zavedati, da delavskemu razredu nikoli ni bilo tako težko in našem pomladku je še težje. Najtežje je mladim z visoko izobrazbo, ki leta čakajo na delo in se ne morejo dokazati. Nato je proglasil 11. srečanj e mladih ZCMJ odprto. Na okrogli mizi smo mladi obravnavali ustavne spremembe SFRJ. Potrebno je največ narediti, da se spremeni položaj delavskega razreda. Ustava mora da- Člani A: 3. mesto GD Prožinska vas 4. mesto GD Teharje Člani B: 1. mesto GD Prožinska vas 2. mesto GD Teharje 5. mesto GD Svetina Članice B: 2. mesto Prožinska vas Člani A: 1. Metka 2. Železarna 3. Metka II Člani B - IGD: 1. EMO I 2. Železarna 3. EMO II jati večjo garancijo, a delavski razred naj postane resničen nosilec oblasti v državi. Zavzemali smo se za čim hitrejše reševanje položaja Srbov in Črnogorcev na Kosovu. Na koncu smo sklenili, da se zaključki pošljejo predsedništvom SFRJ, CK ZKJ in republiškim ter pokrajinskim predsed-ništvom. V pismu, poslanemu predsedstvu SFRJ in predsedništvu CK ZKJ, mladi izražamo in zahtevamo, da morajo biti člani teh forumov dosledni pri svojem delu, pri iskanju rešitev za čimprejšnji izhod iz krize in vseh drugih problemov, s katerimi se soočamo. Izhod iz krize vidimo edino v poti, da se vsi mobiliziramo za interese v družbi, v kateri se bo spoštovala človečka osebnost, misel in pravice ljudi. Slavna zgodovina, ki je spisana s krvjo naših prednikov, nas obvezuje, da negujemo in čuvamo vse, kar smo dobrega izborili. Vsem onim, ki izkoriščajo trenutno situacijo, da skušajo porušiti vse, kar je bilo izborjenega, pa lahko pokažemo, da smo sposobni, da se borimo za bratstvo, enotnost in enakopravni položaj vseh narodov in narodnosti. Prav iz teh razlogov je razumljivo naše poročilo, da onim, ki ne izpolnjujejo zadanih nalog in ne zastopajo interesov ljudi, kateri so jih izvolili, in se do sedaj niso dokazali za take, ni mesta v najvišjih partijskih in državnih forumih, ne samo v federaciji ampak tudi v republikah. V spremembah, ki jih pričakujemo, se računa tudi na našo generacijo. Poleg sodelovanja na kvizu »Tito-partija-omladina-akcija« smo se udeležili še športnih tekmovanj v soboto, prav tako pa tudi tematske konference, na kateri smo se dogovorili za naslednje srečanje mladih črne metalurgije Jugoslavije. Drugo leto so Organizatorji Slovenske železarne, srečanje pa bo verjetno v Kranjski gori. Analizirali smo tudi delo brigade Norbert Weber, ki je letos delala v Sloveniji na delovni akciji Suha Krajina in bila zelo uspešna. Največ problemov smo imeli, ko smo se dogovarjali o poteku srečanja mladih jugoslovanskih železarn: nekateri aktivno sodelujejo tako na športnem kot političnem področju, so pa nekateri, kijih nikjer ni. Zato smo se odločili za kazen članici, ki ne sodeluje, in sicer tako, da se po treh kritikah izključi iz združenja in na igrah nima pravice sodelovati, kar pa mislim, daje za članico združenja velika sramota. V nedeljo smo si ogledali film o Kostolcu, ki leži 10 km severno od Po-žarevca v SR Srbiji na nadmorski višini 680 m. Šteje 3611 domačij in preko 10.000 prebivalcev, pripadnikov različnih narodnosti. Na območju Kostolca je 27 organizacij združenega dela in agencij ter 11 organizacij drobnega gospodarstva z več kot 5000 zaposlenimi. Vsekakor je med vsemi organizacijami združenega dela največji Industrijsko-energetski kombinat Kostolac, ki je tudi član združenja. Sicer so poleg domačinov in Slovenskih železarn sodelovali še: RMK, Železarna Zenica, PREMIZ - Zenica, Železarna Boris Kidrič, RMK rudnik in železarna Vareš, Železarna Uijaš, KKH Lukovac, Železarna Sisak, Rudniki in železarne Skopje, Železarna Kaštel Sučurac Split, Magnokrom Kraljevo in Železarna Smederevo (vseh skupaj 13). V nedeljo ob 11. uri je bil zaključek srečanja in spremljanje gostov ob odhodu. Razšli smo se z željo, da se naslednje leto vidimo v Kranjski gori. Ko smo se vračali iz Kostolca z avtobusom do Beograda skupaj z mladimi iz Lukavca, smo se odločili, da nedeljsko popoldne izkoristimo za ogled mesta Beograd, saj marsikdo v Beogradu še ni bil in mogoče tudi ne bo nikoli več. Videli smo veliko nevsakdanjih stvari in nekatere znamenitosti mesta. Z večernim vlakom smo se vrnili v Slovenijo; v Celje smo prispeli v ponedeljek ob 4. uri zjutraj. Javeršek Branko Ob prazniku KS Štore Na osrednji proslavi krajevnega praznika Štor, dne 17. septembra, ki smo ga letos prav svečano proslavili, seje zbralo čez 300 krajanov, gostov iz občine z županom Tonetom Zimškom na čelu, predstavnikov Železarne pa organizacij in društev (upokojenci, TVD Partizan, ribiči, lovci itd.), izvajalci projekta nove ceste, mladina, pionirji. Prizadevni režijski odbor za izgradnjo ceste je ob slavnostno okrašenem prizorišču novega komunalnega objekta postavil šotor z mizami za 200 ljudi in pokritim odrom ob njem za izvajanje kulturnega programa. Ob napovedani uri je zbranim prvi spregovoril Emil Zupanc, neumorni prvi človek izgradnje rekonstruirane 930 m dolge ceste v Laški vasi. Zahvalil seje vsem, ki so pri ustvaritvi pomagali, posebej omenil družbeno pomoč in zaslugo krajevne skupnosti, nato pa pozval predsednika Sveta skupščine KS, tovariša Žoharja, naj prereže trak in odpre cesto prometu. Kar vsi prisotni smo se nato napotili po cesti do Brecljevega kozolca, kjer so domači in štorski gasilci v rekordnem času pogasili »požar«, obenem prikazali funkcionalnost novega avtomobila® cisterne. Više gori, na kraju poti, je pionirska četa Tončija Ulage pokazala vajo z brentačo. Vso to dejavnost gasilcev omenjam zato, ker so prav oni pomemben faktor v akcijah in preobrazbi zaselka. Kulturni program v čast krajevnemu prazniku seje odvijal na mestu, kjer je nekoč deloval stari rudnik Železarne (Bergban) na stičišču vasi Pečovja in Laške vasi. Izvajali so ga kompolski in štorski pevci, pevski zbor in posamezniki iz osnovne šole Štore, kompolska filklorna skupina, humorist Franček in Pepca s citrami. Predsednik skupščine KS Jože Kramer seje (po pozdravu gostov) zahvalil nastopajočim, opisal zgodovino krajevnega praznika pa uspehe, ki smo jih dosegali v vseh teh letih. Med drugim je dejal: »Zbrali smo se z namenom, da skupaj z vaščani tega območja proslavimo praznik in novo delovno zmago ter z njo podoživimo občutke zadovoljstva in ponosa ob prijetno spremenjeni podobi tega dela naselja. Predvsem v zadnjih letih razvijamo obrobna območja KS, posebej še tam, kjer ljudje pokažejo voljo za delo in organizacijo ter vključevanje v družbeno koristno aktivnost.« Tovariš Kramerje v nadaljevanju obširno govoril o dosežkih in bodočih akcijah KS Štore, ki so seveda vse odvisne od denarja. Kako je z denarjem, pa tako vsi vemo. Predsednik KK SZDL Ladi Kaluža je po pozdravnih besedah razdelil krajevna priznanja za dolgoletno aktivnost, ki sojih prejeli naslednji občani in društvo: GD PROŽINSKA VAS —posebno plaketo ob 50-letnici obstoja; pisna priznanja: Franc Jazbec, dr. Romana Gunzek, Emil Zupanc, Peter Kavalar, Branko Senica, Silva Čagalj in gasilska desetina Laška vas. Ob domači glasbi Francija Breclja in njegovih fantov in ob pesmi Že-lezarjev smo se zavrteli in se veselili pozno v noč - kljub nenaklonjenemu vremenu. Predvsem zasluži režijski odbor vse čestitke za odlično organizacijo prireditve. V dneh pred opisano proslavo in v dneh po njej so se v krajevni skupnosti Štore odvijale razne športne in kulturne prireditve. Kot vsako leto smo tudi letos organizirali srečanje ostarelih krajanov, kije zopet minilo v posebno prisrčnem vzdušju. Mladi iz okoliških domačij so se pomerili na turnirju v malem nogometu v Žlajfi, najboljši so bili fantje prve ekipe iz Lipe. A vseh stvari se ne da našteti, kaj šele opisati! Na kratko: mnenje mnogih krajanov je strnjeno v oceni, daje bil letošnji praznik Štor (kljub težavam, ki nas vedno stiskajo) izredno lepo in slavnostno obeležen. Jok Rezanje traku Udeleženci in gostje proslave SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SOZD SŽ V petek 18. novembra 1988 ob 19. uri je v organizaciji Konference sindikata Železarne Štore Komisija za kulturo, priredila SREČANJE PEVSKIH ZBOROV SOZD SŽ v dvorani Narodnega doma v Celju. Nastopajo: - ženski pevski zbor MILKO ŠKOBERNE iz Jesenic pod vodstvom Antona Cimpermana - moški pevski zbor FUŽINAR iz Raven na Koroškem pod vodstvom prof. Branka Čepina 'M Koroški oktet iz Raven na Koroškem pod vodstvom Toneta Ivartnika - moški pevski zbor KUD STANE ŽAGAR iz Krope pod vodstvom Egidija Gašperšiča S oktet DPD SVOBODA FRANCE PREŠEREN iz Lesc pod vodstvom Marjana Jemca - oktet STUDENČEK iz Žične Celje pod vodstvom Ivana Kneza - mešani pevski zbor ŽELEZAR iz Železarne Štore pod vodstvom Anice Gaber Vabimo vas na skupni koncert. Kako zelena je ... Res je težko na prosto soboto vstati ob pol štirih zjutraj, a ko pogledaš skozi okno in vidiš na nebu zvezde, veš, da bo ta trud poplačan, po tihem pa »tuhtaš«, kdo vse gre od stalne klape na turo. Ob petih je na postaji v Štorah že jasna zadeva — imeli se bomo lepo. Za čuda je avtobus pravočasno prispel in tudi odpeljal proti Logarski dolini. To je pohod železatjev in na dlani je, da moramo biti pod slapom RINKA prvi, saj smo gostitelji tega pohoda. Dva vodnika sta odšla že dan poprej, da sta »pripravila« teren, ter nas pri Rinki pričakala prav dobre volje, saj seje obetal res lep dan, kar je za organizatorje, še posebej pa za planinske vodnike, izredno pomembno. Še smer pohoda: RINKA — OKREŠELJ - mimo doma naprej na KAMNIŠKO SEDLO, tam se dodobra oddahnemo, nato pa po isti poti nazaj, le da se nazaj grede ustavimo še v domu na Okrešlju. Kdor je čutil, da te ture ne bo zmogel, se je počasi odpravil do slapa, izvira Savinje ali pa celo do doma. Večino je zanimalo, kako gore prenesejo pomanjkanje dežja. Res, da je slap nekoliko manjši vendar ni nižji), je pa zatorej bolj čudovit, saj padajo prameni vode še v tanjših pršicah in je nanje res pravljičen pogled. Nad slapom prečkamo korito ter kmalu pridemo do izvira. Ledeno bistra Savinja nam tu v vsej svoji nedolžnosti pogasi prvo žejo, korak je lažji in že smo na Okrešlju. Tu pa hlače dol oz. »prebukiramo« se v »telovadke«, nekaj »damo vase« pa naprej. Na levi se že vidi sedlo, niti ni daleč, a saj do vrha ni več kot uro in pol. »Ravninski« del je kmalu za nami in že se nam sme- jejo šopki planinskega svišča z nedostopnih skal, njih pomanjkanje vode ne prizadene; le kje naj bi se v tistih strminah zadrževala! Na vrhu sedla je tako zelena trava, da podzavestno na glas spregovoriš: »Kako zelena je moja domovina!« Kotanje so kot planinski vrtovi polni bujnega višinskega cvetja. Piha pa pošteno, a kar naj, dokler bo veter, ne bo mokrote. Znanci in prijatelji na vsej poti, in gor in dol. Dom se počasi, a vztrajno polni; treba je dati prostor tistim, ki še prihajajo, zato se nekateri že pripravljamo za sestop. Ker je bila organizacija samega pohoda izredno dobro pripravljena, ni bilo pri sestopu nobene »gužve«. Kljub lepemu vremenu smo kar prehitro prišli na Okrešelj; žejo je vsekakor bilo potrebno pogasiti, potem pa še »par korakov« navzdol in noga je stopila na ravna tla. Avtobus že čaka, da nas odpelje do Izletnikovega doma, kjer je zaključek. Moje popotno razmišljanje do doline: v dolini se odžejam, najem, »šuhe« vržem dol in se zavlečem nekam na sonce pa zadremljem do odhoda. Ko pa si dol, samo nekaj tega narediš, saj ko VINOTEKA zaigra tisto »tapravo«, se poprejšnja teorija postavi na glavo: enostavno pozabiš, da si »zmatran«, pograbiš najbližjega dekleta v pumparicah in že si v vrtincu plesa. Ja, muzika res naredi svoje in dobro razpoloženje tudi. Da tisti dan v dolini vse »klapa«, je na nogah še številna ekipa, ki ima na skrbi, da pohodniki nismo lačni, žejni in čemerni. To »mašinerijo« upravlja rekreacija v sodelovanju s TOZD Gostinstvo in prehrana. Hvala vsem, pa prav vsem, ki ste se trudili, da nam je bilo res lepo! STANC Okrogla miza mladih iger Zadnji petek v mesecu juniju je bila pri Mlinarjevem Janezu na Teharjah okrogla miza mladih na temo tehnološki in ekonomski viški. Organizator te okrogle mize sta bila KZ ZSMS Železarne Štore in OK ZSMS Celje. Organizirana je bila ravno za to, ker so se takrat v Celju in njeni okolici odvijale igre bratstva in enotnosti, na katerih so sodelovali mladi iz cele Jugoslavije. Zato so mladi udeleženci teh iger sodelovali tudi na takšnih okroglih mizah, ki so bile organizirane po večjih OZD na celjskem območju, seveda vsepovsod na drugačno temo. Mladi so najprej obiskali nekaj proizvodnih obratov, si ogledali, kako poteka delo oziroma kakšen je delovni proces, tako da so lahko v praksi videli, kako poteka delo v Železarni in so si to potem lažje predstavljali. Tedaj smo se odločili za organizacijo take okrogle mize zato, ker so se pri nas pojavljali tehnološki viški in se še pojavljajo, saj smo ukinili dva TOZD: najprej pred leti Tovarno traktorjev, lansko leto pa še Elek-troplavž in aglomeracijo. Mlade je zanimalo, kako smo rešili ta problem, to je višek tistih delavcev, ki so ostali brez dela z ukinitvijo njihovih de- lovnih mest. Večinoma smo vse prerazporedili znotraj DO, nekateri pa so si našli delo drugje. Mlade je zanimalo tudi, kako smo kot DO organizirani. Zato je tovariš Marovt povedal podatke o naši organizaciji, o naših proizvodnih programih, o naših proizvodnih rezultatih, o številu zaposlenih, koliko jih je v proizvodnji, koliko pa jih dela v skupnih službah ali storitvenih TOZD DS. Seznanili smo se tudi, kakšna je izobrazbena struktura zaposlenih. Mlade je zanimalo, kako se izoblikujejo cene naših proizvodov, kako smo stimulirani za izvoz, kako so delavci stimulirani za svoje delo predvsem v proizvodnih TOZD, kako imamo urejeno izplačilo OD, kakšen OD imamo ali zaslužijo delavci v železarni in še na marsikatera druga vprašanja so dobili odgovore. Nato je tovariš Tratnik spregovoril o inventivni dejavnosti v železarni, o razvoju hidrostatičnih enot, o modernizaciji proizvodnje, vendar nam za marsikaj primanjkuje finančnih sredstev, o odpiranju novih delovnih mest in novih programov; vse to pa je zelo težko, ker je naša oprema zastarela. Mlade je zanimalo, v kakšnem položaju je železarna po sprostitvi cen in uvoza, kakšen status ima v primerjavi z drugimi DO na celjskem območju in še marsikaj. Na koncu smo imeli še skupno kosilo pri Mlinarjevem Janezu. Javeršek Branko Posvet o organizaciji poslovanja v OZD V SOZD Slovenske železarne je že dozorelo spoznanje o pomembnosti izobraževanja vodilnih delavcev, ki bo s predvidenimi gospodarskimi spremembami še pridobilo na pomenu. Že v preteklem letu smo pričeli z izobraževanjem; organizirali smo Posvet o uporabi operacijskih raziskav (Store, april 1988), Seminar o informatiki (Radovljica, april 1988), Seminar o strateškem planiranju v OZD (maj 1988). Sedaj pripravljamo podroben program izobraževanja vodilnih delavcev za leto 1988/89. Prvo izobraževanje iz tega programa, Posvet o organizaciji poslovanja v OZD, smo že izvedli dne 22. septembra v dvorani Kazine na Jesenicah. Posveta se je udeležilo 43 delavcev iz delovnih organizacij SOZD SŽ, od katerih jih je približno polovica predstavljala vodstveni kader, ostali del pa so predstavljali strokovnjaki, odgovorni za področje organiziranja proizvodnje, planiranja in ostalih področij, na katere so se teme posveta nanašale. Vodilna misel, ki nas je spremljala skozi vse teme posveta in spremljajoče diskusije, je bila: »Kako čim bolj racionalno organizirati poslovanje delovne organizacije v sedanjem kritičnem trenutku.« Uvodno temo o Razvoju organiziranja v gospodarskih organizacijah je podal tov. Rudi Rozman. Udeležence posveta je seznanil z osnovnimi pojmi o organiziranju, organizacijski strukturi, njenem razvoju in povezanosti z vsebino in rastjo poslovanja, s pojmom in vrstami avtoritet v hierarhijski strukturi delovne organizacije ter procesom delegiranja v delovni organizaciji, s temeljnimi funkcijami upravljanja vodstvenih kadrov in kulturo poslovanja, kar je odločilnega pomena za uspešno delovanje in rast delovne organizacije. Po uvodni temi so sledile teme s primeri praktičnega reševanja določene konkretne problematike. Nosilci tem so bili sodelavci iz posameznih delovnih organizacij iz SOZD SŽ. V temi Organizacijska prilagoditev Železarne Štore so nas sodelavci tov. Milan Štraus, Franc Zelič in Peter Knez seznanili z obstoječo organiziranostjo delovne organizacije in spremljajočimi negativnimi pojavi, ki so jih vodili v odločitev za reorganizacijo delovne organizacije, s katero predvidevajo, da jim bo omogočila uspešnejše prilagajanje potrebam trga in s tem tudi uspešnejše dohodkovno poslovanje. Z Organiziranjem priprave dela nas je seznanil tov. Janez Žnidar iz Železarne Ravne. Tema je obravnavala funkcijsko pripravo dela in naloge priprave dela v okviru organizacijske enote - industrijskega obrata, planiranje in krmiljenje proizvodnje, delovno dokumentacijo in kot model organizirane priprave dela ročno vodeno pripravo dela po sistemu SOPIK in računalniško podprt sistem SOPIK. Naslednja tema je obravnavala Pripravo letnega plana v Železarni Ravne. Letni plan je bil predstavljen kot projekt, sestavljen iz vrste dejavnosti in sodelujočih zastavljenih ciljev poslovne politike delovne organizacije. Poudarek pa je bil predvsem na pomenu timskega dela planske službe z vsemi organizacijskimi enotami delovne organizacije pri pripravi letnega plana. Temo je predstavila tov. Vesna Kozlar. Vlogo in pomen študija dela in časa pri oblikovanju delovnih sistemov (in delovnih procesov) je predstavil tov. Oto Kelih. Seznanil nas je z delovanjem oddelka, ki s pomočjo študija dela in časa analizira delovni proces, z namenom prihranka na času, energiji in ostalih stroških ter zvišanja kvalitete proizvoda in dvigovanja delovne klime. V delovnem postopku izhajajo iz metod REFA. Pri oblikovanju kvalitetnejših delovnih postopkov skušajo odgovoriti na vprašanja, zakaj je neko delo potrebno, kje se odvija delo, kako se dela, koliko časa se dela. Predstavljen je bil primer uspele opravljene analize s področja Krmiljenja proizvodnega procesa v obratu Valjarne Bluming - Ste- kel. Temo je predstavil tov. Janez Kofol, ki je z nazorno predstavitvijo obrata, v katerem je bila opravljena analiza, in predstavitvijo analize posameznih postopkov seznanil udeležence z uporabno vrednostjo dobljenih podatkov, pomenom uporabe le-teh za povečanje kvalitete izdelka in potrebo po stalnem preverjanju in obenem izboljšanju delovnega postopka. Posvet je bil prikaz preseka čez posamezna delovna področja in sicer z vidika organizacije. Prepričal nas je o tem, daje področje organiziranja dela v delovni organizaciji še vedno premalo razvito, čeprav nam praksa in tudi raziskave povedo, da je nemalokrat tukaj skrit ključ za dvig delovne uspešnosti. Koliko se daje poudarka racionalizaciji organizacije dela in kolikšen je zato posluh v delovni organizaciji, pa je v veliki meri odvisno od trenutne družbene klime in predvsem znanja vodstvenih delavcev, ki gaje zato potrebno ves čas širiti in poglabljati. Pri iskanju novih organizacijskih rešitev je potrebno upoštevati značilnosti posameznih delovnih organizacij, medtem ko so izhodišča racionalne organizacije v večini primerov skupna. Glede na delovno vzdušje, kije prevladovalo na posvetu, in aktualnost predstavljene problematike tem bomo s tako obliko dela s področja organizacije še nadaljevali, s tem da bi se bolj osredotočali na posamezne teme in aktualno problematiko, ki se pojavlja v posameznih delovnih organizacijah. M. S. S. IZKUŠNJE SIEMENSA PRI REORGANIZACIJI Zahodnonemška družba Siemens AG ta hip doživlja največjo organizacijsko reformo v svoji zgodovini. Ko se sliši, naj bi šlo za večje približevanje trgu in kupcu za večjo prožnost v mnogo bolj poenostavljenem odločanju in tudi za novo strukturo v kateri naj bi odkrivali, razvijali in uposabljali podjetniške talente. Popolna preureditev strukture je potrebna zaradi globaliziranja trgov hitrih tehnoloških sprememb v skoraj vseh proizvodnih skupinah, zaradi novih poslovnih področij in segmentov kupcev. To so dejstva, ki jih tretje največje zahodnonemško podjetje (lanska prodaja 51,4 milijarde mark) ne more spregledati. Najpomembnejša sprememba bo razbijanje sedmih področij podjetja, ki jih v današnji strukturi in velikosti ni več mogoče upravljati. Razdelili naj bi jih v tako imenovane poslovodne enote. Dva nadaljnja osnovna elementa bodoče organizacije koncerna so še regionalne enote in centralni štabi. Seveda novi koncept o katerem v javnosti govorijo, da gre samo za normalen razvojni proces, še ni povsem dodelan. Razgovori s svetovalci za managamente so še v polnem teku. Za sedaj pa je gotovo, da so podporni stebri bodoče organizacije poslovodne enote. Po prvih obrisih naj bi bile »pregledne« velikosti, s plosko merarhijo kratkimi potmi odločanja in jasnim tržnim in konkurenčnim profilom. Zagotovili naj bi jim tudi široko odgovornost in proste roke, tako v raziskovanju in razvoju pa vse do prodaje. Ko bo reforma končana, predvidoma do oktobra 1989, naj bi bilo skupno okoli 15 takšnih enot. Prvi korak v tej smeri so že storili in sicer na področju sestavnih elementov. Ob zastajajoči prodaji (1987 2,8 milijarde mark) bosta od 1. oktobra letos delovali dve poslovodni enoti, in sicer polprevodnik in pasivni sestavni deli, ki sta bili prej ista enota. Ob tem se majejo tudi mesta nekaterih najvišjih šefov, saj naj bi jih bilo namestno sedanjih 30, le še osem do šest. S tem bo pridobila predvsem srednja managerska plast. Res pa je tudi, da bi se na ta način želeli izogniti, kot pravijo fevdalnemu obnašanju dosedanjih močnih sedmih enot. Pri tem so bili menda skupni interesi koncerna zapostavljeni in marsikakšno delo se je podvajalo, razvoj je potekal paralelno in brez po- Inovacijska dejavnost v obdobju januar—september 1988 A/ ŠTEVILO PRIJAVLJENIH PREDLOGOV V obdobju januar - september 1988 je 122 predlagateljev prijavilo 109 novih predlogov. Letos 15 predlagateljev in 41 predlogov več kot v enakem obdobju lani. V letošnjem letu je bilo 52 novih predlagateljev. Število predlogov iz TOZD in DSSS: TOZD/ DSSS B C D E F G H L M N R S T DSSS SKUPAJ število 7,5 4 12,84 6,5 17 9,5 2,33 20,56 8,1 1 • ..5:,.: - 14,6? 109 Planirano število predlogov za leto 1988 TOZD/ DSSS B C D E F G H L M N R S T DSSS SKUPAJ število 15 6 24 15 11 11 8 43 16 3 4 1 - 25 182 Prijavljeni predlogi so bili namenjeni za: TOZD/ DSSS B C D E F G H L M N R s i T ... DSSS SKUPAJ število 12 5 21 9 21 ; '13 6 7 7 2 4 - 'M-' 109 B/OBRAVNAVA PREDLOGOV Na komisijah za gospodarjenje je bilo v tem obdobju obravnavanih 254 predlogov, od tega 117 prvič. Nagrajenih je bilo 240 predlogov od obravnavanih, od tega 128 s pavšalnim nadomestilom oziroma stimulativno nagrado, 112 pa na osnovi izračunanega ekonomskega efekta. Zavrnjenih je bilo 9 predlogov, 4 pa niso bili dokončno rešeni. Od 109 predlogov prijavljenih v letošnjem letuje že bilo obravnavanih 59 predlogov. TOZD/DSSS B C D E F G H L M N DSSS SKUPAJ 1. leto uporabe 1 1 _ 3 1 1 1 _ 2 - _ 10 2. leto uporabe 7 2 4 9 1 Kff 1 1 4 - 1 32 3. leto uporabe 2 1 3 3 1 6 1 - 3 - - 20 4. leto uporabe 2 - 8 6 4 ;5 - - 3„ - - . 28 5. leto uporabe 3 5T 4 3 1 2 - - 2 2 - 22 eno posebno nadomestilo - - iSiM - - - - .1 - 1 3 pavšalno nadomestilo 9 5 20 , .10 18 16 10 4 5 2 18 117 nagrada za razmišljanje. 2 - 1 gSgl 5 - - ~ - - - 8 SKUPAJ IZPLAČANO rešeno 26 1 14 41 34 31 32 13 • 5. 20 4 20 240 1 zavrnjeno 1 - 3 1 4 - - - - - - 9 nerešeno :f 2 - - 1 - - - - 1 - 4 SKUPAJ OBRAVNAVANO 30 14 44 36 35 32 13 5 21 4 20 254 od tega prvič obravnavano 10 5 19 l 13 22 16 10 - 2 19 117 IZKUŠNJE SIEMENSA PRI REORGANIZACIJI (Nadaljevanje s 6. strani) trebe je prihajalo tudi do konkurence. Ta hip to in pa verjetno tudi preslabo notranje informiranje prinaša zmedo in tudi jemlje delovni polet. Pritožujejo se da vodstvo ne pride na dan z jasno besedo. Drugi spet pravijo, da za sedaj še tudi vodstvo samo ne ve prav natančno, kako se bodo zadeve razpletle. Vodstvo spet odgovarja, daje že čisto jasno, da bodo že do oktobra zaradi povečanja učinkovitosti znižanja stroškov in preplače-vanja podvajanja dela reorganizacije sedanjih pet centralnih področij in jih razširiti na šest. To naj bi bila: /— podjetniško planiranje in razvoj £11 finance in kontrola - raziskovanje in razvoj - personalni oddelek - proizvodnja in logistika - regije oziroma dosedanja prodaja Ti oddelki, naj bi bili majhni in strokovni in že prilagojeni novim samostojnim poslovodnim enotam in čeprav bodo imele poslovodne enote veliko kompetence v odločanju, bo vendarle glavna moč koncerna v prihodnje zasidrana v centralni štab. C/ EKONOMSKI EFEKT Ekonomski efekt, ki je bil dosežen v obdobju januar-september 1988, znaša 1.780,506.868 din ali 640,412.859 din več kot v enakem obdobju lani. Ekonomski efekt, ki je bil ugotovljen v tem obdobju za obračunane inovacije, glej v tabeli! D/ POSEBNA NADOMESTILA INOVATORJEM Za posebna nadomestila inovatorjem je bilo izplačano skupno 71,198.868 din ali 3,99 % od ekonomskega efekta. V enakem obdobju lani pa je bilo izplačano 25,316.166 din ali 2,22 % od ekonomskega efekta. TOZD/DSSS Posebna nadomestila v din Ekonomski efekt v din % B-Jeklarna 11,360.606 344,334.484 3,29 C-Valjama I 5,011.451 56,223.050 8,91 D-Valjama II 11,715.954 481,096.833 2,43 E-Jeklovlek 14,681.189 325,914.685 4,50 F-Livarna I 2,249.310 40,622.671 5,53 G-Livarna II 11,122.023 158,301.108 7,02 H-Mehanska obdelava 1,695.039 50,909.397 3,32 L-Vzdrževanje 181.358 1,892.500 9,58 M-Energetika 10,318.844 272,748.569 3,78 N-Transport 1,933.641 31,283.544 6,18 DSSS 929.451 17,180.000 5,41 SKUPAJ 71,198.868 1.780,506.868 3,99 Obravnavane inovacije Komisija za gospodarjenje TOZD JEKLARNA je na 5. redni seji dne 10. avgusta 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep: 1. Za inovacijo tov. Vojka Šantla in Romana Grabnerja, dipl. ing. iz TOZD Jeklarna št. 1468, »STIKALO ROČNEGA REZA KN 2«, se odobri prvo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 5.468.740 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2b. Komisija za gospodarjenje TOZD VALJARNA I je na 2. seji dne 29. avgusta 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa: L Za inovacijo tov. Slavka Perca in Mihaela Kotnika iz TOZD Vzdrževanje št. 1376, »KONSTRUKCIJSKA SPREMEMBA GREDI VALJČKA PREVLACNIKA«, se odobri drugo posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 6.722.811 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3b. 2. Inovacijski predlog tov. Jožeta Šlogarja iz TOZD Vzdrževanje št. 1631, »IZBOLJŠAVA PRI REMONTU V VALJARNI I«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. Komisija za gospodarjenje TOZD LIVARNA II je na 4. redni seji dne 29. avgusta 1988 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe: i Za inovacijo tov. Marije Bračko in Željka Mikeza iz TOZD Valjarna II št. 1035, »VPENJALA ZA KERAMIČNE PLOŠČICE 0 16 in 0 9,5«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 5.721.920 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti lb. 2. Za inovacijo tov. Franca Godiclja iz TOZD Vzdrževanje št. 1046, »KULISE KONČNEGA STIKALA PRI KAVUASTEM TRANSPORTERJU«, se odobri posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.745.728 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 3. Za inovacijo tov. Franca Godiclja, Janeza Gradiča, ing. in Marka Fajdige iz TOZD Vzdrževanje št. ¡1045, »IZBOLJŠAVA NA PREKLADALNI NAPRAVI«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 6.344.484 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti za tov. Godiclja in Gradiča la in za tov. Fajdiga lb. 4. Za inovacijo tov. Franca Godiclja iz TOZD Vzdrževanje št. 1047, »PREMESTITEV USMERNIKOV«, se odobri četrto posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 1.295.874 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti la. 5. Za inovacijo tov. Silve Čagalj iz sektorja RRI št. 1621, »SPREMEMBA ARMATURE ZA SIDRNE ŠKATLE«, se odobri enkratno posebno nadomestilo na osnovi ekonomskega efekta v višini 38.715.400 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2a. 6. Inovacijski predlog tov. Ludvika Sodina iz TOZD Valjarna II št. 1622, »POVEČANJE ODTOČNIH CEVI 3/4 COLE NA 2 COLI«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. 7. Inovacijski predlog tov. Hinka Ploštajnerja, dipl. ing. iz sektorja RRI št. 1533, »IZBOLJŠAVA KAKOVOSTI JEKLA Č4830« se sprejme. Avtorju pripada pavšalno nadomestilo. MNOŽIČNI INOVATOR LETA 1988 Grabner Roman, dipl. ing. Danes vam predstavljamo inovatorja tov. Romana Grabnerja, dipl. ing. strojništva, zaposlenega kot vodja konti naprave v tozdu Jeklarna. To odgovorno delo je prevzel takoj ob zaposlitvi v naši delovni organizaciji in to pred štirimi leti. Ne poznamo ga le kot uspešnega in zagnanega sodelavca, temveč se njegovo ime vse pogosteje pojavlja tudi v inovacijskih predlogih. Ti so bodisi teamski ali samostojni. Motiv za ustvarjanje mu daje potreba po razmišljanju, ki je pogoj za neko ustvarjanje. Zelo rad se tudi izpopolnjuje na področju računalništva, kar mu zelo pomaga pri vsakodnevnih opravilih. Inovacijske predloge daje predvsem s področja kontiliva, zanimajo pa ga tudi druga. Že prijavljene inovacije so na primer tudi s področja elektrotehnike, nekaj jih ima pripravljenih s področja računalništva, vendar so zaenkrat še kar v predalu. Zakaj? Večkrat pride do dileme, kdaj ločiti inovacijo od tiste, ki bi lahko sodila v njegovo delovno dolžnost. Romanova odlika je tudi v tem, da rad sodeluje pri ustvarjanju inovacij s sodelavci iz neposredne proizvodnje, če le pokažejo za to interes. Tudi na ta način je bilo rojenih nekaj inovacij. Razveseljuje ga, da sodelavci razmišljajo o tem, kaj delajo, kako bi lahko bolje delali itd. Za nagrajevanje inovacij meni, da je sistemu primemo, da pa je pri izračunih prihrankov verjetno tudi problem realnega ocenjevanja. Za svoje ustvarjanje in sodelovanje pri inovacijskih predlogih je tov. Grabner sprejel že tudi priznanja. Diati ŽŠ podeljuje vsako leto nagrado množični inovator. To je sprejel v letu 1987 tov. Roman za 6 sprejetih inovacij. Kot soavtor teh šestih inovacij je bil s strani centralne komisije za inventivno dejavnost prijavljen tudi na razpis Inovator Celje 1987, ki jo je sprejel kot Inovator množične inventivne dejavnosti. Tov. Grabner svojo aktivnost na tem področju nadaljuje. V letošnjem letuje prijavil že tri inovacije. Razveseljivo je dejstvo, da bo tov. Roman Grabner kot mlad strokovnjak, začeto pot kot inovator uspešno premagoval še naprej, za kar ima potrebno znanje in sposobnosti. Ana T. Kadrovske vesti V mesecu avgustu so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Z rednim odpovednim rokom so odšli: Fermolšek Anton, strojni tehnik - elektroobrat; Smole Drago, stru-gar-MO valji; Rozman Franc, dipl. inženir — sektor za PKP; Dundjer Vinko, strugar — MO litina; Selič Drago, elektromehanik ¡g elektroobrat. V mesecu septembru so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše DO: Ručigaj Ksenija, dipl. pravnik - sektor za kadre; Kompolšek Andrej, metalurški tehnik - valjarna II; Arzenšek Franc, valjavec profilov - valjarna II; Žavski Jožef, preoblikovalec - valjarna II. Iz JLA so se vrnili: Knez Andrej, metalurški tehnik — valjarna I; Gorečan Roman, livar kalupar—livarna I; Šturbej Silvo, predelovalec kovin- valjarna II; Zavšek Jože, delavec - valjarna II; Klinček Karel, strugar - modelna mizarna; Dečman Bogdan, delavec - livarna II. V JLA so odšli: Volf Bojan, strojni livar in jedrar - livarna II; Šafranko Mladen, strojni livar in jedrar - jeklovlek; Bojanič Drago, pridobivalec kovin - jeklarna; Romih Danilo, delavec—.jeklovlek; Galoič Tomislav, predelovalec kovin - valjarna I; Oset Zdenko, oblikovalec kovin — MO valji; Mlakar Robert, oblikovalec kovin - obrat strojnega vzdrž.; Bauer Antal, strugar -obrat stroj, vzdrževanja; Mulej Stanislav, elektrotehnik - obrat el. vzdrž. Z rednim odpovednim rokom sta odšla: Korbar Marijan, oblikovalec kovin - MO valji; Filipančič Ivan, delavec^. livarna II. Sporazumno z DO sta odšla: Srebot Bojan, strojni ključavničar — jeklarna; Barič Zvonko, strugar — MO valji. Po izteku pripravništva je odšel: Galuf Simon, strojni tehnik - inženiring. Izključen iz DO - disciplinsko: Šivak Stjepan, delavec — livarna I. ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se iz srca zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz DSSS - Področje za finančne in računovodske posle ža izkazano pozornost ob slovesu in dragocena darila, ki mi bodo v trajen spomin. Iskrena hvala tov. Viliju Brečku, kije slovesnost še popestril s svojo harmoniko. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala z željo, da bi imeli veliko uspehov pri delu in osebne sreče. Hvaležna Štefka Škornik ZAHVALA Ob težki izgubi mojega moža, Avgusta Kužnerja, se vsem sodelavcem iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in dano pomoč. Ana Kužner ZAHVALA Ob prerani smrti Martina Kokli-ča, upokojenca Železarne, se zahvaljujemo za darovano cvetje, govornikom in celotnem delovnem kolektivu Železarne. Žalujoča žena in otroci ŽELEZARSKI HUMOR V teh težkih časih smo vsi več ali manj prepuščeni vsakdanjim skrbem. Zelo redko se zgodi, da se nasmejimo kakšni dobri šali - vicu. Tudi ljudi,, ki bi znali povedati kakšen smešen dogodek ali ušpičiti kakšno okroglo, je vedno manj. Spomnim se, daje včasih krožila po »fabriki« cela vrsta raznih »štosov«, katerim so se ljudje smejali. Zanimivo je tudi, da se tisti, na račun katerih je bila razdrta kakšna šala, niso čutili užaljeni, saj se je vedelo, da bodo drugič drugi na vrsti. S humorjem se je tako izražala znana železarska trdoživost, kije kljub težkemu delu iri velikim naporom prihajala do izraza v obliki potegavščin ali vicev. Spomnim se pripovedovanja sodelavcev iz stare SM jeklarne, ki so mi ob zapiranju tega obrata pripovedovali o tem, kaj vse so »ušpilali«, da bi si nekako polepšali sivi vsakdan in pozabili na težko delo. Zanimivo, da so se ob zapiranju tega obrata in se verjetno še danes spominjajo predvsem veselih dogodkov. Taki smo pač. Zato, da bi si tudi danes nekako polepšali naš železarski vsakdan in da ne bi padli v pozabo dogodki, katerim so se nekdaj smejali sodelavci, pozivamo sodelavce in upokojence, da nam pošljejo na naše uredništvo opis kakšnega smešnega dogodka, ki so ga doživeli v Železarni, anekdote o sodelavcih ali vic, ki je ali še kroži po Železarni in se tiče življenja in dela v naši tovarni. Vaše prispevke bomo objavili in bogato honorirali. Ta »bogato« pa že morate vzeti z določenim smislom za humor. S SAMOKOLNICO PO GRADIVO Pred leti so sporočili iz informativnega oddelka v TOZD, naj pridejo po gradivo za referendum. Iz TOZD Jeklovlek jo primaha sodelavec s »šajtrgo«. Ko stopi v pisarno, se prime za glavo in reče: »Porka madona, so me nasrali; jaz sem pa mislil, da bom naložil gradbeni material«. Vsi skupaj so bušnili v smeh. Takratni vodja informativnega oddelka tov. Kavka pa se je verjetno zamislil o omejitvi papirnate vojne, da ne bi po gradivo bilo potrebno hoditi s samokolnico. IZ DISCIPLINSKE PRIJAVE V pravni službi so pred časom prejeli disciplinsko prijavo, v kateri je pisalo med drugim: »... nakar je tov_poslal mene in mojega pred- postavljenega v PM (rodni kraj)«. Naši vrli pravniki so si verjetno razbijali glavo o tem, za katero postajo milice gre in o tem, ali sta prijatelj in njegov predpostavljeni rojena v istem kraju. ŠTORSKI ŽELEZAR - glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - izhaja enkrat mesečno - Uredniški odbor: Tomažin Ana, Verbič Stane, Kragelj Jože, Marolt Boris, Kocman Vojko, Plausteiner Stane, Javeršek Branko - odgovorni in glavni urednik Pungartnik Oto. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (Št. 421 - 1/72 z dne 20. 2. 1974) - tisk Aero Celje - TOZD Grafika - rokopisov ne vračamo.